GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE Predsednik Okr. odbora SZDL Ivan Ros na prvomajski proslavi v M. Soboti: S SMELIMI KORAKI V NOVO OBDOBJE GOSPODARSKEGA RAZVOJA Nekaj pred deseto uro prvega maja so napolnili prostran prostor na Trgu zmage delovni kolektivi soboških podjetij, zastopniki društvenih organizacij in učenci posameznih šol. V programu so sodelovali poleg godbe na pihala še pionirski pevski zbor in recitatorji. Na proslavi je govoril predsednik okrajnega odbora Socialistične zveze Ivan Ros, ki je uvodoma poudaril pomen praznovanja Prvega maja, zatem pa je govoril o V. kongresu SZDLJ. Precejšen del svojega govora je posvetil splošnim uspehom v petnajstih letih po vojni in nalogam, ki nas čakajo v pripravah na novi perspektivni plan. Med drugim je dejal: Veličastne proslave Prvega maja V letošnjem jubilejnem letu 15. obletnice osvoboditve in 10. obletnice ustanovitve in izvolitve prvih delavskih svetov, dobiva praznik dela 1. maj še svoj poseben pomen. S ponosom in z veliko zahvalo avantgardi delavskega razreda Zvezi komunistov Jugoslavije, je jugoslovanski delavski razred prvi v zgodovini že pred 10 eti uresničil geslo proletariata vsega sveta: »Tovarne delavcem«. Uresničil je geslo, ki ni formalnost. Geslo, ki izhaja iz znanstvene teorije marksizma in ki je vneslo bogate klice novih pogojev sproščenega in ustvarjalnega dela delavcev-proizvajalcev. To je bilo storjeno v najtežjem povojnem obdobju. Takrat, ko so mnogi v svetu napovedovali zelo kratek obstoj takšne jugoslovanske politike in njenega vodstva, ko so mnogi v svetil skeptično ali z veliko bojaznijo gledali na naš nadaljnji obstanek in razvoj, takrat, ko so tudi mnogi naši ljudje, obremenjeni z raznimi stalinističnimi ali kapitalističnimi tendencami pričakovali skorajšnjo spremembo, so jugoslovanski narodi in zlasti delavski razred, še odločneje prevzeli vso odgovornost na svoja last- Temeljni kamen v zgradbo kulturnega doma Na prvomajski proslavi v Rogašovcih se je zbralo okrog 1000 ljudi — pionirji rogašovske šole, mladina ter prebivalci Rogašovec in bližnjih vasi. Proslava se je začela s povorko večine udeležencev skozi vas ter se ustavila na delovišču kulturnega doma. Zbranim je spregovoril o pomenu Praznika dela član sekretariata OK ZKS Jože Vild, predsednik krajevnega odbora in ljudski odbornik J. Hajdinjak pa je položil spominsko listino v temeljni kamen bodoče zgradbe kulturnega doma v Rogašovcih. V lepem sporedu prvomajske prireditve so pod vodstvom učiteljev nastopili šolarji rogašovske osemletke in jurievska godba na pihala, popoldne pa so se vrstila športna tekmovanja. 10 milijonov za investicije Kmetijska zadruga Ratkovci je lani kupila tri traktorje in nekaj priključkov. Zgradili in opremili so tudi novi obrat za izdelavo eteričnih olj. V gospodarskem poslopju, ki so ga odkupili, so uredili hlev za 25 glav goveje živine. Sklepanje pogodb za spomladansko setev dobro poteka. Medtem ko so sklenili za oves in krompir precej več pogodb kot so predvidevali, pri hibridni koruzi plana ni dosegli. Letos nameravajo zgraditi nov hlev za 100 glav goveje živine. Investicijski elaborat je že odobren. Naročili so tudi kombajn, uredili bodo skladišče za umetna gnojila, kupili 80 telet, v Kančevcih pa bodo uredili mostno tehtnico. na ramena. Z zaupanjem do svojega političnega in državnega vodstva in globokim prepričanjem v pravilnost nakazane poti, je kot že neštetokrat delavski razred Jugoslavije ponovno izpolnil svojo zgodovinsko poslanstvo. Tega ni storil samo zaradi samega sebe, za svoj obstoj, za očuva-nje svojih, s krvjo priborjenih pravic, ampak tudi iz solidarnosti do mednarodnega delavskega razreda, v njegovo dobro, pokazujoč mu konkretne oblike in konkretno vsebino nadaljnjega razvoja socialistične družbe, socialistične demokracije. V. kongres SZDL Jugoslavije je ob vsestranski analizi do sedaj opravljenih vlog na vseh področjih gospodarske, komunalne dejavnosti, na področju zdravstva, šolstva, prosvete, idejno vzgojnega in kulturnega dela, posebno pozornost posvetil v razpravi delavskemu samoupravljanju in celotnemu družbenemu upravljanju v javnih službah, skratka uspehom in bodočim nalogam v nadaljnjem razvijanju in poglabljanju socialistične demokracije in socialističnih odnosov. Ni danes mesto za to in tudi časa ne, da bi obširen material bogatih izkušenj iz preteklih 7 let in znanstveno utemeljenih zaključkov, ki so nadaljevanje dosedanje prakse za bodoče večletno sistematično delo, podrobneje obravnavali. Zato mi dovolite, da omenim le nekaj najvažnejših ugotovitev ter napotkov za Pred kratkim je bila razširjena seja sekretariata okrajnega komiteja LMS, kateri so prisostvovali tudi predsedniki in sekretarji občinskih komitejev. Na sestanku so razpravljali o organizacijsko-kadrovski vprašanjih, o pripravah za praznovanje Dneva vajencev in Dneva mladosti ter o odhodu 10. PMDB »Janez Kavčič-Nande«. Priprave za praznovanje Dneva vajencev in Dneva mladosti vsepovsod dobro potekajo. Občinski komiteji LM skupaj z vajenci pripravljajo praznovanje Dneva vajencev po občinah. Mladina pa se pripravlja tudi na praznovanje Dneva mladosti. 10. PMDB »Janez Kavčič-Nande« bo odšla na avtocesto v zadnjih dneh meseca maja. Brigada bo štela 120 brigadirjev — kmečkih fantov in deklet. Kakor v vseh ostalih brigadah, bodo tudi sedaj mladinci imeli priliko obiskovati razne tečaje in opravljati izpite za polkvalifikacije. Občinski komiteji LMS že zbirajo prijave za odhod v to brigado. ki bo ostala na avtocesti dva meseca. Nadalje so razpravljali tudi o plenumu OK LMS, ki bo v prvi polovici tega meseca. Na bodoče delo, le skromen del vsega tega, kar nam je stavil na razpolago in v izvršitev V. kongres SZDLJ. Če so vsi dosedanji kongresi, tako kongresi ZKJ, sindikalni kongresi, mladinski kongresi in kongresi raznih strokovnih združenj, govoreč o našem delu, o naši praksi in doseženih uspehih ter nadaljnjih perspektivah, vedno prestopali meje naše države in koristno vplivali na delo in razvoj vseli progresivnih sil v svetu in zlasti mednarodnemu delavskemu gibanju, V. kongres ni bil le simbol naših re-zultatov, odraz enotnosti mišljenja in hotenja jugoslovanskih delovnih ljudi, ampak mogočna manifestacija mednarodnega značaja. In ne zaradi številnih delegacij iz evropskih, azijskih, afriških in ameriških dežel, ampak iz srca izraženih priznanj in zahval, ki so jih vse te delegacije iznašale v pozdravnih govorih. To se ne da opisati, to je vsak, ki je bil na kongresu navzoč, silno občutil in neizbrisno mu bo ostalo to v spominu. To kar smo često govorili, da svojega dela in uspehov ne znamo ceniti in popularizirati sami, da nas v svetu cenijo in spoštujejo milijoni in milijoni, vse to se je manifestiralo, vse to je v polni veličini prišlo do izraza na V. kongresu. Letošnji praznik 1. maj praznujemo v letu, ko končujemo 5-letni gospodarski plan leto pred rokom — je dejal tov. Kos — v letu, ko se že istočasno pripravljamo na nov petletni perspektivni plan gospodarskega razvoja Jugoslavije. V. kongres je tudi nalogam, ki nas čakajo v zvezi s tem, posvetil veliko časa in določil zato vse najvažnejše komponente, po katerih se bo razvijal in tudi najuspešneje realiziral. Iz tega področja bi želel poudariti naslednje zaključke: plenumu bodo razpravljali o delavsko-vajenski mladini in njenih problemih. V ta namen je OK LMS zbral tudi potrebne podatke in pripravil anali- Velikih gospodarskih uspehov, ki so plod povojnih naporov in ki naglo spreminjajo podobo in sestavo nase dezele, ne iznašamo zato, da bi opozorili nanje in se hvalili, ampak, da iz njih potegnemo določene zaključke. Doseženi uspehi so predvsem sad investicij, razvoja znanosti, tehnike, kadrov in strokovnih služb. Učinkovitost uiaienal-uih naložb in tempo razvoja proizvajalnih sil pa so lstočas-no rezultat zelo močnega vpliva družbeno ekonomskih odnosov, ki so neprestano spremljali spremembe v materialni bazi nase družbe. Iz tega sledi, da si nadaljnjega razvoja proizvajalnih sil in delovne storilnosti ne moremo misliti brez istočasnega, stalnega nadaljnjega razvijanja socialističnih druž-beno-ekonomskih odnosov med ljudmi. Dva faktorja sta torej tu važna. Prvi so materialnoekonomski odnosi v proizvodnji, delitvi, vse, kar pomeni stimulans materialnega razvoja in družbenega napredka sploh in drugi faktor je zavesten, organiziran vpliv človeka. Podcenjevanje prvega faktorja bi nas lahko vodilo k birokratizmu, podcenjevanje drugega faktorja pa k prakticizmu, h kapitulaciji pred stihijo.« Poleg osrednje proslave na Glavnem trgu v Ljutomeru, so imeli kolektivi ljutomerskih podjetij tudi interne proslave. Na osrednji proslavi je govoril preds. Okrajnega sindikalnega sveta Joško Slavič, ki je med drugim dejal, ko je govoril o pomenu desetletnice delavskega samoupravljanja. zo o sedanjem stanju vajenske mladine. Plenumu bodo prisostvovali predstavniki mladinskih aktivov in klubov mladih proizvajalcev iz podjetij. Beograd, kot tudi vsa republiška središča so bila za letošnji praznik dela slavnostno razpoložena. Delovni kolektivi so zvečer pred prvim majem prirejali prvomajske proslave, bakljade, po vseh krajih so zagoreli tudi kresovi. V prvomajskem sprevodu enot JLA, delovnih kolektivov, družbenih in telesno-vzgojnih organizacij, ki se je zvrstil po beograjskih ulicah, je sodelovalo tudi veliko število Beograjčanov, ki so napolnili ulice že v zgodnjih jutranjih urah. Na osrednji tribuni pred Zvezno ljudsko skupščino je prvomajski paradi prisostvoval tudi predsednik republike Josip Broz-Tito. Tudi Ljubljana je 1. maja zaživela že v zgodnjih jutranjih urah. Ob 9. uri so s topovskimi streli in s fanfarami naznanili pričetek prvomajske parade. Izpred Narodnega doma je krenila po svečano okrašeni Ljubljani povorka v kateri so sodelovali delovni kolektivi iz vse Slovenije. Delovni kolektivi v Pomurju so pričeli s prvomajskimi proslavami že v soboto: po gričih od Hodoša do Jeruzalema so zagoreli kresovi, v Murski Soboti in ostalih krajih so pripravili večje ognjemete in bakljade. V ŠALOVCIH je godba na pihala zaigrala budnico, nato pa je krenila od šole do zadružnega doma povorka, v kateri so sodelovali zadružniki in člani množičnih organizacij. Po kulturnem programu so člani TVD Partizan pripravili telovadni nastop. V DOBROVNIKU so sodelovali v povorki med drugimi tudi vojaki JLA in gasilci. Pri VIDMU se je udeležilo prvomajske proslave nad 500 vaščanov in okoličanov. Šolska mladina je pripravila primeren program, o pomenu praznovanja Prvega maja pa je zbranim govoril član okrajnega odbora SZDL Franc Šebjanič. Prvomajske proslave so bile tudi po vseh ostalih večjih krajih radgonske občine. Proslave v Apačah se je udeležil tudi zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft. V veliki dvorani zadružnega doma v BELTINCIH se je zbralo čez 1000 ljudi, veliko število udeležencev proslave je ostalo zunaj zaradi pretesnega da je ta letnica zapisana v zgodovini človeštva kot mejnik razvoja mednarodnega delavskega gibanja, kajti z delavskimi sveti se je pričel resničen socializem množic. Za tem je tov. Slavič omenjal potrebo po vedno večjem usposabljanju delovnih ljudi za izvajanje vsakdanjih nalog. Čeprav se je tudi pri nas v preteklem desetletju vzgajalo tisoče upravljalcev, bo potrebno to vzgojo še nadaljevati, da bodo znali v vseh forumih komune pravilno ocenjevati in razporejati sredstva, kajti razvoj materialnih pooblastil bo šel v tej smeri, da bo občini ostalo več sredstev za njene splošne potrebe. Seveda pa bo potrebna pri tem tudi določe- prostora v dvorani. Na proslavi so sodelovali združeni pionirski zbori. V okviru prvomajskega praznovanja pa so bila tudi različna športna tekmovanja. Na proslavi v Beltincih je govoril član Okrajnega komiteja ZKS Koloman Balažic, ki je med drugim poudaril nekatere gospodarske uspehe, ki so jih dosegli v beltinski občini, kar kaže tudi osebna potrošnja, ki se je od leta 1957 povečala za 100 odst. Omenil je tudi pomen petega kongresa SZDLJ in poudaril potrebo po še tesnejšem sodelovanju državljanov v družbenem upravljanju komune. ŠESTKRAT UDARNI IN ENKRAT POHVALJENI V ponedeljek so se vrnili s trase avtoceste brigadirji VIII. Pomurske MDB »Štefan Kovač« — potem ko so sodelovali v prvomajski paradi v Ljubljani. Pri gradnji avtoceste »Bratstvo in enotnost« je brigada delala dva meseca in v tem času dobila šestkrat naziv udarne brigade, enkrat pa je bila posebej pohvaljena. Mladince in mladinke so na soboški postaji pričakali številni Sobočani ter godba na pihala DPD »Svoboda«; z gromkim ho-ruk pozdravom pa so brigadirji nato v povorki krenili po soboških ulicah do Trga zmage. V prisrčnem in vedrem razpoloženju so nato ostali do odhoda na svoje domove v dvorani hotela »Zvezda« v Murski Soboti, med njimi pa so se mudili nekaj časa poleg mladinskih voditeljev še organizacijski sekretar OK ZKS Franjo Škoberne ter predstavniki ČZP Pomurski tisk. ki je bilo pokrovitelj brigade. V LENDAVI je prisostvovalo prvomajski proslavi okrog 4000 ljudi. V pestrem programu je sodelovala med drugim tudi folklorna skupina lendavske Mehanike, o pomenu praznovanja Prvega maja pa je govoril ljudski poslanec inž. Miran Mejak. na preusmeritev v mišljenju in v odnosih do vedno večjih pooblastil neposrednih proizvajalcev. Ko je tov. Slavič govoril o nagrajevanju pri nas, je poudaril, da je na tem področju še mnogo odprtih vprašanj in neprimernih gledanj. Jasno pa je, da je kolektiv pri obračunu z družbo svoboden pri delitvi dohodka, pač pa je potrebno še naprej težiti za tem, da bo način nagrajevanja izpopolnil tako, da bo pri tem upoštevan vsak napor proizvajalca. Ob vedno večji proizvodnji pa ne bo rastel samo standard posameznika, marveč se bo hitreje gospodarsko razvijala tudi vsa ljutomerska občina, katere prebivalci si nikakor ne želijo, da bi bila med zaostalimi področji, čeprav so potrebe še velike, od kmetijstva do slabih cest, socialnih problemov in šol — je zaključil. Razširjena seja ObO SZDL Lendava Zadnji petek je bila v Lendavi razširjena seja občinskega odbora SZDL. Seji so prisostvovali tudi zastopniki osnovnih organizacij. Zbranim je uvodoma poročal tov. Jože Sabo o delu V. kongresa SZDLJ, nato pa so razpravljali o delu osnovnih organizacij in o osrednjih nalogah dejavnosti v mesecu maju. Tako razprava kakor tudi poročilo predsednika občinskega odbora SZDL tov. Franca Bobovca je pokazala, da se delo osnovnih organizacij dobro razvija in da so v zadnjem času vključile mnogo volivcev, ki prej niso bili člani SZDL. S SEJE SEKRETARIATA OK LMS NOVA MLADINSKA BRIGADA Prvomajska proslava v Ljutomeru Občina gospodari z več sredstvi Pomurski VESTNIK MURSKA SOBOTA, 5. MAJA 1960 Leto XII. — Štev. 18 Cena din 10.— Pionirji odreda »Karel Destovnik — Kajuh« v Murski Soboti, urejujejo okolico svoje šole. POMURSKI VESTNIK pripravlja vsem svojim naročnikom, ki bodo najpozneje do 28. maja vplačali celotno naročnino za leto 1960 PRESENEČENJE Kakor ste gotovo že razbrali iz našega prvomajskega uvodnika, prirejamo v mesecu maju MESEC POMURSKEGA VESTNIKA z namenom, da bi zbrali še več stalnih naročnikov našega tednika. Želimo, da bi v tej akciji sodelovali vsi naši sedanji naročniki, skupaj z našimi zvestimi poštarji, ki ves čas pridno pridobivajo nove naročnike ter vaška vodstva SZDL. Za zaključek akcije pa pripravljamo VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE z več kot 50 dobitki v vrednosti od 500 do 80.000 dinarjev. Dobitke so prispevali številni prijatelji Pomurskega vestnika in podjetja iz Murske Sobote, Celja in Maribora. Žrebanje bo v nedeljo, 5. junija, pri žrebanju pa bodo upoštevani vsi stalni naročniki Pomurskega vestnika, ki ne bodo v zaostanku pri plačilu naročnine. Torej — tudi vsi novi naročniki, ki bodo list naročili do vključno 28. maja 1960 — in plačali naročnino za eno leto naprej. Sodelujte vsi v tej akciji, pomagajte nam uresničiti skupen cilj: POMURSKI VESTNIK V VSAKO POMURSKO DRUŽINO! Zasedanje OLO Murska Sobota RADENCI V KORAK Z OSTALIMI ZDRAVILIŠČI Še letos pričetek gradnje otroškega oddelka soboške bolnišnice Pretekli četrtek je bilo v sejni dvorani hotela »Zvezda« v Murski Soboti zasedanje obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota, ki sta se ga udeležila tudi državni podsekretar dr. Anton Vratuša in zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft. Na seji obeh zborov so odborniki poslušali poročilo o gibanju gospodarstva v prvem četrtletju 1960, ki ga je podal predsednik OLO Rudi Čačinovič. Nato so odborniki razpravljali o problemih bolnišnice v Murski Soboti, o Zdravilišču Slatina Radenci in o delu Živinorejsko-veterinarskega zavoda za Pomurje v Murski Soboti za leto 1959. Gospodarski razvoj v Pomurju v prvih treh mesecih letošnjega leta je ugoden glede na isto obdobje lani. Kar zadeva sklade, se ti sicer povečujejo, posebno v živilski industriji, vendar pa so posamezne gospodarske organizacije (n. pr. Tovarna usnja v Ljutomeru), ki ne dosegajo planiranega dohodka. Pripravlja se potrebna dokumentacija za gradnjo steklarne v Beltincih, katere investitor bo OLO Murska Sobota. Izvršni svet Ljudske skupščine LRS je že odobril raziskavo kremenčeve- ga peska. V ta namen je pripravljenih nekaj sredstev. Po dosedanjih analizah je kakovost peska primerna. VEČJE INVESTICIJE V zdravstveno službo Kakor je bilo razvidno iz poročila in razprave na zasedanju, postaja soboška bolnišnica vse večji problem. Občutno primanjkuje srednjega in višjega medicinskega kadra. Upravni odbor soboške bolnišnice je ta problem načel z vso resnostjo in dodelil letos štipendije 19 slušateljem različnih medicinskih šol. Še večji problem je izgradnja nove bolnišnice. Trenutno najbolj pereče vprašanje pa je otroški oddelek. Tudi mariborska bolnišnica namreč ne more več sprejemati najmlajših pacientov iz Pomurja zaradi pomanjkanja prostorov. Zato bodo že avgusta letos začeti graditi otroški oddelek. Oba zbora sta s poročilom o soboški bolnišnici soglašala. KATERE BOLEZNI NAJ BI ZDRAVILI V RADENCIH? OLO je v zvezi z Zdraviliščem v Radencih sprejel predlog, da naj čimprej uredi vprašanje, katere vrste bolezni se v Radencih lahko zdravijo. Ko bo republiški zavarovalni zavod uredil vprašanje indikacij, bo lahko prišlo v Radence na zdravljenje mnogo več bolnikov, ki so se morali do zdaj zdraviti drugje. Potrebno pa je zdravilišču zagotoviti tudi investicijska sredstva. Zdravilišče Slatina Radenci s svojo osemdesetletno tradicijo, kot eno najbolj znanih zdravilišč, še vedno ni urejeno kakor to zahteva sodobno zdravstvo, gostinstvo in turizem. V nekaterih ozirih ima celo neenakopraven položaj z ostalimi zdravilišči. Čeprav zdravilišče posluje samo šest mesecev na leto, so lani imeli v Radencih nad štiri tisoč gostov. Letos pa, ko je postalo zdravilišče zdravstvena ustanova, pričakujejo še večji obisk domačih in tujih gostov. V Radencih predvsem pogrešajo odprt kopalni bazen, prostore za družabne prireditve in sodobno urejen gostinski obrat. Potrebno pa bi bilo urediti tudi tržnico, vodovod itd. V Radencih je nujno potrebno tudi komunalno podjetje. V M. SOBOTI NAJ BI UREDILI NOVO SEJMIŠČE Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje, ki je bil ustanovljen lani, je opravljal svoje delo na področju organizacije živinorejske proizvodnje in umetnega osemenjevanja v sodelovanju z občinskimi ljudskimi odbori, kmetijskimi poslovnimi zvezami in kmetijskimi zadrugami. V živinorejski službi je potrebno povečati zanimanje za rejo večjega števila plemenske živine, s tem v zvezi urejati rodovnik, za kar se potegujejo tudi živinorejci, saj so cene take živine ugodne. Poseben problem je z organizacijo sejmov, ker primanjkuje sejmskih prostorov. Zato so odborniki menili, da je potrebno še letos zgraditi v M. Soboti primerno sejmišče s hlevi in halo. Kar zadeva prašičerejo, so menili, da bi se morali zavzeti za nabavo in razširitev plemenskih svinj švedskega tipa »landrace«. V veterinarstvu je delo osredotočeno na zatiranje goveje tuberkuloze, preprečevanje bruceloze pri govedih in svinjah, zdravstveno zaščito svinj ter kontrolo mesa in mesnin izdelkov. Popoldne sta oba zbora OLO Murska Sobota zasedala ločeno. Na ločenih sejah so odborniki sklepali o odloku o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje in kilometrino uslužbencev okrajnih zavodov; o odloku o pričetku izplačevanja novih položajnih plač predsednikom in sodnikom okrajnih sodišč in o poroštvenih izjavah nekaterim gospodarskim organizacijam. ______________________ SPOROČILO BRALCEM Zaradi prvomajskih praznikov je obseg današnje številke našega lista manjši kot običajno, zato prosimo naročnike in bralce, da nam z razumevanjem oprostijo. Uredništvo CVEN Za krajevni praznik na Cvenu se pripravljajo vse množične organizacije. V nedeljo bodo v počastitev krajevnega praznika na Cvenu pri Ljutomeru pripravili daljši kulturni program, v katerem bodo sodelovala domača in sosednja društva ter učenci šole. V zadružnem domu bodo odkrili spominsko ploščo v spomin vsem padlim borcem NOB s Cvena, Mote in Krapja. Popoldne bodo nastopili člani TVD Partizan s Cvena. P. M. PO OBČINSKIH SKUPŠČINAH Letošnje skupščine občinskih sindikalnih svetov so bile mnogo boljše kot prejšnja leta. To so pokazala dobra poročila in živahne razprave, ki so jih načenjali predvsem delavci iz proizvodnje. Poročila so nakazovala podatke iz zaključnih računov za leto 1959, nekateri občinski sindikalni sveti so poročali tudi o gospodarjenju o prvem tromesečju o letu 1960. Poročila so navajala tudi pomanjkljivosti dela organov delavskega samoupravljanja v manjših podjetjih, za večje gospodarske organizacije pa uspehe, ki so jih dosegli organi delavskega samoupravljanja v desetletnem obdobju. Poročila so nakazovala potrebe po delovanju kadrovsko-socialne službe o gospodarskih organizacijah, ki je odgovorna predvsem za strokovno izobraževanje, za zdravstveno zaščito, HTZ službo, družbeno prehrano, skrbi za stanovanja delavcev, razvedrilo delavcev, sodelovati pa mora tudi s stanovanjsko skupnostjo, ki je odgovorna za ustanavljanje raznih servisov kot pomoč gospodinjam in za ostale dejavnosti, ki neposredno vplivajo na življenjsko raven delovnih ljudi. Glavna naloga sindikatov o letu 1959 je bila tarifna politika, s težiščem na nagrajevanju po učinku dela. Občinski sindikalni sveti so čestokrat obravnavali to dejavnost, premalo pa je bilo ukrepov proti tistim gospodarskim organizacijam, ki niso upoštevale sklepov sindikalnih forumov. Če bi bili občinski sindikalni sveti ozko povezani z zbori proizvajalcev in bi po potrebi imeli skupne seje, bi se stanje gospodarjenja še znatneje izboljšalo. Nekateri delavci so na skupščinah občinskih sindikalnih svetov razpravljali, da v nekaterih podjetjih ni mogoče organizirati nagrajevanja po učinku, ker uprave podjetijne poskrbijo pravočasno za reprodukcijski material, ali pa je težko dobiti nekatere surovine na tržišču, kar vpliva na nagrajevanje po učinku. Za vse primere to o glavnem drži. Vzroki za to so predvsem tudi pomanjkljivi premijski pravilniki, ki bi morali pozitivno vplivati na pravočasno nabavo reprodukcijskega materiala. Na skupščinah občinskih sindikalnih svetov pa je bilo ose premalo razprav o sodelovanju kolektiv — komuna. Odborniki zbora proizvajalcev ObLO ne kažejo ponekod dovolj odgovornosti do svojih volivcev. Le-ti sicer o večini primerov obveščajo kolektive o sprejetih zasljučkih zbora proizvajalcev, nimajo pa pred tem razgovorov s proizvajalci, ki bi dajali svoja mnenja in preko zbora proizvajalcev bolj neposredno vplivali na politiko komune. V splošnem lahko trdimo, da so bile letošnje skupščine občinskih sindikalnih svetov dobre, saj so kritično analizirale napake in pomanjkljivosti o letu 1959. Rudi RAPL BOLJŠI ZAČETEK KOT LANI Po statističnih podatkih okraja se je industrijska proizvodnja v prvih treh mesecih letošnjega leta povečala v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za 20,8 odst. Tako se je industrijska proizvodnja povečala brez upoštevanja proizvodnje nafte v istem obdobju za 25,8 odst. Nadalje je ugotovljeno, da skoraj vsa industrijska podjetja v okraju v večji ali manjši meri povečujejo proizvodnjo v primerjavi z lanskim obdobjem, razen podjetja Proizvodnja nafte Lendava in Tovarna mesnih izdelkov »Pomurka« Murska Sobota. Pri Nafti se zmanjšuje proizvodnja zaradi raznih ovir in motenj pri vtiskavanju plina, pri tovarni mesnih izdelkov pa zaradi pomanjkanja živine. Po posameznih strokah industrijske proizvodnje najbolj povečuje proizvodnjo industrija usnja in obutve in sicer za 182 odst. v primerjavi z lanskim letom, potem grafična industrija za 84,6 odst., kovinska industrija za 64,8 odst., industrija gradbenega materiala za 29,3 odst., proizvodnja kremenčevega peska za 20,4 odst., živilska industrija za 19,5 odst. proizvodnja premoga za 11 odst. in tekstilna industrija za 9,7 odst. Glede na izpolnjevanje planirane industrijske proizvodnje po družbenem planu za leto 1960, ki predvideva povečanje proizvodnje napram letu 1959 za 18 odst., ugotavljamo, da se kljub znatnejšemu porastu proizvodnje ne dosega predvidena proizvodnja za okrog 10 odst. Na zaostajanje proizvodnje vpliva sezonski značaj proizvodnje pri nekaterih podjetjih (opeka, kremenčev pesek), manjša proizvodnja nafte, mesnih izdelkov ter usnja in obutve. Na nižjo proizvodnjo od povprečno planirane za prve tri mesece vpliva pri proizvodnji usnja ter obutve pomanjkanje gotovega materiala, uvajanje proizvodnje pri Tovarni obutve v Turnišču, obratu Lendava in M. Sobota. Na ugodnejši razvoj industrijske proizvodnje so vplivali naslednji pogoji: preskrba industrijskih podjetij z osnovnim reprodukcijskim materialom je precej ugodnejša kot v istem času lani, kljub pomanjkanju nekaterih važnejših artiklov kot n. pr. cementa, žice, pločevine: usnja, živine itd. Preskrba s pogonsko energijo, to je premogom in elektriko je zadovoljiva, tako da proizvodnja nemoteno poteka. Možnosti za "prodajo so bile letos ugodnejše skoraj za vse proizvode, tako da s te strani tudi ni bilo posebnih ovir za proizvodnjo. Vključevanje nove delovne sile je bilo letos v prvih treh mesecih nekoliko hitrejše kot je predvideno po družbenem planu za leto 1960. Po družbenem planu naj bi se v povprečju število zaposlenih v industriji povečalo za 7 odst. napram letu 1959. Po podatkih zavoda za socialno zavarovanje se je število zaposlenih v prvih treh mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani povečalo za okrog 12 odst., kar je tudi vplivalo na večji porast proizvodnje. V nekaterih podjetjih je povečanje števila delovne sile utemeljeno z ozirom na vzpostavitev novih kapacitet, v nekaterih primerih pa neugodno vpliva na povečanje storilnosti dela. Kljub temu, da se je število zaposelnih nekoliko bolj povečalo od predvidevanj plana, ugotavljamo, da se je tudi storilnost dela povečala za okrog 6 do 7 odst., čeprav ne pri vseh podjetjih enako. Na povečanje storilnosti dela vpliva vzpodbudnejši način nagrajevanja delavcev in sicer uvajanje nagrajevanja po učinku dah. Frane Sapač PROSLAVE 1. MAJA PO SVETU Velike parade v vzhodnoevropskih deželah V Tokiu: zborovanje 600.000 glave množice * V Havani: 1,200.000 delavcev, študentov in kmetov na ulicah Praznik dela — 1. maj — so svečano proslavili po vsem svetu, posebno v deželah, kjer je delavski razred prevzel oblast v svoje roke in gradi v polni svobodi svoje boljše življenje. Drugod so prvomajske proslave in povorke organizirali v glavnem sindikati. Po doslej sprejetih vesteh ni prišlo do spopadov med policijo in manifestanti. V Moskvi je bila na Rdečem trgu tradicionalna vojaška parada, v kateri so sodelovale vojaške enote in državljani. V uvodnem govoru se je obrambni minister maršal Malinovski dotaknil konference štirih velikih v Parizu ter dejal, da SZ želi urediti skupno z drugimi deželami vsa sporna vprašanja. Posebno po- zornost na paradi so vzbujali različni tipi raket. O velikem defileju poročajo iz Varšave. Kakih 300.000 meščanov je pozdravil prvi sekretar CK Poljske delavske partije Gomulka. Prav toliko ljudi je sodelovalo v Bukarešti, glavnem mestu Romunije ter v prestolnici ČSR Pragi. Na Japonskem so Prvi mar proslavili v 800 mestih. V Tokiu se je na velikem zborovanju zbralo kakih 600.000 ljudi. Govorniki so se zavze- mali za miroljubno, demokratično Japonsko ter nastopili proti obrambnemu paktu z ZDA. V F r a nc i j i so delavci na poziv Generalne konfederacije dela ter ostalih sindikalnih central praznik dela proslavili z zborovanji in spre- vodi. V Stockholmu je 200.000 ljudi izrazilo svoje simpatije z afriškimi narodi ter protestiralo proti rasnemu zapostavljanju v Južnoafriški uniji. Množica je tudi zahtevala miroljubno reševanje mednarodnih problemov. O prvomajskih manifestacijah poročajo tudi iz Vzhodne in Zahodne Nemčije. V Havani, glavnem mestu Kube, je defiliralo po ulicah 1.200.000 delavcev, uslužbencev, študentov in kmetov. Koča Popovič v Kairu KAIRO — Jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je v nedeljo zvečer prispel s posebnim letalom iz New Delhija v glavno mesto ZAR Kairo. Ob prihodu na letališče je izjavil, da bo s tukajšnjimi državniki obravnaval mednarodne proble- bleme ter razširitev sodelovanja med obema prijateljskima deželama. FLRJ in ZAR imata podobna stališča v pomembnih mednarodnih vprašanjih. Razen tega uporabljata v vsakodnevni praksi načela miroljubnega sožitja ter s tem krepita mednarodno sodelovanje in utrjujeta mir na svetu. V zunanjem ministrstvu so v ponedeljek in v torek pričeli uradne razgovore. Ob zaključku posvetovanj bodo izdali uradno poročilo, jugoslovanski gost pa bo imel tiskovno konferenco na kateri bo odgovarjal na vprašanja domačih in tujih novinarjev. Krožna pot državnega tajnika Popoviča po azijskih in afriških deželah znova dokazuje, da želi Jugoslavija okrepiti in razširiti svoje sodelovanje z vsemi, ki si to sodelovanje tudi iskreno žele. ZASEDANJE BRITANSKE SKUPNOSTI NARODOV LONDON — Britanski ministrski predsednik Macmillan je v torek odprl desetdnevno zasedanje Britanske skupnosti narodov, t. j. držav, ki še priznavajo britansko krono. Kot kaže, bo zasedanje obravnavalo poleg nekaterih vprašanj same skupnosti, rasno diskriminacijo v Južnoafriški uniji, ki je tudi članica skupnosti. Enajst gostov iz afriških in azijskih dežel je v svojih izjavah opozorilo na to sramoto v Afriki. Pričakujejo, da o rasizmu v Južnoafriški uniji ne bodo javno razpravljali, temveč v zasebnih razgovorih. Južnokorejski dogodki SEUL — Po velikih in krvavih demonstracijah proti režimu predsednika Sing Man Ri-ja je prišlo do velikih sprememb na krmilu. Notranji minister je potem, ko so ga prijeli, priznal, da so po njegovem ukazu ponaredili volilne rezultate v korist Sing Man Rijeve liberalne stranke. Sing Man Rijev namestnik je naredil samomor, sam predsednik pa se je odrekel svojih funkcij. Začasni predsednik Hu Čung je sedaj sestavil novo vlado, obenem pa sporočil, da bo varoval prijateljstvo z ZDA in »protikomunistično usmerjenost« svojega prednika. Skupščina bo tudi razpisala nove volitve za skupščino in predsednika republike. Verjetno bo v deželi zavladalo svobodnejše notranje politično življenje, v zunanji politiki pa bo nova vlada ubrala staro pot. Z zasedanja ObLO Lendava Potreba po srednji tehniški šoli v Lendavi Prejšnjo sredo je bila v Lendavi seja občinskega ljudskega odbora, na kateri so odborniki obeh zborov razpravljali o izpolnitvi tromesečnih planov ter o zaključnih računih gospodarskih organizacij. Ob analizi zaključnih računov so ugotovili, da je 32 gospodarskih organizacij v lanskem letu smotrneje gospodarilo ter znatno povečalo obseg in vrednost proizvodnje, letošnja proizvodnja poteka po predvide- vanjih družbenega plana. Na seji so se odborniki zavzemali za čim širše in smotrnejše štipendiranje kadrov. Zaradi velikih potreb po srednjem strokovnem kadru je Občinski ljudski odbor v Lendavi že predlagal pristojnim forumom ureditev srednje tehniške šole v Lendavi, ki bi šolala predvsem kadre za kovinsko stroko, kateri primanjkuje največ kvalificiranega kadra. POMURSKI VESTNIK List izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Direktor Jože Vild Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Štefan Balažič List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje. Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ul. 7, telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 7 — Naročnina: celoletna 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev, x« inozemstvo letno 1600 din. — Tek. račun pri Komunlni banki v Murski Soboti štev. 603—70 1—345 2 POMURSKI VESTNIK, 5. MAJ 1960 Zmaga, ki ni zboljšala količnika domačega moštva SOBOTA : KRIM 5:4 (3:2) Kljub slabemu vremenu se je v nedeljo zbralo na igrišču Sobote preko 1000 ljubiteljev nogometa, ki tokrat niso najbolj zadovoljni zapuščali igrišče — navzlic zmagi. Ta nikakor ni izražena v golih, čeprav so domači imeli tokrat lepo priložnost, da bi si zboljšali količnik. Vendar velja poudariti, da Krim ni igral podrejene vloge, saj je bil enakovreden nasprotnik Sobote. Moštvi sta se predstavili v na slednji postavi: Sobota: Morčič, Skalar, Kološa, Zorec, Dozet, Jože Norčič, Sečko, Ludvik Norčič, Potočnik, Maučec, Drvarič. Krim: Jazbinšek, Okretič, Ma-lec, Gabrovšek. Česen, Matoš, Kr- žin, Škraba, Hribar, Kastelic, Marjanovič. Sodnik: Karlo Vaneli iz Trbovelj. Strelci: Škraba v 12., Kržin v 25., Kastelic v 66. in Hribar v 81. min. za Krim ter Ludvik Norčič v 19. in 21., Maučec v 38., Potočnik v 50. in Drvarič v 76. minuti za Soboto. Razmerje v kotih 9:6 za Soboto. Ob začetku tekme je rahlo deževalo. Začetni udarec so imeli gostje. Ze v tretji minuti igre so gledalci pozdravili lep strel Potočnika na vrata gostov. Vratar je žogo le s težavo potisnil v kot, ki pa ni bil izkoriščen. V 5. minuti so izvedli gostje oster protinapad, vendar je Morčič uspešno posredoval. V 10. minuti je Kastelcu uspel prodor, streljal pa je preko vrat. Po napa- dih, ki so sledili, je Hribar lepo podal Škrabi, ki je z rahlo žogo dosegel prvi gol. Po ponovnih nevarnih napadih gostov je v 19. minuti Norčič izenačil, nato pa iz 11-me-trovke dosegel vodstvo 2:1. Ze v 25. minuti je izenačil rezultat Kržin. Tempo je postajal vedno hitrejši in ostrejši. Gostje so povezali svoje vrste in postali vedno bolj nevaren nasprotnik. V 38. minuti je Maučec po obojestranskih napadih dosegel tretji gol za domače. Sledila sta lepa strela Ludvika Norčiča in Maučeca, vendar je vratar gostov ubranil oba strela. Za prvi polčas velja, da so gostje imeli več možnosti, da povečajo oziroma izenačijo rezultat, niso pa igrali dovolj povezano. V drugem polčasu so domači takoj od začetka ostro napadli. Ze v 50. minuti je Drvarič lepo podal Potočniku, ki je povečal rezultat na 4:2. Tri minute kasneje je sledil protinapad gostov, Morčič je žogo izpustil, vendar brez posledic, nakar se je Hribar znašel sam pred golom ter streljal mimo vrat. V 66. minuti so gostje iz kazenskega strela z 22 metrov razdalje po Kastelcu znižali rezultat na 4:3. Sledili so napadi domačega moštva. Močno streljana žoga Potočnika se je odbila do Drvariča, ki je ostro streljal in zvišal rezultat na 5:3. V 81. minuti je Hribar streljal, Morčič je slabo posredoval in tako jo bil postavljen končni rezultat. Do konca tekme je vladala med igralci in gledalci dokajšnja živčnost. Potreben bi bil le en uspešen strel gostov in domačini bi bili ob točko. Drugi polčas je pripadal domačinom, vendar je napadalna petorka še premalo streljala. Vsi goli so bili doseženi na lahek način in po krivdi vratarja. Zadnji čas je, da dobi domače moštvo zanesljivega vratarja. Pohvaliti pa kaže razigranega in odličnega vratarja gostov Jazbinška, ki je tokrat rešil svoje moštvo večjega poraza. Petek, 6. maja — Janez Sobota, 7. maja — Stanislav Nedelja, 8. maja — Viktor Ponedeljek, 9. maja — Gregor Torek, 10. maja — Izidor Sreda, 11. maja — Žiga Četrtek, 12. maja — Pankracij MURSKA SOBOTA - od 6. do 8. maja ameriški barvni kinemaskopski film: »Prepovedana pla- neta«; od 9. do 10. maja ameriški barvni film: »Povabilo na ples«; od 11. do 12. maja poljski film »Eroica«. LENDAVA — od 6. do 8. maja ameriški film: »Borba za posest«; od 10. do 11. maja ameriški film: »Najhitrejši revolveraš zmaguje«. GORNJA RADGONA — od 7. do 8. maja ameriški film: »Nežni akordi«; od 11. do 12. maja mehiški film: »Minu«. KRIŽEVCI PRI LJUT. - od 7. do 8. maja italijanski barvni film: »Senso«; 11. maja japonski film: »Vrata pekla«. LJUTOMER — od 7. do 8. maja ameriški barvni kinemaskopski film: »Povest iz Monto Carla«; od 11. do 12. maja italijansko-španski film: »Konte Maks«. SLATINA RADENCI - od 7. do 8. maja ameriški barvni film: »Ples na vodi«; 12. maja nemško-francoski film: »Čarovnica iz Sale- ma«. VIDEM OB ŠČAVNICI — od 7. do 8. maja italijanski film: »Vila Borgezov«. VELIKA POLANA — 8. maja ameriški barvni film: »Brodvajska uspavanka«. ČEPINCI — 8. maja ameriški film: »Moj vohunček«. Vesti iz naših krajev IZ TURNIŠČA Tudi v Turnišču imajo poravnalni svet, ki je obravnaval do zdaj že 18 spornih zadev. 13 spornih zadev je bilo poravnanih, 5 zadev pa so odstopili sodiščem. Spori naslajajo največ zaradi posesti. Člani poravnalnega sveta se trudijo, da bi vse manjše sporne zadeve rešili na poravnalnem svetu. IZ VELIKE POLANE Prosvetno društvo v Veliki Polani je predzadnjo nedeljo uprizorilo doma, v ponedeljek pa v Odrancih igro »Dekle z rožmarinom«. Gledalci so igro dobro sprejeli, igralci pa, ki so mladi, so svoje vloge dobro odigrali kljub temu, da je bila to njihova krstna predstava. Gostovati še nameravajo v Črensovcih, pri Lipi in v Turnišču. S predstavami nameravajo zbrati toliko sredstev, da si bodo lahko uredili oder in garderobe. Kupiti nameravajo tudi televizijski aparat. V »Partizanu« v Polani telovadi predvsem šolska mladina in nekaj prosvetnih delavcev. Kmečka mladina igra največ odbojko. Pionirji in mladina se že pripravljajo s prostimi vatami na festival telesne kulture. Poleg tega pa mladina že misli na letošnji Dan mladosti. V načrtu imajo, da bodo v maju zgradili igrišče za mali rokomet * Gasilci v Veliki Polani bodo v teh dneh začeli graditi dva požarna vodnjaka. Popravili pa bodo tudi gasilski dom. Gasilsko društvo ima precejšnje težave z mladino, ki odhaja vsako leto na sezonsko delo. * V Veliki Polani nimajo gostilne, ne pekarne in ne mesnice. Zato predstavlja za ljudi, ki si morajo hrano kupovati — predvsem uslužbence in prosvetne delavce — to ve- lik problem. Pristojni forumi bodo morali temu problemu posvetiti vso pozornost. Da bi to vrzel vsaj začasno zamašili, bi bilo morda dobro uvesti servisno službo vsaj za kruh in meso. R. J. GOMILA Z otvoritvijo letošnje poletne turistične sezone so na Gomili slavili 1. maj. Po razgledniku so zažarele trobojne električne žarnice. Skromni bife v razgledniku pa ob nedeljskih popoldnevih spet nudi gostom pristno vinsko kapljico, cigarete, razglednice, daljnogled, spominsko knjigo itd. Letos urejajo na Gomilo tudi cesto, želijo pa, da bi imeli v turistični sezoni avtobusno zvezo. GORNJA RADGONA Sindikalna podružnica državnih ustanov v Gornji Radgoni je bila ustanovljena pred petimi leti. Takrat je štela okrog 100 članov. Sčasoma je podružnica narasla na blizu 200 članov. Ker bi bila taka podružnica prevelika, so te dni na letni konferenci sklenili, da izvedejo reorganizacijo dosedanje podružnice. Ustanovili so 4 nove podružnice. V MARKOVCIH SO GRADILI MOST V minulih dneh so vaščani Markovec s prostovoljnim delom pomagali graditi »nov most. S tem so se stroški za gradnjo precej znižali, saj so vaščani prostovoljno opravili vsa nestrokovna dela. VEČJO KOLIČINO SENA in SLAME prodam. Informacije: Murska Sobota, Ivanocijeva 34. M-497 HIŠO z gospodarskim poslopjem, 3 hektare zemlje vseh kultur in sicer: sadovnjak, njiva, gozd in travnik, vse na ravnini, zaradi starosti ugodno prodam. Rantaša, mizar, Paričnjak, p. Sl. Radenci. M-498 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in zraven spodajoče posestvo, ki obsega 5 ha, vse v eni parceli, prodam. Posestvo obsega krasen sadovnjak z najrazličnejšim drevjem, njive, travnik in gozd, lega ravna, oddaljeno 5 minut od glavne ceste in avtobusne postaje. Informacije dobite pri Pepiki Špindler, Moravci, p. Bučkovci pri Ljutomeru. M-500 DVOSTANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, 8 ha aron-diranega posestva ob glavni cesti Ljutomer—Maribor, ugodno prodam. Informacije pri Mariji Jurinec, Berkovci, p. Videm ob Ščavnici. M-499 PREKLIC Aleksander Luco in Vilma Luco iz Gornjih Petrovče št. 67 preklicujeva govorice, da bi nama Viljem Lepoša iz Gor. Petrovec št. 74 na ženitvovanju ukradel meso. 9 hl DOBREGA JABOLČNIKA prodam. Kreft, Hrašenski vrh 6. M-501 KMEČKI VOZ in vso gospodarsko orodje s konjsko opremo ugodno prodam. Gostilna Lülik, Črnelavci. M-504 SPREJMEMO družino s tremi delovnimi močmi za oskrbo živine. Družinsko stanovanje je zagotovljeno. Nastop službe takoj. Interesenti naj se javijo na upravi Vinogradniškega gospodarstva Ljutomer do 10. maja 1960. JOHN REED MAC - AMERIČAN Mac je izpil svoj Tom-and-Jerry. Nekdo je naročil drugega. Mac je nadaljeval: — Malo pozneje sem odšel na jug, a moj brat je vstopil v severozahodno konjeniško policijo. Gotovo ste že slišali o tistem Indijancu, ki je ubil v Victoriji nekega fanta. Well, mojega brata so poslali za njim in dobil je strel v pljuča. Po naključju sem obiskal svojce, bilo je to edinkrat, da sem šel domov, prav tedaj je prišel moj brat, da bi doma umrl. Pa si je opomogel. Spominjam se dneva, ko sem odhajal, on je ravno vstal iz postelje. Spremil me je na postajo in me prosil, naj spregovorim z njim vsaj besedo. Ponudil mi je roko, toda jaz sem se obrnil k njemu in ga ozmerjal. Malo pozneje je odšel zopet v službo in je umrl na poti. — Za vraga, — je spregovoril prvi, — severozahodna konjeniška policija! To mora biti služba! Dobra puška in dober konj in nobene prepovedi lova na Indijance. To pomeni zame pravi šport. — Ko govorimo o športu, — je rekel Mac, — največji šport na svetu je lov na črnce. Ko sem zapustil Burlington, sem odšel doli na jug. Odšel sem, da bi si ogledal svet od zgoraj navzdol. In ugotovil sem, da lahko praskam. Ah, ti tepeži, v katere sem se običajno zapletel!... Well, kakor je bilo, tako je bilo, izkrcal sem se na neki plantaži bombaža spodaj v Georgiji. Črnci so se bali in tako sem se prevzel. Dobro se spominjam tiste noči, ko sem sedel v svoji baraki in pisal sestri. Ona in jaz sva se vedno razumela, toda videti je, da se nisva mogla sporazumeti z drugimi člani družine. Preteklo leto je imela težave z nekim trgovskim potnikom; če ga kdaj iztaknem, mu bom pokazal! Sedel sem torej in pisal pri luči majhne petrolejke. Bila je zadušljivo vroča noč in okenska mreža je bila polna mrčesa. Srbelo me je po vsem telesu. Nenadoma napnem ušesa in lasje so mi pričeli vstajati na glavi. To so bili psi, krvoločni psi. ki so se mi približevali, spuščeni v temo. Ne vem, fantje, če ste sploh že kdaj slišali lajali lovskega psa, kadar je lovil človeka. Vsak lajež lovskega psa je ponoči najsamotnejši, najstrašnejši glas na svetu. Toda ta glas je bil še hujši od najstrašnejšega. Deloval je tako, da se mi je zdelo, kot da stojim v temi in čakam nekoga, ki me bo zagrabil za vrat in zadavil, ne da bi se ga mogel ubraniti. Približno čez eno minuto so bili psi vse, kar som slišal, a nato se je nekaj zrušilo čez mojo ograjo in težki koraki so bežali ravno mimo mojega okna. Slišal sem hropeče dihanje. Ali veste, kako diha trdoglavi konj, ko ga duši vrv okoli vratu? Torej tako. Z enim skokom sem bil zunaj in prišel sem še pravočasno, da sem videl pse, ki so navalili na mojo ograjo. Tedaj je nekdo, ki ga nisem mogel videti, zatulil tako zamolklo, da ga je bilo komaj slišati. — Kam je šel? — — Mimo hiše in dalje venkaj, — sem rekel in pričel bežati. Bilo nas je okrog dvanajst. Nikoli nisem zvedel, kaj je črnec storil, a mislim, da tega ni vedela tudi večina drugih preganjalcev. Tega nam tudi ni bilo mar. Bežali smo čez njive bombaža, po gozdu, močvirnatem od poplave, tekli smo kakor norci, plavali smo čez reko, in skakali smo preko ograj na način, ki bi sicer uničil človeka že na sto jardov. Toda vsega tega nismo čutili. Iz ust mi je tekla slina in to je bilo edino, kar me je motilo. Bila je polna luna in vsak čas, ko smo prišli na kak odprt prostor, je nekdo vzkliknil: »Glejte ga, tam je.« Pomislili smo, da so se tudi psi zmotili in da gornjo neko senco. Povejte, ste že videli kdaj lovskega psa, ko je lovil človeka? To je kakor divji bik. Obtolkel sem si kolena na dvajsetih ograjah in udaril sem z glavo v vsa debla v Georgiji, a nisem tega niti čutil. Mac je zamlaskal z usti in izpil svoj kozarec. — Razumljivo, — je rekel, — ko smo prišli do njega, so psi tega črnca raztrgali že na koščke. -— Stresel je z glavo ob tem spominu. — Si kdaj pozneje končal svoje pismo sestre? — sem ga vprašal. lC — Vsekakor, — je odgovoril na kratko in je privil: — V resnici ne živim rad tu doli v Mehiki. Približala se je polnoč in zamrmral je kakor zase: — Ljudje sploh nimajo srca. — Rad imam prijazne ljudi, — je še rekel Mac, — prijazne, kot so Američani. KONEC Nesreče in nezgode H. V. iz M. S. je padel s kolesa, pri tem si je zlomil nos. V. M. iz Kroga se je udaril, ko se je peljal s kolesom, na levem stopalu. G. A. iz Petanjec je pri igranju padel in se poškodoval na spodnjem delu trebuha. D. T. iz Bodonec je padla v hlevu in si poškodovala levo koleno. Z. D.,sin uslužbenca s Cvena, si je pri sejalnem stroju odrezal del sredinca na levi roki. M. F. iz Branoslavcc je padci doma. Zlomil si je desni gleženj. S. B. iz Radgone se je poškodoval na ustih pri streljanju s karbidom. M. A. iz Ropoče je padel z 2 ra visoko stene na hrbet in si zlomil hrbtenico. RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA od 8. do 15. maja Nedelja 7.35 Pozdrav udeležencem pohoda; 8.00 »Ob žici okupirane Ljubljane« (reportaža); 8.15 Mladinski zbori pojo partizanske in množične pesmi; 8.30 Mladinska radijska igra — Pino Vatovec: Srečanje pri potoku; 9.15 Blagoje Bersa: Sončne poljane, simfonija iz cikla Moja domovina; 9.30 Zabavna matineja; 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Marica Čepe: Koncentracijsko taborišče — Ljubljana; 10.30 »Fantje, petnajst nas je . . .« Zbori in samospevi; 11.00 Beograd—Zagreb —Ljubljana (Zabavni orkestri jugoslovanskih radijskih postaj); 11.35 Majhen koncert pihalne godbe JLA; 12.00 »Ob žici okupirane Ljubljane«; (direkten prenos); 12.40 Lepe melodije; 13.30 Za našo vas; 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Melodije, ki vam ugajajo; 16.00 Humoreska tega tedna — Tone Seliškar: Mula in sršeni; 16.20 Domače viže za urne pete; 16.43 Klavir v ritmu; 17.00 »Ob žici okupirane Ljubljane« (Prihod štafet na Trg revolucije in podelitev nagrad); 20.03 Izberite melodijo tedna!; 21.00 Koncert slavnih pevcev; 22.15 Zaplešite z nami; 23.10 Veliki zabavni orkestri; 23.30 Kazimir Sikorski: Koncert za flavto in orkester. Ponedeljek 8.25 Plesni orkester Erwin Lehn; 8.40 Pesmi in priredbe Danila Bučarja poje Gorenjski vokalni kvintet; 9.00 Naš podlistek — Fjodor Salja-pin: Strani iz mojega življenja - IV; 9.20 Popularne romantične melodije; 10 to Iz filmov in glasbenih revij; 10.35 Trije dvospevi iz francoskih oper; 11.00 Zvočna mavrica; 11.30 Oddaja za otroke: a) Sergej Voš njak: Svoboda; b) Iz albuma otroških pesmi; Skladbe Emila Adamiča in Rada Simonitija; 12.00 Zabavni orkester George Melachrino; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Jože Špan ring: Setveni načrt za krmni trak in neprestano siliranje; 12.25 Dalmatinske narodne; 12.45 Kmečka godba; 13.30 R. Schumann: Karneval op. 9; 13.55 Glasbene razglednice; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Reklame in zabavna glasba; 15.40 Naši popotniki na tujem — Milan Ljubič: Poljska kot jo vidi prijatelj; 16.00 V svetu opernih melodij; 17.10 Srečno vožnjo! (Šoferjem na pot); 18.00 Radijska univerza — dr. Sergej Vilfan: Mesta — II; 18.30 Športni tednik; 20.00 Z glasbo v novi teden; 20.45 Kulturni globus; 21.00—23.00 Koncert Komornega orkestra RTV Zagreb; 23.10 Plesni zvoki iz studia 14 — Plesni orkester RTV Ljubljana; 23.35 S popevkami v deželo sanj. Torek 8.05 Jutranje glasbeno popotovanje; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Matej Mihelič: Povest o dobrih ljudeh; 9.25 Veliki orke ter Guy Luypaerts; 9.45 Dva prizora iz Smetanove opere Poljub; 10.10 Izberite melodijo tedna; 11.00 Harfistka Pavla Uršičeva in violončelist Vlado Požar igrata priljubljene skladbe; 11.30 Radi bi vas zabavali; 12.00 Trio Bardorfor sam in s kvintetom Kranjčani; 12.15 Kmetijski nasveti — dr. Vlado Gregorovič: Pre- prečevanje izgub pri novorojenih teetih; 12.25 Pet popevk za pet pevcev; 12.40 Lovski kvintet igra poskočne melodije; 13.30 Pri italijanskih opernih pevcih: 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Zvone Kržišnik: Njiva, hlev in vinograd pripovedujejo . . . 14.35 Intermozzo z godali; 14.40 Miro Brajnk poje samospeve slovenskh skladateljev; 15 40 Listi iz domače književnosti — Saša Vuga: Kmečka čast; 16.00 Izbrali smo za vas; 17.10 Fr. Chopin: Koncert za klavir in orkester: 18.00 Iz zbornika spominov; 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe Kitara pripoveduje — ponovitev; 18 45 Raz-govori o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Pesmi Gavra Jakeševiča, Cvi-jetka Rihtmana in Božidarja Trudi-ča poje zbor Radia Sarajevo; 20.30 Radijska igra: Djordje Lebovič: Tisoča noč; 21.07 Leopold Ferdinand Schwerdt: Simfonija; 21.27 Kvintet Jožeta Kamniča; 21 45 Četrt ure s pevko Marijano Deržaj; 22.15 Slavna dela komornoglasbene literature; 23.10 Koktajl za zabavo. Sreda P 05 Mladina poje; 8.30 Zabavna glasba v raznih razpoložen jih; 0.00 Jezikovni pogovori (ponovitev): 9.45 Po tipkah in strunah: 10 10 Partiture hrvatskih skladateljev; 11.00 Zvočna ruleta: 11.30 Oddaja za cicibane: a) Neža maurer: Pisana svoboda, b) Sopranistka Zlata Gašperšič noje ci-cibane; 12.00Veliki godalni orke-ster Pierre Dorsov: 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Pridelovanje belušev; 12 25 Pisani zvoki z Dravskega polja: 12.45 Tri arije iz oper G. F. Hajndla: 13.30 Srbske narodne pesmi n plesi: 13.50 Kvintet George Shearing z godali: 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — tej Mihelič: Povest o dobrh ljudeh (ponovitev) 14. 55 Koncert Slo- venske filharmonije: 15.40 Novost na knjžni polici — Hevdecker — Loeb: Nürberški proces: 16.00 Koncert po željah; 17.10 Sestanek ob petih 17 30 Veliki orkestri — znane melodije: 18.00 Kulturna kronika 18.20 Iz slovenske solistične glasbe od Novih akordov do danes 18. 45 Domače ak- tualnosti 20.00 Ali jih poznate? 20.25 Claudio Monteverdi Orfeo: 21.40 Sonate Domenica Scarlattia? 22.15 Zabaval vas bo Ljubljanski jazz ansambel; 22.35 S popevkami čez kon-tinente 23.10 Moderna plesna glasba 23.35 Milan Ristič: Koncert za klavir in orkester. Četrtek 8.05 Sanremo 1960 ; 8 25 Operne uverture in medigre; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Zvone. Kržišnik: Njiva, hlev in vinograd pripovedujejo (ponovitev): 9.25 Zborovska skladbe iz Citalniške dobe poje Slovenski oktet: 10.10 Na vrtiljaku zabavnih melodij; 10.40 Pet minut za novo pesmico: a) Janez Kuhar: Pomlad, b) Pozdravi mladim risarjem; 11.00 Iz angleške simfonične li-terature; 12.00 Narodne v priredbi za dva glasova in mali instrumentalni ansambel; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Jože Maček: Pripravimo se na poljske bolezni in škodljivce; 12 25 Valčki Johanna Straussa; 12.40 Pihalni orkester JLA; 13.30 Popevke se vrstijo; 13.55 Odlomki iz Thomasove opere Mignon: 14.20 Snort in športniki; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 S knjižnega trga: 16.00 Franz Liszt: Španska rapsodija; 16.30 Plesni zvoki ve-likih mest; 17.10 »Teče mi vodica«; Slovenske narodne pesmi poje Mariborski komorni zbor; 17.30 Potpuri za zabavo: 18 00 Turistična oddaja; 18.15 Spoznavajmo naše umetnike; 18 45 Radijska univerza — Rožo Petek: Pol stoletja jugoslovanskega letalstva — I. del; 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba: 19.30 Ra-dijski dnevnik; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov: 20.45 Zabavni orkester RTV Ljubljana: 21.00 Bert Brecht: Kruh zaradi tega ni cenejši (literarni večer) 21.40 Ko- morni intermezzo; 22.15 Po svetu jazza; 23.10 Sergej Prokofjev in Albert Roussel. Petek 8.05 Zbor RTV Zagreb; 8.30 Franz Schubert: Peva simfonija: 9.00 Naš podlistek — Henry James: Oznaka časa — I.: 9 20 Od melodije do mo-lod:jc; 9 40 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10 10 Arije iz G:orda-nove opere Andre Chcnier; 10.30 Za vsakogar nekaj iz arhiva zabavne glasbe; 11.00 Nina Markovna: Dve skladbi za violino in klavir: 11.30 Družina in dom; 11.45 Pesmi in plesi iz Polinezije; 12 00 Tenor saxofo-nist Guy Lafitte in klarinetist Ati Soss: 12.15 Kmetijski nasveti — vet. Franc Skušek: Zdravstvena zaščita telet; 12 25 Finale II. dejanja Mozartove opere Čarobna piščal; 13.30 Vla- do Golob: Divertimento za mali orkester; 13.50 Vaški kvintet z Reziko in Sonjo; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Pojte z nami . . . 14.35 S popevkami po Evropi; 15.40 Iz svetovne književnosti — Pedro Garilla: Srečanje; 16.00 Petkov koncert ob štirih; 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Lahka glasba. 17.40 Poje moški zbor France Prešeren iz Kranja; 18.00 Človek in zdravje; 18.10 Dvajset minut z Veselimi planšarji; 18.30 Iz naših kolektivov; 20.00 Lepe melodije; 20.15 Tedenski zunanje politični pregled; 20.30 Skladateljske silhuete iz včerajšnjega sveta: 21.15 Oddaja o morju in pomorščak h; 22.15 Dvajset minut z ansamblom Mojmirja Sepeta; 22.35 Naši solisti pojo arije iz Wagnerjevih oper; 23.10 Plesna glasba za mlade poslušalce; 23.45 Pevec Johnnie Ray. Sobota 8.05 Pol ure pri skladatelju Blažu Arniču; 8.35 Od polke do cha cha cha; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Pojte z nami... (ponovitev); 9.25 Partizanske pesmi; 9.40 Zabavni orkester RTV Beograd; 10.10 Odlomki iz slovanskih oper; 11.00 V ritmu današnjih dni; 11.30 Pionirski tednik; 11.50 Stanislav Binički: Haremske pesmi (Ansambel Srečka Dražila); 12.00 Pesmi Rada Simonitija; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Dušan Terčelj: Napake vina in vpliv lesene vinske posode; 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja: 12.45 Hammond orgle v ritmu; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Skozi naše vasi . . . (Narodne in domače viže); 13.55 Risto Savin: Štiri skladbe za violino in klavir; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Na platnu smo videli; 16.00 V dvoranah Svobod in prosvetnih društev; 16.30 Vedri zvoki: 17.10 Glasbeni mozaik; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.15 Majhni zabavni ansambli; 18.30 Trio Slavka Avsenika; 18 45 Okno v svet; 20.00 »Pri nas pa oh-cet imamo . . .«; 20.30 Parada po- pevk; 21.30 Melodije za prijeten konec tedna: 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.10 Do polnoči v plesnem ritmu. Radio Murska Sobota Sobota, 7. maja 1960: ob 17.00: »Naš sobotni sprehod«; ob 17.15: Obvestila, objave in reklame; ob 17.25: »Želeli ste, poslušajte«. Nedelja, 8. maja 1960: ob 12.00: Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila in reklame; ob 12.15: Oddaja v madžarskem jeziku; ob 12.40: »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo«. Torek. 10. maja 1960: ob 17.00: Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame; ob 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku; ob 17.25: »Želeli ste, poslušajte«. Četrtek, 12. maja 1960: ob 17.00: Lokalna poročila, obvestila objave in reklame; ob 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku; ob 17.25: »Želeli ste, poslušajte«. Radio M. Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5. do 9. in od 15. do 23.10. ure. Ob nedeljah in praznikih pa od 6. do 23.10. ure. POMURSKI VESTNIK, 5. MAJ 1960 3 OBČUTNA SKODA zaradi mraza in slane Pretekli torek, predvsem pa v sredo, je bila tudi v naših krajih precej močna slana. V torek so po četrti uri zjutraj zabeležili na hidrometeorološki postaji v Murski Soboti najnižjo temperaturo pri tleh — 6,9° C, v sredo 27. aprila — — 3,6, v četrtek je bilo nekoliko topleje, v petek pa je znašala jutranja temperatura pri tleh le 0,3° Celzija. Po poročilih kmetijskih strokovnjakov je slana močno prizadela breskve, marelice, orehe, češnje, deloma pa tudi rž. Po nepopolnih podatkih je slana poškodovala posevke rži na okrog 3000 hektarih. Sodijo, da je precej prizadeta tudi vinska trta. Kljub pravočas- nim opozorilom je le malo kmetovalcev poskušalo omiliti škodo z dimljenjem sadovnjakov in ostalih, za mraz občutljivih nasadov. Tako smo bili tudi letos deležni muhavosti aprilskega vremena, in to prav na koncu meseca, ko je bilo že vse v najlepšem zelenju in cvetju. Škodo, ki jo je povzročila slana, bodo čutili tudi čebelarji, saj je pomrznila veliko obetajoča akacija. O močni slani poročajo tudi iz ostalih predelov naše republike, predvsem s Koprskega, precejšnjo škodo pa je slana prizadejala tudi kmetovalcem v sosednji Avstriji. Letos 1200 kg eteričnega olja V Ratkovcih že drugo leto uspešno obratuje obrat destilacije za eterično olje. KZ v Ratkovcih je v lanskem letu zgradila ta obrat z lastnimi sredstvi. Obrat deluje le sezonsko, letno 3 do 4 mesece. Dnevno predelajo 8000 kg igličevja od katerega pridobijo do 12 kg eteričnega olja. Letos dela obrat že dober mesec in pol in so že izdelali nad 800 kg eteričnega olja. Z ozirom na to, da je na področju zadruge veliko borovega igličev-ja, računajo, da bodo pridelali okrog 1200 kg eteričnega olja. Kmetovalci so že spoznali, da se jim izplača borovo igličevje zbirati in prodajati zadrugi. Posamezni kmetovalci zaslužijo tudi do 20.000 dinarjev s prodajo borovega igličevja. Trenutno plačuje KZ kmetovalcem borovo igličevje po 4 din za kilogram. ZA UREDITEV DVORANE V ŠALOVCIH TVD Partizan v Šalovcih je letos organiziralo veliko nabiralno akcijo za ureditev dvorane. Akcija je zelo dobro uspela, saj je zaradi velikega razumevanja vaščanov uspelo društvu zbrati doslej okrog 200 kubičnih metrov lesa. S tem bodo dobili potrebna materialna sredstva za ureditev dvorane, ki bo služila za kulturne prireditve in telovadnico. V njej pa bodo ob nedeljah predvajali tudi filme. NOVA TRGOVINA V MARTINJU Za 1. maj je vas Martinje dobila trgovino in tako prebivalcem več ne bo potrebno hoditi nekaj kilometrov daleč po najpotrebnejše stvari. Trgovino je odprlo trgovsko podjetje »Goričanka« iz Šalovec. »DOBRODOŠLA, MISS AGATA, ČEPINCIH zal Mladina v Čepincih je pred kratkim začnila z gostovanjem »Vaš m edije«, ki je zelo dobro uspela. Gostovali so v Šalovcih in Ženavljah. Igro je režirala Hedvika Bakan. Sedaj se pod vodstvom Anice Maršič pripravljajo na uprizoritev komedije Vlada Novaka »Dobrodošla, miss Agata«. V BANOVCIH GRADIJO GASILSKI DOM Vaščani Banovec so letos spomladi urejevali vaške poti, zlasti cesto Banovci—Križevci, očistili jarke in navozili gramoz. Sklenili so, da bodo v jeseni uredili še ostale ceste. V teh dneh pa so začeli na pobudo gasilskega društva graditi gasilski dom. ČREŠNJEVCI MED PRVIMI Kulturno-prosvetno društvo v vinorodnih Črešnjevcih pri Gornji Radgoni obstaja že 15 let in je eno med aktivnejšimi društvi v občini. Najdelavnej-Ja je dramska sekcija. Člani igralske družine so v teh letih uprizorili že več lepih, zahtevnejših del (po dve do tri na leto), med njimi Miklovo Zalo, Dobrega vojaka Švejka in še kaj. V letošnji sezoni so naštudirali ljudsko igro Hajduk Janošik (v njej nastopa nad 50 oseb), ki so jo z uspehom podali doma že dvakrat, gostovali pa so z njo še na Janševem vrhu in na Spodnji Ščavnici. V nedeljo bodo gostovali z igro še v Veliki Polani in Turnišču. Delo je režirala Marija Fekonja, njeni sodelavci pa so mladi kmečki fantje in dekleta, večina delavci vinogradniškega gospodarstva, ki svoj prosti čas z veseljem žrtvujejo izobrazbi in razvedrilu. Sami so si uredili lepo dvorano z dobro opremljenim odrom, v zimskih mesecih pa imajo tudi razna predavanja. Ika ,Muza na Mansardi' na Rožičkem vrhu Predzadnjo nedeljo je PD Murščak-Rožički vrh uprizorilo v zadružnem domu na Rožičkem vrhu veseloigro Marjana Marinca »Muza na mansardi« (Dekle s podstrešja). Ljudje, bilo jih je polna dvorana, so bili z igro zelo zadovoljni. Igralci pa, ki že nekaj let uspešno nastopajo na rožičkem odru ob vztrajni pomoči učiteljic, so svoje vloge odigrali proti pričakovanju. Igro je režirala Vera Zverova, Nada Pisaričeva pa je vlogo Marije odigrala najboljše. Prepričljiva pa sta bila tudi Maks Klemenčič kot slikar in Frančka Jaušovec v vlogi matere Ane. Tudi ostali igralci, ki so sicer mlajši, so pokazali dovolj sposobnosti za igranje. Pravijo, da bodo z igro še gostovali v Vučji vasi in morda še kje. -rj- Kam po končani šoli? Bliža se konec šolskega leta. Da bi našo mladino, ki zapušča šole, pripravili za pravi poklic, prirejamo vsako leto mesec poklicnega svetovanja, ki letos traja od 20. aprila do 20. maja, ko prirejamo po vseh naših šolah predavanja o izbiri poklica, o možnostih za izbiro poklica, o vrstah poklicev itd. Ob koncu vsakega šolskega leta zapušča šole mnogo mladincev in mladink. Za vse le, za njihove starše, za učitelje in končno tudi za oso n ah družbo nastaja vprašanje,kam bodo ti učenci šli, kakšen poklic si bodo izbrali. Ali bodo šli v obrt, trgovino, gostinstvo, v srednjo strokovno šolo, gimnazijo, se vključili o mo izmed gospodarskih panog ali pa ostali doma. Iz izkušenj vemo, da ne moremo pričakovati od učence o, ki komaj končajo osemletno šolo, da se bodo pravilno odločili za svoj bodoči poklic, to je za takega, ki je o skladu s potrebami družbe, z interesi in zahtevami poklica in kar je najvažnejše, s sposobnostmi oziroma nagnjenji poedinca. Zato mora družba pri izbiri poklica mladini priskočiti na pomoč in pomagati tudi staršem-družini, da bodo izbiro poklica vrednotili z vidikov današnjega družbenega dogajanja in rasti zavesti naše mladine sploh. Mnogi starši vrednotijo poklic in izbiro poklica po slači hvidikih, ki za današnji čas niso primerni, in skušajo mladini vsiliti svoje nazore. Tu morajo naše šole, šolski odbori in tudi SZDL odigrati varno vlogo, da bo mladina izbrala poklic tudi po svojihra | prednejših nagnjenjih. Zaradi teh važnih dejstev poklicna problematika ni It gospodarsko, temveč tudi Mino vzgojno vprašanje, vprašanje pravilne vzgoje mladine in odraslih. To vprašanje je iz dneva v dan važnejše, saj sc širi družbena obrtna dejavnost in tudi ostale družbeni dejavnosti, kjer nam ni potreben samo strokovno usposobljen kader, ki pozna svoj poklic samo s tehnične strani, temveč da do njega čuti posebno nagnjenje, ima zanj zahtevano telesno in duševno sposobnost, da ne bo samo ustvarjalec proizvoda, temveč bo tudi upravljalec obrata, o katerem dela. Posebno pozornost bo treba posvetiti izbiri poklicev ženske mladine, ker se tu pojavljajo težave in pogrešno nazi-ranje, da se ta lahko vključuje v že znane ženske poklici — krojači, šivilje, frizerke.natakarice, trgovke itd., dasi je razen teh še cela vrsta drugih poklicev, ki so prav tako primerni za žene. Zato nam ne sme biti vseeno, kako bo mesec poklicnega svetovanja in usmerjanja potekal prav o našem okraju, kjer še vedno precej mladine ostaja doma in si ne izberi nobenega poklica. JOŽE ŽEKS S pomladnim soncem so gozdovi dobili svežo zeleno barvo, gozdne poti pa so prepregle vabljive sence. Praktični pouk in pripomočki Že vrsto let opažamo v kmetijstvu pomanjkanje strokovnega kadra. Vse naše dosedanje nižje kmetijske šole ga niso izšolale dovolj, zato so bile lansko jesen ustanovljene srednje kmetijske šole za izobraževanje odraslih z dveletnim šolanjem. Takih šol je v Sloveniji 5, med njimi tudi v Rakičanu. Čeprav je program šolanja za odrasle skrajšan od normalnega štiriletnega šolanja na dve leti, bodo slušatelji, ki imajo že nekaj prakse, s požrtvovalnim učenjem dosegli potrebno izobrazbo, če jim bomo uspeli nuditi vse, kar zahteva sodoben pouk. Doseženi rezultati polletnih uspehov nam dajejo zagotovilo, da so slušatelji pravilno dojeli pojem šolanja in postopoma osvajajo izsledke sodobnega kmetijstva. Teoretični pouk se izvaja nemoteno, tedensko 5 dni po 6 ur dnevno, en dan je delovna praksa in en popoldan so praktične vaje in demonstracije. Nekoliko več težav je pri praktičnih vajah, kjer zaradi velikega števila slušateljev — na šoli je 198 izrednih in 41 rednih slušateljev v petih razredih — pride na posameznika zelo malo časa za individualno usposabljanje. Tak primer imamo pri praktičnih vajah iz kmetijske mehanizacije. Vsak popoldan je na teh vajah razred s približno 40 slušatelji, ki v času štirih popoldanskih ur vadijo uporabljanje traktorja in priključkov. Tako povezujejo teorijo s prakso pri obdelavi zemlje ter na traktorskih delih spoznavajo sestav in delovanje motornega vozila. Če računamo 4 polne ure po 60 minut in če odštejemo za tehnično oskrbo, pripravo traktorja in po- trebnih priključkov ter za razlago najmanj 40 minut, pride na vsakega, posameznega slušatelja tedensko le pet minut. Nekaj časa pa odpade zaradi slabega vremena, konferenc, kolokvijev itd. Res jo sicer, da vzgajamo bodoče tehnike in ne traktoriste, toda kako bodo ti usmerjali kmetijsko proizvodnjo, kjer je mehanizacija izredno pomemben činitelj, če ne bodo dovolj temeljito poznali strojev. S tehničnimi pripomočki smo za učinkovit pouk še vse premalo preskrbljeni. Do nedavna smo imeli v te namene šolski traktor. Potrebovali pa bi za takšno število dijakov vsaj 3 različne traktorje in nekaj važnejših priključkov. Pa še ta traktor smo morali odstopiti pred mesecem dni za izobraževanje traktoristov na avtocesti »Bratstvo in enotnost« v Makedoniji. Nujno bi bilo, da bi za potrebe šole dobili drug traktor, kakor tudi naslednje priključke: kombinirani sejalnik in trosilnik, škropilnico, sadilnik za krompir, redčilec za sladkorno peso itd. Z vsemi temi stroji bi lahko izvajali pouk mehanizacije neodvisno in brez škode v proizvodnji. Zaradi premajhne skrbi za vzgojo tehničnega kadra, ki imajo v rokah milijonske vrednosti kmetijskih strojev, vzdrževanje in ravnanje s kmetijskimi stroji še ni zadovoljivo. V Pomurskem vestniku objavljeni članek letos februarja je nakazal nekaj takih problemov, še več pa jih srečujemo pri širitvi proizvodnega sodelovanja med kmetom in kmetijsko zadrugo, kjer nam slaba obdelava zemlje povzroča negodovanje, čeprav je dokazana v vseh takih primerih neizpodbitna prednost kmetijske mehanizacije. Sedaj, ko bi lahko vsa spomladanska dela opravili brez škode na travni- kih, pri spomladanskem brananju, valjanju itd., nam je traktor še toliko bolj potreben. Ob koncu naj omenim še splošno tehnično dejavnost slušateljev, ki z veliko vnemo delajo v društvu Ljudske tehnike. Ustanovljene so kmetijsko-tehnična, avtomoto, radioamaterska in fotosekcija. Vendar tudi za to tehnično izpopolnjevanje ni dovolj sredstev, zato smo organizirali med slušatelji posebno nabiralno akcijo. Želim, da bi našli več razumevanja v tem pogledu in da bi nam uspehi dela bodočih tehnikov potrdili pravilnost naših prizadevanj. LUDVIK KUTOŠ Utrjevanje delavskega upravljanja Pretekli teden je bila v Beltincih redna letna skupščina občinskega sindikalnega sveta. Skupščini sta prisostvovala tudi tajnik okrajnega sindikalnega sveta Rudi Rapl in sekretarka okrajnega odbora SZDL Sida Podlesek. Delo sindikata je bilo uspešno, saj so nekatera obrtna podjetja dosegla lepe uspehe. Obrtno podjetje Sodarstvo je preseglo plan v letu 1959 za 99 odst. pri istem številu zaposlenih kot v letu 1958, Pečarstvo za 57, Mlin za 11 in Žaga za 14 odst. Na občnem zboru so delegati ostro kritizirali Gradbeno podjetje Graditelj v Beltincih, ker vodilni ljudje v tem podjetju niso uvedli primerne de- lovne discipline ter organizirali plačevanje po učinku. Sindikat v Beltincih se je lani trudil, da utrdi delavsko samoupravljanje, saj so beltinska podjetja še zelo mlada. Na skupščini so ugotavljali, da so se delavci premalo udeleževali predavanj Ljudske univerze. Delavci v Beltincih so mnenja, da so predavanja premalo poljudna in tako večini ljudi nedostopna. DAN PROSVETNIH DELAVCEV okraja Murska Sobota je zaradi nepredvidenih ovir PRELOŽEN od 7. maja na 28. maj 1960. Louis Adamič NA HAYMARKETU 1886 »In kakor sem vam že rekel, mi je starec UTe in ure pravil štorije. ,Vaš ded,‘ je rekel najmanj desetkrat, ,vaš ded. Anton Gale, je bil najbrž eden izmed deset tisoč chicaških delavcev, ki so bili tisto leto brezposelni — in so umirali od lakote — umirali sredi izobilja. In opisoval mi je dalje grozno krizo okoli petinosemdesetega leta, strašno zimo, ki je sledila haymarketski nesreči, ki je bila, je dejal, samo vrhunec dolgoletne socialne bede in nesreče, kateri so podlegali milijoni delovnih ljudi po vseh Združenih državah. ,Vaš stari oče,' zmeraj se je vračal k mojemu dedu — ,vaš stari oče je nemara šel v mesto zato, da bi poslušal govore delavskih voditeljev — Fieldena, Parsonsa in Schwaba — poznal sem vse tri, Schwaba pa zelo dobro. Tisti večer je bilo na Haymarketskem trgu zborovanje — bilo zvečer četrtega maja leta osemnajst sto šestinosemdesetega. Bilo je protestno zborovanje. Kakor veste, je bila prejšnji dan vstaja v McCormickovi tovarni za kosilne stroje, kjer so tovarno zaklenili pred delavci, v vstaji pa je bilo ubitih kakšnih pet mož in mnogo ranjenih. Vi vse to veste, toda dajte, da vam še enkrat povem, da vam popolnoma jasno vstane pred očmi... No, zvečer četrtega maja se je kakšnih tri tisoč ljudi, delavcev, se pravi, mož, žena in celo nekaj otrok zbralo na trgu, da bi protestirali in poslušali govornike. Jaz sem šel tja z nekim prijateljem, približno ob pol osmih ... Kajpada sem bil tam! Bil sem ves divji, ker so streljali na McCormickove delavce ... Torej kakor rečeno, sva z mojim prijateljem prišla tja približno ob pol osmih. Bilo je tema. Ura je bila osem, devet, deset. Malce je deževalo — pršilo; bilo je nekam mrzlo in čez nekaj časa so ljudje pričeli odhajati domov, drugi so ostali in poslušali govore; bil je dober govornik, strasten agitator in delavski organizator. Poznal sem oba, njega in Luoy Parsons, njegovo ženo. Nastopali so še drugi govorniki. Kratki govori ... Ob pol enajstih je ostala samo že majhna truma, štiri ali pet sto ljudi, večinoma moških. Moj prijatelj in jaz sva vztrajala tam. Vaš stari oče je vztrajal kljub dežju, s svojim sinkom, ki je postal vaš stric Tony. Vašemu staremu očetu je šlo najbrž hudo do živega, kar se je zgodilo v McCormickovih tovarnah, uboj delavcev, kriza in vse drugo. Najbrž je bil zelo dober človek, značajen, razredno zaveden delavec... Bilo je pol enajstih, kakor sem vam že rekel, in Fielden, ki mu je dež curja1 s črne brade — ah. talko dobro se ga spominjam! — je bil zadnji govornik. Pričel je z besedami, da bo kratek in da nato pojdejo domov. Niti petnajst čevljev me ni ločilo od njega. Pršenje se je spreminjalo v dež. Močan veter je pihal z michiganskega jezera. In Fielden bil pravkar na tem, da konča svoj govor, ko je zagledal četo stražnikov, da se bližajo trgu — kakšnih sto no Stojte je zavpil poveljujoči častnik; nato je pogledal Fieldena in ukazal množici, naj se mirno razide. Nastal je trenutek tišine, napete tišine; veter je pihal z jezera in silovito je deževalo. ,Ej, stotnik,' je rekel Fielden s tribune, ,saj smo mirni!' Gotovo je, da ni rekel: Tukaj so policijski psi! Možje, potegnite orožje in storite svojo dolžnost in jaz bom izumil svojo , kakor je pozneje navajala policija. Jaz sem bil tam in sem vse videl in slišal... Spet je nastopila ukleta tišina. Vaš stari oče Anton Gale najbrž niti pojma ni imel, kaj se dogaja. Da vam povem po pravici: celo jaz sem bil zbegan ... Potem je na vsem lepem počilo — prva bomba v zgodovini ameriškega razrednega boja! Priletelo je iz uličice nekaj čevljev do govorniškega odra, ravno z desnega boka policijskega oddelka. Kakor sem vam že prej povedal, sem mnenja, da jo je vrgel agent delodajalcev, kapitalistov, ki so skušali zatreti agitacijo za osemurni delavnik in ustaviti štrajkovni val, ki je zalival Chicago in vse Združene države. Frank Harris omenja, da je vrgel bombo anarhist. Mogoče — vendar dvomim. Prepričan sem, dragi mladi prijatelj, da n-i nobeden izmed anarhistov, ki sem jih jaz poznal, imel ničesar opraviti z njo... Bomba se je razpočila s hudim plamenom, oblakom sivega dima in strašno detonacijo, ki jo je slišalo pol Chicaga, ali bolje rečeno ves svet! in vsepovsod je bilo čutiti strašni, stud vzbujajoči duh po eksplodiranem dinamitu. Pri priči je nastala velika zmeda. Moj prijatelj in jaz sva tekla. Izgubil sem klobuk. Potem se je začelo streljanje. Stražniki so streljali v množico in drug v drugega. Dim jih je slepil. Delavci, izmed katerih so nekateri imeli strelno orožje, so jim vrnili z ognjem in haymarketski trg je bil posejan ves s trupli, med katerimi je bil tudi vaš stari oče... Mogoče je, da ga je ubila že eksplozija, -ker pravite, da je njegov sin — vaš stric — dobil kovinski drobec v glavo, toda jaz bi dejal, da je vašega starega očeta Galeta najbrž ubila policija. No, naj je bilo kakorkoli že; bil je ubit... Čez nekaj časa se je policija spet postavila v vrste in sprožila v delavce — moške, ženske in otroke; zakaj gotovo je, da vaš stric ni bil edini otrok med njimi, Ali si morete zamišljati, ali si morete predstavljati ta prizor? Moj prijatelj in jaz sva se zatekla v neko vežo. Ljudje so bežali na vse strani, kričali, nosili ranjence, vlekli mrtve, stokali in skušali ubežati toči strelov, ki se je vsipala iz policijskih pušk... Vse to se je zgodilo v nekaj minutah... Čez šestdeset stražnikov je bilo ranjenih, večinoma od bombe, in sedem izmed teh je umrlo. Sicer pa vse to veste. Koliko delavcev je bilo ubitih in ranjenih, tega ne ve nihče in ni vedel nikoli. Sodijo, da je bilo nekako deset do trideset ubitih, sto do dve sto pa ranjenih. Vaš stari oče je bil ena izmed žrtev. Žal mi je, da se niesm nikoli seznanil z njim, da bi mogel zdaj vam, njegovemu vnuku, kaj povedati o njem, toda predstavljam si, da je bil poštenjak in razredno zaveden delavec, čeprav morda ni bil vključen v nobeno gibanje. Kakor pravite, je prišel v Chicago iz Montane komaj leto dni ali kaj pred tem: ni se še utegnil razgledati, zlasti ker je bil tujec... Toda to je tisto, kar se je zgodilo, prijateljček; to je v kratkih besedah vsa zgodba o Haymarketu. To vam je bila najhujša vstaja v vsej zgodovini razrednega boja v Ameriki.« (Odlomek iz romana: Vnuki) POMURSKI VESTNIK, 5. MAJ 1960 4