PoŠtama plačana v gotovim.
Leto XVIIL, št. 119
Ljubljana, torek g. maja 1937
Cena i Din
UpravniStvo, Ljubljana, Knafljeva ulica 6 — Telefon St. 3122. 8123. 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova ul 6 — TeL 3392, 3492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon St. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova oL St. 2 Telefon št 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čisto 78.180, Wlen St. 10524L
Na nevidni fronti
Vojna je kvintesenca »brutalne sile in zvijače«. To načelo je pripoznano v zgodovini človeštva, v tako zvanem »mednarodnem« pravu ter je služilo dosledno kot pravec v operacijah vo-jujočih držav tekom pretekle svetovne vojne. Tako zvano »mednarodno« pravo vsebuje sicer nekatere omejitve glede brutalne sile, a vojna je na žalost pokazala, da so te omejitve samo na papirju. Kajti vse vojujoče države, najbolj pa Avstrija, so teptale celo najpri-mitivnejše človeške pravice. Imetje zasebnikov se je zaplenilo, zapori, depor-tacije, težke muke v taboriščih in slično je bilo na dnevnem redu.
Tako so ravnale države kot nositeljice vseh pravic in vsakega prava v prepričanju, da morajo tako ravnati, ako hočejo rešiti sebe pred grabežljivimi rokami sovražnika. Teptanje človeških pravic je postalo »sveta pravica« —
Takoj ob začetku vojne so jugoslovenski nacionalisti spoznali, da je prišla odločilna ura. Ako zmaga Avstrija, so Slovenci izgubljeni. Nemški val, ki je že desetletja pripravljal in gradil most do Jadrana, bi tekom par desetletij preplavil vso Slovenijo, tako da ne bi ostalo ničesar od Slovenstva. To smo jugoslovenski nacionalisti dobro vedeli ter bili pripravljeni izvajati konse-kvence. Smatrali smo Avstrijo za svojega narodnega sovražnika v mednarodnem pomenu besede, za sovražnika, ki ga je treba z vsemi sredstvi uničevati ter vse žrtvovati, da se uniči. Prepričani smo bili, da imamo ne le pravico, ampak dolžnost, vse storiti, kar bi moglo Avstrijo slabiti ter izpodkopati njeno odporno silo. Napram Avstriji smo bili narod, ki sme uporabljati vojna sredstva. Jasno je bilo, da nismo mogli, posebno v prvih letih vojne, uporabiti »brutalne sile« napram Avstriji, ker bi jo v kali zadušila. A ostalo je drugo orožje, ki je dovoljeno še celo po najstrožjih mednarodnih predpisih, to je zvijača.
Tega sredstva pa smo se Slovenci posluževali v večji meri, kakor kateri drugi narod v Avstriji, izvzemši Čehe, s katerimi smo najtesneje sodelovali. Na Dunaju se je zbrala peščica ljudi, mladih nacionalistov, ki so bili v zvezi z gotovimi krogi doma. Načrt je bil pripravljen j ako premišljeno in izdelan do podrobnosti. Z največjo spretnostjo, a tudi brezobzirnim pogumom so bile vzpostavljene zveze z mostran-stvom. Šle so preko Švice.
L. 1917. se je pričel izvajati program jugoslovenske mafije s polno paro. Ta mafija je imela svoje izvestitelje v vseh ministrstvih in uradih, ki so prišli v poštev za preskrbo ljudstva in oboroževanje armade. V finančnem ministrstvu, kjer so se dovoljevali krediti za oboroževanje, v vojnem ministrstvu v najbližji okolici vojnega ministra, v centrali za prehrano vojske in civilnega prebivalstva, v visokih dvornih službah — povsod so bila na poslu pazna ušesa, bistre oči. Vsak poverljiv akt, preden je odšel iz vojnega ministrstva na vrhovno armadno poveljstvo, je prišel v roke mafije. Pri skupni seji nemškega in avstrijskega generalnega štaba, ki se je vršila na Dunaju jeseni 1. 1917., je sedel informator mafije v neposredni bližini vojnega ministra. Takrat je nemški generalni štab delal priprave za veliki naskok na Pariz, ki je sledil in se ponesrečil. Tako zvana »die dicke Ber-ta«, največji top v svetovni vojni, je bil med drugim na dnevnem redu. Francozi so dobili njegov popis, preden je bil top dovršen. O velikem naskoku, ki so ga izvedli Nemci, združeni z avstrijsko armado, na Italijane pri Kobaridu, je bila antanta že dva meseca prej obveščena. Italijanom žal to ni pomagalo.
Največjo važnost je polagal generalni §tab antante na strupene pline, oziroma na njih analizo. Dokler niso vedeli, iz česa obstajajo, niso mogli izdelati obrambnih mask. Naši in češki zaupniki v Curihu so v vsakem pismu, posebno po italijanski katastrofi pri Kobaridu, kjer so igrali strupeni plini odločilno vlogo, rotili, naj pošljemo analizo strupenih plinov. Dolgo časa je bil napor zaman, a končno je naši in češki mafiji proti koncu leta 1917. uspelo dobiti ne le analizo strupenih plinov, ampak tudi konstrukcijo obrambnih mask proti njim. Tu so nam pomagali v izdatni meri naši prijatelji Čehi.
Jako važno je bilo dejstvo, da je bil generalni štab antante istočasno z avstrijskim generalnim štabom obveščen potom slovanske mafije o številu, iako-sti ter opremi vsakomesečnih marškom-panij ter o njih dislokaciji na fronti. Razen vsega drugega je romala preko meje v Švico vsak mesec velika deset-stranska tabela, iz katere je bila razvidna vojaška sila Avstrije. Kot kurio-ziteto naj omenimo, da so bili v Parizu obveščeni, kateri rumunski minister je spreiel visoko podkupnino — šlo je za 1 milijon zlatih kron — zato, da je dobavljal pšenico centralnim državam namesto angleški družbi, ki je imela pogodbeno pravico na vso žetev iz leta
1915/16...
Jako ilustrativno za avstrijske prilike
je bilo dejstvo, da so uradi avstrijske-
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—
Za inozemstvo Dtn 40*—
___*_
DredniStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon St. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
PO ITALIJANSKEM OBISKU V PESTI
Madžarska se ne želi odtujiti Angliji ter se zato noče preveč vezati na os Rim-Berlin - Vprašanje oborožitve v ospredju
Budimpešta, 24. maja b. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih se še vedno mnogo razpravlja o pomenu in posledicah obiska italijanskega kraljevskega para in italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana. Kakor je znano, je ves obisk potekal zelo slavnostno, že sam sprejem je prekosil vsa pričakovanja, toda naslednji dnevi so prinesli še nova presenečenja, katerih višek je nedvomno bila velika parada madžarske armade, ki je bila insce-nirana s prozornim demonstrativnim namenom.
Sredi teh velikih svečanosti so se v zatišju razvijali razgovori italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana z madžarskimi državniki, zlasti z ministrskim predsednikom Daranyijem in zunanjim ministrom Kanyo. Kakor se iz informiranega vira doznava, so se razgovori tikali vseh perečih evropskih in posebej tudi srednjeevropskih vprašanj, v ospredju pa so bila nedvomno zlasti vprašanja madžarskih in italijanskih odnošajev do zapadnih velesil, italijansko-nemškega sodelovanja, Cia-novih potovanj v Beograd in Tirano, Go-ringovih obiskov v Rimu, londonskih in pariških razgovorov ter vprašanja možnosti poglobitve italijansko-madžarskih gospodarskih odnošajev.
V informiranih krogih govore, da so se madžarski državniki pokazali pri teh razgovorih precej rezervirane v pogledu madžarskih simpatij do osi Rim—Berlin. Madžarska se v italijansko-nemško sode-
lovanje ne želi tako daleč zaplesti, da bi zaradi tega trpelo njeno razmerje do Velike Britanije, s katero živi sedaj v dobrih odnošajih. V tem madžarskem zadržanju igra seveda revizionizem pomembno vlogo. Daranyijeva vlada se prav dobro zaveda, da se Italija (navzlic znanemu milanskemu govoru ministrskega predsednika Mussolini ja) in Nemčija ne želita trenutno preveč angažirati za madžarske revizionisti-čne zahteve, ker bi jima to v njuni srednjeevropski politiki ne šlo preveč v račune.
Madžarska prizadevanja veljajo sedaj predvsem zahtevi po vojaški enakopravnosti z drugimi podunavskimi državami. V
Budimpešti se nadejajo, da jim je obisk italijanske vladarske dvojice prinesel vsaj moralno oporo za njih politična prizadevanja, na drugi strani pa so trdno prepričani, da bo po londonskih razgovorih tudi Anglija skušala zbuditi razumevanje za madžarske zahteve v prestolnicah držav Male antante, kjer bo v tem smislu intervenirala. V splošnem prevladuje mnenje, da se trenutek zopetne oborožitve Madžarske bliža z naglimi koraki, vendar v uradnih krogih ne prikrivajo, da bodo morale izreči o tem vprašanju svojo besedo Italija, Anglija in — države Male antante.
Sodeč po informacijah nekaterih poučenih madžarskih krogov, je baje že prišlo do prve izmenjave misli v tem vprašanju med Budimpešto in Prago. Češkoslovaška
se po zagotovilih teh krogov ne namerava upreti madžarski oborožitvi, vendar bo postavila v zameno nekaj svojih p roti zahtev. Tudi teren v Londonu je baje že son-diran. Pri tem svojem manevru pa se seveda Madžarska ne želi odpovedati kritju svojega hrbta po Italiji in Nemčiji. Zato že sedaj napovedujejo obisk nemškega vojnega ministra maršala Blomberga v madžarski prestolnici, ki naj bi dopolnil obisk italijanske kraljevske dvojice in italijanskega zunanjega ministra.
Vzporedno s temi akcijami se nadaljujejo tudi madžarski napori za zbližanje z Jugoslavijo — s posredovanjem Italije. V
Budimpešti smatrajo za dobro znamenje na tej poti že samo dejstvo, da je italijanski kralj potoval na Madžarsko preko Jugoslavije, kakor tudi pomembno okoliščino, da se je udeležil budimpeštanskih sve čanosti v čast italijanskemu kralju in kraljici tudi jugoslovenski poslanik v Budimpešti, ki se je posebej razgovarjal tudi z grofom Cianom. Sporazum z Jugoslavijo bi po mnenju madžarskih krogov odprl vrata za poznejši sporazum z Rumunijo. Madžarska bi si na ta način z dvostranskimi dogovori že v naprej zagotovila svojo ponovno oborožitev, ki bi bila po teh sporazumih samo vprašanje časa, nikakor pa ne več načelno vprašanje. Trezni presojevalci položaja seveda ne prikrivajo težkoč, ki utegne nanje naleteti Madžarska pri izvajanju tega svojega bližnjega
programa Posebej opozarjajo Zlasti na izjavo češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Krofte, ki je pred nekaj dnevi poudaril, da je madžarska zopetna oborožitev brez poprejšnjega sporazuma z vsemi sosedi nemogoča.
Italijanski kralj zopet v Rimu
Rim, 24. maja. br. Davi ob T. sta ae italijanski kralj in kraljica s princeso Marijo Savojsko in zunanjim ministrom grofom Cianom vrnila s svojega obiska iz Budimpešte v Rim. Na kolodvoru so bili zbrani vsi člani vlade z Mussolini jem na čelu ter mnogi drugi odlični ki in skoraj ves diplomatski zbor.
Italijanski listi se danes obširno bavijo z rezultati pogajanj, ki so se vršili ob obisku v Budimpešti, in naglašajo, da je bilo doseženo popolno soglasje .v vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu. Ciano ni imel razgovorov samo z madžarskimi državniki, marveč tudi z nemškim in ju-goslovenskim poslanikom. Ti razgovori so pokazali, da predstavlja zbližanje med Italijo in Jugoslavijo jamstvo in dokaz, da se bodo okrog osi Rim—Berlin zbrale vse države, ki jim je za sporazum in sodelovanje v srednji Evropi. V zvezi s tem navajajo italijanski listi tudi pisanje nekega turškega lista v Carigradu, ki podčrtava, da je obisk v Budimpešti dokazal, da vpliv osi Rim—Berlin vedno bolj narašča, zlasti v Srednji Evropi. Češkoslovaška je po mnenju lista sedaj prisiljena pogajati se z Madžarsko, kar je več ko jasen dokaz prestiža Rima in Berlina Ce se bo sedaj Madžarska odločila za proglasitev svoje vojaške enakopravnosti, se temu ne bo mogel nihče upirati.
Zasedanje sveta DN
V ospredju diplomatskih razprav je špansko vprašanje
ženeva, 24. maja. br. Danes se je pričelo redno zasedanje sveta Dmštva narodov. Težišče zasedanja bo tudi tokrat v zakulisnih razgovorih, ki so se že danes pričeli na vseh straneh. Vse kaže. da je v ospredju razgovorov španski problem, čeprav se splošno pojavlja želja, da bi se to kočljivo vprašanje ne načenjalo, ker bi utegnilo še bolj povečati napetost v Društvu narodov, zlasti, kar se tiče Italije. Kljub temu se kaže, da se ne bo mogoče docela izogniti temu problemu, da-si so na delu sile, ki skušajo vsa španska vprašanja prevaliti na londonski odbor. V ospredju razprav je poleg angleškeea predloga o posredovalni akciji v Španiji tudi nota. španske vlade, ki je bila nedavno dostavljena tajništvu DN in ki zahteva, naj Društvo narodov nastopi proti vmešavanju tujih držav v španske notranje zadeve, pri čemer obtožuje Italijo in Nemčijo, da pošiljata španskim upornikom proti legalni španski vladi na pomoč ne samo prostovoljce, marveč tudi svoje redno vojaštvo. Med to Scilo in Karibdo bo moral svet DN najti primeren izhod.
španski delegat, bivši zunanji minister Del Vayo, je danes obiskal generalnega tajnika DN A veno! a in mu pri tej priliki izročil v zvezi z noto španske vlade obširno spomenico, v kateri govori o delovanju inozemskih vojaških oddelkov v Španiji. Spomenici so priloženi mnogi dokumenti in dokazi, ki naj izpričajo, da ne gre samo za protovoljce. španska vlada vztraja slej ko prej na tem, da naj Društvo narodov
zaščiti legalno špansko vlado pred takimi vojnimi napadi tujih držav. Kar se tiče predlogov za pogajanja z generalom Fran-com, zavzema španska vlada stališče, da nanje ne more pristati, ker bi na ta način prišla zakonita španska vlada v enak položaj kakor uporniki. V kolikor posega španski problem v mednarodne odnošaje, želi španska vlada, naj sfe v ženevi do kraja razčisti. Del Vayo je imel o tem tudi dolg razgovor z angleškim zunanjim ministrom Edenom. ki rcrvija v ženevi veliko aktivnost. Tudi pri teh razgovorih je Del Vayo zastopal stališče, da se zakonita španska vlada ne more pogajati z uporniki, ker bi jim s tem priznala enakopravnost.
Ob 15. se je sestal svet Društva narodov k tajni seji, v sredo pa se bo pričelo izredno plenarno zasedanje Društva narodov, na katerem bo Egipt sprejet v Društvo
narodov.
Eden—'BSum—Delbos
Pariz, 24. maja. br. Na pot; iz Londona v ženevo se je včeraj pcpoline ustavil angleški zunanji minister Eden v Parizu, kjer je imel daljši razgovor z min. predsednikom Blumom in zunanjim ministrom Delbosom. Razpravljali so o vseh vprašanjih, ki so na. dnevnem redu ženevskega zasedanja ter so tudi pri tej priliki ugotovili pcpolno fogl3«je med angleškim in francoskim stališčem. Zunajnji minister Delibo.3 bo najbrže še le jutri odpotoval v ženevo.
Papen je odstopil, ker je avstrijska vlada prišla na sled njegovim zvezam z avstrijskimi hitlerjevci
Dunaj, 24. maja. o. Nemški poslanik na Dunaju Papen se že dva dni mudi v Berlinu. V poslednjih dneh so se razširile govorice, da bo z Dunaja premeščen v Rim in da bo zastopal Nemčijo pri Vatikanu, pokazalo pa se je, da niso bile točne. Papen je bil včeraj pri Hitlerju in mu je podal ostavko kot dunajski poslanik. Svojim prijateljem na Dunaju je sporočil, da se bržkone ne bo več vrnil v Avstrijo in da se bo sploh umaknil iz političnega življenja; kar je izzvalo v dunajskih političnih krogih precejšnje presenečenje. Pripadniki nekdanje vsenemške stranke, ki simpati-zirajo z narodnimi socialisti, so naravnost konsternirani.
O ozadju Papenove ostavke so se zvedele zelo zanimive podrobnosti. Avstrijska policija je ob koncu preteklega meseca ob priliki hišne preiskave pri kapetanu Leopoldu, ki velja za ilegalnega voditelja avstrijskih narodnih socialistov, našla važne dokumente, ki razkrivajo sedanjo ilegalno akcijo avstrijskih narodnih socialistov. Iz njih je razvidno, da sb bili avstrijski na-rodno-socialistični krogi tajno v zvezi z nemškimi narodnimi socialisti in celo z
nekimi nemškimi uradnimi funkcionarji na Dunaju.
Za Papenovega naslednika na Dunaju bo bržkone imenovan bivši nemški generalni konzul na Kitajskem, znani radikalni narodni socialist Kiirbel, ki se že več dni mudi v Berlinu. Njegovo imenovanje za poslanika na Dunaju je po vesteh iz Berlina že povsem gotovo, vprašanje je le, ali bo nanj pristala avstrijska vlada spričo izkušenj, ki jih je imela celo s katoličanom in zmernim Nemcem Papenom.
Italijanska vojaška sila v Abesiniji
Rim, 24. maja. br. Danes je kolonijski minister podal v poslanski zbornici ekspoze, v katerem je med drugim navedel tudi število italijanske oborožene sile v Abe-siniji. Po teh podatkih je sedaj v Abesiniji 2500 oficirjev, 3600 podoficirjev, 21.000 italijanskih vojakov, 43.000 mož kolonij-skih čet, 300 vojnih letal in 600 pilotov. Poleg tega obstojajo še formacije prostovoljcev. f
ga dvora omogočili stalno korespondenco naše mafije s Švico. Posebno priliko je nudila dvorna knjižnica na Dunaju. Obširna korespondenca, ki jo je dobivala naša mafija iz Švice, je prišla preko dvorne knjižnice. Tam, pod neposrednim okriliem habsburškega orla, se je čutila naša mafija najbolj varno. Dvorni uradniki so vede ali nevede pridno pomagali pri delu tako, da se ni izgubilo niti eno poročilo.
Ogromni material, ki ga je poslala naša mafija v Švico, je ekspedirala vrhovna vojaška cenzura ter opremila vsako pošiljko z žigom: »Zensuriert«. S to varnostno znamko je vsaka pošiljka v 8 do 14 dneh dospela v Curih na pravo adreso. Na ta način je odšlo v Curih do
januarja 1918. nič manj kakor 14 pošiljk. Ako bi se ta material natisnil, bi obsegal najmanj 200 tiskanih strani. Vse je bilo pisano v brzojavnem stilu, s kemičnim nevidnim črnilom ter vrh tega zelo spretno šifrirano.
Naša mafija je vršila svojo težko in nevarno nalogo — neprestano so bile glave njenih članov »v torbi« — in ni zahtevala za to požrtvovalno delo niti priznanja niti pohvale. Do današnjega dneva so imena naših »mafistov« ostala širši javnosti neznana. Naravno: člani mafije niso za sebe hoteli nič in ko je vojna dozorevala, ko je šlo njihovo veliko delo h kraju, so se umaknili tiho in skromno. Ostala jim je le zavest, da so storili več kakor svojo dolžnost.
Van Zeeiandu grozi kriza
Velike demonstracije Flamcev v Bruslju — Vprašanje amnestije Slamskih germanofilov v svetovni vojni
Bruselj, 24. maja. br. Vprašanje amnestije Flamcev. k, so med nemško okupacijo Belgije sodelovali z Nemci in podpirali nemško vojsko, je sedaj predmet ostre politične kampanje, 'ki grozi izzvati celo krizo Van Zeelandove vlade. Flamc-j zahtevajo že dolgo časa, naj se amnestirajo vsi politični krivci izza svetovne vojne, vendar pa je la njihova zahteva doslej še vedno naletela na hud odpor. Van Zeeland se je naposled le odločil, da predloži poslans-kj zbornic amnestij ki zakon. Zbomica je začela o njem že razpravljati, vendar pa se je takoj pokazalo. da bo ta raizprava izv.vala nove politične spore. Zato je vlada zakon umaknila in razpravo o niem prekinila ter poklala parlament na počitnice.
To je v flamskih krogih izzvalo veliko nezadovoljstvo. Včeraj so sklenili prirediti v Brusliu veliko demonstraejo. Zbralo se jih je okrog 20 000. V ocromnem sprevodu so krenili po mestnih ulicah in demonstrirali proti vladi. Ker se je bilo bati spopa-
dov s političnimi nasprotniki, je o4re<ilV.
notranje ministrstvo stroge varnostne ukrepe. Ulice, po katerih je šel sprevod, so popolnoma zaprli, tako da so ostalj demonstranti prav za prav osamljeni fn bo se naposled racali, ko so uvideli, da nimajo pred kom demonstrirati. Popoldne je nastal v neki kavarni hud pretep. Neki flam«ki voditelj je ti m improviziral shod jn je hudo napadal vlado in policijo. Slučajno navzoči policijski ofieir je hotel govornika are<tfra-tj. toda z<borova.ici so se uprli V pretepu je bilo več ljudi hudo ranjenih.
Bruseljska organizacija liberalne stranke je imela včeraj sejo vodstva, na kater, m razpravljali o fJa.rn.fki amnestiji. Na seji Je bila sprejeta resolucija, kj poziva vodstvo stranke, naj takoj odpokliče rz vlade svoje zastopnike, če bo amnestija ftamsikih velera-dajalcev sprejeta. Tako je zaradi te amnestije nastal spor v vladm koaliciji sami in ni izključena možnost, da bo zaradi tega na6tala še vladna kriza.
Razdelitev Palestine v židovski in arabski del
Po angleškem načrtu naj bi postal židovski del domi-nion britanskega imperija, arabski del pa naj bi prišel
pod transjordansko vlado
London, 24. maja. o. Kakor poroča >Dai-Iv Maji«. bo kraljeva palestnska komisija še ta teden dovršila svojo misijo in siporo-oila prihodnji mesec vladi evoJe predloge. Komisija se je baje postavila na stališče, da bi bilo treba Palestino razdeliti v židovsko državo, ki bi ee kot do-minion uvrstila med edinice britanskega imperija, ter v arabski del M naj bi prišel pod vlado trans jordanskega emjra, Sicer se celo židje upirajo temu načrtu, vendar pa jih mislijo Angleži pomiriti na ta način, dn bi jim zagotovili državno samostojnost.. Židovska Palestina bi se včlanila v Društvo narodov ter bi tako dosegla tudi mednarodno priznanje.
Meja med židovskim m arabskem delom Palestine bi tekla od Galilejskega jezera do Mrtvega morja. Hajfa bi postala mednarodna luka. sveta mesta Jeruzalem. Betlehem in Nazaret. pa bi ostala še nadalje pod angleško oblastjo. Dosedanji angleški mandat nad vso Palestino naj b* Društvo narodov ukinilo. Kraljeva komisija je pripravila tudi podrobne določbe za zaščito narodnih manjšin. za uredjtev naseljevanja in uprave v obeh palestinskih deželah. Splošno pričakujejo. da bo angleška vlada že jesenj predložila Društvu narodov predlog za razdelitev Palestine. Po mnenju lista bi le tat-tev mogla pomiriti Palestino.
Vprašanje premirja
London. 24. maja. w. Na svoje vprašanje glede intervencije v Španiji in odpoklica inozemskih prostovoljcev je prejela angleška vlada doslej odgovore Francije, Belgije, Nemčije in Portugalske. Manjka še odgovor Italije in Rusije. Francija in Belgija sta v celoti pristali na angleški predlog. Tudi odgovor Nemčije je ugoden.
Snoči ie prispel odgovor portugalske vlade, ki ga sedaj proučujejo v zunanjem mi* njsbrstvu. Kakor zatrjujejo, zavzema Por-tugalska enako stališče kakor Italija, da bi namreč smatrala vsako posredovanje za ITkcijo, ki ne bi bjla v skladu s politiko
nevmešavanja.
Razprave v londonskem odboru
London, 24. maja. br. Odbor za nevme-šavanje v španske zadeve je imel danes sejo, na kateri je proučil predloge pododbora nanašajoče se na poziv obema španskima taboroma, naj skleneta vsaj kratko premirje, da bi se mogli v redu in pod mednarodno kontrolo odpremiti iz Španije vsi inozemski prostovoljci. Odbor je sklenil počakati na uspeti akcije angleške vlade, ki je v enakem smislu intervenirala v Riinu in Berlinu. Crm pride do sporazuma med velesilami, bo londonski odbor takoj oficielno pozval generala Franca in špansko vlado, naj ta predlog sprejmeta in izvršita,
Iz Francovega tabora
Salamanca, 24. maja. br. Nacionalistični glavni stan objavlja, da so Francove čete južno od Bilbaa včeraj nenadoma prešle v ofenzivo ter so zavzele Manavio ki Muno. Zavzele so tudi tri važne višine ki so tako. presekale pot vladnih čet proti Bilbau. Z operacijami zadnjega tedna se je fronta skrajšala za 30 km in se nahajajo sedaj čete generala Molle neposredno pred glavnimi utrdbami Baskov pred Bilbeom, ki jih od včeraj dalje stalno obstreljujejo.
Newyork prevzame 5.000 baskovskih otrok
Bilbao, 24. maja. br. Baskovska vlada je sprejela ponudbo newyorške mestne občine, ki izjavlja, da je pripravljena sprejeti v svoje varstvo in oskrbo 5.000 baskovskih otrok, dokler ne bo končana državljanska vojna v Španiji in omogočen povratek malih beguncev. Baskovska vlada je ponudbo sprejela in bo otroke poslala najprej v Francijo, odkoder jih bodo potem prepeljali v Ameriko.
Boji pri Madridu
Madrid, 24. maja. AA. Vojni minister je objavil, da 80 včeraj republikanske čete na fronti ob Guadalajari zavzele 7 vasi. Bitka je trajala 7.1b,
M uspele skupščine JNS
Y nedeljo ln ponedeljek so polagale obračun svojega dela sreske organizacije JNS v Mariboru, Kamniku
in Kranju
Maribor, 23. maja.
Danes se je vršila skupna skupščina sreskih organizacij JNS za mesto Maribor in za srez Maribor levi breg v zboroval-niei restavracije »Novi svet«, ki so jo delegati iz mesta in ostalih občin sreza docela napolnili. Skupščino je vodil v imenu obeh organizacij g. dr. Lipold,* ki je uvodoma pozdravil g. narodnega poslanca Iv. Prekorška in poslevodečega podpredsednika banovinskega odbora JNS g. dr. Pirk-majerja. Po poročilih predsedstva, tajništva in blagajnika, ki so bila soglasno odobrena, se je izvršila volitev mariborskih sreskih odborov. Za mesto Maribor je bil za predsednika sreskega odbora izvoljen g. dr. Franjo Lipold. V širšem sre-skem odboru so vsi člani odborov vseh okrajnih organizacij, v ožjem sreskem odboru pa vsi predsedniki, podpredsedniki in tajniki okrajnih organizacij. Podpredsednika sta gg. Kejžar in dr. Lašič. Za srez Maribor levi breg so izvoljeni v sreski odbor JNS gg. dr. Milan Gorišek za predsednika, Iv. Gamser in Konrad Golob za podpredsednika ter gg. Verdonik, Kaiser, Bauman, Kramberger, Bergles, Ploj, Breznik in Tušak kot odborniki. Oba odbora imata pravico kooptacije novih članov. Iz obeh odborov se je izvolila za reševanje skupnih poslov eksekutiva, v kateri so oba predsednika, vsi podpredsedniki in tajnik.
Po izvršenih formalnostih občnega zbora sta poročala delegatom o položaju in raznih dnevnih vprašanjih gg. nar. poslanec Ivan Prekoršek in bivši podban dr. O. Pirkmajer. Prvi se je zlasti dotaknil tudi dvajsetletnice majniške deklaracije,
, dogodkov v
Konjicah oziroma zadevnih sramotnih odmevov v gotovem časopisju itd. Zborovale! so izvajanja g. poslanca ponovno burno aklamiralL G. podban v p. dr. Pirkmajer je podal v zvezi z današnjimi dogodki temelje ideologije JNS, zlasti tudi še v pogledu na hrvatsko vprašanje. Tudi njegova izvajanja so delegati navdušeno aklamiralL
Po izvajanjih gg. dr. Lašlča in dr. Goriška je predsednik dr. Lipold z zahvalo delegatom in poročevalcem zaključil lepo skupščino.
sfc
Kamnik, 23. maja.
V nedeljo 23. t m. se je vršila v Kamniku skupščina sreske organizacije JNS za srez Kamnik. V odsotnosti predsednika Ravterja, ki je bil po službeni potrebi premeščen na Krk, ter podpredsednika Tom-ca, ki se je opravičil, je skupščino otvoril v imenu banovinskega odbora JNS g. dr. Zajec iz Ljubljane. Pozdravil je nad sto prisotnih delegatov iz vseh občin kamniškega sreza, ki kljub neprilikam niso klonili ter gredo v borbo za strankin program s podvojenimi silami. Obrazložil je program in težnje stranke ter stanje strankine organizacije, ki v vsej državi zaznamuje velik napredek.
Naslednja točka dnevnega reda so bile volitve sreskega odbora ter je bil soglasno izvoljen sledeči ožji odbor sreske organizacije: predsednik Cerar Anton, podpred-
sedniki: dr. Trampuž Franc, Tome Ignacij, Kristan Ivan, tajnik: Knez Anton, blagajnik: Skala Alfonz, odborniki: Vode Ferdo, Semeja Jože, šlibar Ivan in Pod-bregar Bojan. V širši odbor je bilo poleg tega izvoljenih še 31 članov iz vseh občin sreza.
Novoizvoljeni predsednik Cerar Anton se je zahvalil za izvolitev, obljubljajoč, da bo z ostalimi odborniki ob sodelovanju vseh strankinih pristašev vodil strankino organizacijo do novega razmaha v srezu.
Sledilo je poročilo narodnega poslanca g. Albina Komana, ki je v stvarnem govoru pojasnil notranji in zunanji politični položaj naše države ter obravnaval socialne in gospodarske prilike našega podeželja. Zlasti obširno je razpravljal o likvidaciji kmečkih dolgov ln o socialnem zavarovanju našega delavstva. Pozval je k delu v stranki vse, ki jim je pri srcu dobrobit in boljša bodočnost naše države. •
Razvila se je o vseh poročilih obširna debata o bodočem delu v stranki ter o raznih aktuelnih drugih vprašanjih.
Predsednik Cerar je zaključil skupščino z vzklikom našemu kralju in predsedniku stranke g. živkoviču.
V
Kranj, 24. maja.
Danes popoldne se je sestala v Kranju sreska skupščina JNS za kranjski srez. Vodil jo je g. Ciril Pire, ki je uvodoma poudaril, da je zaradi delitve sreza postala potreba reorganizacije strankine organizacije. Toda tudi v bodoče bosta škofjeloški in kranjski okraj navezana na tesno sodelovanje. Nato se je s toplimi besedami spominjal preminulega zaslužnega prosvetnega delavca in vernega pobornika JNS g. Josipa Lapajneta. Njegove spominske besede so poslušali vsi zborovale! stoje ter zaklicali spominu pokojnega cerkljanskega šolnika »Slava«.
Na skupščini sami je bilo zastopanih 17 od 19 občinskih organizacij s preko 50 delegati. Poročila funkcionarjev so bila odobrena in na predlog g. župana Križnarja je bil z izrazi prisrčnih simpatij soglasno izvoljen za predsednika sreskega odbora g. Ciril Pire. V odbor so bili nadalje soglasno izvoljeni gospodje: Fran Globočnik iz Tržiča in Anton Križnar iz Stražišča za podpredsednika, Ivan Čolnar za blagajnika, dr. Janko Sajovic za tajnika, za odbornike pa gospodje Primožič, Ankele, Be-nedek, Julijan Lapajne in vsi predsedniki ter podpredsedniki občinskih organizacij. V revizijski odbor pa so izvoljeni gospodje: Ivan Gašperlin, Tomaž Kavčič in Tomaž Križnar.
Po zaključku poslovnega dela občnega zbora je poročal senator dr. Kramer o splošnem političnem položaju in še posebej o vprašanjih naše domače slovenske politike. Njegova skoraj dve uri trajajoča izvajanja so bila sprejeta z živim odobravanjem. Delegati, zbrani na skupščini, so enodušno poudarjali svojo voljo in odločnost za novo energično delo v organizaciji.
Po skupščini se je vršila seja novega odbora, na kateri so razpravljali o raznih organizacijskih vprašanjih-
Skupščina nacionalnih akademikov
v Zagrebu
O lepo uspeli manifestaciji ,ki jO je preveval kljub najtežjim političnim prilikam duh enakosti, borbenosti, vztrajnosti in optimizma jugoslovenske nacionalne akademske omladine in o poteku redne skupščine Saveza jugoslovenskih nacionalnih akademskih organizacij, ki jo je sklicala v smislu sklepa seje ožjega upravnega edbora eksekutiva, smo že podirobneje poročali v včerajšnjem »Jutru«. Skoraj pol-noštevilno zbrana skupščina je s prezirom obcodla, zlorabo imena Sav&za in najučinkovitejše demantdrala ljudi in sklepe, ki so jih v Sarajevu v njegovem imenu »sprejeli«. Skupščina v Zagrebu je lep sad kengresa naciolnalne mladine, ki se je vršil v Ljubljani.
V včerajšnjem poročilu se Je vrinila našemu dopisniku iz Zagreba pomota, ko je poročal, da je bivši predsednik Saveza izjavil, d-a sestavljajo Savez pretežno pristaši JNS. Ista pomota S9 je zgodila tudi v poročilu »Slovenskega naroda«. Tukaj lojalno izjavljamo, da združuje SJNAOvse jugoslovenske nacionalne akademije, ne oziraje se na to, ali pripadajo ali ne pripadajo kaki nacionalni politični struji. Kot nacionalna mladinska fronta so v njem po v&an jenih društvih zbranih i pristaši JNS i Zbora, politično neorganizirani in morda pristaši drugih nacionalnih političnih grupacij. Kot tak se Savez po svojem značaju nujteio dviga nad vse politične diference v jugcslovenskem taboru.
Prinašamo komunike, ki je bil izdan na tej .skupščini.
Dne 23. t. m. se je vršila v veliki dvorani farmacevtskega instituta Strossmayer-jeve univerze redna letna skupščina Saveza jugoslovenskih nacionalnih akademskih organizacij .kateri so prisostvovali cpol-romečni delegati naslednjih akademskih društev iz Zagreba: Jug. aikad. čitalnica, Akadeim. klub >Jug. akcije«, Jug. akad.
kult. društvo študentov EKVŠ, Jug. — Csl. lige, Jug. medicinski klub, Jug. udruženje stiudentov vet. med., Jug. akad. farmacevtski klub, Strokovno združenje študentov EKVŠ; iz Ljubljane Jug. napr. akad. društvo »Jadran« in Jug. nac. akad. klub »Edinstvo-«; iz Beograda: Jug. stud. udruženje in Stud. kult. prosv. društvo »Sv Sava«. Prisostvovali so torej skoro vsi člani SJNAO.
Točno ob 9. dopoldne je otvcril v prisotnosti zastopnika univerzitetnega sveta g. dr. Mladenoviča skupščino predsednik izvršnega odbora g. Niko Marinkovič. Na njegov predlog so bile odposlane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Potni II., Nj. Vel. kraljici Mariji in g. kraljevemu namestniku dr Radenku Stamkoviču, ki je Savezu nudil* stalno moralno pomoč.
Po poročilih in izčrpni debati je bila dana upravi razrešnica. Kot nova redna člana sta bila sprejeta zgoraj omenjena kluba iz Beicgnada, a kot izredna člana provincialni nacionalni akademski udruže-nji iz Banjaluke in Sibenika. Na predlog kandidacijskega odbora je bila izvoljena soglasno inova uprava g sedežem v Ljubljani. Za predsednika SJNAO je bil izvoljen gospod Branko Mikuletič, cand. iur., za podpredsednika g. Mirko Polak, stud. tehn., za blagajnika g. Avgust Plajh cand. iur., za tajnika g. Vladimir Kosi cand. iur. in za odbornika g. Ivan Paučnik, stud. iur.
Med drugim je bilo ugotovljeno ,da se je vršil v Sarajevu neki sestanek pod imenom Saveza. Skupščina je ugotovila, da je bila to zloraba imena Saveza in je zato sklenila, da se pred ja/vnostjo obvaruje pred »e k lepi«, ki so biH na tem sestanku sprejeti.
Skupščina je potekla t najlepšem miru in redu ter je dala ponoven dokaz o vfeoki nacionalni zavesti akademske omladine v današnjih težkih političnih prilikah.
Manifestacija čsl. republikanske mladine
Praga, 24. maja br. Bivša agrarna stranka. ki se je pozneje prekrstila v republikansko stranko, je priredila včeraj impozan-tno manifestacijo republikanske mladine. Iz vseh delov države je prihitela v Prago kmečka mladina v živopjeanih narodnih nošah. V velikanskem sprevodu, ki je trajal štiri ure, je mladina krenila na Masarvkov stadion, kjer je bilo ,veiiko manifestae;j5ko zborovanje. Prisostvoval mu je tudi previden t republike dr. Ben^š. Navzoči 80 ojli tud člani vlade jn mn>/i zastopniki tujih držav. Predsednik vlade dr. Mila n Hodža je imel pri tej priliki na mladino n:igovor. # katerem je pod črtal pomen te manifestacije. ki naj dokaže tesno povezanost češkoslovaške kmečke mladine z me6tom v aa-rodni skupnosti. Češkoslovaška mladina je e tem obenem tudi pokazala svojo moč. Čeprav nima ta manifestacija nikakega milfj-tarističnega značaja, je treba zlasti ie v današnjih časih naglasiti tudi to. Slab narod
bj naravnost izzivaj močnejšega soseda ali
nasprotnika, da ga zasužnji, močan narod pa uživa povsod ugled. Država, ki ima takšno mladino, ima tudi odlično vojsko, kj je danes še najzanesljivejše jamstvo varnosti jn miru. Ob koncu je pozval mladino, naj nikdar ne pozab,- svetilih tradje^j ustvarite-Ijev te države jn naj sledi njihovemu zgledu. zavedajoč se svoje lastne moči. Manifestacija se je končala z defilejem pred prezidentom republike in ostalimi odličnikij.
Gospodarska konferenca severnih držav
Haag, 24. maja. AA. V Haag so prišli zastopniki Danske, Norveške, Švedske, Fin« , ske, Belgije. Na tej konferenci držav, ki so vezane z dogovorom, sklenjenem v Oslu, bodo govorili o ureditvi medsebojnih gospodarskih odnošajev.
Beležke
Novo vodstvo socialističnih sindikatov v Sloveniji
V nedeljo se je vršila seja plenuma socialističnih sindikatov, v katerih so včlanjene vse zveze strokovnih organizacij marksistične smeri. Na dnevnem redu so bile razprave o najnovejših odredbah glede minimalnih mezd in uvedbe starostnega in invalidnega zavarovanja delavcev. Kritika teh naredb je bila mestoma zelo ostra, vendar se je po temeljiti debati sprejela enotna resolucija glede zadržanja strokovnih organizacij napram vsem tem socialno-zaščit-nim vprašanjem. Med drugimi važnimi problemi dnevnega reda je bila tudi zasedba predsedstva sindikatov, oziroma Strokovne komisije za Slovenijo.
Z veliko večino glasov je bil izvoljen za predsednika sindikatov g. Sede j Lojze, bivši predsednik Delavske zbornice. Ta eno-dušen sklep delavstva je krepak odgovor na nedavno razrešitev dolgoletnih funkcionarjev Delavske zbornice.
Seja banovinskega odbora JRZ za dravsko banovino
V	nedeljo dopoldne se je vršila v Ljubljani seja banovinskega odbora JRZ za dravsko banovino. Glavni odbor stranke sta zastepala gg. S mode j Franc in dr. Ažmam Josip. Sejo je vodil minister dr. Miha Krek, ki je podal tudi poročilo o notranji in zunanji politiki.
Nov recept za rešitev ~ hrvatskega vprašanja
»Glasnik JRZ« za savsko banovino objavlja daljše poročilo o obisku generalnega tajnika JRZ, senatorja Franceta Smo-deja, ki se je prišel informirat v Zagreb o željah tarnošnjih organizacij JRZ. V razgovoru s predstavniki zagrebške JRZ je izjavil senator Smodej, da je bil glavni odbor JRZ brez pravih stikov z zagrebškimi prijatelji in da želi imeti v bodoče več kontakta z Zagrebom.
V	daljšem govoru se je oglasil tudi predsednik zagrebške mestne organizacije JRZ, minister v p. dr. Mile Miškulin, ki je priporočal vodstvu stranke, naj menja svojo taktiko pri delu med Hrvati, če želi doseči sploh kak uspeh. Predvsem naj manj podpira gotove osebe in bolj skrbi za splošne potrebe hrvatskega naroda. Napačno je namreč mišljenje, da se rešuje hrvatsko vprašanje, če se razgovarja in pogaja 9 posameznimi osebami v Zagrebu. Hrvatsko vprašanje se rešuje tako, če se računa s splošnimi interesi Hrvatov in njihovo občutljivostjo.
Točno plačuj »Jutru« naročnino Varni svofcem zavarovalnino
Ivan Kreft oproščen
Pred sodnikom poedincem se je moral danes dopoldne zagovarjati nekdanji urednik »Ljudske pravice« in »Slovenske zemlje« g. Ivan Kreft proti obtožbi državnega tožilca, da je zakrivil prestopek po čl. 4. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi s tem, da je razširjal letake z vsebino, ki je imela namen povzročiti nerazpo-loženje zoper državne naprave, zakone, uredbe in naredbe oblastev in zoper politični ter socialni red v državi. Še pred pri-četkom razprave je državni tožilec umaknil drugo obtožbo proti istemu obtožencu, ki ga je dolžila zločimstva po čl. 1. istega zakona. Po kratki tajni razpravi je sodnik zaradi pomanjkanja dokazov za krivdo obtoženca izrekel oprostilno sodbo, proti kateri pa se je državni tožilec pritožiL
Princ Mihael v Varšavi
Varšava, 24. maja. AA. Dane® je prispel v Varšavo ruimunsfci prestolonaslednik Mihael. da povabi v imenu kralja Karola D. predeedniika poljske republike Moscickega na obisk v Bukarešto. Prestolonaslednika jc na poeta ji »prejel v imenu predsednika republike zunanji minister Beck. Prestolonaslednik se je odpeljal s postaje v grad predsednika repubJike, kjer bo bival za svojega ottska.
Oborožitev Madžarske prepuščena DN
Budimpešta, 24. maja. o. V političnih krogih trdijo, da bo Daranyi ob koncu proračunske debate, bržkone v priče tku prihodnjega meseca podal velik ekspoze, v katerem se bo predvsem bavil z obnovo madžarske enakopravnosti. Poudaril bo, da je Madžarska strogo ustavna država in da zaradi tega noče sam enostransko uredi ti to izredno važno vprašanje. Ves problem bo prepustila Društvu narodov.
Novo nemško notranje posojilo
Berlin, 24. maja. br. Vlada je razpisala novo notranje posojilo v višini 200 milijonov mark. Podpisovanje se bo pričelo v sredo. Kakor naglašajo v vladnih krogih, je uspeh posojila že v naprej zagotovljen.
Letalska zveza med Avstrijo in Grčijo
Atene, 24, maja. AA. Semkaj je prispelo avstrijsko odposlanstvo, kj 6e bo pogajalo z grško vlado o letalskem prometu med obema deželama.
Eksplozija plina v Igriški ufid
Stanovanje učiteljice Albine Traven v banovinski palači je popolnoma razdejano, ona sama pa je dobila hude opekline in so jo morali prepeljati v bolnico
morali nazadnje preko strehe in skozi malo okno v kopalnico do nje. Sele, ko so odstranili omaro od vrat, so Jo vso onemoglo prenesli v sosedno stanovanje, nakar so jo z vso naglico prepeljali v bolnišnico. Opekline so sicer resne, vendar jo bodo nedvomno ohranili pri življenju.
Stanovanje je vse razdejano. Po sobi in kopalnici pokrivajo debeli kosi opeke in ometa tla in pohištvo. Kopalna kad je polna vse mogoče ropotije. Plinski štedilnik je ves razbit. Odprtine med stenami pre-prezajo le še plinske, vodne in druge instalacijske cevi. Od vsega pohištva so menda nekoliko celi ostali le še klavir ob zidu, mizica, oba stola ob njej in divan. Vrata so vržena iz tečajev in nekoliko ožgana. Zidovi niso baš očrneli. Vsekakor je nesreča T ravno vi povzročila razen bolečin ln opeklin tudi precejšnjo materialno škodo. K sreči se sama ni dotaknila pretrganih električnih vodov, ki visijo kar prosto po prostorih, ker bi se drugače nedvomno pripetila še hujša nesreča.
V Igriški ulici se Je zbrala precejšnja množica ljudi. Na pomoč so gasilci prihiteli kar s tremi vozovi, vendar niso imeli posebnega dela, razen nekoliko napornega vdiranja preko strehe v stanovanje nesrečne učiteljice.
Govorice, ki so se prvi trenutek razširile po mestu o velikem požaru v banovinski palači, so k sreči ostale neosnovane, vendar pa bi se bila lahko pripetila vse hujša katastrofa, če bi se bilo stanovanje Trav-nove do dobra napolnilo s plinom tn če plin ne bi uhajal skozi odprto okno kabineta poleg kopalnice.
Ljubljana, 24. maja.
V novi palaGl banovinske hranilnice v Igriški ulici št. 3 se je nocoj kmalu po 20. pripetila huda nesreča, ki je silno vznemirila prebivalstvo v vsej okolicL K sreči se je izkazalo, da se je nesreča omejila le na malo samsko stanovanje v V. nadstropju, v katerem je zadnje čase stanovala 381etna učiteljica Albina Traven, po rodu Ljubljančanka, ki je bila pred kratkim na-meSčena na viški šoli. V njenem stanovanju je zvečer nenadoma nastala eksplozija, spričo katere so se podrle kar vse tri notranje stene njenega stanovanja.
Učiteljica Albina Travnova je imela v kopalnici plinski štedilnik. Na njem je po mren ju gasilskih strokovnjakov bržkone j nameravala kaj segreti in je odprla plin, ; katerega pa menda ni takoj prižgala, tako ; da se ga je nabralo prav dobršno množino j po vsej kopalnici. Ko je plin končno pri- \ žgala. je nastala eksplozija. V trenutku je bilo vse stanovanje narobe. Tri po 10 cm debele vmesne stene so se podrle, tako stena v mali kabinet, vsa stena v sobo ln stena med kopalnico in predsobo, vsega okrog 29 kvadratnih metrov zidu. Silen plamen je udaril tudi skozi okno, tako da so ga opazili celo ljudje spodaj na Igriški ulici.
Albina Travnova je dobila hude opekline po nogah, rokah in glavi, vendar je kljub bolečinam pogumno vztrajala v svojem stanovanju, dokler je niso rešili gasilci. Poleg vsega je imela še to nesrečo, da je eksplozija plina zagnala omaro v vhodna vrata in jih tako silno zadelala, da ni mogla ven, gasilci pa ne noter in so
Silna nevihta nad Beogradom
Beograd. 24. maja. p. Nad prestolnico se je ponoči utrgal oblak. Nalivu, ki je taujal cele tričetrt ure. je sledila &;lna toča. Mestne ulice so poikiflj kakor očeh i, ponekod celo kakor jajca debeli kosj ledu. Take vremenske katastrofe ne pomnijo niti najigta-rejšj ljudje. Tudi meteorološka postaja pravi, da je ni bilo v vseh letih po vojni. Ledu ee je na ulicah nabralo toliko, da so bile še davj posamezne ulice vse poledenele. Posebno mnogo ledu je bilo davj še okrog kolodvora jn tehniške fakultete. Kakor poroča meteorološka postaja, je padlo v pretekli nooj po 31 litrov dežja na vsak kvadratni meter prestolnice. Vmes je grmelo in treskalo. Vihar je dosegel brzino 59 km na uro. Zanimivo je, da v širši okolic, Beograda ves ta čas ni padla niti kaplja dežja. Tako poročajo iz Mladenovca, da je bilo nebo snočj in tudj ponoč: jasno.
Škoda, kj jo je povzročil naliv, je ogromna. Beograjski potoki kakor Topčiderskj in Čulx>reki potok, so v hipu silno narasli. Topčideski potok, ki se je razljl preko bregov, je ka.r na lepem izpodneeel in razdejal V6e objekte podjetja »Srborjt« v Ulici Osvobojenja. Podjetje je oškodovano za dva milijona. Tudd tvorniica. opreme Godjevac je trppJa veliko škodo. Male stanovanjske hiše v bližini obeh tovarn, kakor tudi ob Ču-tKMTskem potoku, so bile na mah preplavljene. V .posameznih stanovanjih je segala voda meter visoko.
Opustošenja in človeške žrtve na Madžarskem
Budimpešta. 24 maja. Na Madžarskem je besnelo včerai strahovito neurje, kj je povzročilo nepregledno škodo. Bilo je tudi več človeških žrtev. Zaradi silnega naliva eo nastale poplave. Toča je uničila velik del žetve. V Sendendru je utonil ta mošnji
katoliški župnik drr. Horvat. Ko Je nastala
nevihta, se je mudi] v sirotišnici, ▼ kateri je bilo 80 otrok in 10 nun. Posrečilo se mu je, da je spravil na varno že skoraj vse otroke in nune. Ko ie skušal rešiti še zibelk ko z nekim otrokom, ki ga je voda že odnašala, ga je zajel tok jn je utonil. Telefonske in brzojavne zveze so po večini prekinjene, tako da podrobnosti o obsegu katastrofe še niso znane. V najbolj prizadele kraje so morali poslati vojaštvo. Ponekod je voda nanosila do 2 m visoko blata. V okolici Budimpešte so našli v blatu mrtve* ga nekega kočijaža z vozom in dvema konjema. Na tisoče hiš je vihar razkril, mnogo pa jih je voda porušila. Tudi železniški promet je na mnogih krajih popolnoma ustavljen. Splošno računajo, da je katastrofa zahtevala več sto smrtnih žrtev.
Velike poplave na Poljskem
Varšava, 24. maja -w. Tud5 na Paliskem so hudi nalivi povzročili velike poplave. To dosedanjih uradnih ugotovitvah je 21 ljudi utonilo. 120 hiš je biilo porušenih, 300 hiš pa tako poškodovanih, da 60 jih morali izprazniti.
Varšava. 24. maja. k. Na Poljskem so nastale velike poplave, bi so jih povzročili &il-n; nalivi v Karpatih. V kjelskem vojvodotvu so štirje okraji pod vodo. Okrog 30 ljudi i« utonilo. V Kieicah je voda izpodjedla temelje več hiš. ki so se porušile. Katastrofa je pripetila ponoči in je bilo ubj+ih več ljudi, kj so bitj v spanju presenečeni. Vlada je poslala v posiimezne vasi okrog Kie}c večje oddelke vojaštva ftelezm Škj jn telefonski promet sta prekinjena po vsem vo> vodstvu. Doslej še iy bilo mogoče točno ocenit; izredno velike gmotne Škode. Reševalna dela napredujejo zelo počasi. Davi so se reke pričele vračat; v svoje struge.
Schachtov obisk v Parizu
Berlin. 24. maja. w. Nemški gospodarski min'eter in predsednik državne banke dr. Schacht bo odpotoval jutri dopoldne z letalom v Pari<z, da v imenu nemške vlade prisostvuje svečani otvoritvi nemškega paviljona ?<a pariški svetovni razstavi. Dr. Schacht bo ostal tf Parizu tri dni in bo imel razgovore z min. predsednikom Blumora. trgovinskim ministrom Bastidom jn finančnim ministrom Aurjolom. V pari škj h političnih krogih napovedujejo, da bo dr. Schacht skušal sondirati teren za tesnejše cospodarsko sodelovanje med Nemčijo in Francijo. Na drugi strani tolmačijo to kot znak. da os
R?m-Berlrn popušča fn da fšče Nemčija tesnejših stikov z zaipndnim; veleR^amt
Pred preosnovo
angleške vlade
London, 24. maja. AA. Baldwin in njegov naslednjk Neville Chamberlaiu sta se že sporazumela o sestavi bodoče vlade.
Vremenska napoved
Zemnnska: Zjasnilo se bo v vsej državi,
le v se verno vzhodnfh krajih bo nekoliko oblačno. Možne so krajevne nevihte 8 plohami
Zagrebška: Oblačno, pozneje ipotagoma
vedro. Zmerno toplo.
Dunajska: Pretežno jasno, toplo, lokalne nevihte niso izključene.
			
	PH	wBm	

'.»<"•* " jm
v.v/«.:

V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ta znancem, da je danes ob 20, previden s svetotajstvi sv. vere, v 74. letu mirno v Gospodu zaspal naš dragi brat, dobri stric, stari stric in svak, gospod
posestnik, predsednik Obrtne banke v Ljubljani
Dragega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti v sredo, dne 28. t. m. ob 17. iz hiše žalosti, Mirje 4, na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi v Trnovem. V LJUBLJANI, 24. maja 1937,
OdcC
je na prijatelj j
DIR. IVAN PRIJATELJ
V nedeljo popoldne je na svojem prijaznem doma na Mir ju umrl vseuč. prof. dr. Ivan Prijatelj. Bolehal je šest tednov, podlegel je arteriosklerozi. O njegovem življenja je obširneje poročalo že ponedeljsko »Jutro«. Pogreb bo danes ob 17. izpred Narodnega doma.
Slovenska sodobna kultura je nenadno postala sirota: izgubila je enega svojih najboljših krušnih očetov, izgubila bojevnika in delavca najvišjih kvalitet — dr. Ivana Prijatelja. Slovenska književnost kot najizrazitejša predstaviteljica vsega našega kulturnega dejanja in nehanja je imela v njem osebnost enkratnega značaja, moža, ki mu ne bo mogoče najti polnovrednega naslednika, čeprav bodo njegovi učenci nadaljevali v njegovem duhu in po njegovih metodah delo, čigar začetki in slavni uspehi ostanejo vedno združeni z njegovim imenom.
Z dr. Ivanom Prijateljem smo Slovenci izgubili moža, ki je v naših razmerah zavzemal tako izjemno mesto, kakor pri Cehih F. X. Šalda, čigar smrt je letos v aprilu tolikanj pretresla češko literaturo. Obžalovati je samo, da so pokojniku naše tesne razmere zagrenile voljo do javnega udejstvovanja in ga prezgodaj pognale v neki prostovoljni pokoj, v katerem je živel
rant je z ureditvijo Almanaha »Na razstanku« stopil na vodilno mesto generacije, ki se je tako bleščeče včle-nila v razvoj naše literature in v ves naš kulturni razmah: postal je prvi ideolog in duhovni vzpodbudnik naše Moderne, ustanovitelj literarnega eseja, utemeljitelj naše nove literarno-zgodovinske vede. Študij slavistike mu je zlasti približeval rusko literaturo z njenimi odličnimi literarnimi šolami in kritiki. Iz nje je obilno zajemal vzpodbud in navdihnjenja; v njenih stvaritvah, ki sodijo med vrhove evropske literature, je najbolj uživala njegova kongenialna, bistveno slovanska duša. Dovolj je, da čitatelj prebere študijo o Dostojevskem: iz nje bo spoznal, s kakšnim znanjem in prodornim pogledom prikazuje dr. Prijatelj veličino tega genialnega analitika ruske duše. Ruski literaturi je tudi posvetil svoje zajetno delo »Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega rea* lizma« (Tiskovna zadruga 1921), iz nje

Na oddiha: dr. Ivan Prijatelj
samo za svojo stolico na univerzi, za košček svoje zemlje in za najožji krog prijateljev. Tako se dr. Ivan Prijatelj zadnje desetletje ni več udejstvoval v revijah in literarnih izdajah — vrzel, ii smo jo vsi občutili in obžalovali.
Izdaja »Duševnih profilov slovenskih preporoditeljev«, ki so jo z lenim spoštovanjem do svojega voditelja in mojstra objavili za šestdesetletnico njegovi učenci, je vzbudila poželjenje po celotni izdaji dr. Prijateljevih esejev in literarno-kritičnih razprav. Pridružila se ji je v presledku enega leta knjižna izdaja esejev o Dostojevskem in Tolstoju. Tako se je dr. Prijatelj zopet približeval širšemu občinstvu in s svojimi deli znova prepričeval čita-telje, kakšnega pisatelja-znanstvenika in amo v njem. Žal da zaželjeno zak-tiviranje tega- dragocenega literarnega delavca ni bilo več mogoče. Sedaj je smrt zapečatila njegovo človeško usodo, odprla pa je možnosti, da dr. Pri* jatelja delo zopet zaživi v novih izdajah in se tako tesneje vključi v našo literarno sodobnost.
V trenutku, ko je tako nenadno stopilo pred nas dejstvo dr. Prijateljeve smrti, ni mogoče s časniškim člankom zaobseči vsega njegovega dela in prikazati njegove vsebine in pomena. Štirideset let je preteklo, kar se je oglasil v Gabrščkovi Slovanski knjižnici s prevodom Puškinove »Kapitano-ve hčeri«; tako je že kot mlad dijak nakazal smer svojega slovstvenega zanimanja in udejstvovanja. Kot matu-
pri dela, gospa pa z vnučkom
nam je dal, poleg Puškinovega »Evge-nija Onjegina«, svojega največjega in najpomembnejšega prevoda, še nekatere spise Gogolja, Turgenjeva, Čehova i. dr.
Čeprav je dr. Prijatelj našel v ruski duhovni kulturi svoje najprijaznejše drugorodno podnebje; dasi je dobro poznal in nam v raznih razpravah in esejih prikazal tudi poljsko literaturo, in dasi se je vešče gibal na področju zapadnih slovstev, je bil seveda največji in edinstven na domačih tleh slovenistike. Tu je bil za slovensko sodobno slovstvo to, kar za literaturo 19. stoletja Fran Levstik, dasi ni imel Levstikove bojevite narave; toda bil je prav kakor on vodilna in osrednja osebnost, to pa po zaslugi kvalitete svojega dela, ki je postavilo v senco vse druge dotedanje literarno-znanstve-ne, kritične in esejistične spise v slovenščini. Čeprav ni ostal na tem področju edin — pridružil se mu je dr. Fr. Kidrič, ta izborni metodik raziskava-nja pri virih in zanesljivi revizionist naše starejše literature in še nekateri resni literarni znanstveniki — je vendar zavzemal edinstveno mesto po osebni noti, ki jo je dajal svojemu delu. Ta nota, odblesk dr. Prijateljeve umetniške nature, njegovega tankega čuta za estetske vrednote in finega posluha za stil m jezik, ni zmanjševala znanstvene vrednosti njegovih razprav, zato pa jih je storila tembolj užitne m koristne.
Naj iz dolge TnbKograftje dr. Prija-
teljevih slovenian navedemo samo najpomembnejše: Predvsem je to njegov uvod k izdaji Aleksandrova, dalje esej »Drama Prešernovega duševnega življenja«, »Doneski k slovenski literarni kulturni zgodovini«, »O kulturnem pomenu slovenske reformacije«, dva zvezka obsegajoča monografija o Janku Kersniku, študija o Aškercu, študija o Josipu Stritarju, »Duševni profili naših preporoditeljev«, »Vloga omladine« v prvem obdobju »mlado? slovenskega« pokreta, »Borba za individualnost slovenskega književnega jezika«, »Slovensko, slovansko in južno-slovansko vprašanje pri Slovencih«. Med najpomembnejše zasluge dr. Prijatelja štejemo z vso pravico tudi njegove vzorne izdaje Zbranih spisov Iv. Tavčarja in Josipa Jurčiča, ki jih je pripravil za Tiskovno zadrugo, založbo, v katere načelstvu je dolga leta zavzemal častno mesto. Te izdaje so. opremljene z uvodi in komentarji, kakor jih dotihmal slovenska knjiga ni poznala in kakršnih nimajo še vedno Hrvatje in Srbi v izdajah svojih klasikov.
V teh in drugih spisih je dr. Prijatelj zastopal z redko inteligentnostjo svoje kulturno-filozofske nazore, svoje poglede na naše narodne in kulturne probleme, svoj svobodomiselni svetovni nazor. Z njimi je postavil našo slovenistiko na višino ostalih slavističnih ved in zapustil dragocene vzore onim, ki bodo morali nadaljevati raziskavanja na tem področju.
S svojimi tujejezičnimi pregledi slovenske literature (srbohrvaškimi, nemškimi, ruskimi, madžarskimi) je dr. Prijatelj izvršil vzorno propagando za našo kulturo in pripomogel, da so začeli v tujini bolj upoštevati slovensko slovstvo.
Velik in tehten del dr. Prijateljevih esejev, člankov in razprav (med njimi so pisma iz Rusije in članki o raznih domačih, slovanskih in zapadnih pisateljih) je razmetan po težje dostopnih revijah in listih. To delo je ne le po svojem literarno* zgodovinskem pomenu, marveč večidel tudi po svoji še živi in topli vsebini tako važno, da se bo moralo prej ali slej strniti v opera omnia. Tako izdajo smo Slovenci dolžni dir. Prijatelju, a dolžni smo jo tudi sebi in svoji duhovni kulturi.
Sedaj odhaja iz naših vrst tudi ta dobri in plemeniti človek, eden resničnih mojstrov naše znanosti o lepem in dobrem, eden izmed pesnikov, ki svoje pesmi poj o samemu sebi in njih melodično doživetje prenašajo celo v stavbo znanstvenih umotvorov. Odha-
Paiačica ▼ Polhovem grad en, kjer je dr. Ivan Prijatelj želel preživeti leta pokoja
Poslednji dnevi dr. Ivana Prijatelja
Ko je v nedeljo popoldne zatisnil dr. Ivan Prijatelj svoje oči, mnogi nismo mogli verjeti bridke resnice. Še zmerom nam je pred očmi njegova markantna postava, ki stopa s trdim, dolgim korakom na univerzo, noseč pod pazduho aktovko s šopom popisanih papirjev, na katerih je zapisana naša literatuma preteklost, da jo čujejo slušatelji iz njegovih ust, v katerih je dobivala naša beseda poseben, polno zveneč zvok. Bil je redek predavatelj, ki je znal svoja izvajanja zmerom oživiti z važnimi zgodovinskimi prigodami, poleg tega pa je bil menda edini, ki je poznal delo naših kulturnih ustvarjalcev do zadnjih odtekov. Še v svojih zadnjih urah je govoril o literaturi, prebrskaval je stare »Ljubljanske zvone«, kakor da bi hotel še enkrat oceniti rast in zorenje našega rodu.
V vili v Bogišičevi ulici, ki si jo je bil zgradil 1929, si je uravnaval življenje in delo po svojem značaju. Lep vrtiček z ribnič-kom si je sam uredil, tu je preživljal svoja zadnja leta, odmaknjen hrupu razrvanega časa, in se posvečal zemlji, katera edina se mu je zdela, da vrača človeku brez zavisti in hinavščine le še blagoslovljeno vse tisto, kar je sam položil v njena nedrija. Ljubil je motiko in lopato, miloval je žlahtno prst in gojil drevesca kakor najbolj preizkušen vrtnar. Veliko veselje je imel do zidanja, sam je vedno gradil in prav veselje do grajenja ga je napotilo, da si je tam v idiličnem Polhovem gradcu dal postaviti ljubko poletno hišico, v kateri je sklenil prebiti jesen življenja, kakor pravimo. Tja se je nameraval preseliti z vsem, kar mu je bilo na tem svetu najdragocenejše: s svojo knjižnico.
Njegova izguba je vseučiliške tovariše, fldge suance, prijatelje in učence zadela to*
liko bolj, ker se vsem zdi njegovo življenje in delo tolikšnega pomena, da bo zdaj težko najti primernega naslednika. Kot veder Dolenjec krepkih ki odločnih besed je bil pokojni Ivan Prijatelj priljubljen povsod. Znal je se tako vrtinčaste in v odtenke prehajajoče misli oblikovati z izredno lahkoto francoskega stila.
Dve črni zastavi na univenzi oznanjata najtežjo izgubo Ahnae matris. Tudi s poslopja Slovenske matice in z Narodnega doma se vijeta črni zastavi. On pa počiva na Mirju v delovni sobici, v zasebni knjižnici. Prihajajo kropilci, številni so izrazi sožalja gospej vdovi, ki mu je bila vzorna tovarišica. Markantni obraz dr. Ivana Prijatelja z globokimi gubami na čelu in v obraz zaoranimi brazdami, ki so izpričevale boje slovenskega intelektualca, se je v poslednji uri sprostil. Gube so malodane popolnoma izginile, da je obraz skoraj čisto gladek, ustnice so tesno stisnjene v večnem molku. Ce greš s pogledom preko knjig na policah knjižnice, opaziš med njimi ogromno naklado ruskih klasikov m češke literature, seveda pa so tu tudi slovenski klasiki z izbranimi spisi, ki jih je sam uredil in jim dal neizbrisen pečat. V vsem se kaže širok razgled evropskega človeka, moža visoke kulturne stopnje z vsemi odlikami svobodnega duha Na steni vidiš Smrekarjevo karikaturo: naši literarni zgodovinarji in Prešeren, tu je dobro označen dr. Prijatelj, ki kaže s palico proti Prešernu in na svetovnjaški način razlaga svojemu občinstvu duha in globine Prešernove poezije, njegove boje z reakcijo in s tistimi, ki so vzeli v roke šestilo in ravnilo, da bi tako izmerili njegovega duha. Kdor si bil Prijateljev učenec, se boš domislil: ali ga niso njegova predavanja na univer-
zi pokazala kot slikarja slovenske literarne preteklosti, ki je na ogromno platno skrbno in pregledno naslikal ozadje in pokazal najprej gospodarske, socialne, politične, kulturne in nato še osebnostne prilike, preden je prešel na razlago samih literarnih tvorb in značaja literarnih ustvarjalcev.
Njegovo pero tudi zadnji čas ni počivalo. čital je zmerom mnogo. Prav zadnje dni, ko ga je napadla bolezen, je prebiral zbrana dela največjega ruskega pesnika Puškina. ob katerem se je s posebnim užitkom zamaknil v novo razlago sovjetskih literarnih zgodovinarjev o »Evgeniju Onje-grnu«.
Zadnje dni je zlasti prebiral staro zgodovinsko knjigo, ki obravnava dunajsko revolucijo. Knjigo je bil kupil že kot študent od nekega dunajskega starinarja. Imenuje se: »Das Jahr 1848. Geschichte der NViener Revolution«. Knjigo je prebiral z očitnim zanimanjem za tisto dobo. ki je imela posledice tudi za Slovence. Tri dni prej, preden ga je zgrabila bolezen, ie dokončal ogromni rokopis prevoda Gončarovljevega romana: Obriv (Prepad). Čeprav je bil zelo slaboten, je sam nesel tri dni prej, preden je moral dokončno leči, rokopis Slovenski Matici, ki bo to delo izdala v prihodnjem letu.
Za Veliko noč se je dr. Ivan Prijatelj odpravil na kratek oddih k svoji poletni hišici v Polhovem gradcu. Cez tri leta bi dopolnil 35 let državne službe, števši od dobe, ko je postal knjižničar dunajske dvorne knjižnice. Srčna želja po mirnem uživanju pokoja pa se mu m več izpolnila. Deževno in snežno vreme prav za Veliko noč, ko je tako naletaval sneg, je bilo krivo, da se je prehladiL Napadel ga je revma-tizem v zglobih. Vendar pa je bolnik še zmerom upal, da ne bo hudega. Takole po malem je sicer že vse zadnje leto tožil, da
ie oznaka Se bolj izpopolnjenega ODOLA, katerega antiseptično delovanje ie [L83J še v večji meri zvišano. Bakteriološke ia klinične preiskave so znantsveno dognale, da ODOL uničuje bakterije.
ja učitelj dveh generacij: predvojne in povojne, mož, ki je bil po pravici ponos naše mlade univerze in naše slavistične vede. Ostaja pa med nami njegovo delo in njegov duh: nemiren in ponosen, občutljiv in prodoren duh. Duh umetnika in učenjaka bo še dolgo oplojeval vse, ki jih bo vodila k domačim virom potreba plemenitih vzpodbud in vzorov slovansko-evrop-ske kulturnosti.
Dr. Ivana Prijatelja ohrani ves naš narod v svojem srcu!	—o.
Nepozabnemu Prijatelju
Večkrat si mi rekel tako: »Če bom kdaj bolan, izostani! Tedaj človek ni lep, ni za druge; tedaj je najbolje, da je sam s seboj. Obljubi mi, da me boš ubogal/«
Obljubil nisem, ubogal sem — " Danes sem bil pri Tebi...
Tvoje telo težke bolezni ni moglo prestati, premagal jo je pa Tvoj Duh. In vidim: Tvoj Duh je ostal in rodi Življenje!
Slavko Osterc
Delegati iz Beograda, Zagreba in Ljubljane, ki so v nedeljo prisostvovali skupščini Saveza jugoslovenskih nacionalističnih akademskih organizacij v Zagreba. Ponedeljsko Jutro je o tem obširneje poročalo
Nevaren je splavarski stan
Smrt splavarja v valovih Drave
Sv. Marko niže Ptuja. 24. maja.
S pomladjo oživi promet po Dravi. V pohorskih gozdovih zapojo sekire in žage in rušijo se drevesnj velikani. Oživela je lesna industrija. Pohorcj so našli nova tržišča in nove kupce. Naš les plove po Dravi. Razlega se splavarska pesom. Lepo je biti spla-var in prijetna je vožnja s splavom, toda samo tam. kjer voda ne drvi, temveč lepo umerjeno teče v svoj; strugi, zakaj Drava je nevarna. Splavarji so kot vozniki. Poznajo svojo vodno cesto, vedo za globfne in plitvine. Vozijo ob vsaki vodi. Zanesejo se nase in na srečo. Če gre vse dobro, jiim nič ne manjka, ker dobro zaslužijo. Če pa nasedejo ali se jim razbije splav, je hudo. Brezpogojno je treba v vodo in stat, v njej dolge ure. vzdigovatj in često tudj razdirati ves splav. To je zamuda in ni se čuditi, da se ob takih prilikah hudujejo splavarji celo na svojega sdeer zelo čislanega patrooa sv. Miklavža. Deca jz obdravskih vas* ima s splavarji posebno veselje. Nagaja jim namreč 8 posebnimi vprašanji. »Flosarji, kdaj pa boste vozili navzgor po Dravi?« Razume se. da bi splavarji podkurili deei, če bj mogli do nje. Ne preostane jim drugo, kakor da odvrnejo zbadljivoem: »Takrat bomo mi pluli po Dravi navzgor, ko bo tebe hudič na vislice vlekel!«
V soboto je nastala med splavarji velika žalost, saj je postal žrtev splavarskega poklica njihov tovariš. po domače Badlnov Lojzke iz Selnice pri Mariboru. Pokojnik je bil vdovec. staT Me 5o let jn oče dveh otrok. Nesreča se je zgodba pr; Sv. Marku. Posestnik Petrovič Konrad n Bukovcev pri Sv. Marku se bav; tudi s prevozom splavov. Prevaža jih s Koroškega do Sv. Marka sam e svojimi ljudmi. Tako je Petrovič pred nekaj dnevi natovoril pri Sv. Ožbaldu v Dravski dolini velik splav, ki so ga sestavljale po večini late in deske. Po zakonitih pred psi h pa more splav krmariti le diplomiran krmar,
a ostali ek» lahko tudi nekvalificirani. Tozadevno ohlasfcvo za rečno plo%"bo v Mariboru irdaja dovoljenja za plovbo le takim splavom. na katerih vsaj glavni krmar izpolnjuje zahteve zakonskih predpisov. Petrovičeve splave je vedno vodil preizkušeni Lojze iz Selnice. Tako tudi tokrat.
V soboto zarana so odpeljali iz Maribora. Na splavu so bili Lojze jn še štirje Markov-čani. ki so imeli na splavu tudi svoja kolesa. Drava je sicer bila narasla, toda vsi so poznali pot in računali so s srečo. Tesno jim je bilo pri srcih, ko so vozili preko nevarnih mest in srečeval; nasedle in razb.te splave. Srečno so dospeli do smotra jn potrebno je bilo splav zaustaviti in pripeti. Na deroči vodi je zaustavitev dokaj težavna. Tu je treba, da so splavarji izredno hitri in okretni v ravnanju z vrvmi jn cepini. Samo majhna nerodnost in splava ne ofcdrže. Zarad; narasle vode splava niso mogli ustaviti na običajnem mestu, zato so ga hoteli malo višje. Spretno so poskakal; na suho in hoteli zadržati splav, na katerem je ostal le Petrovič. Toda deroča voda jih je premagala. Moral; so popustiti vrvj in hiteli so na splav, katerega zadnj; del je bil še pri bregu. Trije so srečno skočil; na odmirajoči se splav. Krmar Lojze pa i*3 bil pret>o-zen. Prj bregu je bila plitvina. Lojze je kar zagazfl v vodo, da hi tako dospel na splav. Tovariši so mu hoteli pomagati z lato. Nesrečnež je že segel po rešilni lati. a hkratu je stopil v glolVno ter izginil. Kriknil je. p°~ molil roko iz vode jn niso ga več videli.
Splav je plaval po vodi. Prestrašeni tovariši so se dodobra zavedli nesreče šele sredi valov, ko .iih je rečnj tok gnal naravnost v regulacijski nasip. S skra jn mi napori pa so vendar prispeli k bregu in ustavili splav. Takoj so se z ladjo odpravili na kraj nesreče. vendar zaman. Krmarja Lojza niti mrtvega niso našJj.
je bolan. Zdaj je izprva sodil, da ima bolan želodec, če ne raka na želodcu, ali pa srčno hibo. Vendar so zdravniki ugotovili, da je imel začuda srce brez najmanjše napake, samo včasih so se mu srčne mišice skrčile v bolečini, kar pa je izviralo od preobilnega nikotina. Prehlajenju je sledilo vnetje žil, pred štirinajstimi dnevi pa so nastale komplikacije. Zdravnik dr. Neu-berger, ki mu je z injekcijami lajšal bolečine, je ugotovil možgansko sklerozo in vnetje žil, nekaj dni zatem je dr. Šerko potrdil diagnozo. Dr. Prijatelj je polagoma v trenutkih izgubljal zavest. Dne 9. maja ponoči, ko ga je bolezen hudo napadla, je govoril čudne besede, ki kažejo, kako tesno je bil zvezan s svojim delom, z vrtom in s knjigo.
»Ne bo nič s to mojo rožo«, — je govoril ob 4. zjutraj. Nato si je tiho zapel. Pa je spet kakor v sanjah izpraševal: »Kako so naše rožce kaj?« In ko so ga odeje tiščale. je vzdihnil: »Koliko je tega strašnega papirja«--
Kako pri srcu mu je bila osebnost Aškerca, katerega izbrane pesmi je uredil in mu napisal odličen uvod, so pričale njegove besede 12. maja. Gospa mi pove. kako je vse dopoldne šepetal samo o Aškercu:
»Aškerc je umrl 87. leta takrat, ko se je reklo Si. ali 33. leta.« Naposled je vprašal gospo, če ve, kdaj je umrl Aškerc, in ko mu je povedala, je spet samo šepetal. Sestra njegove gospe, gospa Baeblerjeva, mu je še prejšnjo sredo sporočila, da se bo tiskala Zofka Kvedrova, nakar je odgovoril: »Zofka Kvedrova se mora tiskati!«
Na izpodbujanje prijateljev že pred meseci, naj napiše svoje spomine, je odločno odgovarjal: »Spominov pa ne bom pisal«. Očitno vesel je zadnje čase prejel nekaj kart in pisem svojih učencev. Ze bolan je šel še vsako jutro s pomočjo domačih na vrt, kjer je posedal v naslanjača in gledal
ribniček, hodil je po stezici na vrtu do bazena in ko ga je solnce utrudilo, si je sipet zaželel leči. Do pred 14 dnevi je prebiral stare Zvone in pripovedoval gospej to in ono iz njih, zadnjih 14 dni pa je čital samo še »Jutro«. V noči na nedeljo je bil nemiren in ni mogel spati, zjutraj pa je gospa poklicala zdravnika, ki je ugotovil, da se bliža zadnja ura. Bolnik je krčevito grabil po odeji in iskal opore. Ko ga je gospa vprašala, če ima kaj bolečin, je odgovoril: »Ven bi šel rad, stran bi šel rad.« Okrog 11. so spet poklicali zdravnika, ki je ugotovil znake bližnje siroti. Dal je dr. Prijatelju injekcijo morfija. Preden je zaspal, je prišla k njemu h&erka Majla. Ko jo je opazil, jo je nagovoril z imenom, kakor sicer skoro nikoli ne: »A si ti, Majla?« To so bile njegove zadnje besede. Od 11. do 15. je ležal mirno. Njegovo srce je nehalo biti brez vsakega težjega pretresa. Tako smo izgubili graditelja, ki je klesal granitne kvadre k zgradbi naše kulture.	Stanko J.
d? ^
Ogl« JUSiirtfc	1583 od S. XH. M*r
Kopališče SK Ilirije odprto
IDEALNA LEGA SOLNČALIŠČ V ZATIŠJU — VODA TEMPE-RIRANA — TOPLE IN MRZLE PRHE — SODOBEN KOMFORT ZMERNE CENE!
Offllfiȩ
*	Vojni dobrovoljci — kladjvarjj Jugoslavije stopajo na, plan le v resnih časih. Nikdar niso izgubljali praznih besed, ker so prijatelj* dejanj. Oglašajo ae vedno le za one ideale, ki so ustvarili svobodno jugoslovensko državo. Zdaj stopajo pred javnost s 6vojo veliko spomnsko knjigo. Tudi ta knjiga je klic in opomin, da je treba z dragocenim; žrtvami odkupljeno Jugoslavijo čuvatj tudi v mirnem času in da 6e sploh ne dn, živeti brez idealov, katerim so vojni dobrovoljci posvetili svoja življenja. V svoji spominski knjigi bodo vojni dobrovoljcj obujali spomine na tovariše, katerim so zapirali
•trudne, ugašajoče oči na bojnih poljanah, in pokazali bodo javnosti, kako so pred neizprosnim obličjem smrti spoznali pravo enakost. pravo bratstvo in pravo domovinsko ljubezen. Vojnih dobrovoljcev je vsako leto manj in zato je bilo zelo potrebno, da so sami v svoji knjig; razložili vsej javnosti in vsemu potomstvu vzvišene ideale svojega pokreta. Izid dobrovoljske spominske knjige bo proslavljen 7. junija zvečer z akademijami v narodnih gledališčih Ljubljane in Maribora. Vstopnice za ljubljansko akademijo so že na razpolago pri predsedniku prireditvenega odseka sreske organizacije vojn h dobrovoljcev v Ljubljani g. Žagarju na Sv. Petra.c. 43 (telefon 33-03). Kdor se zaveda vrednosti pravega bratstva in prave domovinsko ljubezni. bo podpiral dobro vol jsk o prireditev ter razširil svoje obzorje in okrepil svoj značaj s Stanjem dobrovoljske spominske knjige.
*	Proslave 150-Ietnice srbske pravoslavne cerkve in šole v Karlovcu se je v nedeljo udeležila velika množica pravoslavnega prebivalstva. Udeleženci so prihajali že v soboto iz Banije. Kordima. Like in Gorskega Kotarja. V Karlovcu in okolici so bili Srbi naseljen^ že pred ustanovitvijo mesta Karlovca. Srbski živelj je bil nekdaj brez vseh pravic. Po naredbi dvora na Dima.ju so bili leta 1721 Srbi iz okolice Karlovca pregnani v vss Tušilovič. oddaljeno 15 km. V tej vasi so ustanovili srbski naseljenci svojo prvo parohijo ali župnijo, pod katero «0 spadali do ustanovitve parohije v Karlovcu vsi srbski naseljenci. Svoje mrliče so smeli srb:ki na-seljenci pokopavati samo v Tušiloviču. S patentom cesarija Jožefa II. 1.1781 so dob:'li Srbi v Karlovcu in okolici dovoljenje za ustanovitev parohije in za graditev cerkve. Temelj svoje cerkve so postavili spomladi leta 1784, cerkev sama pa je bila dovršena v dveh letih. Takoj po dograditvi cerkve so ustanovili tudi šolo, Ki je bila vse do leta 1921 privatna srbska verska šola. Lepi proslavi 150-letnice šole in cerkve sta prisostvovala tudi patriarh Varnava in ban savske banovine.
Proti trdi stolici in hemoroidom spremljanim s pritiskom krvi, močnim utripanjem srca, glavobolu, je naravna »Franz-Josefova« grenčica že davno preskušano domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče. o«. ree 8 or m 4«>
*	Novi častni generalni konzul Letcnije v Jugoslaviji. Konzularni zbor v Beogradu je dobil novega člana, član uprave Narodne banke in predsednik finančnega odbora beograjske borze, Tihomir Panič je bil imenovan od predsednika letonske republike za častnega generalnega konzula Leto-nije v Beogradu.
*	Imenovanje novega načelnika oddelka za ceste. Ker je bilo z imenovanjem inž. Josifoviča za pomočnika ministra za zgradbe izpraznjeno mesto načelnika oddelka za ceste pri gradbenem ministrstvu, je bil zdaj na to mesto imenovan inž. Voj-ta Bouček, dosedanji načelnik splošnega oddelka, na njegovo mesto pa je prišel višji svetnik gradbenega ministrstva Dimitrije Tasič.
*	Promocija. Za doktorja prava bosta v sredo 26. t m. promovirana na ljubljanski univerzi gg- Jereb Stanislav iz Ljubljane in Peedevšek Rudolf iz Krčevjne pri Mariboru. Čestitamo.
*	Predavanje Narodnega doma v Zagrebu, Kral-ice Marije ulica 3. V sredo 26. L m. ob pol 21. bo predaval profesor Fran Poljanec o najnovejši slovenski liriki. Vstop prost.
*	Zaključek protjtuberkuioznega tedna v obeh mariborskih srezih. Da bo mogoče javnosti podati obračun in pregled o uspehu letošnjega pro ti tuberkuloznega tedna po posameznih ustanovah, prosimo vsa vodstva osnovnih, meščanskih jn srednjih šol, vse občine in župnijske urade sreza Maribor levj in desnij breg, državne in samoupravne urade ter njih edinjoe dalje vsa
podjetja in industrijsko delavstvo, da zaključijo v svojem delokrogu organizirane nabiralne akeje. Nabran; denar naj se blagovoli nakazati na čekovni račun, številka 11-615 — Protituberkulozna liga. Maribor. Šolska vodstva pa naj eventualni ostanek na-hiralnih dinarskih listkov, pošljejo pristojnemu sreskemu načelstvu na naslov »Prosvetni razdelek«. Po prejemu zaprošenih obračunov 6e bodo objavjij rezultat posameznih akcij in končno celokupni uspeh PTL tedna. Protituberkulozna liga v Mariboru
*	No v j grobovi. Operni pevk; gospej Mili Kogejevi v Ljubljani je umrla mati gospa Ivana Kogejeva vdova po idrijskem rudarju. K večnemu počitku jo bodo spremil; jutri ob I7. izpred zavetišča sv. Jožefa. — Nadalje je umrla v Ljubljani gdč. Marija Rebernjkova. Pogreb bo jutri ob pol 16. — V Mariboru je umrla gospa Darvln Dekleva. Pogreb bo danes ob 16. na Pobrežju. _ Nadalje je umrla v Mariboru gospa Antonija Šfjanec. učiteljica v pokoju in soproga upokojenega šolskega upravitelja. Vzorno mater, ženo in vzgojiteljico bodo jutri ob 16. spremili k večnemu počitku. Pokojnim blag spornim. žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Olajšave za potovanja na Francosko z motornimi vozili. Po odloku generalnega komisarjjata za tuiski promet se tuji avto-mobilisti ki pridejo na Francosko, da si ogledajo letošnjo pariško razstavo, lahko okoristijo z olajšavami za oskrbo z bencu nom. Prijavit; se ie posebnemu carinskemu oddelku, k; bo deloval ves čas razstave na trgu Sulpice 9. v Parizu. Če bodo avtomo-bilisfi imeli izkaznico in carinske listine za začasen uvoz svojih avtomobilov na Franco-ko, jim bo carinski oddelek dal brezplačno šest nakaznic, vsako za 25 litrov bencina, vsaka je vredna 160 frankov. Vsaka od teh nakaznic bo veljala za dobo 5 dni nepretrganega bivania na Francoskem in jo bodo iemali za plačilo za bencin vsi trgovci mineralnega goriva. Teh šest nakaznic za 150 1. bencina, vredn; po povprečnih sedanjih cenah bencina 360 frankov, da;e možnost, da prevozijo na francoskih ce«tab v rnecppo dni okoli tisoč km
SRAJCE IN PYJAME
ŠPORT - KMET,
Aleksandrova 7.
I
*	Vsi imetnik; dovoljja za uvoz inozem* skih časopisov izključno znanstvenega in
strokovnega značaja se pozivajo, da pred-lože ministrstvu za trgovino in industrijo do konca maja spisek inozemskih strokovnih časopisov, ki jih nameravajo uvažati.
*	Motorni vlaki na prOgi Beograd-Pan-čevo. Po daljšem presledku se na železniški progi Beograd-Ovča-Predgradje-Pan-čevo spet uvajajo motorni vlaki. Taki vlaki so na tej progi nekdaj že opravljali promet, a ko so se pokvarili, so bili zamenjani z navadnimi vlaki. Po novem voznem redu bodo odhajali motorna vlaki v 24 urah iz Beograda 9-krat in tolikokrat se bodo vračali iz Pančeva. Pri prvi uvedbi motorni vlaki niso tolikokrat vozili v obeh smereh.
*	Nevarne nevihte. V soboto in v nedeljo so v nekaterih pokrajinah besnele nevihte z močnimi nalivi in debelo točo. Preko ceste Niš-Skoplje £0 drli mogočni hudourniki ter cesto močno poškodovali. Zaradi izlivov hudournikov so bile tudi ovire na železniški progi. V Vladičnem Hanu je moial kake tri ure ostati brzovlak Pariz-Atene. V nedeljo popoldne se je silna ploha vsula nad Novim Sadom in iso bile one ulice, ki še nimajo kanalizacije, v nekaj minutah poplavljene. Nastopiti so morali g-asilci, da so izčrpali vodo iz mnogih kleti in pritličnih prostorov. Voda je vdrla tudi v kleti restavracij »Bosne« in »Topole« ter povzročala precej škode. Veliko škodo od neviht v soboto popoldne in v nedeljo popoldne imajo tudi kraji timo-škega sreza; Na področju treh občin je toča, ki je padala celo uro, potolkla vse nasade in eklestila drevje.
Iz Ljubljane
a— Pokojnega dr. Ivana Prijatelja bodo danes ob 9. prepeljali z doma na Mirju v Narodni dom. kjer bo počival na katafalku
do ure pogreba ob 17.
n— Žalna seja Tiskovne sadrnge sa dr. Ivanom Prijateljem. V ponedeljek ob 18. «0
6e v prostorih Tiskovne zadruge v Dalma tjnovi ulici sestali člani načelstva Tiskovne zadruge. Predsednik dr. 0. Fettjch je s topli mi besedami ori6al pomen dr. Ivana Prijatelja za zadrugo in njeno založniško delo. Izrekel mu je poslednio zahvalo za knjige, ki jih je dr. Prijatelj pripravil in kj so že same uvrstile Tiskovno zadrugo med vodil* na slovenska založništva: zlasti za Jurčičeve in Tavčarjeve Zbrane spise, Stritarjevo antologijo in Predhodnike in utemeljitelje ruskega realizma. Navzočni so stoje poslušali izbrane besede evojeea predsednika in so počastili spomin velikega sodelavca 6 iskrenimi vzklik! v njegovo slavo. Tiskovna zadruga je položila venec na krsto dr. Prijatelja.
u— Prekmnrskj dijaki na Izletu v Ljubljani. Dijaki \z petega in šestega razreda Murske Sobote so g; prjšii ogledat Ljubljano. Okrog 50 učencev ;n učenk med katerimi je precejšnje število takih, ki zdaj prvjč vjdjo Ljubljano, je izstopilo na ljubljanskem kolodvoru. Na tem tridnevnem izletu si nameravajo ogledati tudi Bled jn spotoma obiskati še Prešernovo hišo. Na kolodvoru so Sobočane sprejeli Stevjln; akademikj-Prek-murci, k bodo svojim mlajšim tovarišem z veseljem razkazali vse, kar je zanimivega v Ljubljani. Gimnazija v Soboti je pred njihovim odhodom priredila v nedeljo l^po akademijo za zaključek šolskega leta. Akademijo je otvoril g. ravnatelj Zobec. Dijaki jn dijak'nje so se izkazali s petjem in telovadnim nastopom.
Mojstrski Izpit
za gospodinje!
Ako bi morale žene polagati mojstrski izpit v gospodinjstvu, bi se jim gotovo stavilo tudi vprašanje: kako se odpravi nesnaga iz perila. Gospodinje morajo namreč vedeti, da prodre nesnaga v samo tkanino ter se utrdi med vlakenca, pa je treba radi tega prati samo z dobrim jedrnatim milom, kakor je Schichtovo milo, »Jelen«, ako se hoče nesnago temeljito odstraniti. Dolgoletne skušnje tvrdke Schicht v izdelavi mila dajejo jamstvo vsaki gospodinji, da bo ostalo njeno perilo dolgo lepo in dobro ohranjeno.
u— Občni zbor k. o. JNS na Viču. V nedeljo dopoldne se je vršil na Viču občui zbor k. o. JNS. Obe gostilniški sobi Sokol, doma sta bili polni in vladalo je odlično razpoloženje. Občni zbor je otvoril predsednik. k. o. vet. svetnik v p. Pravdoslav Rc* bek, ki se je v svo.em otvoritvenem govoru najprej s pieteto spomnil največjega Jugoslovena blagopokojnega Viteškega kralja, čigar spomin so zborovalci počastili stoje in zaklicali trikrat »Slava«, prav tako so zborovalci navdušeno nazdravili mlademu kralju Petru IL Med ovacijami. pa je bil odposlan pismen pozdrav predsedniku JNS g. Petru Živkovieu v Beograd. Predsednik Rebek je nato toplo pozdravil narodnega poslanca Milana Mravjjeta, tajnika sreske org. JNS Milana Cimermana in zastopnika posest rime Ljubljana— Š.ška g. Cimermana. Ko je predsednik Rebek še kratko omenil sedanji položaj v političnem in gospodar« skem oziru so sledila poročila funkcijonar-jev. Tajnik Horvat ie prj tem izrekel zahvalo zlasti narodn ma poslancema gg. Rajku Turku in Milanu Mravljetu, ki sta bila or ganizaciji ved:no rada na razpolago. Število Članstva je sicer od leta 1935 padlo, vendar šteje naša k. o. še vedno častno šte* vilo j6krenih jugo6lovenskih nacijonal.stov. Soglasno je bil izvoljen odbor za novo poslovno dobo s predsednikom Rebekom, tajnikom Horvatom, blagajnikom Knezom, revizorjema A trte Begom jn Ivo Hartmanom na čelu Ostali članj odbora 90 iz vseh delov bivše viške občine. Po izvolitvi se je zahvalil za zaupanje predsednik Rebek, pozval vse navzoče na složno delo v korist jugoslovenske misli, nakar je podal zanimivo poročilo — predvsem gospodarskega značaja — tajnik s. o. JNS Milan Cimer-man. K besedi se je uato prijavil poslanec g. Milan Mravlje, čigar izvajanja so zborovalci pričakovanj z veKk:fi zanimanjem. Zal, da g. poslanec po nekaj začetnih stav« kih svojega govora ni mogel nadaljevati. Večina zborovalcev je ostaja še v družabnem krogu m je zapela »Zovj samo zovi...«
Že prvi dan dopusta lahko solnoe polno lsrablte, ako uporabljate TSCHAMBA FII. Drogerija Gregorlč d. z o.z. Ljubljana, PreSernova 5.
u— Obleke in klobuke kemično čisti barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 2
u—i Ivan Levar. dramski ametujjk in prvak. no6ileo glavnih vlog, ki, je ia razvoj naše drame velezaalužen, proslavi svoj jufci-lej v torek 1. junija. Nastopi v naslovni vlogi heroične komedije >Cyrano de Ber-gerac«. Vstopnice »e dobe že zdaj prj operni blagajni.
n— Otvoritev rantave Slovenska ionska knjiga je danes ob 10-dop. v dvorani Trgovskega doma. Splošno žensko društvo vabi predvsem prijateljska ženska društva, d« se je zanesljivo udeleže. Zanimiva bo razstava sploh za vsakogar, ki mu je pri 6rcu slo* venska kultura. Dobrodošli vsi! Vstopnina za kritje troškov 3 Din za osebo, dijaki in dijakinje po 1 Din. Stalna vstopnica, tudi k predavanjem 10 Din.
a— Važno javno predavanje bo v okviru kluba trgovskih akademikov v petek 38. t. m. ob 20.15 v dvorani trgovske akademije. Predaval bo generalni tajnik Zbornice za TOI in bjvši minister g. Ivan Mohorič o te-jtt; »Aktuelna gospodarska vprašanja«.
Iz Celja
e— Lepa sokolska svečanost v Celju. V
nedeljo ob 15. se ie zbrala na telovadišču mestne narodne šole v Celju velika množica Sokolov in prijateljev, da prisostvuje razvitju dečjega prapora jn telovadnemu nastopu. Ob 15.15 so ob zvokih celjske želez-ničarske godbe prikorakal; moškj in ženski oddelki z društvenim jn naraščajnim praporom. starosta br. dr. Milko Hrašovec pa je v spremstvu kuimVe s. Zofke Debelakove prinesel novi dečji prapor. Godba je zaigrala državno himno. Nato je starosti poudaril zgodovinski pomen častitljivega prapora So-kolskega društva v Celju, kj je bfl priča mnogih težkih bo^b pred vojno, a tudi velik h uspehov in zmag. Pred tem praporom je celjski; pešpolk ob prevratu prisegel 7ve-stobo prvemu jugoslovenskemu kralju, leta 1040. pa bo ta prapor zamenjal nov; društveni prapor, ki ga bo poklonil Nj. Vel. kralj Peter II. Starosta je pozva* sokolsko deco, naj išče pod svojim novjm lečjfcn praporom svoje zbira Išče in pribežališče. Poudarjl j,e, da so klevete nasprotnikov eo-kolsfva neresnične in da so Sokoli ponosni na svojo sokolsko pripadnost. Prosil je 8. kumico. naj prevzame prapor kot pkronvio zahvalo za njeno veliko sokolsko delo. Ku-mica je prejela rz vrst dece lep šopek, nato pa je izročila prapor z lepim nagovorom praporščaku kj je obljubil, da bo zvesto čuval in hran i novi prapor. Godba je zaigrala himr>o »Hej. Slovani!«, nato Pa so oddelki odkorakali s telnvadišča. Sledil je telovadni nastop vseh oddelkov. .Te ze^o lepo uspel jn je znova dokazal visoko stopnjo smotrne teVsne vzgoje. Zlasti je treba omeniti proste vaje ženske in moške dece, prost« vaje ženskega naraščaja, telcvvlno uro in proste vaje članov ter proste vaje članic jn moškega naraščaja. Občinstvo je rzraiJalo svoje nrmanje z navdušenimi aplav7i. Prireditev je rnova notrdila moč sokolske ideje v sokolskem Celju.
e— Iz poštne službe. K pošti v Celju ie premeščena poštna kontrolorka. Mihaela, Vj-dalijeva b Mengša., upokojen pa je poštni zvaničn'k Franc Vrabjč.
e— Umrl je v nedeljo ob 18. po daHši bolezni v starosti 72 let v Aškerčevi ulici št,. 5. g. Fmnmtel Pi-tamic. Železniki podurad-n'k v. p. jn hišni posestnik. Pogreb bo danes ob 17. j7 hi^e žalost^ na okoliško pokopališče. Pokojnemu bodi ohranfen blag spomin svojcem naše iskreno sožalje!
e— Za gostovanje ljubljanske opere, ki bo danes ob 20. v celjskem gledališču, ee še dobijo vstopnice v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge.
e— Godbeno društvo poštnih nameščencev je imelo v petek prvi občni ?hor, ki se ga je udeležilo okrog 50 članov. Iz poročil fitnkc onarjev je bilo razvidno, da se društvo prav lepo razvija. Izvoljen je bjl večinoma dosedanji odbor s predsednikom višjim poštn-m kontrolorjem g. Savellijem.
e— Danes ob 19.30 bo v salonu hotela »Evrope« občnj zbor Društva hišnih posestnikov za Celje in o-koFco. Hišni posestniki, udeležite se občnega zbora polno številno!
e— Kino Unjon. Danes ob 16.15 jn 20.30 veleflm »Nesmrtne melodi.W z Alfredom J°rorrr?om i-p> tednik, ob 1R.30 Tnatjneja.
KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »ŽENE VLADAJO«.
Iz Maribora
a— Uprava sokolske župe Maribor poziva člane župne uprave, kakor tudi članstvo mariborskih sokolskih edinir. da se udeleže pogreba prezgodaj preminule sestre Danile Dcklevove, bivše župr.e podnarelnice. Pogreb bo v torek, dne 25. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice na mestnem pokopališču na Pobrežju Članstvo, ki ima kroje, v krojih, ostali v civilu s znakom! Zdravo! Župna uprava.
a— flz Vinarske in sadjarske (šole. Enodnevni tečaj o zatiranju bolezni in škod ljivcev vinske trte in o poletnih delih v vinogradu bo na vinarski .in sadjarski šoli v Mariboru v četrtek. 3. junija t. 1. Tečai je brezplačen jn praktičen in bo trajal od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
• TEL.
21-24
MATICA
PREMIERA kriminalnega filma HARRY PLKL EV NJEGOV NAJBOLJŠI PRIJATELJ
(Volčjak kot sotrudnik policije)
Na splošno željo samo še danes
Največja pomorska pustolovščina
UPOR NA BRODU BOUNTY
Charles Laughton — Clark Gable, Franchot Tone (v nemškem jeziku)
Radi izredne dolžine filma predstave danes ob 16., 18.30 in 21. uri.
Danes poslednjič!
Največji originalni španski pevski film z operno pevko Imperio Argentino
ŠPANSKA KRI
Najnovejši žurnali v vseh treh kinih
prinašajo kronanje v Londonu itd. itd.
Predstave danes, razen v Slogi, ob 16., 19.15 in 21.15 uri.
a— Operno-baletni večer bo drevj v dvorani Ljudske univerze. O razvoju opere in baierta bo predaval prof. dr. Kralj, nakar sledi interpretacija nekaterih znamenitih opernih arij po slovit; primadonj ga. Tinki Wessel-Pola. Plese (Rahmaninov >Preludij<, Delibesov valček in »Moderna 6imfonija<) izvaja g. Boris Pilato. ki bo ob tej prilik; pokazal razno baletno tehniko od klasične do moderne oblike. — Občni zbor Ljudske univerze bo v ponedeljek 31. t, m. ob 21. uri.
a— Novo vodstvo Pedagoške centrale se je izvolilo na nedeljskem občnem zboru, o katerem smo deloma že poročali. Prj volitvah je bil soglasno izvoljen pretežno dosedanji odbor s prof. šilihoin na čelu. Na novo pridejo v odbor dr. Crnek, gospa Doj, činovjčeva in ravnatelj Fink. Ivnjižn.va šteje 3000 knjig v vrednosti Yk milijona dinarjev. Tudi se je društvo zanimalo za učiteljske abirturient in je poskrbelo za njith zaposlitev.
a— Usoden skok z drvečega vlaka. Kakih 250 m od Pragerskega proti Slovenski Bi-sitrici je skočila v nedeljo s potniškega vlaka, ki odhaja iz Maribora ob 14.15. 21 letna hčerka upokojenega železničaria Marija Koresova iz Spodnje Jablane št. 31 pri Cirkovcib. Imela je namreč vozovnico do Sv. Lovrenca na Dravskem polju, pa je na Prager-kem pozabila izstopiti Zaradi tega te skočila iz vlaka, ki je vozil s precejšnjo brzino, in zadobda r>ri padcu na tračnice zelo nevarne poškodbe in pretres mozga* nov. Na Pragerskem so ji nudili prvo pomoč nakar so io mariborski reševalci nre« peljali nezavestno v mariborsko splošno bolnišnico.
a— Iz 200 dinarjev 3S50. Prj Janezu Ma-riču, ki je bil. kakor smo že poročali, aretiran v zvezi z vlomom v Sokljčevo delavnico na Aleksandrovi cssti, so našli hranilno knrižico, k; io je ponaredil tako, da ie ob vlogi pr; pošti Maribor I namesto zneska 200 falzifiriral znesek 3850. Denarja pa ni dvignil, ker je bil medtem aretiran. Poli* cija ga ie včeraj izročila «odišču.
a— Izlet v Mariazell. Danes opoldne se zaključi sprejemanje prijav za kr.isen i?M z modernim »Putnikovian« avtokarom v Mariazell. Odhod v sredo, ob 6. zjutraj izpred hotela »Orel« Grajski trg. Povratck v četrtek zvečer. Ma miške svečanosti! Prijavite se takoj pri »Putniku«. Maribor.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze
23.	ma|a
Ljubljana 7. 765.1. 15.4, 85. 0. 7. dež. 25.5; Maribor 7. 764.7, 16.0, 80. NB2. 10, dež, 1.0; Zagreb 7. 764.0. 18.0. 70. NNE5. 8, dež. 0.3; Beograd 7. 762.3, 170. SO. O, 10. dež. 20; Sarajevo 7. 763.5, 14.0. S5. NE1, 10. dež, 3.0; Skoplje 7. 760.4, 16.0. 90, O. 8, dež. 8.0.
Temperature: Ljubljana 23 0. 13.2; Maribor 27.0. 14 0; Zagreb —. 16.0: Beograd —, 16.0; Sarajevo —. 13.0; Skoplje —, lo.O.
24.	maja
Ljubljana 7 765.7, 1G.0, 81. 0, 10, —, —; Maribor 7. 765.6, 15.0, 90. N\V1, 10. dež. 1.0; Zagreb 7. 766.1. 15.0. SO, NW1. 10. dež, 1.0; Beograd 7. 764.2, 16.0, 90, O. 6, dež. 51 0; Saraievo 7. 764.7, 14.0. 90. O, 10. dež, 5.0; Skoplje 7. 76-1.0, 13.0. 90. V/2, 10. dež, 26.0; Kuinbor 7. 761.6. 17.0. 90. NEl, 4, —; Split 7. 761.1, 20.0, 70, SW1, 6, — —; Rab 7. 763.7, 19.0, 50. E2. 5. —. —.
Temperature: Ljubljana 23.0. 15.2; Mari« bor 20.0. 14 0; Zagreb 20.0. 14.0; Beograd 26.0. 130; Sarajevo 20.0, 12.0; Skoplie 15.0. 12.0; Kumbor —, 15.0; Split 26.0, 18.0; Rab —, 15.0.
Razgibano življenje na Jesenicah
PočS&evi delavec v tovarni, zvečer gospod na promenadi
Jesenice, 22. maja.
Pesem dela se razlega po vsem industrijskem revirju. Stroji ropotajo, žerjavi šikrip-ljejo in begajo sem in tja. gori in doli. Lokomotive ozkotimice puhajo dim iz sebe, orjaške škarje udarjajo monotono in režejo železniške tračnice kakor makarone, orjaške stiskalnice pa meokajo staro železo kakor papir. Vse to se dogaja na seve-ro-zapadni strani tovarne na ozkem prostoru. Če bi pa hotel navesti, kaj se dela in ustvarja v ostalih delih tovarne, bi moral izdati celo knjigo. Zunaj na prašni cesti švigajo in hupajo avtomobili, burne mo-tocikli, dirjajo kolesa in pokajo biči, da se na tem razmeroma malem prostoru zliva življenje mladega mesta,, industrijskega revirja in podeželja v zgoščeno celoto.
V Sloveniji menda ni večjega kraja, v katerem bi bilo življenje tako raznoliko in razgibano kakor je na Jesenicah. Delavci in nameščenci hite v tovarne in iz njih. Gosti roji mladine se vsipljejo iz šol. Med re-jene in elegantne gospode, ki prihajajo semkaj v poslovnih zadevah, pa se mešajo gonjači živine, ki se trudnih korakov vlečejo po prašni cesti dalje. Tam vidiš zopet ljudi iz južnih krajev, ki gonijo črede puranov in gosi, prodajalce preprog, lesene robe in cvetlic. Med njimi pa se mešajo cigani s kitarami v rokah in ciganke z dojenčki na hrbtih Tu se stikata zapad in orient, tu se meša inteligenca s proletari-jatom in revščina z bogastvom.
Gradi in ustvarja se na vseh koncih. Vozniki prevažajo kamenje in opeko in
drugo stavbno gradivo. Delavci podirajo drevesa, razstreljujejo skalovje in izravnavajo stavbišča. Vse gre po gotovem načrtu, povsod se opaža močna roka, ki vodi in uravnava to veliko delo.
Največji osebni in vozovni promet je na Kralja Petra cesti, na Lukmanovem trgu, na Cankarjevi, Prosvetni, Prešernovi in Gosposvetski cesti ih na trgu kralja Aleksandra. Promet na teh glavnih žilah je skoraj tak kakršen je v Ljubljani pred glavno pošto in na Marijinem trgu. Jesenice so postale mesto. I no, počastil nas je že tudi prvi snažilec čevljev, ki vam na »brzu ru-ku« očisti obutev za majhen denar... Uta-boril se je pri vhodu v postajno poslopje, kjer je največji osebni promet.
V popoldanskih urah nastane v prometu precejšen zastoj. Ob 18. uri pa glavne ceste in ulice močno ožive. Iz kolodvora se vsipajo roji, ki so se z vlaki pripeljali iz raznih smeri. Mesto začne dobivati praznični videz. Od vseh strani se začno proti središču zgrinjati množice mladih ln čedno oblečenih ljudi. Na stotine jih je, ki vsak večer prihajajo na promenado, na Trg kralja Aleksandra in na šetalisče v Prešernovi ulici. Med sprehajalci je mnogo tovarniških delavcev. Fantje, ki zelo drže na svojo zunanjost, so včasih oblečeni, kakor bi ijh iz škatlice vzel. Precejšnja razlika je med onimi, ki so šele prišli s podeželja, in med temi, ki so zrasli v mestih in jeseniškem okolju. Slednji so visoki in lepo razviti fantje, lepih drž in ostrih potez. Pozna se jim dobra šola in večletna sistematična
telesna vzgoja. Na zunaj se ne razlikujejo od visokošolcev m uradnikov in se brez skrbi lahko pomešalo mednje. Kjer pa hodijo fejst fantje, tam pridejo kmalu zala dekleta. Zato je središče Jesenic v večernih urah polno mladih, življenja polnih ljudi, ki pri srečavanju menjavajo lepe in
iskre poglede in sklepajo nova poznanja. Ko se noč pogrezne čez revir, takrat se poročevalec listov ne sme več vtikati med mlade ljudi. Naslednje jutro pa gremo vsi, ki smo noč prespali ali prebdeli, prožnih korakov in vedrih lic točno ob uri znova
na delo.
Matija Sušnik.
Pošteno delo, veselo praznovanje
Organizacija delopusta v modernih industrijskih
državah
Kako se Nemčija prizadeva, da bi svojemu delavstvu in vsem nameščencem oskrbela čimveč razvedrila in zabave v prostem času, lahko razvidimo iz mesečnika »Freude und Arbeit«•, ki ga v Berlinu izdaja mednarodni osrednji urad istega imena. Prejeli smo zadnji dve številki. To je razkošno opremljena revija, ki jo izdajajo v nakladi 20 do 40.000 izvodov. Vsaka številka obsega do 132 strani teksta in mnogo res odličnih, eno ali večbarvnih ilustracij. Ves nemški tekst je preveden v pet jezikov in to v italijanščino, v poljščino, v angleščino, francoščino in španščino. Revijo urejuje Walter Kiehl, ki poleg mnogih uglednih sodelavcev z vsega sveta tudi sam mnogo prispeva v besedi in sliki.
Kakor lani, se bo tudi letos vršil v Hamburgu svetovni kongres za delopust in dopust. Med drugimi se je lanskega kongresa udeležila gospa Audhild Krohn iz Osla-kot zastopnica Norveške. Kakor posnemamo iz revije »Freude und Arbeit«, je gospa Krohnova nedavno poročala številnim damam na Norveškem o različnih delopu-stnih organizacijah v posameznih državah in o njihovih uspehih. V pogledu organi-
zacije delopusta (Freizeitgestaltung) je Nemčija najbolj napredna. Deutsche Ar-beitsfront šteje že 22,000.000 članov. Posebno daleč je organizacija za ljudsko pro-sveto. Uvedeni so gledališki vlaki, ki vodijo v najbolj oddaljene vasi in mesteca, da omogočijo tudi prebivalcem zapuščene province spoznavanje umetnosti. Počitniška potovanja se organizirajo po tako nizkih cenah, da se jih lahko udeleži pač sleherni delavec pri najskromnejši štednji. Nemci so seveda izdelali že tudi vrsto filmov o današnjem življenju delavcev v Nemčiji. Tako prikazuje film »Nova Nemčija«, kako Delavska fronta ustvarja iz umazanih neudobnih prostorov, iz zatohlih dvoran in dvorišč velike Čiste zračne delavnice, naokrog pa se širijo parki in vrtovi. Tu preživljajo delavci svoje odmore čim prijetneje. Vsi delavci, od mojstra do poslednjega vajenca, so morali in še morajo sodelovati pri preobraževanju svetišč dela. Marsikod so v območju industrije nastala športna igrišča in kopališča. — Drug film spet prikazuje, kako so potovali nemški delavci za dopust v Lisabono. Madeiro in na Azore. Organizacija »Kraft durch
Freude«, ki prireja potovanja nemškega delavstva v območju Nemčije kakor tudi daleč izven njenih meja je nedavno dobila svoj lastni parnik, namenjen velikim izletom nemškega delavstva po širnem morju-
Nemškemu zgledu v organizaciji delopusta (Dopolavoro) zlasti enačijo Italijani, ki so takisto ustvarili že marsikaj svojstvenega. Celo Anglija, klasična dežela wee-kenda, se v tem in onem zgleduje na Nemčiji. Odveč je naglašati, kako koristno bi bilo, če bi se tudi Jugoslavija nekoliko ogledala na zgledih velikih držav. Imamo vsega v izobilju, kar moremo s pridom nuditi preprostemu človeku. Imamo nepopisno lep planinski svet, imamo eno najlepših morij, -rostrane žitnice, šumovite pokrajine, skalovito Črno goro, orientalsko pestre predele na jugu. Imamo tudi organizacije, športne ki telovadne. Nimamo pa enotnega sistema v izkoriščanju delopusta, kje neki! Veliko zaslugo si bo — sam Bog ve, kdaj — pridobil mož, ki se bo lotil tega prevažne-ga vprašanja. Organizacija delopusta in dopusta je najmočnejše sredstvo za pobijanje mračnega nezadovoljstva in širjenja prevratnosti med proletariatom. Vsakomur, ki ga ta vprašanja zanimajo, velja priporočiti revijo »Freude und Arbeit«. Pri vsej svoji bohotni opremi je namreč dovolj poceni. V Nemčiji stane posamezna številka 1 marko, v Jugoslaviji pa 20 din. Da skuša res biti mednarodna in da upošteva Slovane, vidimo ne samo po poljskem besedilu, marveč'tudi po članku o češkoslovaških narodnih nošah, ki je opremljen s krasnimi posnetki iz filma »Maryše« in s slikami o čeških narodnih nošah in narodopisnih šegah.
Gospodarstvo
Zahteve slovenskih trgovcev
Vrhovna organizacija slovenskega tr-govstva, Zveza trgovskih združenj dravske banovin« je imela v nedeljo v Slovenj-gTadcu svojo 17. redno letno skupščino, ki je bila zlasti pomembna zaradi tega, ker so sedaj v zvezi včlanjena prav vsa prisilna združenja trgovcev v Sloveniji,
Predkonferenca
že v soboto dopoldne so se zbrali v dvorani v Sokolskem domu v Slovenjgradcu delegati združenj k predkcnfereaci, ki jo je vodil podpredsednik g. Ferdo Pint«r. Na tej predkonferenca so obravnavali vsa pereča vprašanja, ki se tičejo trgcvstva. Obširna je bila razprava o organizaciji Sad nega izvoza in o sadnem odseku pri zvezi. Pri tem so delegati poudarili veliko škodo, ki jo imajo kmetje, ker prodajajo sadje nesolidnim ljudem ,ki blaga pogosto ne plačajo, kar hudo kcimpro-miitira legalno sadno trgovino. Soglasno je bila izražena zahteva, da se spremeni točka 4. § 19. obrtnega zakona, ki omogoča obrtnikom, ki delajo samostojno v svoji stroki 3 leta, da odpro trgovino. Kritizirali so tudi nedavno podražitov dopisnic od 0.75 na 1 Din. Obširna je bila razprava glede železniških tarif, zlasti glede konkurenčne splavarske tarife, ki velja na primer za Dravograd, ne pa za Prevalje in se mora zaradi tetga prevažati les z vozovi <io Dravograda, da se lahko izkoristi ndžja tarifa. Pritožbe so iznašali delegati iz obmejnih krajev, kamor prihajajo inozemski trgovci in kupujejo blago za izvoz z dinarji, med tem ko našim trgovcem otež-kočajo posle strogi devizni predpisi in so bili prav v zadnjem času številni trgovci kaznovani zaradi formalnih deviznih prestopkov. V tej zvezi so bile iznešene tudi pritožbe glede cen, ki so navedene v ceniku za zavarovanje valute pri izvozu. Ta cene so pogosto previsoke in jih izvozniki ne morejo doseči. Iznešena je bila nujna potreba, da bi Narodna banka pravilno obračunavala izvozne devize, zlasti da ne bi zahtevala ene tretjine deviz po nižjem oficielnem tečaju, škoda, ki jo zaradi tega predpisa trpe sflovanpki izvozniki znaša 40 do 50 milijonov Din na leto. Obsežna razprava se je razvila glede kcnsumov in rabavljalnih zadrug železničarske nabavljata« zadruge beležijo lepe zaslužke, ker plačajo mnogo manj za prevoz blaga na železnica kakor trgovci. To jim na primer omogoča, da zaslužijo pri KilcgTamu slad-* kcrja 1 Din, kar trgovec ne more doseči.
Ob zaključku predkonference, ki se je nadaljevala tudi popoldne, je bHa še razprava o »Trgovskem listu«. Sklenjeno je bilo, da se ustanovi konzorcij za ta list. Odobrena so bila pravila konzorcija in je bil obenem izvoljen tudi odbor pod predsedstvom gosp. Ivana Jelačina. V konzorcij je takoj pristopilo lepo število združenj in posameznih trgovcev.
Zvečer so se zbrali delegati na prijateljski sestanek v Sokolskem domu, kjer je številne delegate in goste pozdravil kot drnačin predsednik Združenja trgovcev v Slovenj gradcu G. Rozman, v imenu Sokola pa g. Ivan Rojnik. Predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin se je zahvalil za pozdrave. Njegova izvajanja o aktualnih gospodarskih problemih so vsi navzoči pozdravljali z burnim odobravanjem.
Občni zbor
podpredsednik zveze g. Ferdo Pm-tar je v nedeljo ob pol 10. otvoril občni zbor ob navzočnosti 61 delegatov .ki so zastopali 23 včlanjenih združenj. Prečital je pozdrave, ki so jih poslali bivši minister Ivan Mchorič, podpredsednik zbornice za TOI }\ >nrad Elsb^htr, predsednik Centralne-
predstavništva zvez trgovskih združenj Nedeljko Savič in Zveza trgovskih združenj za primorsko banovino. Podpredsednik je posebej pozdravil zastopnika ban-ske uprave, sreskega načelnika dr. Hra-šovca, predsednika Zbornice za TOI g. Ivana Jelačina in tajnika dr. Piessa, predsednika sreskega scdišča v Slovenjgradcu dr. Schmidta, nar. posl. Lenarčiča, podpredsednika Trgovskega društva Merkur Albina Smerkolja, predsednika Društva Eviustrijcev in veletrgovcev Staneta Vidmarja, predsednika Trgovskega združenja v Slovenjgradcu Rozmana in predsednika nedavno ustanovljenega združenja v Škofji Loki žebreta.
Za pozdrave se je najprej zahvalil srečki načelnik dr. HrašOvec, ki je želel skupščini najboljših uspehov. Za njim pa je povzel besedo predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin, ki je med drugim izvajal naslednja:
Govor zborničnega predsednika Ivana Jelačina
Slovensko gospodarstvo je že nekaj let v stalni defenzivi. Ne mcremo stavi jati novega programa, temveč moramo stremeti za tem, da ohranimo to, kar smo imeli. Danes posebno še teži slovensko gospe da rstvo neurejeno vprašanje naših denarnih zavodov. Kreditna kriza se je začela L 1931, ko je Narodna banka odpovedala nadaljnje izkoriščanje odobrenih kreditov in je s tem dala alarm. Od tedaj vprašanje rednega funkcioniranja denarnih zavodov še ni rejeno. Pred krizo smo imeli trdno zgrajeno denarništvo, zlasti kreditno zadružništvo ,ki je danes na tleh. Povsod drugod so iznali rešiti krizo denarnih zavodov, ponekod celo z ogromnimi žrtvami kakor v Avstriji, Nemčiji, češkoslovaški' in v Italiji le pri nas je še nerešeno Zato je treba apelirati na vse odločilne faktorje, da bi napravili primerne ukrepe za sanacijo kreditnega organizma. Z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov je aredaj vse naše kreditno zadružništvo prišlo pod šapo Privilegirane agrarne banke in obstoja namera, da se centralizira. Nastopiti moramo tudi proti bajki o bogastvu Slovenije, ki se tako pogosto čuje. Vsakdo lahko ugotovi, da je cd tega, kar smo imeli, vedno manj. Apelirati moramo na vse narodne poslance in na senatorje brez razlike, da varujejo interese slovenskega gospodarstva. Trgovci govorimo le kot zastopniki gospodarskih stanov, zato tem težje občutimo, da se gospodarske zahteve Slovenije pogosto odpravljajo les personalnimi persekucijami. Iz gospodarskih razlogov protestiramo zlasti proti pretiranemu centralizmu in zahtevamo najširše samouprave. Tu ne gre ne za hrvatsko in ne za slovensko vprašanje, temveč za vprašanje naših žepov in prav tU zahtevamo pravično razdelitev,
Predsednik g. Ivan Jelačin je nato Se razpravljal o javnih dehh, ki zelo napredujejo na jugu, medtem ko pri nas ne pridejo naprej, že delež, ki ga dobiva Slovenija, je mnogo premajhen tn niti to se v pravem času ne izvrši. Vprašanje ceste na Sušak de ni rešeno. Na Prtmorju se vrši zdaj akcija za ustanovitev posebne gospodarske zbornice s sedežem na Sušaku. Ce se bo ta akcija ustanovila, bo gotovo med prve točke svojega gospodarskega programa postavila tudi gradnjo ceste Ljubljana—Sušak, ki ni samo v interesu dravske banovine .temveč morda še bolj v interesu našega Primorja ki mu bo ta cesta dovajala številne inozemske turiste.
Ob zaključku svojih izvajanj je predsednik g. Ivan Jelačin obširno govoril o zbli-žanju z bratsko Bolgarijo in o potrebi, da gremo zopet po poti slovanske politike. Govoril je o carinski uniji z Bolgarijo in predlagal, da se za prihodnje leto priredi poset slovenskih trgovcev v Sofiji in ostalih gospodarskih središčih Bolgarije. Z velikim odobravanjem je bil sprejet predlog ,da se pošljejo pozdravne brzojavke trgovskim zbornicam v Sofiji, Plovdivu, Burgosu in Varni ter vrhovnr organizaciji bolgarskih trgovcev .
Predsedniško poročilo
V svojem poročilu Je nato poslevodeči podpredsednik g Ferdo Pinter podal obširen pregled današnjega gospodarskega stanja v svetu in pri nas. Ugotovil je, da na še malo občutno zboljšanje, kj se pojavlja v svetovnem gospodarstvu. Lansko leto js bik) slovensko gospodarstvo neugodno predvsem zaradi sankcij proti Italiji ,ki so najhuje prizadele lesno stroko. Zboljšal pa se je položaj v žitorodnih krajih naše države. Tako vidimo, da se gospodarska slika naše države zboljšuje, ne pa tudi v Sloveniji. Hudo ovito predstavlja tudi okolnost, da še niso mobilizirani naši denarni zavodi. Od javnih del odpade na Slovenijo tako malenkostna svota, da ne ustreza niti številu prebivalcev, še manj pa deležu drawke banovine pri plačilu davkov in potrebi Slovenije po javnih delih. To, kar nas najbolj boli pa je očitno in sistematično zapostavljanje Slovenije. Ne moremo ugovarjati, da so se v prvih 10 letih po zedinjenju vršile velike investicije iz državnih sredstev predvsem v Srbiji, ki je bila za časa vojne porušena; toda sedaj, ko bo sko.ro 20 let, odkar se je končala vojna, je lahko enkrat tega konec. Hvaležni smo Srbijeoicem. da so nas osvobodili, oni pa morajo biti nam hvalež-
čfla o kunjunkturi v lesni stroki. Pomisliti
je treba na velike izgube, ki so jih imeli lesni izvozniki v zadnjih letih. Sedanje ugodnejše cene komaj zadoščajo za kritje stroškov, zlasti za obresti, ki so leta to leta obremenjevale blago na skladišču. Letos sta se pojavili na našem trgu Nemčija in Anglija. Pet let so bila skladišča prenapolnjena in če se je sedaj to blago lahko prodalo, je vendar treba ugotoviti, da je ▼ Sloveniji 2.400 lesnih podjetij in da le 60% teh podjetij zopet obratuje. Kar pa Je najhujše, je to. da podjetja nimajo dovolj kapitala, in da denarni zavodi ne morejo kreditirati novih kupčij. Polovica žag ne more rezati lesa na lasten račun, ker lastniki nimajo sredstev za surovino, niti za kreditiranje izvoza. Tuji kapital pa izkorišča to situacijo. Tujci dajejo lastnikom žag akontacije in posojila in je marsikatera žaga v Sloveniji prav za prav že v posesti tujega kapitala. Obstoja nevarnost da pride zaradi imobilnosti naših denarnih zavodov znaten del našega lesnega gospodarstva v tuje roke. G. škrbec je nadalje razpravljal o nameravani uvedbi kontrole in reorganizaciji izvoza. Mi Slovenci smo bili oni. ki smo to pred petimi leti predlagali, danes pa se upiramo, ker ne verujemo, da se bo v centralni instituciji praviino in smotrno postopalo Slovenski izvozniki so pripravljeni žrtvovati od vsakega izvoženega vagona gotov znesek v fond za pospeševanje izvoza. Toda ta denar se mof-a stekati v regionalni fond. ki ea bomo sami upravljali. KOnsum lesa v naši državi se letos ni tako dvignil, kakor ie bilo pričakovati, ker je bilo zaradi podražitve <mrov1n odloženo mnogo stavbnih načrtov Cene za okrogli les. ki g o nr<H zna?al" 80 do Din franko ža«ra. se e-ihllolo serta* med 120 in 1B0 Din. Nači lesni producent! na moralo biti onrez-nf in ne smeV> seda i sekati vse naenkrat, sicer lahko pride nov udarec in z n*im novp izgube Za lesno stroko ie končno važno tudi stanje naSih cest Pozdraviti ie namero da se zboHšalo našr ceste, toda lesni trg-ovd so odločno orot.i načrtu za-
r\ poofnpm fo^f^T7
Po končanem poročilu je občni Zbor
ie z velikim odobravanjem soglasno ppre-iel resolucijo, ki io ie prečital tajnik g. Gornik «n se etIjk«! •
Resolucija
Slovensko trgovstvo, zbrano na redni letnj skupščini Zveze trgovskih združenj za drav 6ko banovino 23. mara 1937 v Slovenjgradcu, je na razne trditve z oficialnega mesta o izboljšanju gospodarskega položaja ugotovilo, da se gospodarske razmer« v ŠIos t eni jj niso izboljšale, temveč eo se v nekaterih gospodarskih panogah še poslabšale zaradi zadnje slabe letine in novih visokih javnih dajatev, e katerimi je Slovenija zopet čez mere prizadeta. Zato odklanjamo vse časopisne in druge vesti o nekem izboljšanju gospodarskih razmer v Slovenij'i,
Brez klobuka • . • brez plašča.•• ^
T/nivea
1 CREME
toda utrjeno kožo...
Uživajte mladost in svobodo, kajti krema NTVEA skrbi za Vašo kožo in jo varuje, kakor pri pomladanskem solncu tako pri dežju in vetru. Samo krema NIVEA vsebuje EUCERIT, okrepčevalno sredstvo za kožo in Vam daje mladosten, svež in zdrav izgled.
ni, da smo jim pomagali postaviti, kar je bilo porušeno. Obširno je razpravljal o financiranju banovinskih proračunov in je zlasti kritiziral sistem skupnih banovinskih davščin, ki ima za posledico, da v Sloveniji neprimerno več plačamo v te fonde, kakor pa znaša nsš dbhcdek iz fondov. Vrhu tega povzroča diferenciran je pri nekaterih davščinah, kakor n. pr. pri skupni banovinski trošarini na čevlje, da postaja to nesorazmerje še hujše. V Sloveniji nosimo čevlje ,ki so visoko obremenjeni s skupno banovinsko trošarino, dočim nosijo na jugu opanke, ki so proste. Od trošarine na čevlje in obutev bemo plačali kakih 12 milijonov, nazaj pa bomo dobili morda 3 milijone. Od neposrednih davkov pride v Sloveniji na osebo 233 Din, v dunavski banovini 200 Din, v savski 166 Din, v ostalih banovinah pa 37 do 65 Din. Pri tem nas še izkorišča tudi kapital, či-ga,r nadaljnji dotok še pospešujejo nekateri faktorji. Vse to kaže, da je kljub svetlobi ki se kaže na gospodarskem obzorju, naša Slovenija še vedno v senci.
Debata
V debati se je oglasil k besedi g. Turk
iz Novega mesta, ki je opozoril na znatno podražitev modre galice. Ker so dosedanji poskusi, da se ta podražitev prepreči, ostali brez uspeha, naj Zveza zahteva ukinjenje carine na modro galico. Z odobravanjem je bil sprejet predlog g. Senčarja iz Ptuja, da se narodnemu poslancu g. Ivanu Moho-riču Izreče zahvala za njegovo neutrudljivo delo in za njegovo neumorno borbo v interesu gospodarstva o priliki skupščinskih razprav.
Poročilo o računskem zaključku je podal g Fabiani. Izdatki zveze so lani znašali 140.000 Din, dohodki pa 134.000 Din. Ob koncu leta pa je znašalo premoženje Din 170.000.
Sprejete so bile še nekatere spremembe pravil zveze glede delegatov posameznih združenj v zvezinem predsedstvu in glede osrednjih odsekov v zvezinem predsedstvu. Nadalje je bila izvršena sprememba v pravilih v tem smislu, da se odslej zvezna do-klada za posamezna združenja določi na osnovi čistega davčnega dohodka članov posameznih združenj; tako da bo obremenitev pravičnejša.
Poročilo o lesni trgovini
Podpredsednik g. Franjo Skrbeč je nato podal obširno poročilo o razmerah v lesni stroki. Opozoril je, da so pretirana poro-
ker «o te vestj brez stvarne podlage in tu* di škodljive slovenskemu gospodarstvu. Naravnost kritičen pa je položaj slovenskega gospodarstva zaradj še vedno trajajoče denarne krize, prj čemer z ogorčenjem ugotavljamo, da se za likvidnost naših denarnih zavodov doslej ni še ničesar učinkovi« tega storjlo. Od 600 milijonov dinarjev, ki eo predviden; za požjvljenje denarništva ee mora dodeliti neposredno slovenskim denarnim zavodom oni delež, ki ustreza vi» šjni kmečkih dolgov pri teh zavodih.
Slovensko trgovetvo ponovno poudarja, da je nemogoče vsako izboljšanje gospodarskih razmer brez decentralizacije uprave jn financ. Zato odklanjamo vsak zakon« ski načrt, ki ni zgrajen v duhu samouprave. Tako odklanjamo zlasti zakonski načrt o cestnem fondu ter se v tem vprašanju popolnoma pridružujemo zahtevam Društva za ceste v Ljubljani.
V nasprotju z ljudsko samoupravo ter ustavno zajamčenim pravicam slovenskega naroda je tudi, da se v Sloveniji uporablja jo neslovenske tiskovine. Enako zahtevamo, da se po načelu upravne decentralizacije oddajajo državne nabare in javna dela.
Ponovno poudarjamo, da brez svobodne in emotreno usmerjene krilike ni mogoče dosečj izboljšanja sedanjih upravnih in gospodarskih razmer. Zato zahtevamo evobo* do kritike j-n 6vobodo tiska.
Za omiljenie težkih gospodarskih razmer Slovenije zahtevamo: Po načelu davčne enakopravnosti naj se odpravijo vsi davčni in drug: privilegiji nabav,Malniih in konsum-nih zadrug. Zato se glede načrta novega zadružnega zakona v celoti pridružujemo predlogom vseh gospodarskih zbornie v državi. še boli pa zahtevamo odpravo vseh privilegijev, ki so se dalj jn se Se da}a|o tujemu velekapitalu. tu«im veleblagovnicam m prodajalnicam tuiih industrijskih l*>djetii. Zahtevamo najstrožjo kontrolo državi nad poslovalnim kartelom.
Ugotavljamo popoln kaos v predpisih o kroSnjar&tvu in šušmaretvu ter zahtevamo, da se legalna trgovina že vendar zaščiti v smislu ponovno predloženih zahtev trgov-stva.
Zahtevamo čimpreišnjo revizijo določila paragrafa 19. obrtnega zakona glede trgovske usposobljenosti in takojšno Izvedbo socialnega zavarovanja za V6e samostojne trgovce, katerega nosilec naj bo Zveza tr govskih združeni za dravsko banovino.
Mem tem, ko druge države na vse mogoče načine in tudi z izvoznimi premijami pospe šujejo izvoz, se prj nas izvoz ovira in iz* vozniki oškodujejo z nepravilnim obračunavanjem izvoznih deviz po Narodni banki. Zahtevamo, da Narodna banka povrne
Imeti obleko iz našega štofa se pravi: biti elegantno oblečen gospod !
Tako lepi so vzord nalih novih Itofovl
A dovršena, ongleSkl popolnoma enaka kakovost, omogoča krojaču da naredi obleki brezhibno fazonol
Gene naSIh ItofoT nar|ev meter
za obleke 120 do 180 di-
Vl.de
InJ m• •r
D
■ vola.olb • fc • ■ I n O [J
[X<&IGWD<§'"
omp
B t O f I M f	t.p im s. v*, k
Tovarna« ^ ... Ljubl|ana Zagreb Beograd P ara čin Prodajalne t GradIK« 4	JurlJICeva 4 Knez Mihajlova 35
Osffek NovlSad Sarajevo
Kapucinska H Trg Oslobotfenja * Strossmayerova
in v vseh večjih mestih v državi
voznikom razliko premalo izplača nfb protivrednosti za italijanske lire in nemške marke ter s tem popravi storjeno milijonsko škodo. Opozarjamo na obupen položaj javnih nameščencev ter zahtevamo zbol> šanje njihovih prejemkov.
Novo predsedstvo
Po krajši debati, ki m je razvila o vprašanju, kje naj bo prihodnje leto občni zbor, je bilo sklenjeno, da bo prihodnja letna skupščina v Logatcu. Ker je bil dnevni red izčrpan, je predsednik zaključil zborovanje.
Člani predsedstva so se nato sestali k seji, da izvolijo novega predsednika, ker je sedaj mesto predsednika izpraznjeno. Na tej seji je bil izvoljen za predsednika g. Stane Vidmar, medtem ko so bili za podpredsednike izvoljeni Ferdo Pinter lz Maribora, Fran Ceh iz Murske Sobote ln Fran Skrbeč Iz Ljubljane, četrto mesto podpredsednika pa je rezervirano za kandidata, ki ga določi celjsko združenje.
Borze
24. maja
Na ljubljanski borzi so se danes v privatnem kliringu trgovali avstrijski šilingi po 8.05, angleški funti pa po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.01, v angle-
ških funtih po 238 in v grških bonih po 33.77. NemSd klirinški čeki so se nekoliko podražili in stanejo v Ljubljani 12.28. v Zagrebu pa 12.2650 odnosno za konec junija 12.26 in za konec avgusta 12.27.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri stalni tendenci notirala 405.50 — 407. Promet pa je bil v 4% agrarnih obveznicah po 52, v 8% Blairovem posojilu po 94.50 in v delnicah Dubrovačke po 400.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2396.91 — 2411.50, Berlin 1749.52 — 1763.40, Bruselj 735.05 — 740.12, Curih 996.45 — 1003.52, London 215.08 — 217.13, Milan 228.44 — 231.53, Newyork 4327.26 — 4363.57, Pariz 194.36 — 195.80, Praga 151.93 — 153.04. .
Curih. Beograd 10. Pariz 19.5125. London 21.62. Newvork 437.50. Bruselj 73.75. Milan 23 Amsterdam 240.50, Berlin 175.65. Dunaj 8L20, Stoekholm 111.45 Oslo 108.65. Ko-benhavn 96t50, Praga 15.25, Varšava 83.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote- Vojna Škorla 405.50 — 407. 4°/» agrarne 52 — 52.25. 4V« severne aerarne 51.50 — 52.25 6°/o beglu-ške (srednji komadi) 73.50 — 74.25. 6°/o dalm. agrarne 73.75 — 74.25. 7% inve^t. 87.75 — 88. 7*/« Blair 84.50 — 85.50, 8n/o Bla,T 94.25 — 94 50; delnice: Nar. banka 7150 den.. PAB 195 — 196.50 Trboveljska 250 — 280. Sečerana Os;jek 200 bi..
S P O
»WasserSremtde«
t četrtek popoldne v kopališča Ilirije
V	izložbah trgovin Magdič in Sport-Kmet na Aleksandrov; ceetj eo razstavljene slike hannoveranskih gostov, pn Bonaču, Soasu in KadiuLjubljana na Miklošičevi cesti pa najprominentnejšij domačih. Ko mimoidoči pri Magdiču primerjajo sliki nemškega pr« vaka in pa našega lanskega moštva, ugotovijo menda prav vsi, brez izjeme: Saj morajo ie >na vago < zmagati, Neroci, ko jih ie p. kar skoro Se enkrat toliko, kot •tehle naših fantov.
Gostje eo že javili a*ojo postavo razen branilca CewHza so vai )stf «ra|ei, ki eo osvojili prvenstvo Nemčije. Igrali bodo: Stoke — Baier. Dewit*. — Ailerheiligen. Schwenn. Sohlman. Med temi ie vsa prednja linija Stolze — Gunst — Scweun, pa se branilec Baier, sodelovala v nemškem olimpijskem moštvu, v reprezentanci pa so nastopali razen najmlajšega v moštvu, desnega krila Sohimanna, že vsi.
Domače moštvo še ni definitivno določe no. Sestavljeno pa bo iz naslednjih igralcev: Pribošek, Linhart — Jamnik, Vatzke sli Je^ih — Fnx — CiSn — Sain' Fritsoh, Hohl.
Vstopnice se ie v prodaji
Vstopnice, in sicer sedeži po 20 ta 15 Din ter navadna stojr§ča po 10 Din so ze v prodaji v trafiki Sever v Selenburgovj trii, cL V sredo popoldne m v četrtek bodo vstopnice v prodaji tudi v veertibulu kopališča
Moto Hermes. Danes p*! Skmu odboroma seja ob 8 uri, sestanek članstva ob pol 9 uri Razpored za dirko 6 junija. Trening r? vse diirkače četrtek 27. popoldan, stanč trenira «a Pardubice C. S. R. Pm-jave članov za avto vožnjo • Steričem Ljubljana Pandubfce v »tajndštvu Mo^Hermee^ *.a sestanek sigurno vsi. Odbor.
Kolesarske dirke »Ljubljanice«
Med juniorji na 60 km je zmagal Her-mežan Kersnik, med seniorji na 100 lan pa član Ljubljanice Gartner
V	nedeljo so bile s startom in ciljem pred Jelačinovo gostilno na Dolenjski cesti kolesarske dirke »Ljubljanice«. Udeležba dirkačev v glavni skupini Je bila sicer majhna, zato pa so se te dirke v večjem številu udeležili juniorji, kar dokazuje, da se mlajši zdaj za kolesarski šport fe bolj zanimajo kpt doslej. Na startu je bilo nekaj novih dirkačev, ld so na tej dirki vozili sploh prvič. Tudi olimpijec Valant je pripeljal s seboj na prvi start enega svojih učencev, ld se Je odlično obnesel. Mladi dirkač Je na tej dirki spravil svojo prvo lepo zmago. Najnevarnejša tekmeca sto mu bila samo Premk ln Gregorič, od katodh pa Je prvi kmalu po startu utrgal verigo ta zamudil tako z zamenjavo kolesa dobre
so bili naslednji: JnnlorJI: (60 km): 1. Kersnik Vlado (Hermes) 2:01.10 9\ Greeorič Jože (Sava) 2:01.12, 3) Premk Pavel (Hermes) 2:02.20. *) Bizilj Albin (Liubljanica) 2:08.28, 5) Kelšta Branko (Hermes) 2:10.23, Sest dirkačev je sledilo nato v kratkih presledkih, medtem ko sta dva Imela defekte ln sta priHa na cilj precej pozneje.
Glavna skuolna (100 km): 1) Gartner Frane (Ltabllanica) 3:24. 2) BrieelJ Franc (T.tablianlcat 3:25.21, 3> Rozman fttefan (železničar. Maribor) 3:28.03. Da Je Rozman zasedel tretje mesto, se mora »zahvaliti« le premočni prestavi, ld nikakor ne ustreza Dolenjski ocstt,
Za državno teniško prvenstvo moštev sta v nedeljo odigraia svojo tekmo TK Majšperk in SK Radeče. TeKmovanje se je končalo z zmago TK Majšperka, m sicer so gospodje zmagali s 4:1, dame pa z rezultatom 4:1. Posamezni rezultati so bili naslednji: Gospodje: Wiegele (M):—dr. Matko 6:2, 6:2, Grel (M)—inž. Piatnik (R) 6:3, 6:0, inž. Šuster (M)—dr. Jereb (R) 1:6, 4:6, Nerat (M)—Notspeih (R) 6:2, 6:0, Nerat-Wiegele (M>—Pitnik-Lotspeih 6:3, 6:4. Dame: Klobučar jeva (M)—dr. Jerebova (R) 6:8, 6:4, 0:6, Kubrihtova (M) — dr. Jerebova (R) 6:3, 7:5. Ostale borbe je Radeče prepustilo TK Majšperku brez borbe. V nadaljevanju državnega prvenstva se bosta srečala dne 27. t m. v Ljubljani SK Ilirija in TK Majšperk, zmagovalec iz omenjene tekme pa bo nastopil proti mariborskemu Rapidu, katerega moška ekipa se je z zmago 5:0 nad železničarjem kvalificirala za nadaljnjo borbo. Rapidove dame pa so v nedeljo premagale dame ISSK Maribora z rezultatom 5:0.
V nekaj vrsta Si
Med nedeljskimi nogometnimi rezultati je treba zabeležiti še zmago Vojvodine nad NAKom s 4:2 v Novem Sadu, s katero je Vojvodina postala prvak novosadskega podsaveza. V inozemstvu so bile še tele zanimivejše tekme: V Pragi: Bohemians— Kladno 3:0, v Budimpešti: Ujpest—Phobus 2:2, m. okraj—Elektromos 0:0. (za prvenstvo), na Dunaju: Vienna—Postsport 4:2, v Stuttgartu reprezentanca, Stuttgar-ta: Manchester—City 3:2, v Frankfurtu: Milan—Frankfurt 2:1.
V Mariboru je bila v nedeljo izbirna tekma za podsavezno prvenstvo med moštvi-ma železničarja in Celja, ki se je končala s katastrofalnim porazom 0:12 (0:4) za Celje. Druga tekma tega predzadnjega kola je, kakor znano, par forfait pripadla Olimpu s 3:0, ker ima Amater zabrano igrišča. Vrstni red klubov v tej konkurenci, ld je za Železničarja absolutno dobljena, tako da ga moramo smatrati že za bodočega prvaka LNP, je pa naslednji:
Železničar Amater Celje Olimp
5	5 0	0	25: 5	10
5	2	0	3	9:11	4
5	2	0	3	6:20	4
5	1	0	4	5: 9	2
Iz SK Ljubljane. Danes od 17 dalje strogo obvezen trening ligine skupine.
Zbor plavalnih sodnikov. Za tekmovanje SK Ilirije v kopališču SK Ilirije dne 27. t. m. se odreja tale žirija: vrhovni sodnik Poeschl, starter: Savo Sancin, vvaterpolo Kramaršič. Za sodnike na cilju in časome-rilce se odrejajo vsi ostali gg. sodniki, deležba obvezna — Vse klube opozarjamo, da morajo vse prireditve pismeno prijavljati najmanj 7 dni pred prireditvijo in priložiti takso 100 din. Prijave je naslavljati na ZPS-sekcija Ljubljana, tajnik Bradač Franjo, dipl. inž., Ljubljana, Gradišče 8b/L
Lahkoatietska sekcija SK Ilirije (Službeno). Vsi člani sekcije — seniorji in juniorji — se obveščajo, da je danes ob 18 važen članski sestanek vsega članstva v klubovi sobi (II nadstropje bivše Jadran-sko-podunavske banke vhod izpred pošte). Poročata načelnik sekcije o položaju sekciji in klubu ter tehnični referent o tehnični strani treningov na novem prostoru ob Koltaski tovarni. Udeležba Je nujna tudi zaradi razgovora o organizaciji bodočih sestankov s kratkimi predavanji in aktualnimi referati. Pridite vsi, , da takoj prlfinems z rednim delom.
Italijanski obisk v Budimpešti
Mesto iz stanovanjskih voz
Italijanski kralj in cesar Abesinije Viktor Emanuel se pelje v kočiji z regentom
Horthyjem po ulicah Budimpešte
V nekoliko urah je nastalo pred krona-njem na londonski periferiji novo predmestje, ki sestoji iz 110 udobnih stanovanjskih avtomobilov. V tej naselbini so stanovali v tednu kronanja člani Caravan Cluba in karavanskega odseka Camping Cluba z ženami in otroki. Mnogi izmed teh začasnih Londončanov so prispeli iz Irske in Francije. V svojih vozovih si lahko privoščijo res ves moderni stanovanjski kom-fort: toplo in mrzlo vodo, plinsko luč in kurjavo in celo vrtiči ne manjkajo pred njihovimi vozovi.
Pijanost - zločin ~
8ef nemške policije Je Izdal odlok, po katerem bodo pijanost ob avtomobilskem krmilu v bodoče smatrali za kriminalni zločin in ga kot taksnega tudi sodili.
V bodoče bodo vse vozače, ki bodo zagrešili kakšno prometno nezgodo ln pri katerih bo policijska preiskava dognala preobilo pitje alkohola, takoj aretirali in obdržali do sodne razprave v zaporu. Odlok pravi, da se je med binkoštnlmi prazniki ponovno zgodilo mnogo prometnih nesreč z velikim številom mrtvih in ranjenih, a preiskava je dognala v pretežni večini primerov, da so bili vozači pijani.
Busi na Severnem tečaju
Zverinska mati
V nekein gozdu v bližin; ameriškega mestu Brookhavena (Miseissippi) so odkrili strašen zločin. V neki vreči so našli strašno razkosano truplo šestletne deklice. Nedaleč od vreče je ležal dveletni deček, ki je bjl z nožem težko poškodovan po glavi in vratu n je kmalu potem umrl. Obleka obeh otrok je bjl a prepo jena z bencinom in sledovi so kazalj. da je hotel storile« z ognjem zabrisati sledove svojega zločina. Nedaleč od nesrečnih otrok so našli tudj mesarico, škarje in drugo vrečo. Policija je kmalu potem aretirala mater obeh otrok, kj je priznala, da ie morilka. Izjavila je da je hotela spraviti oba otroka s poti. ker nje ljubavnik ni hotel skrbeti za njiju.
Iskalci zlata v snegu
Kakor poročajo iz Sewarda na Aljaski, se je v bližini tega kraja utrgal velikanski plaz. Snežne mase so pokopale in ubile šest iskalcev zlata. Plaz je bil širok pol-drug kilometer. Sneg je mestoma osem do devet metrov visok.
Prošli teden je minilo 10 let, odkar se je Charlesn Lindberghu posrečilo prelete« Ocean. Slika prikazuje Lindbergha, odzdravljajočega množicam na balkonu pariškega
sMatinae
Stari Rockefeller je umrl
U čakal je malo manj nego sto let — Pravljična kariera ameriškega )tkralja petroleja"
Jubilej danskega kralja
Danski kralj Kristijan X. je pred kratkim praznoval svoj srebrni jubilej vladanja. Kralj in kraljica Aleksandra sta na Danskem zelo priljubljena
V Amerikj je nepričakovano preminul kralj petroleja, stari John D. Rockefeller. Vedno je zatrjeval, da hoče učakatj najmanj sto let.
Kariera tega velebogataša je bila pristno ameriška. Na svet je prišel kot sin malega farmarja v državi New York. Otroška leta je prežive| na očetovem domu, kjer je vla« dala prilična revščina. Njegov oče je imel ravno toliko zemlje, da je moral najemati dninarje za obdelovanje. Ko je bilo Johnu deset let, je že pomagal očetu pri nadzorovanju delavcev. Pri tem je pokazal takšno bistri no uma, da ga ie oče poslal v trgovsko šolo, in sicer v Cleveland.
Tam ie Rockefeller spozna?, da je čas najdragocenejši pripomoček v trgovini. Po tem načelu je uravnal svoje življenje. Seet-natt le>t siar je nastopil prvo službo in sicer je postal najprej tekač pri firmi He« witt & Tuttle v Clevelandu, Prejemal je v začetku 50 dolarjev plače, napredoval pa je tako hitro, da eo mu plačevali v tretjem letu službe že 700 dolarjev. V tem času je 6 štednjo spravil skupaj 700 dolarjev in ta vsota je postala temelj njegove bodočnosti. Nek; Anglež, z imenom Clark, je namreč tedaj hodil po Ameriki in odpiral trgovine. Ža takšno trgovino Je moral imeti tisti, ki ie hotel postati Clarkov sotrudnjk, vsaj 2000 dolarjev glavnice. Johnu je manjkalo do te vsote 1300 dolarjev. Prosil je očeta, naj mn posodi toldko denarja in je dobil posojilo. Pogodila eta se tako, da mora sin očetu vrniti 1300 dolarjev, ko postane polnoleten, t. j. v 21. letu, obresti pa so zna« šale 10 odstotkov.
Tako je nastala tvrdka Clark & Rockefeller. Družabnika sta imel a pravljično srečo, že ▼ prvem k4n je dosegel njim pro« met pol milijona dolarjev. Toda za soncem je prišla senca.:. Pri neki denarni transakciji je manjkalo družabnikoma 2000 dolarjev gotovine Ta trenutna zadrega bi bila kmalu uničila podjetje, kajti od kredita 2000 dolarjev je bil odvisen obstoj fir« me. John Rockefeller ie prosil na vseh koncih in krajih, a ni dobil nikjer podpore. Že je bil na robu propada ... Tedaj se mu je posrečilo pregovoriti bančnega ravnatelja Hardyja, da mn je dal potrebni kredit. Tvrdka si je z njim utrdila sloves, trgovina se je širila in razvijala dalje*.
Kmalu nato ie Rockefeller srečal mladega tehnika Willerja, ki ie odkril postopek ra deftilariio "petroleja. Bilo je to ravno v Času, ko so odkrila v Pennsvlvaniji prve petrolejske vrelce. PetroJejske družbe 60
Lov na 40 mg radija
Cevke z dragoceno snovjo v velikomestnem kanalu
V	bolnišnici v Lajnzu na Dunaju je pred kakšnimi št,ir najst.imj dnevi izginilo 40 mi-ligramov radija, ki eo ga našli sedaj po razburljivem lovu.
V	bolnišnicah pač ni nobene druge snovj, ki bi jo tako skrbno čuvali kakor radij. To čudno snov uporabljajo, kakor znano, za zdravljenje raka, in sicer na ta naon. da jih obsevajo pod aparati, ki vsebujejo radij, ali pa da jim polagajo na bolna mesta »rad i je ve igle«, tenke steklene cevke, kj imajo v sebj po nekoliko mjligramov radija. Po drugi metodi bo pred kratkim obravnavali pacientko, ki je trpela za rakom na maternici. In ta paientka bj bila bolnišnici napravila skoraj škodo za okrog 80 tisoč dinarjev, toljkšna je bila namreč vrednost radija v cevkah, kj, so jih uvedli vanjo.
Pacientka se je umivala in prj tem so ji padle cevke z radijem, ne da bi to opazila, v odtočno cev umivalnika. Da eo igle zmanj-
Po katastrofi »Hindenburga« v Lakehurstu so fotografirali potnike in osebje zrakoplova, ld je preživelo nesrečo. Med živimi in rešenimi }e tudi 18 letni deček, ki je pomagal pospravljati kabine
kale, so opazili žele tedaj, ko eo bolnico na običajni način pregledali. Nastalo je veliko razburjenje in uprava bolnjšnjce je obljubila najditelju igel nagTado 8000 Din. Dunajska občina je dala na razpolago veliko število enažjlcev kanalov, ki so preiskali kanale v okolici bolnišnice. To delo je po 14 dneh končno imelo uspeh. V nekem kanalu so našli cevke, tako da je zaloga radija, ki jo ima bolnišnica, v Lainzu in ki je s svojim^ 5 e ena največjih na svetu, zopet popolna. Kanalski delavci kj so igle našli, eo seveda sprejeli obljubljeno nagrado.
Truplo v železniškem vagonu
V nekem vozu železniške garniture, ki Je stala že kakšnih deset dni na mrtvem tiru v Stolnem Belem gradu, so našli truplo budimpeštanskega železniškega nadzornika Jurija S za boja. Mož se je bil dozdevno obesil. Napisal ie prej ženi pismo, v katerem ji je sporočil svojo odločitev, da vrši samomor.
Svojci so izjavili, da ni imel absoluten-nobenega povoda za takšen korak. Policija je stvar preiskovala dalje in je ugotovila, da je bilo pismo ženi napisano z drugo pisavo, nego jo je imel nadzornik. Iz tega in iz raznih drugih znamenj sklepajo, da gre za skrivnosten umor.
Avtomobili po tri dolarje
Ena največjih newyorških avtomobilskih prodajaln je sklenila, da bo temeljito pospravila med svojo zalogo starih vozil in jih vrgla na trg po smešnih cenah. Ceno je določila na 3 dolarje za vsak voz. Pri tem je upoštevati, da gre za vozove tudi iz 1. 1908. Ni nič čudnega, da je trgovina navzlic prenizkim cenam prodala samo štiri sto voz, kakšnih šest sto pa se ni mogla iznebiti po ceni 3 dolarjev. . .
Kupujte domače blago l
John Rockefeller
rasle kakor gobe. Razvijale so se s fanta« etično naglico, toda po prvi konjunkturi je prišel velik polom. Nastopil je zastoj v trgovini s petrolejem, podjetja so prodala eno za drugim. Na frtotjsoče eksistenc .i« bilo urričenih preko noči. Petrolejski papirji so prišli ob ceno prejšnji bogataši so postali čez noč berači. Mnogi so opustili vsa« ko nadaljnje delo jn so prodajali svoje delnice za vsak denar.
John D. Rockefeller je zapopadel važnost tega tenutka. Vrgel se ie na špekulacijo s petrolejski nii papirji. Osnoval je veliko družbo Standard Oil in je uredil etvar tako, da je znašala njena glavnica v začetku milijon dolarjev, imel ie zopet srečo! Kajti že čez leto dni se je glavnica zvišala na dva in pol milijona dolarjev.
Rockefeller je rešil velik problem. Iskal ie ln tudi našel tržišča za obnovljeno pro* dukcijo petroleja. Trgovina je sijajno uspevala in mu prinašala od leta do leta večje
idjobičke.	5
Imovina 6e ie od tega časa naprej Rocke-fellerju množila sama od sebe. In kakor je v Ameriki inavada, ni obdržal milijonar ln poznejši milijarder vsega zase. Ročke« feller je ustanavljal zavode, dajal ogromne vsote za znanstvene in humane svrhe. Vseuči lišče v Chicagu je podprl z vsoto 35 milijonov dolarjev. L. 1001. je ustanovil sloviti jRcckeifellterjetv zavod za znanstvena raziskovanja. Med svetovno vojno ie osnoval poseben fond za znanstvene in človekoljub« ne 6motre e posebnim namenom, da bo pomagal blažiti moralno in materialno opu« ptošenje, ki ga je povzročilo gorje vojne, lz tega fonda so prejemale podpore ustanove v raznih državah, tudi v naši Jugoslaviji.
ANEKDOTE
V času, ko je bil Nest rov ravnatelj dunajskega Karlovega gledališča, je planila neka igralka v njegovo sobo in vzkliknila: »O, gospod ravnatelj, varujte me podlih obrekovanj, ki jih razširjajo o meni! Pra« vi jo, da imam šest nezakonskih otrok!« — >Nu, nu,< jo je miril Nestrov, »nikar 6e tako ne razburjajte! Od tega, kar ljudje govore, je vedno le polovica res.«
VSAK DAN ENA
>Ti, jaz sem že tako ohajen, da vidim vee reči dvojno...«
»Zamiži z enim očesom, pa boš videl vse enojno... €
' '	(»Tideos Tegn<)'
Nemci so poslali na svetovno razstavo v Pariz ta stekleni kip, ld ponazarja vse dogajanje v organizmu človeka z neverjetno natančnostjo
človek iz stekla"
Pomen in važnost »vremenske kuhinje" sveta — Najkrajša pot iz Azije v Ameriko
Srce, ledvice, živce, (nervozo, razburjenost, prenapete in slabe živce), ženske, kataralne in nervozne motnje (beli cvet, neobčutljivost i. si.) prehodna doba žen in moških j(klimakterij, jetra, želodec, kamne, spolne slabosti in motnje (splošne kakor tudi nervozne), sklerozo, notranje žleze (sladkorno bolezen, giht Ltd.) zdravi z dobrim Uspehom
RADENSKO ZDRAVILNO KOPALIŠČE (pri Maribora).
Zahtevajte prospekte! Pirekten vagon iz Ljubljane do samega kopališča.
Agentura Tass poroča, da je ruska letal« eka ekspedicija, sestoječa iz petjih letal, pod vodstvom akademika prof. Šmita, preletela Severnj tečaj dne 21. maja ob 10 uri jn 10 minut. Kratko nato, ob 11. uri 35 minut je eskadrila pristala na ledni grudi pičlih 20 km od Severnega tečaja, na zapadni strani Rudolfovega otoka (Franc Jožefove zemlje). Ekspedicije se udeležuje 43 oseb, med njimi: polarni letalec Golovin, Babuškin. A]ek sejev, Masuruk, Kruze ter mnogo mehanikov in radioielegrafistov.
Odprava ie odrinila iz Moskve 22. marca. Slabo vreme jo je oviralo, da se ie mo« rala pred dnevi ustavit; pred ciljem. Tam se je 21. maia dvignilo v zrak letalo Vo_ dopjanova USSR 170. Start je bil ob 5. uri zjutraj. S tem letalom so se odpeljali: p-of. Črnit, prof. Ivan Papanin, radiotelegrafist Krenkel, hidrobiolog širšov in magnetolog Fedorov. štirje poslednji bodo preživeli na plavajoči lednj grudi leto dni in se^bodo posvetili znanstvenemu delu. Proučevali bodo vremenske razmere in možnost ureditve letalskega prometa preko Severnega tečaja. Vodja ekspedicije prof. črnit je zelo izkušen mož ter ie postal svetovno znan ob katastrofi >Čeliuskinat Že takrat je vodil odpravo na Severni tečaj, ki pa se je po« nesrečila.
Znanstvene aparate in druge potrebščine bodo sedanji ekspediciji dobavljali s pomoč jo letal. Ekspedicija si je na ledni grudi postavila kočo iz duraluminija, prevlečene ga z debelo plastjo gume. Stene so znotraj obložene s kožami severnih jelenov, okna eo iz nedrobljivega stekla. Radijska postaja obratuje s štirimi valovnim: dolžinami, jn sicer na 20, 40. 60 in 200 m. Člani ekspedicije. ki bo ostala leto dni na svojem mestu, so v vsem podrejeni prof. Čmitu, ki pa bo čez nekaj časa odpotoval v Moskvo, da bo tam kotroliral in preizkusil delovanje radijske postaje na Severnem tečaju.
Mjhajl Vasjljevič Vodopjanov, letalsk; prvak ekspedicije, je danes najslavnejši letalec v Rusiji. Do svojega 14. leta ni znal čitatj ne pisati. Do takrat ni tudi videl vlaka ne avtomobila, niti kakega motorja. Življenjska pot ga je zanesla s kmetov v me-eto in kmalu je postal izvrsten pilot. Vodil je potniška letala na progi Taškent—Teheran, pozneje pa je prevažal pošto. Ko se jje >Čeljuskinc ponesrečil, je zadivil ves svet s svojimi poleti. Rešil je mnoge člane »Čeljuskinove«: posadke, ki je štiri mesece trpela na plavajočem ledu. Papanin, ki mu je danes 41 let, je šef 127 ruskih polarnih postaj in je izjavil o namenu 6edanje ek-ppedicije sledeče:
Za prihodnje leto kani Rusija urediti n*r Kro letalsko progo Moskva—-San Francisco. Pot pojde preko Severnega tečaja. To naj postane najkrajša pot med Azijo in Evropo
| na eni ter Ameriko na drugi 6trani. Zaradi tega ie treba ureditj na Severnem tečaju vmesno postajališče, ki sicer ne bo potrebno za pristajanje letal, ampak bo v primer; sile nudilo potnikom in letalcem varno zavetje.
Naloga polarnega postajal'sča bo v prvi vrsti ta, da bodo tukaj piloti dobili potrebno oskrbo. Na razpolago jim bodo zanesljiva vremenska poročila, kajti Severni tečaj je »vremenska kuhinja« celega sveta. Na Severnem tečaju bodo postavili večjo stavbo iz kavčuka. V nji bo moderna radijska postaja, ki bo štirikrat dnevno oddajala vremenska poročila. S pomočio aparatov, ki bodo tam na razpolago, bo mogoče vsakega pilota, ki je zgrešil pravo smer med poletom, privesti na pravo pot ter mu postreči z orientaci jskimi podatkj ves čas vožnje.. Živila, pošta, potrebščine in zamenjava po« sadke, vse to bo prihajalo z letali. Glavna hrana prezimovalcev bodo: jajca, kuretina, kaviar, čokolada in drugo. Člani ekspedicije pa si bodo pomagali tudi sami s tem, da bodo lovili severne medvede in ribe.
Na ledu bo treba zgraditi aerodrom. V to svrho bo freba ledno polje s stroji izgladi-tj ter ga pripraviti za pristajanje in start letal. Kadar ne bo mogoče pristajanje le« tal zaradi slabega vremena, bodo spuščali pošiljatve s padali na led. Reden potniški promet bo vsekako zagotovljen in siguren šele tedaj, ko bomo razpolagali s posebnimi konstrukcijami arktičnih letal, ki bodo imela po tri do štiri motorje po 100 konjskih sil. Topot smo poleteli na Severni tečaj z letalom, ki razpolaga z dvema strojema po 900 k. s.
Strokovnjak; pripisujejo ruski ekspedi-cijj na Severni tečaj velik pomen. Ruska vlada je že stopila v zvezo z vladama Ze« dinjenih držav in Kanade, da dogovorno pripravi vse potrebno za letalsko zvezo preko Severnega tečaja.
Streljal na mačko,
zadel ženo
V Szolnoku na Madžarskem je hotel neki poljedelec ustreliti mačko, ki mu je v zadnjem času požrla več kokoši. Strel pa je mačko zgrešil in zadel poljedelčevo ženo, ki je obležala na mestu mrtva.
>JUTRO« 8t m
7
TareE. 25.
5f. POLTZER:
36
cKaminski napušč
št. /3
Ertgode Patricije Holmove
Alice Bradfford je Sla naravnost proti njemu. Ze je bila skoraj pri njegovem skrivališču, ko se je mahoma obrnila. Whmstooe je videl, kako je mladi mož v naslednjem trenutku stekel po stopnicah nizdol. Ugibal je še, ali ga je mladenič opazi, ko se je jel oknjak, v katerem je stal, zdajci sukati okoli nevidne osi.
Popolnoma neslišno se je suikal s kipom vred, po načinu znanih vremenskih hišic. Ker je deloval ustroj skrivnostnih vrat — in za kaj drugega je moglo iti? — neodvisno od njega, je bil Whinsto-ne prepričan, da stoji na oni strani ploščadi nekdo, ki hoče priti na to stran.
Oknjak je spet obmiroval. Whinstome je bil v prostoru, kjer ga je obdajala črna tema. Nagonsko je segel po svojo žepno svetilko, a v naslednjem trenutku se je spomnil, da je v ženski obleki, ki nima žepov.
Previdno je jel otipavati stene temnega prostora. V svoje veliko presenečenje je dognal, da so iz nekakšne debele, prožne gmote ali vsaj obložene s takšno rečjo. Ker so jih bili vrhu tega polepili s
teriBmf dBoJI h Maga, hI afojgrf Sognatf, aH so gumene ali pluto vinaste.
Malone štirjaški prostor je meril obilno dvanajst korakov oa vsako stran. Hrapave opone so branile, da ni mogel ugotoviti, ali ima soba še kak drug izhod. Zrak je bil zatohel in vroč, in Whinstona je jelo počasi dušiti. Dotipal se je nazaj do oknjaka s kipom ter jel vročično iskati gumba, ki je spravljal stroj v pogon.
Segel je k svojim nogam, kamor je bil položil dokaj zajetno damsko torbico, in se potolažen prepričal, da je bila še tam. Vžigalic pa v nji na žalost ni našel.
Whinstona je zdajci prevzel občutek, da je nekdo stopil v prostor, čeprav ni slišail nobenega šuma niti ne opazil luči. Negibno je obstal; prenapeti čuti so ga razločno opominjali nevarnosti. Slišal je razbijanje svojega lastnega srca, dasi ni utripalo nič hitreje in nič glasneje kakor drugače.
še nekaj je zdaj slišal Whinstone: tiho sopctnje človeka, ki je stal v njegovi neposredni bližini.
Whinstone je bil zunaj oknjaka; rahel šum mu je povedal,, da je krenil oni drugi v tisto stran. V naslednjem trenutku se je pokazala reža, in žarek svetlobe je padel skozi njo. Reža se je razširila, se zožila — in že je balo spet tema.
Nadzornika, ki se je bil stisnil ob zid, odhajajoči ni opazil. Zdaj so se bila skrivna vrtilna vrata zaprla, iai Whinstone je bil spet ujet.
Ko je še ugibal, odkod bi bila mogla tako mena-gfloma in tako neslišno priti oseba, ki je pravkar
sapasffla prostor, Je zsBoft nMo Mopje. Pa fliaja-
k> je, kakor se je prepričal, s hodnika.
Nadzornik je skočil v oknjak in pritisnil oho na steno; ni se bil zmotil: zdaj je razločno slišal, kako je nekdo tiho trkal na vnanjo steno oknjaka. Nehote je odgovoril na znamenje.
V naslednjem trenutka se je jel oknjak sukati okoli svoje osi. Komaj je bil Whinstone na hodniku, je skočil na stopnice m se nagnil daleč čez ograjo. Toda vse, kar je še ujel od rešitelja, je bila nerazločna senca.
Ali ga je bil rešil iz mučnega položaja Sluice ali mladi človek, s katerim je bil stopil v »Old Man Club«? Whinstone bi bil to nad vse rad vedel!
Prepričan je bi, da mu ne bo prišel nocoj ne ta ne oni več na oči. Tem bolj se je zavzel, ko je opazil mladega moža v sinji dvorani. V tem prostoru je vladala zdaj razposajena živahnost. V dvorani se je našlo mahoma nekaj dam, sam Bog si ga vedi, odkod so se bile vzele, in na malem jajČastem parketu so zaplesali. Žaromet pod stropom je oblival plesalce s pisano svetlobo, ki se je prelivala iz temnovišnjeve v rdečo in iz rdeče v zeleno.
Whinstone je sedel in ni odtrgal oči od mladega človeka. Na žalost ta ni plesal; osvetljava dvorane zunaj parketa pa nadzorniku ni dovoljevala, da bi si bil mladega moža natančneje ogledal.
Tedajci je rumeni soj žarometa zabk*Bl, in Whinstone je za trenutek videl obraz svojega človeka v polni osvetljavi. Dasi je Alisa hitro odvrnila glavo, je bilo vendar prepozno.
[ Wh$nsbooe je po bHsteovo spoznal: mladi mo* Je bfl. ne miss Bradford sama, pa vsaj njena pla_ voiasa dvojnica, ki jo je bil srečal pri svojem zadnjem obisku v klubu. In ker se je preoblačila v moškega, je bila — bodi že Alice Bradford ali ne — nadzorniku sumljiva.
Whinstone se je sklenil obesiti Skrivnostni osebi za pete. Skritega prostora za oknjakom, v katerem je stal Atenin kip — prav za prav sta bila dva oknjaka in dva kipa — nocoj tako in tako ni mogel preiskati, ker ni fcnel potrebne priprave s seboj.
AKce Bradford je nalagala nadzorniku potrpežljivosti težko preizkušnjo. Skoraj dve uri je sedela za svojo mizo v sinji dvorani, dozdevno vsa zaverovana v plešoče dvojice. V resnici je pa čakala prihoda neke osebe, o kateri je upala, da se še pokaže.
Nazadn je je WhinStone videl, kako je mladi človek vstal. Vpraševal se je, ali ga je spoznal. Prav za prav je bilo verjetno, zakaj, če sta igrala s Shiicem drug drugemu v roke, mu — ali bolje: ji je bil moral Sluice že povedali, kdo je belolasa, zastrta dama v resnici.
In zato se je Whinstone bal, da mu ne bi zasle-dovanka še v prostorih »OM Man Guba«, la jih. je očividino dobro poznala, izginila izpred oči. A nič podobnega se ni zgodilo. Mladi gospod je vzel svoj plašč in krenil proti vratom, ki so služila vsem obiskovalcem »Old Man Guba« za izhod.
Naše gledališče
Drama
Torek, 25.: Peter in Aleksej. B. Sreda, 26.: Matura. Red Četrtek.
Gospod Ivan Levar praznuje 1. junija v opernem gledališču 25 letnico umetniškega delovanja. Igral bo Cyrana v Rostandovi igri >Cyrano de Bergerac«, ki šteje med največje umotvore francoske literature. Mojstrski prevod tega nenadkriljjvega dela, ki ga je oskrbel naš pesnik Oton Župančič, ie vzbudil pred leti, ko je izšel v knjigi jn bij izvajan na odru veliko pozornost in enoglasno priznanje, ker je popolnoma adekvaten, genialnemu originalu.
Opera
Torek, 25.: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Cavalleria rusticana. Glumači). MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Torek, 25.: Bela bolezen. Sreda. 26.: Zaprto.
Četrtek, 27.: Dolarska princesa. Znižane
cene. Zadnjič.
a d i o
Torek 25. maja.
Ljubljana: 11.00: šolska ura: Začarani gozd — igra v 3 dejanjih (izvajajo brezposelni učiteljski abiturijenti, vodi g. Silvo Mehora). — 12.00: Reproduciran koncert na vvurliških orglah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: čas, spored, obvestila. — 13.15: Opoldanski koncert Radio orkestra. — 14.00: Vreme, borza, — 18.00: Koncert pevskega zbora mestne ženske realne gimnazije. — 18.40: Kultura in svetovni nazor (prof. E. Boje). — 19.00: Cas, vreme, poročila. spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Primož Trubar in njegovo delo na jugoslo-venski ideji (Božidar Kotačevič). — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20.00: Ravel: Valček, simf. pesnitev (plošče). — 20.20: Alojzij Remec: Zakleti grad — romantična igra v 4 dejanjih, izvajajo člani redne igralske družine. — 22.00: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Zvoki za oddih (igra Radio orkester).
Sreda, 26. maja Ljubljana 12: Pesmi severnih Slovanov plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Jas. spored, obvestila. — 13.15: Plošče po željah. — 14: Vreme, borza. — 18: Mladin« ska ura: Varstvo prirode v slovanskih državah (dr. V. Bohinec). — 18.20: Kako si napravimo model brezmotornega letala (g. Janko Čolnar). — 18.40: Pravo in gospodarstvo (dr. Jože Voršič). — 19: Cas, vre*
8
me, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Naša žena z vidika higijenske izobrazbe (dr. Milutin Zelič). — 19.50: Šah. — 2>: Prenos koncertne revije Glasbene Mat,'ce iz Maribora. — 22: Čas. vrt me, poročila. spored. — 22.15: Plošče.
Beograd 17.20: Orkestralen in pevski koncert.—19.50: Narodne pesmi. — 20 30: Humor. — 21.30: Plošče. — 22.20: Godalni kvintet. — Zagreb 20: Prenos iz Ljubi jas ne. — 22.20: Plesna muzika. — Praga 19.20: Lahka glasba. — 20.05: Slavnosten koncert. — 22.20: Lahka glasba s plošč. — Varšava 19.20: Plošče. — 21: Chopinove klavirske skladbe. — 21.45: Orkestralen koncert. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 13.10: Skladbe po željah. — 1605: Orkestralen koncert s plošč. — 17.30: Sodobni avstrijski skladatelji. —•* 19.35: Gianinnijev rekvijem za soliste, zbor jn orkester. — 22: Vojaška godba. — 22.20: Nadaljevanje koncerta. — Berlin 18: Zabaven program. — 2010: Koncert velikega orkestra. — 22.20: Lahka godba in ples. — Miinchen 18: Lahka godba orkestra. — 19: Plošče. — 20.10: Koncert godalnega kvarteta in orkestra. — 22.30: Operna muzika. — Stuttgart 19: Ve« sela muzika za delopust — 20: 9trau<?sovi in Lannerjevi valčki. — 21.15: Mojstrski plesni orkestri. — 22 BO: Portugalska narodna glasba. — 23: Prenos iz Berlina. — 24: Nočni koncert
Iz življenja na deželi
RUŠE. Občni zbor pevskega društva je bdi v nedeljo v s cvetjem, lepo okrašeni veliki sobi gdčne Spele Goriškove. Zbor je otvoril predsednik g. Anton Požar ter pozdravil gg. prof. Mirka, zastopnika Ipav-Ceve župe, Janka Pirca, zastopnika ZKD, Stanka Goloba, zastopnika Glasbene Matice. ter zastopnike vseh domačih društev, potem pa podal obširno poročilo o delovanju društva. Pevkam in0 pevcem je izrekel za neumorno delovanje prisrčno zahvalo. Skrbno sestavljeno poročilo je podal g. Adolf Sluga, blagajniško pa g. Pranjo Doki. Revizor g. Fran jo Lampreht je
)\
Umrla nam je v nedeljo 23. maja 1937 naša
DANILA
Pogreb bo v torek ob 16. url lz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju.
MARIBOR, dne 24. maja 1937.
JANKO DEKLEVA, soprog DANILO, sinček
Rodbin! ČERMGOJ in DEKLEVA. Ostalo sorodstvo.
SLOVENSKA MATICA naznanja žalostno vest, da je umrl dne 23. t. m. bivši njen podpredsednik in sodelavec, gospod
dr. Ivan Prijatelj
vseučiliški profesor.
Prezgodaj umrli, za slovensko književno in kulturno zgodovino nad vse zaslužni raziskovalec in umetniški oblikovalec ostane trajno v hvaležnem spominu svojega naroda.
V LJUBLJANI, dne 24. maja 1937.
ODBOR
Sokol
Sokolsko društvo Moste priredij dTevij ob 20. v kinu Moste predavanje »Socialno zavarovanje delavcev« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Alujevjč Branko.
Sokolsko društvo Črnomelj priredi jutri 26. t. m. ob 20. v svojem domu predavanje »O Japonski« e slikami. Predavala- bo predavateljica ZKD ga; Skušek Marija Tsune-ko-Kondo.	!
predlagal za odbor absolutorij, kar je bilo soglasno sprejeto. G. prof. Mlrk je dal odboru ter pevcem in pevkam mnogo koristnih navodil ter jim izrekel svoje priznanje. Isto je storil tudi g. Janko Pire za ZKD. Z malimi izpremembami je bil izveljen dosedanji odbor z g. Požarjem na čelu.
PRESELIT j sem se
V ŽIDOVSKO STEZO 4/DL
(poleg Univerze)
Mvas
MODNI SALON ZA DAME IN GOSPODE
iJlO:BAnA=
ODPRAVI PRHLJA1EKCEME 3A'CI IM HPANI LASI5CE,TAKOJ USTAVI IZPADANJE LAS LASJE PORASTE JO TUDI NA PLEŠASTO M MESTU.- ' "
STA PLEMIČA PO POVZETJU DIH 40.-POSTHIMA Dih 7.-MODERNA l/OZHETIKA-S PLi T
PRISILNA DRAŽBA HIŠE v Ljubljani
Poljanska cesta 12. in odnosnih stavbiSč vse vpis. v zemlj. knj. št 40, k. o. Poljansko predmestje in št 278. k. o. Poljansko predmestje v Ljubljani se bo vršila dne
29. maja 19S7. ob 1L uri
dopoldne pri sreskem sodišču v Ljubljani odd. E Va soba št. 16. Dražbeni pogoji na vpogled pri sreskem sodišču v Ljubljani E Va J 393/35 — 47.
Globoko užaloSčena naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni danes poklical k sebi mojega ljubljenega in dobrega soproga, gospoda
EMILA PITAMIC
posestnika tn žel. pod uradnika v pokoju
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v torek, dne 25. maja t. L ob 5. ufi popoldne, lz hiše žalosti Aškerčeva ulica 5, na okoliško pokopališče v Celju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 26. maja Ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi v Celju.
CELJE, dne 23. maja 1937.
Globoko žalujoča soproga IVANKA PITAMIC in ostalo sorodstvo.
i
Tužnlm srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama in stara mama, gospa
IVANA KOGEJ
vdova po idrijskem rudarju
dne 24. t m., po kratki ln mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vera.
Na zadnji poti jo bomo spremili v sredo, dne 26. maja 1937, ob 5. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča Sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Idrija, dne 24. maja 1937.
Globoko žalujoči: MILA KOGEJ, operna pevka — hčerka; BRANKO in JOŽICA — vnuk in vnukinja.
Za večno nas je zapustila naša predobra žena in zlata mamika, gospa
Antonija šijanec
rojena BOBEN
učiteljica v pokoju r 58. letu starosti.
Pogreb bo v sredo, dne 26. maja 1937, ob 16. url lz mestne mrtvašnice na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo že v sredo, 26. maja ob 7. uri v magdalenski cerkvL
MARIBOR, dne 24. maja 1937.
LUDVIK, Šolski upravitelj v pok., soprog; OLGA, učiteljica, dr. MILAN, odvetnik, BORIS, učitelj, NATALIJA roj, APIH, učiteljica, otroci; VILKO APIH, ban. uradnik, zet.
NALI AGLASI
\Službo dobi ]	1 Službe išče
Bew»da 1 Din. davek 8 Din žifro «Jj dajanje Mtalov* S Din. Najmanjši utaeek 17 Din. Deklo 30 do 38 let staro vajeno vseh poljskih del m opravljanja živine takoj sprejm-em. Naslov v vseh posloval. Jutra. 12943-1	Manufakturist isto verzi ran konfekcije galanterije z večletno prakso, agilen prodajalec, 291eten samski, želi premenlti mesto. Pon. prosim na oglas. odd. Jutra pod »Samostojen manufakturist« 12912-2
Pekovskega pomočnika mlajšega, ki bi razaaSal tudi kruh. sprejme takoj pekama Mož i na v Kamniku. 12931-1	Dekle mlajša vaj-ena kuhe in drugih hišnih del želi spremeniti službo s 15. junijem. Naslov v vseh -josloval. Jutra. 12921-2
	Dekle zmožno vseh hišnih del in deloma tudi kuhe, želi službe pri mali družini, najraje v Mariboru ali okoli ;i. Nasl. se Izve v vseh po6lo-vai?_"cali Jut'k. 12945-2
Mlado dekle pridno in pošteno za pomoč v trgovini sprejmem. Ponudbe pod šlf ro »Poštenost« na ogl. odd. Jutra. 12928-1	
Tapetniškega m sedlar, pomočnika mlajše moči, sprejmem takoj. Kje se izve v vseh posloval. Jutra. 12923-1	
	Šivilja dobra moč, požtena ln zanesljiva želi mesto po močnice pri dobri šivilji. Gre tudi v pomoč gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra šivilja«. 12951-2
Služkinjo pridno ln pošteno, kar tera zna tudi kuhati, sprejme boljša družina. Naslov v vseh poaloval. Jutra 12915-1 Postranski zaslužek nudim osebi s prav lepo pisavo. -Ponudbe pod »Tiskane črke« na ogl. odd. Jutra. 12952-1	
	
	[ Prodam
	Motorni čoln minimalna poraba bencina, zelo poceni naprodaj. Livada 27, Ljubljana. 12570-6
Tapetniškega pomočnika takoj sprejmem. Miklo-	Več vagonov čresla prodam najvišjemu ponudnika. Anton Travi-zan, BršUjin, Novo me- _ j__ innoi c
I Sobno kredenco
veliko, prodam za 350 Din. Ogled: Pred Skofl-1 jo 15-1.	12910-6
Vino silvanec
odlične katovosti prodaja 10 ltr. in več po prav u-godni ceni vinogradnik. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12854-J3
Frikcijsko prešo
90 — 100 mm špingla, kupim. Ponudbe z opisom ln sliko na Propa-gaada d. d. Beograd, pošt. pret. 409 pod šifro »Frikcion 729«
12821-29
Šivalni stroj
malo rabljen, pogrezljiv z okroglim čolnlčkom, kateri tudi veze. poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyrševa c. 36.
12949-29
Pisalni stroj
»Rheiiunetal« najnovejši, v koSku, ceno naprodaj. — Vprašati: Kolodvorska nI. 35/1., desno.
12810-39
Kolesa
moška ln damska, raznih. znamk naprodaj po neverjetno nizkih cenah Stara kolesa jemljemo v račun. Nova trgovina Tyrševa c. 36.
12950-11
za kuhinje, kopalnice, lokale, tovarne itd., je edino primeren, sodoben in cenen. Izvršuje ga
aterial"
LJUBLJANA, Tyrševa o. 36 a
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
f
Zapustila nas je za vedno naša dobra gospodinja,
gospodična
Kupim
Drobilec za kamen
(Stelnbrecher) velikost grla (Maulvveite) od 25x 30 cm naprej, z reše tom za sortiranje (Sosr-tiertrommel), kupim.— Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Drobilec«.
12435-7
Sifonske steklenice
llterske ln dvoliterske samo zelenkaste barve, kupim. Samo steklenice ali kompletne dobro ohranjene ter ceno, na: Mlo Grobotek, sodavlčar Bohinjska Bistrica.
12918-7
Filatelija
Kupim sledeče
znamke:
Zeppelin Polarfahrt. Stid amerikafahrt tn bloke: Iposta, Nothllfe, Wlpa. Llchtenstein ln češkega Ponudbe z navedbo cene pod »Zbiralec 37« na ogl. odd. Jutra.
12914-39
ragocenosti
po kratki bolezni.
Na zadnji poti jo spremimo v sredo 26. maja 1937, ob pol 4. uri popoldne, izpred mrliške veže Zavetišča Sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 24. maja 1937.
Žalujoči IVAN OGORELEC.

UMRL JE NAŠ VELIKI UČITELJ .
99 g I®
POGREB BO V TOREK, DNE 25. MAJA OB 17. URI IZPRED NARODNEGA DOMA V LJUBLJANI.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO.

G. Th. Rothman:
VRTISMRČEK in ŠILONOSKA
Nove pustolovščine
»Dovolila mi je,« pravi. Da, ljubo dekletce je vzelo celo metlo s seboj; pla. šček je oblekla in klobuček ima na glavi. Hitro se odpraviva, zakaj pot do te. te je dolga, čudovito je tako leteti po gladkem ledu! Vreme je krasno, hladno. ta beli sneg se leskeče, kamorkoli pogledaš.
Avto, moto
BSA motocikl
zadnji športni model, 500 OHV, takoj ugodno prodam. Florjančič. Can kar j e-vo nabrežje 25.
12944-10
Sachs motor
znamke Presto 100 ccm malo rabljen, poceni na prodaj. Nowa trgovina, Tyrševa 36.
12948-10
Živali
Zgubil se je pes
ovčar, star 7 tednov.— Pošten najditelj naj ga vrne proti nagradi. Rudolf Pajfc, GUnce, Tržaška cesta št. 24.
12934-27
Glasbila
Gramofoni
različni, popolnoma novi, zelo primerni ta gostilne, kakor tndi gramofonske plošče, poceni naprodaj pri špediciji Ranzinger, Masa-rykova cesta 19.
10614-96
Mecesnovih plohov
6 cm. kupim večjo količino' I. n.a. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Suh mecesen«.
12940-15
Vsakovrstno zlato
kupnj« o« najvišjih senat
CERNE - juvelir
Ljubljana. VVolfov« ulica L
18-86
03223
Hranilne vloge
Mestne hranilnice ljubljanske več s to tisoč takoj proda prevzame tudi v zame no hranilne vloge Ljudske posojilnice ali Ba-novlnske hranilnice. — Vlogo Hranilnega ln po sojilnega zavoda večji znesek pa proda, vnovči Pa hranilne vloge Ljudske posojilnice v Celju ln razne članice Zadružne zveze po najvišji ceni takoj v gotovini.
Al. Planinšek
LJubljana, Beethovnova ul. 14-1, telef. 35—10
12789-16
Bančno kom. zavod Maribor
Aleksandrova nI 40.
Vam izvrši prodajo sli nakup
hranilnih knjižic
rseb ienamik tarodo>«
najboljše ln oajveetnejšs Sam« pišite na ar* naslov •m ml Vaim pošljemo goto vino pO poŠti naprej. Za odgovor priložiti Dna S snamk.
181-16 Hranilne vloge
raznih denarnih narodov, delnice lo vrednostne papirje
nakup in prodajo
i-zpOBluje najboljše pro«l go tovini takoj koncesijonirana tvrdka AL. PLANINŠEK Ljubljana, Beethovnova nI. 14/L Telefon »-10.
89-16
Hranilne knjižice
kupite ali prodaste potom moje oblastveno dovoljene pisarne najboljše RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka 12, Telefon 38-10.
12913-16
Večje Število parcel
kompleksov, posenta* gos-dov, trgovstat in atnno-vanjskih bii ter tU ima
naprodaj gradben; strokovni izobraženi poereaevslec K trna ver Ludvik, Cesta 29. oktobra & Telet«« 37-33. Pooblaščeni itraditoij m sodni oeatteij n nasvete brezplačno na razpolago.
69-8P
Družabnika
Iščem za premogovnik ln svinčeni rudnik. Po treben kapital 100 tisoč Din. Ponudbe na nasl.: Kranjc Viktor, Sv. Miklavž prt Mariboru.
12947-16
Vinski paviljon
na velesejmu. ugodno oddam v najem. Pojasnila daje uprava vele-sejma.
12942-17
Lokali
Podružnico
večjo zalogo, zastopstvo Itd. prevzamem. V lastni hiši ln poslopjih na razpolago pisarna, telefon, potrebni hladni ln suhi prostori za skladišča. Prometna ulica v neposredni bližini ljub. glav. kolodvora. Resne ponudbe na oglas. odd. Jurtma pod »Vestno 456«.
12939-19
Hiša z gostilniško
koncesijo
naprodaj. Hiša stoji pri romarski cerkvi v neposredni bližini mesta, — rudnika ln toplic na Sp. Štajerskem. Hiša Je zidana, z opeko krita, 24 m dolga in Ima spodaj dve veliki kleti, — zgoraj tri sobe za goste, kuhinjo, postrešje ln ves gostilniški inventar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Romarska cerkev«.
12704-20
Pri Rogaški Slatini
lepa vila z malim posestvom zelo ugodno naprodaj. Naslov v VBeh poslovna. Jutra.
12920-20
Malo posestvo
z novo hišo pol ure oddaljeno od Celja, ugodno naprodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
12916-20
Beseda 1 Din, davek 8 Dio. za Šifro ali lajanj« naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Petsobno stanovanje
n. nadstropje, v centru mesta, oddamo boljši stranki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12933-21
niiHWlY*T»
Dve solnčni sobi
eno i verando, souporaba kopalniice, terase • prtoo, krasnim vrtom, v vtti, v bližini cerkve sv. Jožefa, oddam takoj aH pozneje samo solidnim osebam civilistom. Naslov v V6«h poslovalnicah Jutra.
10637-33
Opremljeno sobo
takoj oddam. WoUovm ulica ftt. 6, X. nadstr. Ogled od 8. do IX ln
od 2. do 4. popoldne.
12919-23
Stanovanja
Enosob. stanovanje
»če družina treh članov, ▼ bližini tramvaj stae postaje aa mesec JuUJ ali avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mirna stranka«.	12906-21a
Stanovanje 3 sob
ln prltlklln, v sredini mesta. Išče točen plačnik. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12727-2la
Opremljeno sobo
lepo. s posebnim vhodom. takoj oddam na Tyrševi cesti 37-1. nad. desno.
12932-23
Sobe išče
Sobo
veliko, prazno, s posebnim Vhodom, po možnost; s kopalnico, iščem Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod' »D 15«.
12585-23a
Dopisi
Resno 56
Dvignite pismo.
12928»
[Za osebni
| te prosim, kar ml 8. V. nI bilo mogoče pripeljati se ob poi 10. uri. Obvesti me pismeno, — kje ln kdaj.
1237-24
a
Mnogo ceneje ln | boljfie si nabavite vse vrste oblek tal perila pri
Preskerju,
Sv. Petra c. 14.
na Črnilniku je ki ga
drugi skušaju posnemati
Skoro v vsaki tvornici nalivnih peres skušajo posnemati parker vacumatic črnilnik v nalivnem peresu, ki ima kot prvi popolnoma vidno zalogo črnila : — v dokaz, da je to edini črnilnik, ki pride za vse v poštev. parker vacumatic je odkril vse napake drugih brez-cevnih črnilnikov in jih premagal. Na ta način so razumljive naslednje prednosti parker vacumatic črnilnika i
• vidna zaloga črnila v držalu v celoti—in ne samo v zadnjih ostankih črnila. 0 14 prejšnjih sestavnih de-
lov je odstranjenih, da se je dobil prostor za 102% večjo zalogo črnila, ne da bi se pri tem format povečaL Z vsako napolnitvijo je dosežena tako dvakrat daljša vpota-bljivost.
•	mehanizem je vdelan ▼ zgornjem delu črnilnika« kjer ne more priti o stik. s črnilom in kjer je oksidiran je in razkrajanje onemogočeno.
•	edinstveno zlato peto, ki
nikdar ne praska, z oblogo iz platina in s precizno konico, /standard modeli imajo navadna zlata peresa.
ČRNILNIK : Din. 750.- — 450.- PRIKLADNI SVINČNIK : Din. 250.- hi 3S0-
UMRL JE NAS PRAVI ČLAN, ZA ZNANOST, UMETNOST IN NAROD PREZASLUŽNI DELAVEC, GOSPOD
N O T T E R
Dr.
VSEUČILIŠKI PROFESOR
POGREB BO V TOREK 25. MAJA OB PETI URI POPOLDNE IZPRED NARODNEGA DOMA.
ZNANSTVENO DRUŠTVO V LJUBLJANI.
KAŠTEL STARI
„KO-OP" HOTEL „PALACE"
__Sodobni komfort, lastna
plaža, subtropski park od 24.000 m2. Biser kaštelanske rivijere. Telefon, radio, garaža. Zvečer koncert in dancing. Železniška postaja: KAŠTEL STARI. Z avtom, avtobusom ali parobrodom 30 minut od Splita. Kompleten pension.
LJnserirajte v >&utru<!


f

REKTOR UNIVERZE KRALJA ALEKSANDRA L In DEKAN FILOZOFSKE FAKULTETE sporočata tožilo vest, da je dne 23-1, m. umrl gospod
dr. Ivan Prii
	
	
- : »*'-£*	V' v '
-ru. .V'	■ ' - • f * ■ • .
	v gf, ■■■
	I-*--' * A v
	-.-.-1 : : r .
••'••V-K-', '	
	
	V
	■ - ' : • - ' - . ■'o' : : ; ' . -
'[r-,-- ' v. -. 1 .- . v.v	'lA. iC?"."- "i. .* * ■ '
-,>-	-V*-' j,"">>''
. . - '■-. f	
	I: . '
1	
	
i £-1? v	
'--i	
V-,-'	
	'■■•■■i.-
- ^ ; -	
	
	
	
	
	^ f >"• V. •. • ;
■ MM	' ■ f >*i." T' '
i > ir>--	* -
redni univerzitetni profesor, član Znanstvenega društva za, humanistične vede v Ljubljani, Slovanskega ustava v Pragi itd., itd.
VelezaStažnemit članu profesorskega kolegija bo obranila univerza trajen in časten spomin.
Pogreb bo v torek 15. t m. ob 17- uri izpred Narodnega doma v Ljubljani, na pokopališče na Viču.
V LJUBLJANI, dne 24- maja 1937«

Urejnje Davorin Eavljen« Izdaja ja konzorcij »Jutra« Adolf Rlbnlkar, « Za Narodno tiskarno d, d kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za taseratnl del Je odgovoren AJojt Noiak - M f LJubljani,