1 Aleksandrinke na goriški pokrajini ^ -i ^ ' L j¡¡¡¡ V Sežani so se spomnili kulturnika in uglednega mirovnika Danila Dolcija Primorski ČETRTEK, 11. DECEMBRA 2008 Št. 294 (19.384) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € Dušan Udovič Potek dogodkov ob odprtju menze na slovenski šoli v Barkovljah kot jih je opisal naš dnevnik, je dovolj jasen, da izpostavlja vlogo vseh vpletenih protagonistov. V naglici, ki jo je porodila želja odbornika (ki ne skriva ambicij do županske kandidature), da bi doživel medijsko pozornost ob opravljenem javnem delu, kot je značilno za njegovo vsakdanjo prakso, je občina pozabila na trak z italijansko trobojnico, ki ga navadno sama priskrbi ob podobnih otvoritvah. Tako so si na šoli brez vsakršne zle namere pomagali s tem, kar so imeli pri roki. Odbornik pa si v skladu s svojim prav nič fini-jevsko posodobljenim političnim pedigrejem s slovensko trobojnico ni hotel umazati rok. Tako so trak strigli nič hudega sluteči otroci. Ekipa televizije Telequattro je iz vsega tega naredila nedostojen konstrukt z izmišljotinami o »pasti« in »pro-vokaciji«, sledilo pa je skokovito razpihovanje žerjavice, ki je v nekaj urah vključilo župana, podtajnika in, žal, tudi prefekta. Včeraj so na šolska vrata potrkali karabinjerji, desnica pa je konzulti dala v razpravo ognjevito resolucijo, kakšen zločin da se je zgodil. Še zlasti po umirjenih pojasnilih ravnateljice bi moralo biti vsakomur jasno, da je bil ves ta kraval napihnjen v popolni slabi veri, tako da je nazadnje očitno, kdo je koga spravil v past. Vsemu pa zraven botruje pošastna ignoranca, v katero je vklenjen ta nesrečni Trst. Kajti, veljavna deželna in državna zaščitna zakonodaja eksplicitno zagotavljata manjšini pravico do rabe slovenskih simbolov, ki gredo nekaterim tako v nos. To bi morali upravitelji vedeti. Še daleč bolj temeljito to velja za italijansko manjšino v Istri, mar ne? gospodarstvo - V tretjem četrtletju je BDP spet padel, in sicer za 0,5 odstotka Italija tudi uradno zdrknila v recesijo Jutri bo splošna stavka sindikalne zveze Cgil sovodnje - Sklad Dorče Sardoč podelil štipendije Spodbuda k študiju S pomočjo centra Gasparini se slovensko zgodovinopisje uveljavlja v italijanskem okolju SOVODNJE - V sovodenjski dvorani Zadružne banke so petim učencem dvojezične osnovne šole iz Špetra in sedmim univerzitetnim študentom podelili štipendije sklada Dorče Sardoč. Hkra- ti so predstavili knjižni novosti, ki sta posvečeni primorskim dekletom v Nemčiji ter deportaciji slovenskih in hrvaških civilistov v italijanskih taboriščih v letih 1942-1943. Knjigi sta plod sodelovanja med skladom Dorče Sardoč in raziskovalnim centrom Gasparini iz Gradišča, s pomočjo katerega se slovenska zgodovina uveljavlja v italijanskem okolju. Na 17. strani barkovlje - Polemika o slovenskem traku Karabinjerji na OŠ Finžgar Manjšina: vrsta odzivov BARKOVLJE - Polemika zaradi prisotnosti slovenskega traku na torkovem uradnem odprtju nove menze Osnovne šole Frana Saleške-ga Finžgarja v Barkovljah se ni še umirila. Včeraj zjutraj so šolo obiskali karabinjerji, krajevni svetnik desne sredine Michele Babuder pa je predlagal, naj rajonski svet za tretje okrožje sprejme resolucijo proti ravnateljici Fiorelli Benčič, ki je včeraj tudi pisala tržaškemu županu Robertu Dipiazzi in odborniku za javna dela Francu Bandelliju in ju opozorila, da slovenski trak ni želel biti provokacija. Medtem pa se v organizacijah in strankah, v katerih se prepoznava lep del slovenske skupnosti na Tržaškem, vrstijo odzivi na polemična stališča italijanskih krajevnih medijev in upraviteljev ter celo tržaškega prefekta Giovannija Balsama, pri čemer številni predstavniki manjšine opozarjajo, da gre za pretirano oz. umetno ustvarjeno polemiko. Mnogi tudi poudarjajo, da imamo Slovenci v Italiji že z zakonom zagotovljeno pravico o izpostavljanju svojih simbolov, že veliko desetletij pa enako pravico uživa italijanska manjšina v Sloveniji. eu - Danes in jutri Evropski svet pred važnimi odločitvami BRUSELJ - "Na tokratnem zasedanju bomo morali sprejeti niz odločitev, ki bodo izjemno pomembne za prihodnost Evrope," je v tradicionalnem vabilu na vrh poudaril predsedujoči EU, francoski predsednik Nicolas Sarkozy. "Odločen sem zagotoviti, da bo Evropski svet uresničil svojo odgovornost in pričakovanja državljanov," je zatrdil. Evropski svet se bo danes zbral na dvodnevnem zasedanju, na katerem bo moral odločati o podnebno-energetskem paketu, gospodarski krizi in o Lizbonski pogodbi. Na 20. strani zda - Dogovor Izredna pomoč avtomobilskim podjetjem WASHINGTON - Ameriški mediji poročajo, da so kongresni demokrati uspeli doseči dogovor z Belo hišo glede pomoči ameriškim avtomobilskim podjetjem General Motors, Ford in Chrysler v višini 14 milijard dolarjev, vendar še ni jasno, če bo tudi potrjen. Kongresni republikanci namreč še vedno niso navdušeni nad porabo proračunskega denarja za pomoč avtomobilskim podjetjem in lahko sprejem zakona blokirajo v senatu. Republikanski senator David Vitter iz Louisiane je že napovedal blokado oz. filibuster, ki ga lahko večina zavrne le s pomočjo 60 glasov. Na 21. strani RIM - Italijansko gospodarstvo je tudi uradno v recesiji. Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) se je v letošnjem tretjem četrtletju zmanjšal že drugič zapored, tokrat za 0,5 odstotka, tako da država tiči v »tehnični recesiji«, so včeraj sporočili iz osrednjega statističnega zavoda ISTAT. V drugem četrtletju je BDP padel za 0,4 odstotka. Jutri pa bo v Italiji splošna stavka, ki jo je sklical sindikat Cgil. V tem okviru bodo demonstracije in sprevodi v 108 italijanskih mestih. Tajnik Epifani bo govoril v Bologni, Cgil pa ocenjuje, da se bo demonstracij udeležilo vsaj milijon ljudi. Na 7. strani V Sloveniji v tretjem četrtletju gospodarska rast »le« 3,8-odstotna Na 6. strani V katinarski bolnišnici posvet o mobbingu Na 9. strani Goriški prodajalci cigaret za krizo krivijo slovenske sosede Na 16. strani V Novi Gorici vse bolj narašča potreba po socialni pomoči Na 18. strani Predsednik Triestine Stefano Fantinel tudi o širitvi na slovenski trg Na 23. strani tovarniško ČIŠČENJE ZALOG! IOCIJI L« JOČI POSTEUE&D PRESÈ NtTÏTl SVOJ F N ftJ 2 V i O*') TO 1 3-1Ï, BO TRGGVI** ODFftTA 4P Ï.W-IQ.OQ V *4EDE U0 14.12. «D SflO W.ÖO 'UiA » II.eoKJlMM «.»wmhii ¿AjiXj M ■ LO JOÏ . 14-I-J-, I 1 UBtüKLl » joqi 2 Četrtek, 11. decembra 2008 SLOVENIJA / ljubljana - Obisk Nobelovega nagrajenca za mir Al Gorea Gore o nujnosti sodelovanja • V • II v • pri reševanju podnebnih vprašanj Nekdanjega ameriškega podpredsednika je sprejel tudi slovsnki predsednik Danilo Türk LJUBLJANA - Nekdanjega ameriškega podpredsednika in Nobelovega nagrajenca za mir Ala Gorea, ki je bil včeraj v Sloveniji gost prireditve Diners Club Exclusive, je popoldne sprejel predsednik Slovenije Danilo Türk. Gore in Türk sta na kratkem srečanju govorila o vprašanjih, ki zadevajo globalno segrevanje, ter o okoljski in ekonomski prihodnosti sveta. Kot je po srečanju v izjavi za medije poudaril Türk, sta se s sogovornikom zavzela za korenite spremembe na okoljskem področju. Gore je izrazil upanje, da bodo novi časi prinesli spremembe, Türk pa si želi, da bi bila tudi Slovenija v prihodnje bolj vpeta v odločanje pri okoljskih temah na svetovni ravni. Gore, ki se je v Sloveniji mudil prvič, je izrazil navdušenje nad uspehom, ki ga je od osamosvojitve dosegla Slovenija, saj je prav v času njegovega podpredsedovanja ZDA prešla uspešno tranzicijo. Kot je zatrdil Gore, ceni prispevek Slovenije pri reševanju podnebnih vprašanj in voljo države, da svoj prispevek še okrepi. Nekdanji ameriški podpredsednik se je po srečanju s Türkom odpravil na srečanje Ameriške gospodarske zbornice, kjer je nagovoril slovensko gospodarsko in politično javnost ter opozoril na nevarnosti, ki pretijo zaradi ignorance do podnebnih sprememb, zaobjete v njegovi knjigi in filmu Neprijetna resnica. Po njegovih besedah se je treba zavedati, da lahko izgubimo vse, če ne bomo opustili starih navad in pristali na hitre ukrepe za zaščito okolja. Al Gore je tudi opozoril, da utegne globalno segrevanje zemeljskega ozračja, ki ga z nepremišljenim ravnanjem povzroča človek, sprožiti usodno verigo dogodkov. V primeru, da takoj ne ukrepamo, lahko v prihodnosti pričakujemo katastrofalne posledice, in sicer od številnih skrajnih vremenskih pojavov, poplav, suš, epidemij do množičnega izumiranja človeštva. Zbrane je nagovoril tudi predsednik slovenske vlade Borut Pahor, ki je izpostavil pomembnost zavedanja o vplivu podnebnih sprememb in nujnost ukrepov na področju varovanja okolja. Premier je spomnil, da bo o okolju beseda tekla tudi na vrhu EU danes in jutri v Bruslju. Voditelji držav in vlad članic EU bodo sprejeli prelomne odločitve o podnebju, finančni in gospodarski krizi ter Lizbonski pogodbi. "Prvič se bo zgodilo, da bo Evropa reagirala na tako visoki politični ravni in tako ambiciozno," je poudaril Pahor. Po njegovih ocenah je ukrepanje na ravni EU tudi plod tistih, ki so v preteklosti venomer opozarjali na podnebne probleme in Al Gore je verjetno eden zaslužnej-ših za to, da se je svet začel zavedati pomena podnebnih sprememb. "Danes svet razume potrebo po skupnem ukrepanju tudi po zaslugi Ala Gorea," je prepričan premier. Odobravanje pozivom Gorea k varstvu okolja sta v svojem govoru izkazala tudi ameriški veleposlanik v Sloveniji Yousif B. Ghafari ter generalni direktor Diners Cluba Slovenija in predsednik Ameriške gospodarske zbornice Tomaž F. Lovše. "Skrb za boljši jutri nam nalaga odgovornost ne le, da sprejmemo neprijetno resnico, ampak da se zavežemo k spremembam in aktivnemu soustvarjanju lepše prihodnosti. Zavedanje je vsekakor prvi korak, potrebni pa so tudi ukrepi," je poudaril Lovše. (STA) k/ Al Gore je v Ljubljano dopotoval iz Milana ansa ljubljana - Seznanjanje s položajem manjšin Ministra Žbogar in Žekš sprejela tudi predstavnika Slovencev na Madžarskem LJUBLJANA - Slovenski minister za zunanje zadeve Samuel Zbo-gar in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Zekš sta se včeraj v Ljubljani srečala s predstavnikoma slovenske manjšine na Madžarskem. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnok in predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš sta ministra Zbogarja in Zekša seznanila z aktualnim stanjem manjšine in z odprtimi vprašanji, povezanimi zlasti s financiranjem dvojezičnega šolstva in manjšinskih ustanov, pa tudi še z neuresničenim zastopstvom slovenske manjšine v madžarskem parlamentu. Ministra sta jima zagotovila vso podporo pri reševanju teh problemov, priložnost za to pa bo po besedah ministra Zbogarja tudi načrtovana skupna seja vlad Slovenije in Madžarske spomladi 2009. Prvo skupno delovno srečanje Jože Hirnok slovenske in madžarske vlade je oktobra lani potekalo na obeh straneh meje, v Lendavi in Monoštru, kjer živita manjšini. Med srečanjem sta Ljubljana in Budimpešta podpisali več sporazumov. Predstavnika manjšine sta prosila tudi za podporo vlad obeh držav pri uresničevanju čezmejnega projekta "Sosed sosedu", ki kandidira za sredstva programa Interreg in želi izboljšati turistično ponudbo Porabja. Nosilec projekta je Razvojna agencija Slovenske pokrajine, ki so jo porab-ski Slovenci ob podpori vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ustanovili pred dvema letoma. Ze v torek pa je Slovence v Porabju obiskal predsednik državnega zbora Pavel Gantar. Predsednik DZ se je tako seznanil z razmerami Slovencev v Porabju, tako na področju šolstva kot na področjih tiskanih in radijskih medijev. Predstavniki slovenske manjšine na Madžarskem so Gantarju tudi predstavili konkretne probleme, ki se vežejo predvsem na uresničevanje njihovih manjšinskih pravic na Madžarskem. Obenem so izrazili željo po zastopstvu v madžarskem parlamentu, kar po Gantarjevih besedah ostaja odprto vprašanje, ki ga Budimpešta še ni uredila. Zbogar in Zekš sta v torek že sprejela predstavnike slovenske manjšine iz Avstrije, Italije in Hrvaške. (STA) kultura - Novost Trojček uglasbene poezije pri založbi Sanje LJUBLJANA - Zgoščenke Mila Katje Šulc, "The Last Side of the Mountain" Chrisa Eckmana in Nevidni orkester Mie Znidarič opevajo verze slovenskih pesnikov - Mile Kačič, Daneta Zajca in Ferija Lainščka. Založba Sanje je poskrbela za zvrhano mero uglasbene poezije, primerne za sprostitev ob kaminu in kozarcu vina, je menil pianist in skladatelj Steve IKink. Mila Kačič (1912-2000) velja za priznano avtorico, ki se je v svojih pesmih "znala zahvaliti za sonce in dež. Mila je bila pesnica za voljo ljubezni", je na včerajšnji predstavitvi zgoščenk povedala Tjaša Koprivec z založbe Sanje. Prav to ljubezen je v glasbo prelila voditeljica, moderator-ka in vokalistka Katja Šulc. Šulčeva, idejna vodja projekta Mila, je dejala, da gre pri Kačičevi "za paleto ljubezni, občutij in barv, interpretu je njena poezija pisana na kožo". Na vprašanje Ko-privškove, ali bomo pesmi Kačičeve kdaj slišali tudi v angleški različici, je Šulčeva dejala, da bi jih bilo sicer treba nekoliko prirediti in na novo uglasbiti, a bi sama to z veseljem storila in s tem njene verze ponesla v svet. Zgoščenka Chrisa Eckmana "The Last Side of the Mountain" prinaša uglasbene angleške prevode pesmi Daneta Zajca, ki "je živel ogenj". Eckman je dejal, da je z omenjenim projektom dobil možnost, da se potopi v Zajčevo delo. Projekt si je zastavil zelo sebično, želel se je popolnoma posvetiti Zajčevim besedam. Njegova besedila so ga najprej vodila, nato pa je nastopil trenutek, ko se je moral ločiti od toka in začeti ustvarjati svojo glasbo, je dejal in dodal, da mu je album prinesel tudi novo skupino, v kateri sta še Ziga Golob in Blaž Celarc. Trio bo mogoče skupaj na odru videti spomladi, ko naj bi album ponovno predstavili v Ljubljani in še treh ali štirih slovenskih krajih. Eckman je namignil, da bo v bodoče v omenjeni zasedbi morda prišlo še do kakšnega sodelovanja. Novi album jazzovske vokalistke Mie Znidarič je nastal na podlagi pesmi Prek-murju zavezanega avtorja Ferija Lainščka. Pesmoi je uglasbil Steve Klink, sodelavec in življenjski sopotnik Znidaričeve. Album je bil posnet v živo ob spremljavi akustičnih inštrumentov. Po besedah Klinka Znidari-čeva pripravlja še en album uglasbene poezije, čigave, ostaja skrivnost. "Petje je sila, ki se izvije iz vibracije duše v spiralo, v vi-bo ozvezdij, zato je sleherna pesem hvalnica in balada: nekaj si želimo, nekaj nam manjka. O tem pripoveduje nova plošča Mie Znidarič," je ob izidu zgoščenke zapisal literat in urednik Milan Dekleva. (STA) slovenska politika - Predvsem zaradi imenovanja Rupla Predsedniki koalicijskih strank o pristojnostih vladnih svetovalcev LJUBLJANA - Predsedniki vseh štirih koalicijskih strank so se na včerajšnjem sestanku pred sejo vlade predvsem zaradi imenovanja Dimitrija Rupla za pre-mierovega posebnega odposlanca pogovarjali o vprašanju pristojnosti posameznih svetovalcev v vladi. Predsednica LDS Katarina Kresal, ki je sprva napovedala, da bodo v LDS zahtevali izredni vrh koalicije, je pojasnila, da so se predsedniki koalicijskih strank včeraj "resno in dolgo pogovarjali o problemu delokroga posameznih svetovalcev" pa tudi o imenih, ki so za njih kot koalicijske partnerje sporna. Dogovorili so se, da bodo razpravo nadaljevali v najkrajšem možnem času ter ocenili vse učinke takih imenovanj in tudi bolj natančno opredelili princip določanja del in nalog takih svetovalcev. Po besedah Kresalove ne gre za nezaupnico premieru Borutu Pahorju, saj ima predsednik vlade pravico imenovati svoj kabinet. Prav pa je, da koalicija določi skupna pravila delovanja, da se vnaprej ve, kakšen je delokrog posameznih svetovalcev, Predsedniki koalicijskih strank (od leve) Erjavec, Pahor, Kresalova in Golobič po podpisu koalicijske pogodbe opozarja. "Mislim, da je to stvar koalicije, saj bomo na koncu za uspehe in neuspehe vlade odgovorni prav vsi," je poudarila Kresalova. Tudi po besedah predsednika Zaresa Gregorja Golobiča je zadeva resna in potrebuje širšo razpravo. Kot pravi, ne gre zgolj za konkretne naloge posameznih svetovalcev. Tudi predsednik DeSUS Karl Erjavec pravi, da bodo razpravo na ravni predsednikov koalicijskih strank še nadaljevali. Glede imenovanja Dimitrija Rupla in njegovih pristojnosti pa osebno meni, da je to pač odločitev predsednika vlade in "predsednik vlade dobro ve, katere naloge mu lahko zaupa. (STA) ljubljana - Osumljen neki Mariborčan Napad na Rusa naj ne bi imel političnega motiva LJUBLJANA - Policija je prijela napadalca na Andreja Rusa je, političnih motivov pa za zdaj ni odkrila, je v izjavi za medije povedal vodja sektorja kriminalistične policije Branko Japelj. V kriminalistični preiskavi so ugotovili, da je storilec 27 letni državljan Slovenije, doma iz okolice Maribora. Kot so ugotovili se je osumljenec na parkirnem prostoru na Trgu Republike zapletel v verbalni konflikt s podpredsednikom stranke Zares Rusom in ga pri tem z roko udaril v obraz. Med umikanjem pred napadalcem, je Rusu spodrsnilo, pri čemer je padel na tla in si poškodoval roko. Po dejanju je osumljenec odšel do svojega vozila, ki ga je imel parkiranega na Trgu republike in se odpeljal s kraja, je povedal Japelj. Na podlagi odredbe sodišča so policisti 9. decembra pri osumljencu opravili hišno preiskavo. Pri tem so mu zasegli oblačila, ki naj bi jih nosil v času storitve kaznivega dejanja. Osumljenca so tudi zaslišali v navzoč odvetnika. Dejanje je priznal, je dejal Japelj in dodal, da so tudi priče na podlagi fotografij narejenih iz vi- deoposnetkov, potrdile, da gre za pravo osebo. Kot je poročala STA, je generalni sekretar Zaresa Bogdan Biščak po napadu medijem podal Rusovo pojasnilo, da ga je storilec tudi po padcu še naprej pretepal. Japelj pa je včeraj poudaril, da so "opravili razgovore z več pričami in več prič je potrdilo to, kar sem že povedal," je dejal. Storilec je bil po njegovih besedah do sedaj sicer dvakrat obravnavan za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, "v ostalih zadevah pa ni zabeležen v evidencah policije", je dejal Japelj. Na izjavo Japlja se je včeraj popoldne odzval tudi Rus. Kot je zapisal, "do verbalnega konflikta na parkirišču ni prišlo", saj omenjenega 27-letnika ni ne videl ne slišal. Dejansko naj bi Rus ravno želel telefonirati. "Hodil sem proti svojemu avtomobilu in bil osredotočen predvsem na telefon. V trenutku, ko sem začel odklepati avto, je pristopil moški in me udaril," je zapisal. Dodaja še, da je pri izmikanju padel na tla, pri tem pa napadalec ni odnehal, ampak je skočil nanj in ga pretepal naprej. / ALPE-JADRAN Četrtek, 11. decembra 2008 3 beljak - Trilateralno srečanje predstavnikov deželnih vlad FJK, Veneta in Koroške Nadaljevanje prizadevanj za ustanovitev evroregije Ustanovili koordinacijsko delovno skupino - Celovec začasno glavno mesto BELJAK - V drugem največjem mestu Koroške, Beljaku, so se včeraj -prvič po smrti nekdanjega deželnega glavarja Jörga Haiderja - srečale deželne vlade Furlanije-Julijske krajine, Veneta in Koroške. Osrednja tema pogovora je bil skupen projekt evroregije, ki naj bi na koncu zajela Furlanijo-Julijsko krajino, Veneto, Koroško, Slovenijo in dve hrvaški županiji, so na skupni tiskovni konferenci po zasedanju predstavnikov treh deželnih vlad poudarili Renzo Tondo, Giancarlo Galan in kot gostitelj koroški deželni glavar Gerhard Dörfler. Kot konkreten rezultat srečanja so predsedniki treh vlad predstavili oblikovanje koordinacijske delovne skupine, v kateri bo Furlanijo Julijsko krajino zastopal Giuseppe Pino Napoli, Veneto Adriano Rasi Caldagno in Koroško namestnik direktorja urada koroške deželne vlade Dieter Platzer. Naloga skupine je, da pripravi agendo za naslednje srečanja s spiskom prioritet. Vsi trije predsednik deželnih vlad nadalje poudarili, da je načrt slej ko prej vključitev Slovenije in hrvaških županij v evrore-gio, ki naj bi nastala čimprej. Koroški deželni glavar Dörfler je še pristavil, da je bil na srečanju sprejet njegov predlog, da naj bi bil Celovec začasni sedež evrore-gije in ob tem dejal, da ima v koroški prestolnici svoj generalni sekretariat tudi Delovna skupnost Alpe-Jadran, ki je pred kratkim praznovala 30. obletnico svoje ustanovitve in kateri aktualno predseduje Furlanija-Julijska krajina. Dokončni sedež evroregije pa naj bi bil v Trstu, selitev pa naj bi se izvedla šele tedaj, ko bodo v Italiji urejeni pravni pogoji za takšno skupno regijo. Nadaljnjo težišče srečanja vlad treh sosednjih dežel je bil načrt skupne kandidature za svetovno prvenstvo v alpskem smučanju na tromeji Italija-Avstrija-Slovenija leta 2017, katere no-sitelj naj bi bila Kranjska Gora. Dörfler je s tem v zvezi sporočil, da se je o projektu pred nedavnim pogovarjal z županoma Trbiža in Kranjske Gore, predsednik vlade Veneta pa je izrecno poudaril, da njegova dežela podpira kandidaturo Cortine za leto 2017. Dörfler je ob tem menil, da zanj to ni razlog, da bi odstopil od svetovnega prvenstva na tromeji, saj lahko vsaka stran podpira tudi drugo. Na srečanju so člani treh deželnih vlad nadalje govorili tudi o prometni (železniški) povezavi Baltik - Jadran, s katero se bi severni Italiji odprli gospodarski prostor v vzhodni in severni Ev- Udeleženci včerajšnjega trilateralnega vrha v Beljaku; v sredini so predsedniki Veneta Galan, Koroške Dörfler in FJK Tondo ropi. S tem v zvezi je bilo dogovorjeno, da vse tri dežele okrepijo skupno lobi-ranje v Bruslju s ciljem, da bi ta prometna os dobila prioriteto pri t.i. TEN-projektih. Že januarja 2009 naj bi stekli prvi pogovori s komisarjem EU za promet Antoniom Tajanijem. Kot so na tiskovni konferenci še povedali, so bile nadaljnje teme trilateralnega srečanja spodbujanje ukrepov za dobro sosedstvo, čezmejni projekti na področju zdravstva, izgradnja mrež na področju kmetijstva, koriščenje alternativnih energetskih virov, itd. Ivan Lukan Walteiju Wolfu na Hrvaškem dve leti in pol zapora ZAGREB - Sodišče v Karlovcu je včeraj nekdanjega lastnika Karlov-ške industrije obutve (Kio), kanad-sko-avstrijskega poslovneža slovenskega rodu Walterja Wolfa, obsodilo na dve leti in pol zapora zaradi spodbujanja k zlorabi položaja in pooblastil. Sodišče je tudi določilo, da mora tovarni izplačati 23.000 evrov z obrestmi. Sodišče je v obrazložitvi sodbe zapisalo, da je Wolf kot večinski lastnik in predsednik nadzornega odbora Karlovške tovarne obutve pregovoril prvoobtoženega, direktorja Kia Iva Maglico, naj 20.000 evrov od prodaje trgovine podjetja v Valjevu v Srbiji nakaže na njegov zasebni račun v Splitski banki in ne na račun Kia. Dodatnih 3000 evrov pa je nakazal na račun posrednika v Beogradu. Obtožnico je sodišče vložilo aprila lani. Prvoobtoženi Maglica je medtem umrl, Wolf pa je zanikal vse obtožbe. Povedal je, da je bil v času, ko so leta 2003 v njegovem imenu prodali poslovne prostore v Srbiji, v Kanadi, vendar ni imel veljavnih dokumentov, s katerimi bi tudi dokazal svoje trditve. Sodba še ni pravnomočna, Wolfo- vi odvetniki pa so že napovedali pritožbo na vrhovnem sodišču. Wolf je bil tudi včeraj na sodišču, vendar samo v prvem delu, preden je sodnik prebral sodbo. celovec - Ob 60. obletnici deklaracije o človekovih pravicah Narodni svet koroških Slovencev zelo kritičen zaradi avstrijske manjšinske politike CELOVEC - Ob včerajšnji 60. obletnici Splošne deklaracije o človekovih pravicah je Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) ostro kritiziral uradno manjšinsko politiko Republike Avstrije in ob tem poudaril, da je ta mednarodni dokument izrednega pomena še posebej za narodne skupnosti in etnične manjšine. Poleg splošne prepovedi diskriminacije zagotavlja deklaracija pravico do enakopravne udeležbe na področju kulture, do enakopravnega izobraževanja in enakih možnosti, kar pa je mogoče zagotoviti samo tedaj, če se upoštevajo posebni pogoji in potrebe manjšine. Republika Avstrija pa nima razloga, da bi bila ob obletnici deklaracije ponosna na to, kar je dosegla tudi glede narodnih skupnosti, je poudaril predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc v izjavi za javnost. Grilc je pri tem opozoril, da je zaradi neuresničene manjšinske za- Matevž Grilc ščite število koroških Slovencev v preteklih šestdesetih letih nazadovalo v takšnem obsegu, da je celo ogrožen obstoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Razumevanje za želje in potrebe narodnih skupnosti pa tudi drugih manjšin ni postalo v zadnjih letih večje, temveč manjše, je še menil Grilc. S tem, da se Avstrija brani, da bi uresničila manjšinsko-zaščitna določila 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP) ter razsodbe ustavnega sodišča in da bi dala narodni skupnosti v roke učinkovita sredstva pravne zaščite, tudi eklatantno krši 8. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah, po katerem ima »vsak pravico do učinkovitega pravnega sredstva za poseg pri pristojnih državnih sodnih oblasteh proti dejanjem, ki kršijo temeljne pravice, priznane po ustavi ali zakonu.« Predsednik NSKS je še poudaril, da s tem, da v zadnjih letih ravno na Koroškem vedno bolj trdijo, da je baje večina prebivalstva proti manjšinskim pravicam, kršijo temeljno izpoved deklaracije o človekovih pravicah, po kateri se nobena pravica ne sme uporabljati za to, da bi se jemale pravice drugim. NSKS zato ob obletnici deklaracije poziva, naj bi si vsi v večji meri prizadevali za krepitev zavesti o elementarnem pomenu človekovih pravic za družbo. To bi bil ravno na Koroškem bistveni prispevek k sožitju med večino in manjšino, hkrati pa medtem tudi h golemu pre- živetju manjšine same, je še poudarjeno v izjavi NSKS. Koroški Zeleni pa so ob dnevu človekovih pravic ostro kritizirali uradno deželno politiko glede njenega odnosa do drugih verskih skupnosti. Pri tem so posebej obsodili nedavni sklep odbora za ustavna in pravna vprašanja v koroškem deželnem zboru, s katerim sta zavezništvo BZO in ljudska stranka (OVP) izglasovali prepoved gradnje džamij in minaretov na Koroškem. Govornik koroških Zelenih Rolf Holub je v izjavi za javnost opozoril, da takšen sklep omejuje versko svobodo in nasprotuje načelu enakosti. Kot je znano, se je že pred meseci izrekel proti gradnji džamij in mi-naretov izrekel deželni zbor. Na osnovi tedanjega sklepa pa so pretekli teden v ustavnem pododboru deželnega zbora spremenili zakona o gradnji in o varstvu zunanje podobe kraja, da bi s tem preprečili gradnjo džamij in mi-naretov na Koroškem. (I.L.) bruselj - Na pobudo slovenskih evropskih poslancev Mojce Drčar Murko in Jelka Kacina Predstavili knjigo o slovenskem partizanstvu Knjigo Resistance, Suffering, Hope so založili Zveza borcev NOB, Založništvo tržaškega tiska in Slovenska kulturno-gospodarska zveza, uredila pa Jože Pirjevec in Božo Repe BRUSELJ - V Evropskem parlamentu v Bruslju je bila včeraj na pobudo evropskih poslancev Mojce Drčar Murko in Jelka Kacina predstavitev knjige o slovenskem partizanskem gibanju z naslovom Resistance, Suffering, Hope, ki so jo založili Zveza borcev NOB, Založništvo tržaškega tiska in Slovenska kulturno-gospodarska zveza, uredila pa sta jo zgodovinarja Jože Pirjevec in Božo Repe. Namen knjige je prikazati različne vidike in vitalnost upora proti okupatorju na slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno. Knjiga Resistance, Suffering, Hope: The Slovene Partisan Movement 1941-1945 ali v slovenskem prevodu Trpljenje, upanje, odpor je naslov dobila po besedah, ki se najpogosteje pojavljajo v številnih pregledanih odporniških besedilih, je ob predstavitvi pojasnil eden od urednikov, profesor novejše zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani Božo Repe. Repe je izpostavil dva namena te knjige. "Prvi, zgodovinarski je seveda v tem, da smo želeli predstaviti zgodovino, ki jo zagotovo evropski prostor premalo pozna, premalo jo pozna tudi slovenski. Drugi pa je, da so se v preteklih letih pojavljali precej čudni signali iz Slovenije, kar zadeva zgodovino, in so nekateri dobili celo vtis, da Slovenija ni bila na strani zmagovalcev druge svetovne vojne," je pojasnil. Odmevi na knjigo, ki je na trgu že nekaj mesecev in naj bi bila že po- slana v praktično vse svetovne knjižnice, so po Repe-tovih besedah pozitivni. "Tako na vsebino, ki sicer je prilagojena neki splošni publiki, zlasti pa jih fascinira-jo fotografije, partizanska fotografija in vse to, kar izraža trpljenje ljudi, njihovo vitalnost, voljo in kulturo," je pojasnil. "Najbrž ni prav veliko odporniških gibanj, o katerih bi sočasno izhajali stripi v ameriških časopisih, če opozorim le na en zanimiv segment bogate odporniške umetnostne dediščine," je ponazoril Repe. V kratki razpravi, ki je sledila predstavitvi knjige, je bilo opozorjeno na "temne plati" te zgodbe in postavljeno vprašanje, kdaj bo napočil čas za soočenje z njimi. "Ta čas je že prišel," je na to odgovoril drugi urednik, profesor novejše zgodovine Fakultete za humanistične študije na Primorskem Jože Pirjevec in dodal, da se Slovenci ne izogibajo takšnim temam. "Vedno obstaja v zgodovini več plati, tukaj so že bile predstavljene knjige, ki kažejo izključno neko drugačno podobo Slovenije, tako da ne vidim nič napačnega v tem, da se sedaj vidi tudi pozitivna plat in ne samo negativna. Osebno mislim, da moramo v okviru zgodovinskih okoliščin kazati svojo moč, vitalnost ter sposobnost za preživetje in razvoj," pa je o tem menil Repe. Predstavitev knjige je skupni projekt slovenskih poslancev iz vrst liberalne skupine (ALDE) v Evrop- skem parlamentu Mojce Drčar Murko in Jelka Kacina. Ta predstavitev je po Kacinovih besedah uvod v projekt, ki se bo odvil 5. in 6. marca prihodnje leto, ko bodo evropski liberalci odpotovali v Slovenijo, kjer naj bi se s člani sorodnih strank v Jugovzhodni Evropi pogovarjali o vseh vojnah, ki so prizadele bivšo Jugoslavijo, obisk pa naj bi sklenili z razpravo s komisarjem za širitev Ollijem Rehnom. "To naj bi bil tudi zaključek našega petletnega mandata, v katerem smo veliko pozornost namenjali Jugovzhodni Evropi," je povedal Kacin. Tudi po Kacinovih besedah je pomembno, da se še vedno razpravlja o tem delu slovenske zgodovine. "Zaradi tega, ker imajo včasih nekateri ljudje še vedno frustracije, ker prihajamo iz bivše Jugoslavije, ker imajo težave objektivno pogledati v preteklost, ker se ne upajo veseliti vsega tistega, kar je bilo pozitivno iz preteklosti, in ker jih je na drugi strani tudi sram priznati napake, ki so jih stoprile generacije pred nami," je pojasnil. "Samo če se bomo o tem sproščeno pogovarjali, ne bomo za to potrebovali psihiatrov in bomo v prihodnje zrela nacija," je še menil. "Zakaj se ne bi soočili z našo preteklostjo, ki ni tako črna, ki nikakor ne smrdi tako, kot se večini zdi, in je pravzaprav relativno gledano ena izjemno fascinantna zgodba," je sklenil Kacin. (STA) 4 Četrtek, 11. decembra 2008 PRIMORSKA / kras - 60-letnica Deklaracije človekovih pravic V Sežani ohranjajo živ spomin na Danila Dolcija Na njegovi rojstni hiši so odkrili prenovljeno spominsko ploščo SEŽANA - V Sežani so se včeraj spomnili Danila Dolcija, kulturnika in mirovnika, ki se je rodil v kraški vasi, potem pa je dolga leta živel na Siciliji. Na njegovi rojstni hiši v bližini železniške postaje (danes je tam hotel Tabor) so odkrili prenovljeno spominsko ploščo, na sedežu sežanske občine pa so se spomnili 60-letnice Deklaracije človekovih pravic. Dolci je bil namreč predvsem mednarodno priznani borec za človekove pravice. Na spominski plošči so dodali, da Dolci ni bil samo kulturnika, temveč tudi mirovnik. Malokdo ve, da je bil tudi eden od začetnikov literarnih srečanj v Vilenici in eden od pobudnikov tamkajšnje mednarodne literarne nagrade. Sežanski podžupan Božo Marinac je izpostavil dejstvo, da je pri prireditvah v spomin na Dolci-ja aktivno sodelovala tudi Občina Zgonik (včeraj jo je zastopal odbornik za kulturo Igor Guštinčič), poleg njegovih tržaških prijateljev in sorodnikov. Konferenca ob 60-letnici Deklaracije človekovih pravic je bila posvečena predvsem problematiki miru in oboroževanja. Razpravljalce, med katerimi sta bila tudi poslanec v slovenskem parlamentu Franco Juri in Dolcijev sodelavec Albero L'Abate, so poslušali tudi številni dijaki sežanskih šol. Dolci je bil rojen v Sežani (19241997), v svojem bogatem življenju se je ukvarjal z mirovništvom, književnostjo in bojem za človekove pravice. Leta 1943 so ga nacifašisti zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju aretirali, a mu je uspelo zbežati in se pridružiti partizanom. V Fossoliju pri Carpiju se je vključil v izkušnjo tamkajšnje odprte katoliške skupnosti Nomadelfia, leta 1952 pa se je preselil na Sicilijo in se nastanil najprej v Trappetu in potem v Partinicu. Tam je bil med pobudniki nenasilnega boja proti mafiji in za zaščito revnih slojev in delavcev. Zaradi tega so ga na Siciliji poznali kot Gandhija iz Parti-nica. Zaradi svoje neposlušnosti je bil Dolci večkrat obsojen in tudi zaprt. Leta 1979 je Dolci na povabilo krajevne Delavske univerze obiskal rojstno Sežano in sosednje kraške vasi, leto kasneje pa se je spet vrnil na Kras in - kot rečeno - bil med pobudniki književnih srečanj v jami Vi-lenica in istoimenske mednarodne literarne nagrade. Na rojstni hiši Danila Dolcija pri sežanski železniški postaji stoji od včeraj prenovljena spominska plošča kroma Koprski in tržaški gasilci podpisali sporazum o čezmejnem sodelovanju KOPER - Koprski in tržaški gasilci so včeraj v Pretorski palači v Kopru podpisali sporazum o čez-mejnem sodelovanju gasilcev na področju gašenja požarov in reševanja. Ker sta Italija in Slovenija članici Evropske Unije in glede na neposredno soseščino obeh območij, ter na prisotnost avtohtonih narodnih in jezikovnih skupnosti v obmejnih območjih obeh držav, kakor tudi spričo možnosti pojava nezgodnih dogodkov vzdolž celotnega obmejnega pasu, sta se poveljstvi poklicnih gasilcev iz Trsta in Kopra odločili za sporazuma, s katerim želita doseči učinkovitejše ukrepanje ob nesrečah na obmejnih območjih. Območje, na katero se nanaša sporazum, obsega obmejni ozemeljski pas širok do 20 kilometrov, in sicer 10 kilometrov na italijanskem in 10 kilometrov na slovenskem ozemlju. Poleg običajnih tveganj, kot so požari v urbanem in naravnem okolju, prometne nezgode in naravne nesreče, predstavljajo posebno tveganje tudi prevozi nevarnih snovi. Gostitelj včerajšnjega srečanja je bil koprski župan Boris Popovič, podpisa sporazuma pa se je udeležil tudi župan Trsta Roberto Dipiazza. dolenja vas - Že prihodnje leto naj bi jo postavili na Griškem polju Prva vetrna elektrarna v Sloveniji Električna energija za dva tisoč ljudi - Domačini bodo za najem prejemali letno rento DOLENJA VAS - V prihodnjem letu bodo na Griškem polju pri Dolenji vasi postavili prvo vetrno elektrarno. V družbi Alpe Adria Energija iz Maribora (AAE), ki v sodelovanju z nemškimi in avstrijskimi partnerji (gre za družbi Alpen Adria Energie iz Avstrije in SeeBA Energiesysteme iz nemškega kraja Stemwede, ki leži v deželi Severno Porenje - Vestfalija) na omenjenem območju načrtuje energetski park s 35-imi vetrnicami, so pred dvema tednoma dobili gradbeno dovoljenje za postavitev enega vetrnega stebra. Ta bo visok do 100 metrov, razpon loput bo znašal 35 metrov, nakup in postavitev vetrnice pa bo stala približno 2,5 milijona evrov. Denar bodo zagotovili iz lastnih virov in bančnega kredita. »Postavili bomo evropski prototip modela S70, ki ga izdelujejo trije proizvajalci, njegova moč pa bo 1,5 megavata,« je povedal direktor družbe AAE Janez Korošec. »Ena vetrna naprava se nam zdi ustrezen način za pričetek projekta, ker gre za pilotno napravo, ki bo prinesla podatke, potrebne za nadaljnji razvoj parka. Gre pa tudi za to, da pri nas nimamo še nobene vetrnice, zato se jih morajo ljudje navaditi. Naprava bo samostojna elektrarna, proizvedla pa bo 3,5 gi-gavatne ure, kar bo zadostovalo za 700 gospodinjstev ali dva tisoč ljudi. Rea- koper - Člani senata o letošnjem delovanju Bohinc: Leto 2008 za Univerzo na Primorskem izjemno uspešno KOPER - Člani senata Univerze na Primorskem (UP) so na današnji seji pregledali delovanje univerze ter ugotovili, "da je bilo leto 2008 izjemno delovno in tudi uspešno", je povedal rektor Univerze na Primorskem Rado Bohinc. Na seji so sicer razpravljali tudi o centru EMUNI in njegovem statusu, niso pa sprejeli sklepa, da se v zvezi s tem sproži ustavni spor. Kot je pojasnil rektor UP, so uspeli univerzo razbremeniti finančnih težav in jo integrirati z novimi skupnimi programi, ki jih izvaja večje število njenih članic. Poleg tega so začeli tudi postopek ustanovitve dveh novih članic UP, in sicer univerzitetne knjižnice ter fakultete za urbanizem in gradbeništvo. Pri razpravi o centru EMUNI je predstavnik fakultete za humanistične študije po Bohinčevih besedah terjal sprožitev ustavnega spora v zvezi s statusom te univerze. Na senatu so nato ocenili, da to ni eno od vprašanj, zaradi katerih bi sprožili ustavne postopke, "da pa se strinjamo, da je nastanek te institucije, ki uporablja ime univerze, v mnogočem sporno z vidika ustavne urejenosti visokega šolstva v Sloveniji". Poleg tega so, tako Bohinc, sprejeli tudi stališče, da se bodo na UP zoperstavili temu, da center EMU-NI za svoje delovanje uporablja objekt, v katerem so nastanjeni študentje UP. (STA) Rektor Univerze na Primorskem Rado Bohinc gentov ne bomo potrebovali, ravno tako ne bo odpadkov.« Po izgradnji bodo vetrnico priključili na bližnje srednjenapetostno omrežje, celoten park, ki naj bi se raztezal na 100 hektarih, pa bodo do RTP Divača povezali s šestkilometrskim podzemnim daljnovodom. Zakaj Gri-ško polje? S pripravo projekta so v družbi AAE pričeli že v letu 1999, v občini Divača pa so dve leti pozneje v prostorskem načrtu območje opredelili za proizvodnjo električne energije iz vetrnih naprav. Naravovarstveno dovoljenje so na Agenciji za okolje izdali v letu 2005. Januarja lani so na Upravni enoti Sežana izdali gradbeno dovoljenje za dostopno pot in kablovod, prek kratkim pa še gradbeno dovoljenje za samo napravo. »Meritve izvajamo že od vsega začetka - na polju stoji 60 metrov visoka merilna naprava, ki meri v višino do 200 metrov - in po naših podatkih nad 200 dni v letu piha veter z močjo od pet do sedem metrov na sekundo. Griško polje ne leži na grebenu ali v naravovarstvenem območju, ampak je razmeroma blizu vasi, svetovni trendi pa narekujejo, da se vetrne elektrarne postavlja blizu naseljem, ker se tako ne posega preveč v naravno okolje,« je pojasnil Korošec. »V bližini je tudi primerna infrastruktura (avtocesta in električni daljnovodi), z domačini smo vzpostavili partnerstvo.« Zemljišča, na katerih bo v bodoče stal energetski park, so namreč v lasti Agrarne skupnosti Dolenja vas (AS). Ta je pred leti dobila vrnjenih 380 hektarov kmetijskih zemljišč in polovico - kot sami pravijo slabe zemlje, ki jo danes oddajajo v najem ovčjerejcem - namenila za vetrne na- prave. »Vetrnice reje ne bodo ogrozile, saj bodo rejci lahko pasli tako v času gradje kot potem,« je povedal nekdanji predsednik AS Danilo Suša. »Z investitorjem smo se dogovorili za najem in letno rento, ki bo odvisna od števila vetrnic, od količne vetra oziroma burje in njene moči. Torej, večja kot bo proizvodnja, večja bo renta in ta dogovor smo zapisali tudi v pogodbo. Imenovali smo tudi 9-člansko komisijo za spremljanje projekta in v njej so poleg članov AS tudi predstavniki krajevne skupnosti Senožeče.« Za mnenje smo vprašali tudi rejca Leona Franetiča, ki je pred lratkim postal predsednik AS Dolenja vas, ter ima hlev in pašnik na Griškem polju. »Štala in pašnik bosta v vetrnem parku, vendar ne pričakujem težav. Morda nekaj v času gradnje, vendar smo se z investitorjem dogovorili, da bo med čredinkami uredil prehode in dostopne poti. Če bo tako, kot nam je bilo predstavljeno in kot smo videli primere drugod, to sploh ne bo moteče. Ravno tako ne pričakujem negativnega vpliva na živali.« Kdaj v prihodnjem letu bodo vetrni steber postavili, zaenkrat še ni znano. Janez Korošec je povedal, da je to odvisno od tega, kdaj bodo napravo nabavili. Gradnja bo trajala mesec dni, sledilo bo poskusno obratovanje. Gradbeno dovoljenje za celoten park v družbi AAE pričakujejo v roku dveh let, zaprosili pa bodo za naprave moči 2,5 megavatov. »Če bi pihalo 365 dni v letu, bi v vetrnem parku v enem letu lahko proizvedli tretjino celotne letne proizvodnje v nuklear-ki Krško,« je za konec povedal Janez Korošec. Irena Cunja / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 11. decembra 2008 5 VREME OB KONCU TEDNA Še veliko padavin, v gorah obilno sneženje Darko Bradassi_ Glavnina padavin je šele nad nami, v soboto se bo vreme le delno izboljšalo, od nedeljskih večernih ur pa pričakujemo novo poslabšanje. To je sinteza dogajanja v prihodnjih dneh. Če bi jo poenostavili, bi lahko rekli, da bo kar precej časa vztrajalo oblačno vreme s padavinami, ki bodo ponekod zelo obilne. Letošnji december se je po pričakovanjih izkazal za zelo bogatega s padavinami in za razmeroma mrzlega. Temperature so se povečini zadrževale pod povprečjem ali kvečjemu okrog povprečja. Posledica vsega tega so bile zelo velike količine snega v gorah in obilica dežja ob ne pretoplih temperaturah v nižinah. V mnogih smučarskih središčih Furlanije-Julijske krajine je sinoči snežna odeja dosegala ali presegala višino enega metra, v nižje ležečih predelih pa je bila le malo nižja. Včeraj je snežilo tudi na Trbižu, v Tolmeču in v kraju Forni di So-pra. Očitno je, da toplejši jugovzhodni veter ni uspel v celoti doseči teh predelov. V Benečiji je bila denimo meja sneženja čez dan nad okrog 800 metri višine, v Reziji pa še nekoliko nižje. Do konca tedna bo v gorah zapadlo še zelo veliko snega. Proti nam priteka iznad južnega Sredozemlja v vseh slojih zelo vlažen zrak. Kombinacija med prizemnim okrepljenim jugovzhodnim vetrom in višinskimi jugozahodnimi do južnimi tokovi pa povzroča najmočnejše in najbolj vztrajne padavine v severnih goratih predelih. Tam se vlaga ob vznožju Alp kopiči in se prisilno dviguje preko južnega grebena, pri tem pa se zrak ohlaja. Na ta način nastajajo še dodatne padavine. Količine bodo zato ponekod v predalpah in v Alpah lahko zelo obilne, krajevno lahko zaradi preobilice dežja ali preobilice snega nastanejo tudi rizične situacije. Med našimi kraji so v tej vremenski fazi najbolj izpostavljeni višji predeli Benečije pa tudi dolina Rezije. Jakost in pogostost padavin se bo zmanjšala od jutrišnjega dne, v soboto pa pričakujemo delno izboljšanje. Sicer pa se je ozračje prehodno nekoliko segrelo, ničta izoterma se je že včeraj opoldne dvignila do višine 1430 metrov, ponoči se bo predvidoma še nekoliko zvišala. Najtoplejši del ciklona bo nad našimi kraji ravno danes, od jutri pa se bo začelo ozračje nekoliko ohlajati. Pričakujemo, da bo jutri ponoči ali najkasneje v soboto zapihala burja. Sicer pa v celotnem decembrskem dogajanju in tudi v teh dneh ni bilo posebnih temperaturnih viškov, ne v enem, ne v drugem smislu. Kot ni bilo izrazitejših otoplitev, ni bilo niti večjih ohladitev. Iznad južnega Sredozemlja priteka proti nam zelo vlažen zrak, nad osrednjim Sredozemljem je ciklonsko območje in se zadržuje vremenska fronta. Zračni tlak se bo v soboto prehodno zvišal, od nedeljskih popoldanskih ur ali kvečjemu od noči na ponedeljek pa pričakujemo novo poslabšanje, ki bo zelo podobno sedanjemu, toda bo, kot kaže, nekoliko krajše. Temperature pa bodo nekoliko nižje. Meja sneženja bo pod višino 1000 metrov. Danes in jutri bo pretežno oblačno s pogostimi padavinami. V soboto in nedeljo bo spremenljivo oblačno, občasno se bodo pojavljale padavine, količine bodo manjše. V nedeljo zvečer pa se bo, kot rečeno, vreme poslabšalo. kranj - V gorah je že veliko snega Gorski reševalci opozarjajo na nevarne zimske razmere KRANJ - V gorah je že zapadlo veliko snega, zaradi katerega morajo biti tisti, ki se odpravljajo v gore, posebej previdni. Poleg obvezne opreme se morajo dobro seznaniti z razmerami. Ob upoštevanju navodil gorskih reševalcev število umrlih v gorskih nesrečah do konca leta ne bo preseglo številke 16, kolikor je bilo zaenkrat žrtev slovenskih gora. Kot so na včerajšnji novinarski konferenci v Kranju pojasnili predstavniki Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) na čelu s predsednikom Mirom Pogačarjem, bo zimska sezona letos v gorah najverjetneje kar dolgotrajna. V tem času pa gornikom grozi nevarnost zdrsa in snežnih plazov. Zato morajo vsi, ki se podajajo v gore, v obvezni opremi imeti dereze, cepin, plazovno žolno, snežno lopato in sondo. "Velika večina ljudi te opreme nima, ker pravi, da je težka, saj tehta približno kilogram, ali kot drug izgovor navaja visoko ceno, saj se ta za celotno omenjeno opremo giblje okoli 600 evrov," je pojasnil član komisije za informiranje Jani Bele. Slednji je tudi opozoril, da je opremo treba znati uporabljati. Ko človek zdrsne ima namreč le nekaj sekund časa, da se ujame s cepinom, zasutega pod plazom pa je treba najti v 15 minutah, saj se potem njegove možnosti preživetja močno zmanjšajo. Problem je, da se le malo ljudi informira o razmerah v gorah, preden se odpravijo na turo. Prav tako pa se jih le malo udeleži različnih tečajev. Le pet odstotkov ljudi, ki aktivno hodijo v gore, je opravilo kakršnokoli obliko izobraževanja o tem, je opozoril Bele in dodal, da je zelo razočaran tudi nad slabim zanimanjem za tečaje GRZS, čeprav so ti brezplačni. Zaradi slabe pripravljenosti in opreme se v gorah vsako leto zgodi veliko nesreč. Gorski reševalci so v tem letu do včeraj posredovali v 277 akcijah, kar je primerljivo s številkami mi- nulih let. Izjema je bilo preteklo leto, ki je bilo rekordno, saj so morali reševalci opraviti kar 349 reševalnih akcij. Kljub naporom reševalcev je lani v gorah življenje izgubilo 29 ljudi, letos pa jih je v gorskih nesrečah zaenkrat umrlo 16. Čeprav se je letos število akcij zmanjšalo, pa so določene reševalne postaje postavile nove rekorde. Pri tem izstopa predvsem postaja Tolmin, kjer so letos doslej imeli 60 intervencij, lani pa v celem letu 55. Za člane te relativne majhne postaje to predstavlja izjemno obremenitev. "Za reševalca, ki letno sodeluje v 20 do 30 reševalnih akcijah to pomeni veliko odrekanja in tudi problemov na delovnem mestu in v družini," je pojasnil Pogačar, ki je prepričan, da je status gorskega reševalca potrebno opredeliti in določiti nekatere bonitete države. "Dolgoročno bo to treba rešiti ne le za gorske reševalce, ampak tudi za druge humanitarne službe, ki pomagajo državljanom," je prepričan. "Naš prvi cilj je ponesrečenec," je poudaril Pogačar in dodal, da to ni vprašljivo niti v času nesoglasij znotraj same GRZS, zaradi katerih je Pogačar jeseni ponudil odstop, a ga delegati niso sprejeli in so podprli njegovo nadaljnje delo. "To smo potrebovali, da se zazremo vase in razrešimo nekatere relacije," je pojasnil Pogačar in dodal, da so potrebna dobra, močna društva. Naloga zveze pa je njihovo usklajevanje, pridobivanje finančnih sredstev in zagotavljanje nadzora. Gorski reševalci pri reševanju drugih tvegajo tudi svoja življenja. Na to spominja tragična nesreča na reševalni vaji leta 1997. Po njej je bil ustanovljen Sklad Okrešelj, s katerimi reševalci že deset let finančno pomagajo otrokom, ki so tedaj izgubili očete. Sklad bo zaradi nesreč potreben tudi v prihodnje, ko bo svoje delovanje bolj posvetil tudi preventivnemu področju. (STA) taborniki rmv - Na nedeljskem občnem zboru izvolili tudi novo vodstvo Raznoliko delovanje in novosti Od maja deluje speltna stran www.tabornikirmv.it - Številna skupina otrok se zbira tudi v Križu- Višek minulega leta taborjenje v Gozdu Martuljku, kjer so v organizacijo sprejeli 30 malčkov TRST - Taborniki Rodu Modrega vala so se v nedeljo, 7. decembra, zbrali v Prosvetnem domu na Opči-nah na letnem občnem zboru, kjer so člani predstavili splošen obračun delovanja, ki ga je mladinska organizacija izvajala čez celo leto, in izvolili novo rodovo upravo. Tudi letošnji program je bil pester in raznolik. Še pred odhodom na večdnevno taborjenje so junija meseca taborniki priredili dvodnevno propagandno akcijo »Odprta vrata v naravo« v Zgoniku. Akcija je privabila veliko novih otrok, ki so se naposled udeležili taborjenja in sedaj redno zahajajo na sestanke. Višek delovanja je seveda predstavljalo poletno taborjenje v Gozdu Martuljku, ki mu je sledila še akcija za bivše člane »Nazaj ... v taborniški raj«, ki jo Rod tradicionalno organizira vsakih pet let. To je priložnost, da bivši taborniki ponovno okusijo pristno taborniško življenje in se preizkusijo v različnih taborniških veščinah. Na letošnjem taborjenju je s krstom vstopilo v organizacijo kar 30 najmlajših, kar predstavlja za Rod pomemben dosežek in potrditev, da ostaja organizacija še vedno zanimiva za otroke. Letošnji taborniški program so obogatile posebne aktivnosti za goz-dovnice in gozdovnike (GG), ki so popestrile popoldneve in večere. GG-ji so se preizkusili na primer v kuhanju in si ogledali observatorij v Bazovici. 12. aprila je doberdobska telovadnica gostila srečanje najmlajših tabornikov v Rodu, 27. aprila pa je bil na vrsti Dan tabornikov, ki so ga letos priredili na Opčinah. V jutranjih urah so udeleženci tekmovali v mnogoboju, v popoldanskih urah pa so se vsi zabavali s taborniškimi igrami. Skozi celo leto so bili taborniki v vaseh, kjer delujejo posamezne dru- žine, vedno prisotni na častnih stražah. Tudi letos so ob proslavah za Bazoviške junake sodelovali na častnih stražah pri Sv. Ani in v Bazovici ter speljali že tradicionalni taborni ogenj. V zimskem programu je stalnica postal tudi pohod Po poteh Cankarjevega bataljona, ki teče od Pasje ravni do Dražgoške Bičkove skale. Rodov program je popestrilo tudi sodelovanje z drugimi kulturnimi društvi na teritoriju in udeležba na različnih akcijah v Sloveniji, ki jih organizira Zveza tabornikov Slovenije. Udeležili so se nekaterih orientacijskih tekov, štiri članice so se udeležile vodniškega tečaja v Marindolu, vod medvedkov in čebelic je tekmoval na Območnem mnogoboju v Postojni, ena članica pa je nastopala na Totemu - taborniškem odbojkarskem tekmovanju na mivki. Letos so taborniki zaradi obnovitvenih del na ulici Carducci morali zamenjati tudi sedež: preselili so se na ulico Montecchi, kjer od 3. septembra dalje potekajo seje vodstva. Kljub zapletom in dolgemu dogovarjanju so dobili sedež in manjšo sobico za opremo, ki pa so v primerjavi s prejšnjimi prostori bolj tesni. Na občnem zboru so predstavili tudi delovanje vsake družine, ki delujejo na Opčinah, Proseku, Saležu, Dolini in Doberdobu. Od oktobra dalje potekajo sestanki tudi v Križu, kjer se vsak petek zbira številna skupina otrok. Delovanje v Trstu in Gorici pa je že nekaj let šibko. Pomembno pridobitev za tabornike RMV pa predstavlja nova spletna stran, ki je popolnoma zaživela letos maja (www.tabornikirmv.it). Ob novicah nudi tudi gradivo, fotogale-rija pa vsem obiskovalcem prikazuje, kdo so in s čim se ukvarjajo. Po poročilih in pozdravih predsednika SKGZ Rudija Pavšiča in pred- Taborniki so občni zbor otvorili s petjem himne »Naša pesem« kroma sednice openskega kulturnega društva Tabor Živke Persich, sicer dolgoletne tabornice, so izvolili novo rodovo upravo. Po štiriletnem vodenju je vodstvo zapustila Maj na Pangerc -Mavrica, ki pa bo vsekakor še sodelovala v Rodu. Nova rodova uprava in ostali člani so ji ob priložnosti podelili spominsko knjigo. Izvoljena nova rodova uprava: starosta: Veronika Sossa - Kresnica, podstarosta: Andrej Marušič - Volnik, načelniki: Erik Piccini - Ščurek, Katerina Iskra - Sova, Malina Tedeschi -Iskra, Gabrijel Zavadlav - Kres, blagajni: Daša Pangerc - Timava in Gregor Zavadlal - Gaber, tajnici: Mateja Prašelj - Mravljica in Madalena Per-narcich - Vrtnica, gospodarji: Miran Sosič - Škrjanec, Borut Bogatec - Plamen in Peter Pernarcich - Orel, načelniki: Irina Čebulec - Vidra, Katja Gaeta - Rosa in Olga Sosič - Noč. PISMA UREDNIŠTVU Izgube in dobički »Lastniki kapitala in proizvodnih zmogljivosti bodo pri delavcih ustvarili potrebo po kupovanju dragih izdelkov, stanovanj, hiš in tehnologije. Pri tem jih bodo silili v najemanje dragih posojil, ki bodo na koncu nevzdržna, neodplačani dolgovi pa bodo banke vodili v bankrot. Zato bo morala država banke nacionalizirati.« Sintetično napoved in opis zadnje finančno gospodarske krize je jasno napovedal Karl Marx v svojem delu Kapital iz leta 1867. Izrazil je prepričanje, da bo kriza silila države na pot socializma. V kapitalizmu so namreč dobički na koncu v zasebni lasti, stroške, ki na- Mlfi stanejo pri ustvarjanju teh dobičkov, pa nosi vsa družba, je na danes aktualno dejstvo opozarjal že Marx in napovedal vse večje podružbljanje proizvodnje. Smo v fazi podružbljanja izgub privatnega kapitala, doslednost pa bi terjala tudi ustrezno podružbljanje dobičkov. Mislim, da so razmišljanja še kako zanimiva in aktualna. Mar ne? Stojan Spetič 6 Četrtek, 11. decembra 2008 GOSPODARSTVO kriza - Popodatkih državnega statističnega urada za tretje četrtletje Kljub pojenjanju rasti BDP v Sloveniji zrasel za 3,8% Najbolj so upadle investicije - Industrijska proizvodnja oktobra nižja za 1,3% LJUBLJANA - Tako kot v ostalih državah Evropske unije tudi v Sloveniji gospodarska rast izrazito pojenja. Za razliko od Italije, kjer je bruto domači proizvod (BDP) v tretjem četrtletju že drugič zapored nazadoval (za 0,5%), slovensko gospodarstvo še naprej raste: v letošnjem tretjem četrtletju je Slovenija na letni ravni dosegla 3,8-odstotno gospodarsko rast. »Rast v tretjem četrtletju je precej nižja od rasti v predhodnih četrtletjih, torej v letu 2007 in tudi še v prvi polovici letošnjega leta,« je povedala vodja sektorja za nacionalne račune na državnem statističnem uradu Karmen Hren. V primerjavi z drugim četrtletjem je bila desezoni-rana vrednost BDP višja za 0,7 odstotka. Glede na ostale četrtletne primerjave, ki se uporabljajo pri določanju morebitne recesije, po besedah Hrenove »podatki kažejo, da je gospodarska rast v Sloveniji pozitivna in vsaj do tretjega četrtletja še nismo vstopili v recesijo«. Gospodarska aktivnost se je v tretjem četrtletju precej umirila. Po danes objavljenih podatkih državnega statističnega urada (Surs) je bil v prvih devetih mesecih letos obseg BDP v primerjavi z enakim obdobjem leta 2007 realno višji za pet odstotkov. »Gospodarska aktivnost v tretjem četrtletju se je precej umirila,« je pojasnila Hrenova. Od junija do septembra se je po ugotovitvah statistikov zmanjšala rast vseh makroekonomskih agregatov. Najbolj izrazito je bilo upadanje rasti investicij. Če so te v prvem četrtletju dosegale v četrtletni primerjavi 16,5-odstotno rast, je bila ta v tretjem četrtletju le še 5,4-odstotna. Izvoz in uvoz sta v tretjem četrtletju rasla po približno štiriodsto-tni stopnji v medletni primerjavi (izvoz za 4,2 odstotka, uvoz za 4,4 odstotka). Oba agregata sta v preteklosti pomembno prispevala h gospodarski rasti Slovenije, zdaj pa njuna rast dosega le še približno polovico stopenj rasti z začetka leta. Saldo trgovinske menjave je na gospodarsko rast vplival rahlo negativno v višini 0,1 odstotne točke. Zmanjšanje rasti končnega trošenja oziroma široke porabe ni bilo tako izrazito. Stroški gospodinjstev za končno porabo so bili realno za 2,7 odstotka višji kot v enakem obdobju generali Peressinotto ni v skrbeh za dividende MILAN - Pooblaščeni upravitelj zavarovalne družbe Generali se ne boji za usodo divedend, ki jih delničarji prejemajo ob koncu poslovne dobe. O tem sicer upravni svet še ni odločal, toda po njegovih besedah zavarovalnica »v 175 letih svoje zgodovine dividend ni še nikoli preskočila«. O tem bo tekla beseda na marčnem upravnem svetu družbe krilatega leva, ko bodo znani letni obračuni. »Naša finančna situacija je vsekakor dobra in trdna,« je zagotovil Perissinotto. Prihodnja seja upravnega sveta družbe bo 18. decembra v Milanu, vendar na njej ne bodo razpravljali o dobičku oziroma di-videndah. V zvezi s sporazumom z banko Intesa SanPaolo o družbi za življenjska zavarovanja In-tesa Vita pa je Perissinotto dejal, da »pogajanja zahtevajo svoj čas in mu gremo naprej«. Proizvodni proces v enem največjih slovenskih podjetij, v velenjskem Gorenju lanskega leta. Realno so se zmanjšali predvsem izdatki za nakupe trajnih proizvodov, predvsem avtomobilov, kjer statistiki v tretjem četrtletju beležijo štiri odstotke manj registriranih novih avtomobilov kot v enakem obdobju lanskega leta. K umirjanju gospodarske rasti v znatni meri prispeva industrijska proizvodnja, ki prav tako vidno peša. Obseg industrijske proizvodnje je bil oktobra za 1,3 odstotka manjši kot septembra, v primerjavi z lanskim oktobrom pa se je zmanjšal za 3,1 odstotka, so sporočili iz državnega statističnega urada. Industrijska proizvodnja je bila v prvih desetih mesecih letos glede na enako obdobje lani višja za pol odstotka.Oktobra letos se je v primerjavi z lanskim oktobrom po dejavnostih za 6,9 odstotka zmanjšal obseg proizvodnje v rudarstvu in za 3,1 odstotka v predelovalnih dejavnostih, medtem ko je obseg proizvodnje v oskrbi z elektriko, plinom in vodo ostal na ravni iz oktobra lani. Glede na namen porabe proizvodov se je v letošnjem oktobru v primerjavi z enakim mesecem lani povečal edino obseg proizvodnje pri proizvodih za široko porabo, in sicer za 0,2 odstotka. Proizvodnja investicijskih dobrin se je zmanjšala za 6,1 odstotka, proizvodov za vmesno porabo pa za 4,2 odstotka. (STA) vino - Jutri in v soboto v Expo Mittelschool Razstava terana članov konzorcija Kras TRST - Ko gre jesen h koncu in je le še nekaj dni do zimskega solstici-ja, prihaja Autoctona (Avtohtona), da nam ogreje srca in um. Prireditev, ki je posvečena teranu in rdečim vinom tržaškega območja spodbuja in prireja Konzorcij za zaščito kontroliranega porekla vin Krasa s podporo Pokrajine Trst. Nova razstava, ki bo združila vse naj-prestižnejše vinogradnike, člane konzorcija, bo na sedežu degustacijskega centra Expo Mittelschool (Ul. San Ni-colo 5), le nekaj korakov od morja. Razstavo si bo mogoče ogledati jutri in v soboto, po jutrišnjem odprtju (ob 11. uri) pa bo Autoctona s srečanjem, posvečenim poglabljanju filozofije, kulture in tehnik proizvajanja rdečih vin vzdolž visoke kraške planote in gričev, ki obdajajo Trst, predstavila bistvo svojega programa. Popoldne, ob 15. uri, bo Autoctona strastnim ljubiteljem vina in pridelovalcem pokazala svoje rdeče čare z de-gustacijo različnih teranov in ostalih iz- delkov visoke planote. To je posebna priložnost za seznanitev z vinarji, ki so ustekleničili resnično posebna rdeča vina. Teran proizvajajo na območjih kraške planote, ki gledajo proti Tržaškemu zalivu, in v zahodnem delu Slovenije. Pridobivajo ga iz trte refošk, njegov izvor pa je zavit v skrivnost časa. Gre za čvrsto, sadno vino intenzivne barve, ki po zaslugi znatne vsebnosti mlečne kisline in polifenolov pomaga pri preprečevanju bolezni srca in ožilja in je na splošno krepilno vino. Na prireditvi Autoctona bo mogoče poskusiti teran vinarjev Kante in Castelvecchio, Zidarich in Skerk, ki so le nekatera od prestižnih imen prizva-jalcev na razstavi. Prvič se bo predstavil tudi prvi »čezmejni« teran, Kraški princ, nastal na pobudo vinogradnika Andreja Milica v sodelovanju s tremi proizvajalci s slovenskega Krasa. Presenečenje, ki že samo po sebi zadostuje za veliko zanimanje in radovednost ljubiteljev izvrstnega kraškega vina. turizem Turistična paketa Illycaffe in Key Tre s tečajem o kavi TRST - Kava, ta zgodovinska tržaška dobrina, bo postala tudi turistična privlačnost. Univerza kave Illy in potovalna agencija Key Tre Viaggi sta se namreč dogovorila za dva turistična itinererja, v katerih bodo lahko obiskovalci Trsta postali someljerji za kavo. Za turiste so tako pripravili dva turistična paketa - tako v tiskovnem sporočilu podjetja Illacaffe - ki poleg ogleda mesta in n jegovih znamenitosti vključujeta tudi tečaj o umetnosti pripravljanja in degustacije kave, ki ga bo pripravila Illyjeva kavna univerza. Prvi paket predvideva poldnevni tečaj za posameznike, katerega cilj je razviti okus in vonj za kavo. Drugi, dvodnevni paket pa je zamišljen za skupine in vključuje ogled zgodovinskih, umetniških in naravnih znamenitosti mesta s premori za kavo v najznačilnejših kavarnah in lokalih. Drugi dan obiska v Trstu bo namenjen tečaju na Illyjevi univerzi kave, popoldan pa vodenemu sprehodu po zgodovinskih tržaških kavarnah. turizem Poslovna šola MIB bo nagradila Michaela Frenzla TRST - Tržaška poslovna šola MIB School of Management bo nagradila Michaela Frenzla, pooblaščenega upravitelja podjetja AG TUI in predsednika skupine TUI Travel PLC, ki je svetovno vodilno podjetje na področju turizma. Nagrado Award 2008 mu bodo izročili jutri ob 11.30 na sedežu MIB v palači Ferdi-nandej, kjer ga bodo sprejeli direktor poslovne šole Vladimir Nanut in vodje masterja iz turizma skupaj s predstavniki mestnih oblasti. Ob tej priložnosti bo tržaški župan Roberto Di-piazza Frenzlu izročil tudi priznanje Občine Trst kot znak pomembne vloge, ki jo za mesto predstavlja turizem. Frenzel bo Award 2008 prejel za svoje menedžerske in vodstvene sposobnosti, s katerimi je skupino TUI povedel v svetovni vrh. AG TUI je leta 2000 prevzel največje britansko turistično podjetje Thompson Travel Group, dve leti pozneje pa francosko Nouvelles Frontieres. EVRO 1,2925 $ +0,68 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 10. decembra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 10.12. 09.12. ameriški dolar japonski jen 1,2925 119,77 1,2838 118,85 kitajski juan ruski rubel 8,8708 36,0941 7,4499 8,8242 35,9805 7,4499 UC1I IJKCI M Ul IG britanski funt 0,8732 105670 0,8711 10 5063 JVCUJKU M Ulici norveška krona 9,1285 25,900 9,1500 25,738 LCJIVO IVI Ul Id švicarski frank estonska krona madžarski forint nAUCKI 7 At 1,5587 15,6466 263,75 3,9566 1,5593 15,6466 263,28 3,9220 LJUIJJM ¿.IUL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,6295 1 9665 1,6171 1 9596 CIVjLIaljM UUIC1I bolgarski lev rArni in^Ki IA\/ 1,9558 3,8780 1,9558 3 8913 IUI 1 IUI op.1 1 cv slovaška krona liiY*\\/CK i ifac 30,189 3,4528 30,181 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats ICKI rpa 0,7092 3,2406 0,7091 3 1845 UIOLIMJM ICGI islandska krona ti lira 290,00 2,0280 290,00 2,0340 LUI jNg lila hrvaška kuna 7,1923 7,1856 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 10. decembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 1635 2,1637 2525 2,71 libor (eur) 3,0937 3,42 3,5162 3,6175 libor (chf) 0,7083 1,15 1,3033 1,5466 euribor (eur) 3,104 3,428 3,514 3,61 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 19.995,53 € +26,19 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 10. decembra 2008 sejmi Z GASTexpo februarja tudi vinski sejem LJUBLJANA - Mednarodnemu strokovnemu sejmu gastronomije, gostinsko-hotelske opreme in sladoleda GASTexpo, ki bo od 8. do 11. februarja 2009 v Ljubljani, se bo priključil vinski sejem. Jedro specializiranega sejma GASTexpo so hrana, pijača, kava in čaj, sledijo oprema, sladoled in vino. V okviru vinskega sejma bodo potekale vodene degustacije, izbrali bodo tudi najboljše vino po ocenah poslovnežev in najboljše vino po ocenah gostincev. Oba sejma bosta prvi dan namenjena širši javnosti, trije dnevi pa bodo namenjeni strokovni javnosti. Še vedno pa na Gospodarskem razstavišču ostaja mednarodno ocenjevanje vin Ljubljana. To bo prihodnje leto med 29. majem in 1. junijem in bo že 55. po vrsti. Hkrati bo potekalo tudi mednarodno ocenjevanje alkoholnih pijač. Vino Ljubljana poteka pod pokroviteljstvom mednarodne organizacije za trto in vino iz Pariza (OIV), mednarodne zveze enologov iz Pariza (UICE) in svetovne federacije mednarodnih ocenjevanj vina in žganih pijač iz Montreala (VINOFED). vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,99 IMTTTDCI IDDDA O /lil -1,32 -1 05 KRKA 1 1 IKA KOPER 54,10 23 51 +2,02 -1 26 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 178,00 +1,78 TELEKOM SLOVENIJE 258,57 142,78 +0,06 -0,45 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 49,81 AERODROM LJUBLJANA 30,00 DELO PRODAJA 27,90 CTni -0,38 +0,98 +2,57 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 3ÎS1 _">/IQ NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 11,11 +1,46 KOMPAS MTS - -MICA icnn _LI -ac PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 39,92 12,04 37,00 -0,18 -5,64 +2,78 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 400,00 400,00 278,96 168 10 +1,78 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 15,01 +0,06 -1,51 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 10. decembra 2008 +1,°8 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,3120 6,200 12 28 +7,54 -1,51 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 5,33 -0,97 +11,27 -1 34 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,555 4,060 +1,00 +1 44 EDISON ENEL ENI 0,953 4,40 1801 +1,79 +1 46 FIAT FINMECCANICA 5,770 1060 +2,49 FINMECCANICA GENERALI IFIL 19,36 +4,43 +1,10 +5 10 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,370 2,455 1790 +1,87 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 17,84 4 130 -0,56 -0,34 +0 12 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 8,28 1 282 +0,85 PIRELLI e C PRYSMAN 0,267 +0,23 +4,90 rRl SMAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 8,23 11,75 +0,86 +1,29 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,99 5,09 1 085 -0,99 +0,89 TENARIS TERNA 7,540 -0,46 +1,69 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,32 0,750 1182 +0,00 +2,30 UNICREDIT 1,709 -2,72 -0,06 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 43,85 $ +0,76 IZBRANI BORZNI INDEKSI 10. decembra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.023,81 928,15 +0,37 +0,88 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.704,71 1.037,51 +2,39 -0,71 FIRS,' Banjaluka Belex 15 Beograd 1.660,40 554,96 -1,98 +1,37 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 272,12 2.266,06 7.791,14 2.395,23 -0,50 +0,26 -0,44 +0,76 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.702,96 1.555,51 +0,13 +0,53 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 890,28 887,65 4.804,88 +0,18 -0,81 +0,54 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunai 4.367,28 3.320,31 1.795,19 -0,32 +0,68 +1 84 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 869,2 2.495,58 +2,51 +0,60 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.660,24 1.821,70 15.577,74 2.079,12 9.654,90 +3,14 +3,82 +5,588 +2,03 +5,37 / ITALIJA Četrtek, 11. decembra 2008 7 kriza - Po podatkih ISTAT je v tretjem četrtletju BDP padel za 0,5 odstotka Italijansko gospodarstvo tudi uradno v recesiji Industrijska proizvodnja je v 12 mesecih nazadovala za 6,7 odstotka politika Berlusconi: Casini »da«, Veltroni »ne«! RIM - Predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi je bil včeraj... vratarsko nastrojen. V intervjuju tedniku Pocket je na stežaj odprl vrata voditelju sredinske UDC Pierfer-dinandu Casiniju in ga povabil, naj pristopi k Ljudstvu svobode, saj »takole želijo njegovi volilci«. Nekaj ur potem pa je na predstavitvi zadnje božične knjige Bruna Vespe zaloputnil vrata Veltroniju in že spet ponovil, da se ne bo usedel za pogajalsko mizo z njegovo Demokratsko stranko, dokler se le-ta ne bo znebila Antonia Di Pietra. Ta mu ni ostal dolžan in ga spet zbodel: »Berlusconi je zame politični podkupo-valec, to je tisti, ki je v politiki in si politično kupi političnega nasprotnika, da bi prestopil na njegovo stran, kot je to storil z Villarijem.« Če je bil Berlusconi do Veltro-nija in Demokratske stranke brezkompromisen, pa je bil veljak Nacionalnega zavezništva Maurizio Gasparri bolj spravljiv. Ko je govoril o reformah, je menil, da bi jih morali izpeljati tudi s sodelovanjem le-vosredinske opozicije. Zvečer ga je Berlusconi politično ošvrknil: namignil je na spremembo ustave in sporočil recept, po katerem bo skuhal novo ustavno listino: parlamentarni veji bosta dvakrat v razmiku šestih mesecev odobrili novo ustavno besedilo, zatem pa se bodo o novi Berlusconijevi ustavi izrekli volilci. V Demokratski stranki so se medtem včeraj ukvarjali z mestom, ki naj ga stranka zaseda v evropskem parlamentu. Domenili so se za »dve hipotezi«. V bistvu: ljudska stranka ali socialdemokratska. Zanimiv je bil seznam voditeljev stranke, ki so se sestali ob tako imenovanem »kaminu«: Veltroni, DAlema, Bersani, Bettini, Vecchi, Orlando, Fassino, Gentiloni, Rutelli, Chiti, Soro, Veri-ni, Amato, Vernetti, Castagnetti, Marini, Fioroni, Letta. Spolno razmerje: moški 18, ženske 0. RIM - Italijansko gospodarstvo je tudi uradno v recesiji. Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) se je v letošnjem tretjem četrtletju zmanjšal že drugič zapored, tokrat za pol odstotka, tako da država tiči v »tehnični recesiji«, so včeraj sporočili iz osrednjega statističnega zavoda ISTAT. Zavod je s tem potrdil predhodne izračune, po katerih se je obseg BDP po 0,4-odstotnem padcu v letošnjem drugem četrtletju v tretjem četrtletju zmanjšal še za dodatnih 0,5 odstotka. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2007 je bil obseg BDP med letošnjim julijem in septembrom nižji za 0,9 odstotka. ISTAT je včeraj objavil tudi podatke o industrijski proizvodnji, ki so prav tako negativni. Industrijska proizvodnja je oktobra letos padla za 6,7 odstotka v primerjavi z letom poprej ter za 1,2 odstotka v primerjavi z mesecem poprej. Posebno hud padec je zabeležila avtomobilska industrija, ki je oktobra nazadovala za 34,3 odstotka v primerjavi z oktobrom 2007. Tako negativnih podatkov italijansko gospodarstvo ni zabeležilo vse od decembra 1996. Tudi napovedi za leto 2009 niso rožnate. Za Italijo bo tudi leto 2009 leto recesije, navaja študija industrijskega združenja Confindustria. Do konca leta 2008 naj bi se obseg BDP zmanjšal še za 0,4 odstotka, v prihodnjem letu pa naj bi bil padec enoodstoten. Industrialci zahtevajo takojšnje ukrepe v podporo gospodarstvu. Med drugim predlagajo spodbujanje povpraševanja z javnimi investicijami ter znižanjem davčnih obremenitev. cgil - Demonstracije in sprevodi v 108 mestih Jutri splošna stavka Po oceni sindikata se bo protestov udeležilo vsaj milijon ljudi - Epifani bo govoril v Bologni RIM - Vsaj milijon ljudi bo po oceni sindikata Cgil sodelovalo na demonstracijah, ki jih bo ob jutrišnji splošni stavki priredil v 108 italijanskih mestih. Oceno je podal včeraj organizacijski tajnik Cgil Enrico Panini, ki je tudi napovedal, da se bodo s črnino na zastavah Cgil in z enominutnim molkom tudi spomnili na preštevilne mrtve v nesrečah pri delu. Panini je naglasil, da se namerava Cgil frontalno lotiti krize in da je njegov cilj jasno kritizirati ukrepe italijanske vlade, ki dejansko koristijo le ožjemu krogu ljudi. Splošno stavko bodo zaznamovale različne oblike protesta v posameznih deželah in pokrajinah in v njenem sklopu bo skupno 108 demonstracij oz. sprevodov. Od teh bo 5 deželnega značaja, in sicer na Sardiniji, v Moliseju, v Apu-liji, v Markah in pa v Emiliji-Romagni, kjer bo tudi glavni govor državnega tajnika sindikata Cgil Guglielma Epifani-ja. Za demonstracijo v Bologni so že napolnili 500 avtobusov. Po oceni Cgil bo prišlo jutri v Bologno skupno 600 avtobusov, poleg dveh posebnih vlakov. V ostalih deželah in pokrajinah bodo posamezne demonstracije sklenili govori deželnih tajnikov, članov državnega tajništva ali državnih tajnikov področnih sindikatov. O dogajanju bodo ves dan poročali na spletni strani sindikata Cgil, na kateri bodo tudi neposredno predvajali Epifanijev govor v Bologni. Sindikat je medtem sklenil, da bodo dnevni zaslužek zaposlenih v Cgil namenili projektu za izobraževanje indijskih žensk, sad dogovora z najpomembnejšimi indijskimi sindikati. Spomnimo naj, da pri protestu ne sodelujeta sindikata Cisl in Uil, po mnenju katerih je stavka nekoristna in napačna. Panini je vsekakor izrazil upanje, da bodo v prihodnjih dneh spet krenili po skupni poti. Cgil je tudi sporočil, da ne bodo pri stavki sodelovali dnevniki in tiskovne agencije z namenom, da bi bila zagotovljena pravica do informacije. Guglielmo Epifani kroma Italija na 44. mestu v boju proti globalnemu segrevanju RIM - Italija je v boju proti globalnemu segrevanju šele na nezavidljivem 44. mestu in nazaduje iz leta v leto. To izhaja iz mednarodnega poročila Climate change performance index, ki ga je izdelala naravovarstvena organizacija German Watch v sodelovanju z organizacijo Legambiente. Italija se skratka oddaljuje od Kjotskega sporazuma. Lani je bila na 41., zdaj pa je na 44. mestu na lestvici skupno 57 držav, ki so jih vzeli v poštev na osnovi emisij CO2. Pred Italijo sta Indija in Brazilija, za njo pa so »veliki onesnaževalci«, kot sta npr. Poljska in Kitajska. Zadnja mesta zasedajo Savdska Arabija, Kanada in ZDA, na prvih mestih lestvice pa so Švedska, Nemčija in Francija. Premestitev za javne tožilce iz Salerna in Catanzara RIM - Višji sodni svet je včeraj sprožil postopek za premestitev petih javnih tožilcev, ki so se prejšnji teden zapletli v nenavadno medsebojno »vojno«. Svoje kovčke bodo tako morali pripraviti Gabriella Nuzzi in Dionigio Verasani iz Salerna, ki sta odredila zaseg preiskave Why Not v Catan-zaru, ter Salvatore Curcio Alfredo Garbati in Domenico De Lorenzo iz Catanzara, ki so se odločili za zaseg zasega. Pristojna komisija Višjega sodnega sveta je svoj sklep sprejela soglasno, potem ko je zaslišala vse vpletene, sicer pa se z zadevo vsak po svojih pristojnostih ukvarjata tudi pravosodni minister Angelino Alfano ter kasa-cijsko sodišče. Do deset tisoč evrov za lažno bolničarsko diplomo COSENZA - Karabinjerji iz Co-senze so včeraj v različnih mestih Kalabrije in v Rimu aretirali sedemdeset bolničarjev, ki je z lažno diplomo nemoteno delovalo v javnih in zasebnih zdravstvenih strukturah. Z lažno diplomo, predvsem pa brez kateregakoli medicinskega predznanja je teh sedemdeset »bolničarjev« redno delalo v bolnišnicah, spremljalo zdravnike med kirurškimi posegi v operacijskih sobah, nekateri izmed njih pa so celo napredovali v karieri. Preiskovalci so ugotovili, da je lažne diplome ponarejala kriminalna združba, zanje pa zahtevala od 8 do 10 tisoč evrov; pri tem je poskrbela tudi za lažne staže, predvsem pa je posredovala ustrezne odgovore za vstopni izpit na rimski medicinski fakulteti Sacro Cuore. vreme - Hladna fronta zajela severno Italijo Sneg pobelil Milan Na letališču Linate odpovedali vrsto letalskih poletov - Dolge kolone vozil na avtocestah - Slabo vreme tudi danes in jutri, v soboto bo lepše MILAN - Val slabega vremena je včeraj po napovedih zajel severno Italijo. V Piemontu in predvsem v Lom-bardiji je začelo močno snežiti, da je Milan prekrila debela snežna odeja. Sneg je ohromil letališče v Linateju, 13 poletov z letališča so morali preložiti, štiri letala pa so, namesto v Linateju, pristala na drugem milanskem letališču Malpensa. Prav tako so preložili številne polete s tu-rinskega letališča Caselle. Snežna ujma je povzročila veliko težav tudi na avtocestnem omrežju. Kljub prepovedi je na avtocestah vozilo mnogo tovornjakov. Nekateri so se ustavili v snežnem me-težu, zaradi česar so se ustvarile dolge kolone avtomobilov. Nekateri vozniki so obtožili zapoznel poseg civilne zaščite in policije, saj so uporabili kar tri ure za 13 kilometrov vožnje. Na tovornem postajališču v kraju Ventimiglia na itali-jansko-francoski meji so oblasti iz varnostnih razlogov ustavili več kot tisoč tovornjakov, vožnja po večjih območjih severne Italije je bila mogoča le z zimsko opremo. V Benetkah so včeraj zabeležili pojav visoke plime. Voda je narasla za 109 centimetrov. Po napovedih bo danes hujše: voda do 130 centimetrov. Vremenska slika se danes ne bo izboljšala. Slabo vreme s snegom naj bi se nadaljevalo do jutri. Danes bo začel pihati močan veter, jutri se bo meja sneženja spustila do 500 metrov nadmorske višine, šele v soboto se bo vreme izboljšalo. Sneg je pobelil tudi milansko stolnico ansa film - Festival v Turinu Gianni Amelio prevzel štafeto od Nannija Morettija TURIN - Režiser Gianni Amelio je novi direktor Filmskega festivala v Turinu. Na to mesto ga je včeraj imenovalo vodstvo tamkajšnjega Vsedržavnega kinematografskega muzeja v dogovoru z združenjem Cinema Giovani. Amelio bo nasledil režiserja Nannija Morettija, ki je po dveh letih vodenja tega festivala zavrnil še en mandat, ki so mu ga sicer ponudili. Prihodnje leto si želi posneti film in se povsem posvetiti novemu projektu. Rimskemu režiserju je festival v Turinu v dveh letih uspelo utrditi kot tretji najpomembnejši filmski festival v Italiji - za Benetkami in Rimom. Nanj sicer ne hodijo veliki zvezdniki, vendar Mo-rettiju ni šlo za blišč. V Turinu se tako vedno posvečajo predvsem mladim, neznanim režiserjem. V zadnji izdaji so tam prikazali izjemno bogat izbor igranih, srednjemetražnih, kratkih in dokumentarnih filmov. Festivala so se konec novembra udeležili nekateri uveljavljeni režiserji, kot sta Oliver Stone in Roman Po-lanski, slednjemu so posvetili obsežno retrospektivo. Sicer pa je tudi Gianni Amelio eden izmed najboljših italijanskih filmskih režiserjev. Vodstvo Vse-državnega kinematografskega muzeja je prepričano, da bo na čelu Filmskega festivala v Turinu uspešno nadaljeval Morettijevo delo. 8 Četrtek, 11. decembra 2008 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it barkovlje - Afera s slovenskim trakom na OŠ Finžgar se nadaljuje Karabinjerji včeraj na šoli gm * • ■ • • • vt • Številni odzivi v manjšini Predlog resolucije proti ravnateljici Benčičevi v rajonskem svetu - Opozorila na pravico Slovencev do simbolov Vihar ob »nezaslišani« prisotnosti traku s slovenskimi barvami na torkovi slovesnosti ob uradnem odprtju nove menze Osnovne šole Frana Šaleškega Fin-žgarja v Barkovljah se še ni polegel. Včeraj zjutraj so šolo obiskali karabinjerji, nam je povedala svetoivanska didaktična ravnateljica Fiorella Benčič, ki je pristojna tudi za barkovljansko šolo. Benči-čeva je včeraj tudi pisala tržaškemu županu Robertu Dipiazzi in odborniku za javna dela Francu Bandelliju ter jima še enkrat zagotovila, da s postavitvijo slovenskega traku na šoli niso imeli nobenega slabega namena in niso želeli izzivati, šlo je le za malenkost. O dogajanju je obvestila tudi vodjo Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino Tomaža Simči-ča. Pravzaprav, nam je še povedala, je imela še sama slabo vest, ker je celotna kratka slovesnost potekala le v italijanščini: sama je v tem jeziku pozdravila, prav tako v italijanščini pa so zapeli tudi otroci: izbrali so namreč pesem, ki jo vadijo za bližnjo božičnico in je bila edina, ki je bila bolj na »nevtralno« tematiko, čeprav le v italijanskem jeziku. Poleg tega, nas je spomnila, je Občina pred dvema letoma, ko so odprli prenovljene prostore lonjerskega vrtca in katinarskega oddelka Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda, sama poskrbela za trak z barvami italijanske zastave in škarje, tokrat pa ni bilo tako. Ravnateljici so tudi telefonirali nekateri starši in ji izrazili solidarnost. A kaže, da se bo zadeva nadaljevala. Predstavnik Forza Italia Michele Ba-buder je namreč predlagal uvrstitev posebne resolucije v dnevni red seje rajonskega sveta za tretje okrožje, ki je bila napovedana za sinoči. V njej se obsoja »pretirano in izzivalno izpostavljanje številnih simbolov, ki pripadajo Republiki Sloveniji (trakov, kokard in raznih okraskov) in ki imajo očiten politični značaj,« ravnateljici pa kar naravnost pripisuje »neoportu-no in nehvaležno gesto,« ki naj bi bila »enostransko načrtovana« z edinim ciljem izzivati, pri čemer naj bi Benčičeva vpletla še »nič hudega sluteče učence«. Pri tem Babuder opozarja, da je pred časom rajonski svet soglasno zahteval ureditev menze v šoli Finžgar in odstranitev fašističnih napisov v Barkovljah, na koncu pa izraža zaskrbljenost, da bi tako vodenje šole zaviralo »harmonično in integrirano rast učencev, ki pripadajo jezikovni manjšini tudi na škodo spoštljivega in profesionalnega dela drugih vzgojiteljev, ki poučujejo na tisti šoli.« Popolnoma drugačnega mnenja je deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, za katerega je polemika »pretirana, služi kot pretveza in je morda tudi instrumentalna.« Slovenske barve pripadajo skupnosti, kateri je namenjena barkovljanska šola, prav tako kot italijanska trobojnica, ki plapola na pročelju, fotografija predsednika Napolitana v vsakem razredu in križ kot znamenje pripadnosti krščanski civilizaciji: »Vsak od teh simbolov združuje, četudi jim potem vsak posamezen občan pripisuje pomen in vrednost v različni meri,« piše Gabrovec, za katerega bo od zdaj odbornik Bandelli, ki se je čutil užaljenega zaradi prisotnosti slovenskega traku, lahko bolje razumel vse tiste Slovence, katerim se skoraj vsakodnevno kratijo pravice v brk določilom zaščitnih zakonov, mednarodnih dogovorov in nenazadnje zdrave pameti. Stranka SSk pa v sporočilu pokrajinskega tajnika Petra Močnika izraža solidarnost ravnateljici Benčičevi, pri čemer opozarja, da je trak s slovenskimi barvami nekaj popolnoma normalnega za otvoritev prostorov v slovenski šoli, saj ima manjšina zakonsko pravico do uporabe lastnih simbolov in zastave. Močnik je poleg tega kritičen tudi do prefekta Giovan- »Trak spotike« še naprej buri duhove kroma nija Balsama, ki se je, namesto da bi zagovarjal zakonsko pravico manjšine do uporabe lastnih simbolov, »nad zadevo še hudoval, z ločevanjem med »jezikovno« in »narodno« manjšino, kot da ne bi vedel, da smo Slovenci narodna in ne samo jezikovna manjšina. Podobno stališče ni sprejemljivo za prefekta v Trstu, ki je tudi vladni komisar narodnostno mešane dežele.« (Močnik se nanaša na Balsamove izjave v tržaškem italijanskem dnevniku.) Za nekdanjo deželno svetnico Stranke italijanskih in slovenskih komunistov Bruno Zorzini Spetič pa karabinjerji v barkovljanski šoli spominjajo na žalostno fašistično dvajsetletje, pri čemer Zorzinijeva izraža veliko začudenje, da župan in prefekt ne poznata zakonodaje o simbolih in zastavah manjšine. Bivša svetnica SIK opozarja predvsem na šesti člen deželnega zakona št. 27 iz leta 2001, ki vsebuje jasno določilo o manjšinskih zastavah, ki so na naselitvenem ozemlju enakopravne italijanski, evropski in deželni in se jih izobešajo na pročeljih javnih zgradb. To na podlagi 3. člena dežel- zadružna kraška banka - Skupno 109 JI v» v • »Speči računi« Po 15. decembru si jih bo »prisvojilo« zakladno ministrstvo Na Zadružni kraški banki »počiva« 109 tako imenovanih »spečih računov«. Gre za račune, na katere so lastniki že več kot deset let »pozabili« in jih bo po 15. decembru v okviru svojega finančnega manevra »prevzelo« zakladno ministrstvo, da bi z njimi in drugimi »spečimi računi« na vseh italijanskih bankah financiralo posege na socialnem področju. V bankah tržaške pokrajine so našteli skupno 346 podobnih računov; pomeni, da jih je na Zadružni kraški banki slaba tretjina. Direktor banke Aleksander Podobnik ni presenečen nad tolikim odstotkom. Navadno so to računi, na katere so ljudje res pozabili. V 99 odstotkih primerov gre za račune, na katerih so vložene majhne vsote denarja, tudi po nekaj evrov. Mnogo jih pripada ljudem, ki so pomrli, dediči pa se niso zmenili zanje. Banka je lastnikom teh »spečih računov« vsaj enkrat letno pošiljala na dom sporočila o stanju posameznega računa, kot to predvidevajo veljavne bančne norme. Lastniki so bili tako obveščeni o računu. Potem ko je stopil v veljavo sklep o vladnem »prevzemu« računov, ki vsaj deset let niso bili uporabljeni, pa je banka poslala vsakemu lastniku teh računov priporočeno pismo, v katerih jih je seznanila z vladnim ukrepom. Pomeni, da so bili lastniki računov obveščeni tudi o tem vladnem sklepu in o tem, kaj čaka njihov račun, če se do 15. decembra ne bodo zmenili zanj. V zadnjih dneh se je nekaj lastnikov teh »spečih računov« vendarle javilo v banki, je povedal direktor Podobnik, mnogo računov pa še vedno »počiva«. Po 15. decembru bodo lastniki lahko spet prišli v posest svojih računov, a se bodo morali za to obrniti na zakladno ministrstvo, kar jih bo stalo nekaj denarja (za razne kolke in prošnje) in časa (ker jih ne bodo prejeli takoj). Zato pa imajo še štiri dni časa, da se zglasijo v banki. nega posebnega statuta ter zaščitnih zakonov št. 482 iz leta 1999 in št. 38 iz leta 2001. Člen je predlagala prav Bruna Zorzini Spetič in je bil odobren s široko večino, čeprav je tedaj v deželnem svetu bila desnosredinska večina na oblasti. Zorzinijeva ugotavlja tudi, da se na slovenski obali Istre že desetletja rabi italijanska trobojnica in nihče tega ne jemlje kot past ali provokacijo. Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič pa nam je posredoval izjavo, v kateri ugotavlja, da ima občutek, da se je malo izkoristila nerodnost in da je bila reakcija predstavnikov oblasti oz. desnosredinske večine pretirana. Koristno bi bilo, da bi bili tako hitri, reaktivni in prizadevni tudi takrat, ko gre za celo serijo nespoštovanj naših pravic, meni Pavšič, ki ga čudi tudi dejstvo, da na odprtje menze niso bili vabljeni slovenski svetniki v tržaškem občinskem svetu. O vsem tem bo Pavšič tudi pisno obvestil župana Dipiazzo. Glede slovenskih občinskih svetnikov pa je predstavnik SSk Igor Švab obžaloval, da nekateri krogi izkoriščajo svečan trenutek odprtja prenovljenih prostorov zaradi barve traku. To, meni Švab, ustvarja neko napetost, ker določeni krogi pač ne morejo iz svoje kože. Za predstavnika Demokratske stranke Stefana Ukmarja pa je bil cilj nova menza in ta je bil dosežen, zato se mu zdi ta polemika nizkoprofilna in odraz neprimernosti določenih političnih krogov, neprimerno je tudi nanjo nasedati in odgovarjati. Trst ima čisto drugačne probleme, s katerimi bi se morali upravitelji ukvarjati, pravi Uk-mar. Svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič pa je mnenja, da so nekateri hoteli izkoristiti priložnost za novo veliko polemiko po nepotrebnem. Za Furlaniča bi bilo verjetno bolj primerno izpostaviti tako slovenski kot italijanski trak, a je prepričan, da ravnateljica Fiorella Benčič ni želela ustvarjati polemike, obenem je svetnik spomnil, da ni zapisanega pravila o izpostavljanju trakov. Ivan Žerjal sindikat cgil Jutri splošna stavka in sprevodi Protikrizni paket italijanske vlade sploh ne ustreza potrebam ljudi in ne nudi odgovorov na številne probleme, ki pestijo državo. Zato bodo ljudje v deželi FJK polnoštevilno sodelovali na jutrišnji splošni stavki, demonstracij pa se bodo poleg delavcev nedvomno udeležili tudi mnogi mladi, dijaki in študenti. Protest namreč ni le proti vladnemu paketu, temveč tudi proti stalni rasti števila prekernih delavcev in vladnim ukrepom oz. krčenjem na področju šolstva, univerze in raziskovanja. To je poudaril deželni tajnik sindikata Cgil Franco Belci, ki je včeraj predstavil razloge za splošno stavko in pobude, ki jih bodo priredili. Med razlogi za stavko so hude posledice, ki jih bo imela kriza v deželi FJK. Na osnovi podatkov Cgil so v deželi sprožili socialne blažilce za več kot 11.500 delavcev v deželi, od teh pa je velika večina v redni dopolnilni blagajni. Tem gre dodati številne delavce in delavke, ki so zaposleni na podlagi pogodb za določen čas in drugih oblik zaposlovanja. Teh je v FJK približno 8 tisoč, njihova delovna mesta pa so pod vprašajem. Toda vlada zahtev sindikata ni upoštevala in ni zagotovila potrebne podpore za višanje dohodkov oseb v težavah in pokojnin, za krepitev socialnih blažilcev in za jamstva za pre-kerne delavce, je poudaril Belci. Zaradi teh in drugih razlogov bodo v deželi tudi štiri demonstracije, in sicer v Trstu, v Tržiču, v Vidmu in v Pordenonu. V Trstu bo zbirališče ob 9.30 na Trgu Goldoni. Od tod se bo sprevod podal do Velikega trga, kjer bo ob 11. uri govoril generalni tajnik sindikata Filt-Cgil Franco Nasso. V Tržiču bo zbirališče ob 9.30 pri športni palači, na Trgu Ca-vour pa bo ob 11. uri poseg Franca Belcija. V Vidmu bo zbirališče ob 9. uri na Trgu Diacono, na Trgu XX. septembra bo govorila Rosa Pavanelli iz državnega tajništva Fp-Cgil. V Por-denonu bo zbirališče ob 9.30 na Trgu S. Giovanni, pred županstvom pa bo govoril Maurizio Landini iz državnega tajništva sindikata Fiom-Cgil. slovenska skupnost - Pokrajinski svet Tokrat o šolstvu Vsako krčenje bi še dodatno zmanjšalo že močno skrčeno ponudbo V prejšnjih dneh se je sestal na rednem zasedanju pokrajinski svet Slovenske skupnosti, ki je bil tematsko posvečen šolski problematiki, o čemer sta uvodoma spregovorili šolska delavka in odbornica v občini Zgonik Nadja Debenjak in šolnica Barbara Lapornik. Uvodnim posegom je sledila živahna razprava, pri čemer je pokrajinski svet SSk izrazil nasprotovanje krčenju delavnih mest v manjšinskem šolstvu, saj gre za že močno okleščeno ponudbo na teritorju in bi vsako dodatno krčenje povzročilo nesprejemljivo manjšanje ponudbe šolskih storitev. Od mednarodnih sporazumov do temeljnih državnih zakonov se je izoblikovala neka minimalna šolska vodstvena mreža šestih didaktičnih ravnateljev in šestih ravnateljev nižjih srednjih šol, katere dodatno zmanjšanje pomeni odkriti teritorji in oklestiti ponudbo, povrhu pa še naprtiti vodstvom raznih šol preveliko breme, kar pomeni neučinkovito koordinacijo in ponudbo. Glede višjih srednjih šol izhaja, da so v glavnem obstoječe smeri potrjene in je treba zato potrditi tudi vodstveno in programsko avto- nomijo štirih slovenskih zavodov. Naloga države je, da čimprej razpiše ustrezne natečaje, da se zapolnijo odkrita mesta. V okoliških občinah naše pokrajine se je šolsko omrežje že zmanjšalo na minimalno ponudbo, v tržaški občini morda lahko pride do smotrnejše uporabe nekaterih šolskih poslopji, a pri tem ne sme trpeti ponudba na celotnem manjšinskem teritoriju. Pereč problem so prekerni učitelji, zato je bistvenega pomena, da se vzpostavi poseben seznam za slovenske šole. K temu gre dodati, da za manjšinsko šolstvo ne morejo in ne smejo veljati ista pravila kot za večinske šole. Zato bi morali za vsako odločitev sodelovati vsi pomembnejši manjšinski dejavniki, ker pa gre tudi za spoštovanje mednarodnih obvez, bi morala dati svoje soglasje za vsako spremembo tudi Republika Slovenija. Svet SSk je pooblastil tajnika in izvršni odbor, da nemudoma stopita v stik z vsemi predstavniki in oblastmi, ki lahko na katerikoli način lahko sodelujejo pri morebitni preureditvi manjšinskega šolskega omrežja, piše v sporočilu SSk. / TRST Četrtek, 11. decembra 2008 9 MOBBING - Celodnevni posvet v veliki dvorani katinarske bolnišnice Mobbing ali izobčanje »motečega elementa« Sociologi, delovni psihologi in zdravniki, docenti delovnega prava in medicine o nadlegovanju na delovnih mestih Psihični teror med sodelavci, nična komunikacija na delovnem mestu, konstanten pritisk nadrejenih in posledični občutek manjvrednosti in nesposobnosti: v eni besedi mobbing. Temu pojavu sodobne družbe, ki prizadene vse več ljudi predvsem v delovnih krogih, so včeraj bolnišniško-univerzitetno podjetje združene bolnišnice in tržaška zdravstvena ustanova posvetili celodnevni posvet v veliki dvorani ob katinarski bolnišnici. Priznani strokovnjaki, sociologi, delovni psihologi in zdravniki, docenti delovnega prava in medicine so se zvrstili za mikrofonom pred skoraj dvestotimi poslušalci. Krajši odlomek filma Mipiace lavorare - Mobbing Francesce Comencini, v katerem nastopa igralka Ni-coletta Braschi, je bil idealen uvod v debato. Na velikem ekranu smo lahko udeleženci srečanja sledili zgodbi o nadlegovanju oziroma napadu na nemočno uslužbenko s strani delovnih kolegov in delodajalca. V svojih posegih so gostje eden za drugim opozorili, za kaj pravzaprav gre, se pravi za pravo izločanje »konkurenta«; skupina namreč dalj časa in sistematično napada določeno osebo in jo s tem obnašanjem popolnoma uniči, tako na psihološki kot tudi na fizični ravni. Sicer je ravno žrtev mobbinga tista, ki se zadnja zave, kaj se okrog nje dogaja: najprej se izolira, v danih primerih raje izbere part time obliko službe, naposled pa da odstavko. Mnogi mislijo, da gre povečini za ženske, raziskave pa so dokazale, da je med žrtvami res veliko moških. Žrtev mobbinga ostane navadno osamljena, izrinejo jo iz delovne sredine; izogibajo se je je, kakor da bi prenašala kako nalezljivo bolezen, resnici na ljubo pa se ne zavejo, da so sami povzročitelji bolezni. V tem pri- Celodnevnega posveta se je udeležilo kakih dvesto poslušalcev kroma meru lahko namreč govorimo o pravi bolezni, saj žrtev zabrede v žalost in depresijo, muči jo stres, ki pripelje včasih tudi do hude nevroze in primerov samomora. Kdo pa lahko tem osebam pomaga? Govorniki so opozorili, da obstajajo v Italiji zakoni, ki pa ostajajo večinoma mrtva beseda. Pomoč bi moral drugače nuditi delodajalec, ki pa je žal večkrat tudi sam mobber, t.j. tisti, ki izvaja neprijeten pritisk; v teh primerih pa so primerni tudi delovni zdravnik in pa morebitni sindikalni zastopniki. Resnici na ljubo pa bi bili pomoči potrebni mobberji, ki niso sposobni reševati konfliktov. Sicer je pojav mobbinga še dodatno okrepila globalizacija in konkurenčnost, ki se ustvarja na delovnem mestu, predavatelji pa so si bili edini, da je z osveščenostjo pojav danes vse bolj prepoznaven in lahko ga v času zaustavimo. (sas) pokrajina - Jutri na Pomorski postaji Mednarodni posvet proti brezposelnosti Usklajevanje gospodarskega razvoja z rastjo zaposlovanja in družbene varnosti je eden izmed glavnih izzivov, s katerimi se bodo morale soočati javne uprave v prihodnosti. Možnim ukrepom in korakom je namenjen mednarodni posvet Welfare to work: izogniti se tveganju brezposelnosti, ki ga prireja pokrajinska uprava jutri na Pomorski postaji v sodelovanju z agencijo ministrstva za delo Italia Lavoro. Posvet bo v tem smislu priložnost za analizo politi-čno-programskih prioritet pokrajinskega načrta za zaposlovanje, ki ga namerava pokrajina usklajevati z deželnim programom za politiko zaposlovanja, sta na včerajšnji predstavitvi povedali pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat in pokrajinska odbornica Adele Pino. Zasedanje na Pomorski postaji bo v dvorani Vulcania in se bo začelo ob 9. uri s pozdravom Poropatove in Pinove, posvet pa bo nato povezoval deželni koordinator projekta PARI agencije Italia Lavoro Fran- Posvet sta predstavili pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat in pokrajinska odbornica Adele Pino kroma co Todero. Sledila bodo poročila profesorice na tržaški univerzi Roberte Nunin, ki bo govorila o varnosti v fleksibilnosti, deželnega direktorja zavoda INPS Fabia Vi-taleja, ki bo govoril o vlogi INPS v problematiki družbenih potreb v gospodarskem razvoju, direktorja deželne agencije za delo Domenica Tranquillija (trg dela v FJK in na Tržaškem) ter posegi predsednika Trgovinske zbornice Antonia Paolettija, deželnega tajnika sindikata Uil Luce Visenti-nija, deželnega tajnika sindikata Ugl Qui-rina Stortinija in deželne odbornice za delo Alessie Rosolen. Popoldne bo okrogla miza, posvečena socialnim blažilcem. Sodelovali bodo podpredsednik 11. stalne senatne komisije Tiziano Treu, Ronald Jans-sen v imenu evropske zveze sindikatov (CES), Pierangelo Albini iz Confindustrie, tajnik državne zbornice konzulentov za delo Vincenzo Silvestri, Giorgio Santini (državno tajništvo Cisl) in pooblaščeni upravitelj Italia Lavoro Natale Forlani. TREBČE - Terenec zbil 80-kilogramsko žival Košuta pod avto Lovci opozarjajo na vse večjo jelenjo prisotnost na Krasu Mlada košuta je v ponedeljek zvečer skočila s travnika na pokrajinsko cesto Opčine-Trebče kak kilometer pred Trebčami, prav v trenutku, ko je po cesti privozilo terensko vozilo. Bilo je v hipu: šofer je v soju žarometa ugledal senco živali, pritisnil na zavore, a bilo je prepozno. Košuta je bila preblizu vozila, da bi se ji šofer lahko izognil. Prednji del terenca je zadel v žival in jo zbil na sredino cestišča, kjer je obležala v mlaki krvi. Gmotna škoda na vozilu je bila precejšnja, šofer pa ni bil ranjen. Na kraj neobičajne nesreče so kmalu privozili policijska izvidnica, ekipa gozdne straže iz Doline, gasilci in predstavniki krajevnih lovcev ter ži-vinozdravnik. Ta je takoj uvidel, da košuti ni pomoči. Z injekcijo je prekinil njeno agonijo. Eden od voznih pasov je bil zaprt za promet, dokler ni izvidnica pokrajinske policije odpeljala košuto na Proseško postajo in so gasilci počistili cestišče. Dan kasneje so se odgovorni pokrajinske policije odločili, da glavo košute nagačijo in predajo tržaškemu naravoslovnemu muzeju, kamor je končal tudi kožuh, vedno v znanstve-no-raziskovalne namene, medtem ko so ostalo upepelili. Košuta je tehtala kakih 80 kilogramov, je povedal predstavnik pokra- jinske policije Maurizio Rozza. Stara je bila leto dni ali kak mesec več, je ugotovil lovec Erik Husu, ki je bil v ponedeljek zvečer prisoten na kraju nesreče. Tako mlade živali se premikajo v družbi starejših košut, zato je zelo verjetno, da se je tam v bližini nahajalo še nekaj jelenjih samic, je strokovno ocenil. Prisotnost jelenov in košut na Krasu ni novost. Pred nekaj leti se je na cesti Opčine-Fernetiči jelen zaletel v motociklista. Lovci s Krasa so že pred leti opozorili deželne oblasti na povečano prisotnost jelenjadi. Na območju lovskih družin Zgonik, Gabrovec, Repen, Salež so jih našteli kakih deset. Opazili so jih na območju Medvedja-ka, v Nabrežini. V Mavhinjah se kmetje pritožujejo nad škodo, ki so jo povzročili jeleni. Člani tamkajšnje lovske družine so pred časom opazili skupino jelenov na paši. Kljub številnim opozorilom o škodi in vedno večji prisotnosti, ki so jo v zadnjih štirih letih zabeležili tudi pripadniki pokrajinske policije, deželne oblasti niso doslej dovolile selekcijske-ga lova na jelena. Z opuščanjem kmetijskih dejavnosti in širjenjem gozda pa bi se morala - po napovedih lovcev - je-lenja prisotnost na Krasu v prihodnjih letih še povečati. M.K. Srečanje o šolah pri Sv. Ani in Škednju Demokratska stranka prireja danes ob 17. uri na svojem sedežu v Škednju (Ul. S. Lorenzo in Selva 4) javno srečanje o situaciji na šolskem področju na območju sosveta, ki združuje Škedenj, Sv. Ano, Čarbolo in Naselje sv. Sergija. Navzoča bosta deželna svetnika Franco Codega in Sergio Lupieri. V Ribiškem naselju jutri o istrski kulturi V občinski knjižnici v Ribiškem naselju bo jutri z začetkom ob 10. uri celodnevni posvet na temo "Od Sanuta do Tommasini-ja: pejsaže in kronike istrske stvarnosti", ki ga prireja kulturni krožek Istria ob sodelovanju Občine Devin-Nabrežina in združenja Terzomillenio. Na posvetu, ki ga bo vodil Livio Dori-go, bo sodelovalo več prouče-valcev in poznavalcev istrske kulturno-zgodovinske stvarnosti. Danes informativno srečanje na Prešernu Danes od 18. do 20. ure bo na li-ceju Franceta Prešerna potekalo informativno srečanje za starše in dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol. Ravnateljica, profesorji in nekateri dijaki bodo prisotnim predstavili dejavnosti, ki potekajo na šoli, ter pobude in projekte, ki so že več let sestavni del vzgojno-izobraže-valne ponudbe liceja. Prikazali bodo tudi nekaj novosti, ki se v okviru načrtovane reforme lice-jev napovedujejo za naslednje šolsko leto. Ob tej priložnosti si bodo udeleženci srečanja lahko ogledali tudi šolske prostore, kjer se odvija pouk in druge dejavnosti. Dolina: sporočilo občinske uprave Zaradi izpopolnjevalnega tečaja osebja bo danes urad urbanisti-ke in trgovinstva Občine Dolina zaprt. Zaradi medtem nastalih tezav ne bo mozen niti dvig dokumentov. Poleg tega jutri ne bo mogoče zaradi stavke zajamčiti rednega delovanja smetarske službe za zbiranje ločenih odpadkov. Ukraden bager ustavili pri Fernetičih V torek ponoči je privozil na Fer-netiče tovornjak-priklopnik, ki je prevažal težak goseničast bager znamke Hitachi. Policijska izvidnica ga je ustavila in kaj kmalu ugotovila, da je bila spremna dokumentacija bagra ponarejena. Težki kopalnik, vreden 250 tisoč evrov so neznanci ukradli v noči med 5. in 6. decembrom v Toskani. Voznika tovornjaka, 33-letnega M.E. iz Apulije in 36-letni L.N. iz Lombardije sta policistom izjavila, da je tovor namenjen v Romunijo. Oba sta že imela opravka s pravico zaradi tatvin. Aretirali so ju pod obtožbo prekupčevanja in ju odpeljali v koronejski zapor, tovornjak in bager pa so zasegli. Živo srebro v štirih plastenkah V Ul. Carnaro, v bližini vhoda v neko podjetje, so našli štiri litrske plastenke z neznano tekočino. Na kraju so posegli mestni redarji in izvedenci deželnega podjetja za okolje Arpa. Ti so ugotovili, da so plastenke vsebovale živo srebro. Ker gre za nevarno snov, ki je v takih količinah ni mogoče dobiti na prodaj, so plastenke odnesli najprej na oddelek za okolje podjetja Ace-gas, po posegu sodne oblasti pa je specializirano podjetje poskrbelo za uničenje. 10 Četrtek, 11. decembra 2008 TRST / slovenski klub - V torek v Gregoričičevi dvorani Loncu tržaške kulinarične tradicije je bilo potrebno le sneti pokrov ... Ami Scabar in Veit Heinichen sta spregovorila o svoji nemški knjigi Mesto vetrov Zgodovino Trsta lahko spoznaš tudi za mizo. Medtem ko okušaš enega številnih krožnikov tržaške kulinarične tradicije. O jedeh, zgodovini, a tudi literaturi, je bil govor na tokratnem torkovem večeru Slovenskega kluba. Izhodišče zanj je bila zadnja številka revije In-Flight Magazine, ki jo izdaja slo- venska letalska družba Adria Airways. Urednica Meta Krese je namreč vanjo uvrstila intervju z nemško-tržaškim pisateljem Veitom Heinichenom ter dva članka o tržaški kuhinji in enem najbolj razpoznavnih znakov mesta - burji. Kot je pojasnila med torkovo predstavitvijo, je Trst zelo posebno mesto, ki ga Ob Veitu Heinichenu in Ami Scabar je občinstvo nagovorila tudi Meta Krese, urednica revije Inflight Magazine, ki jo izdaja letalska družba Adria Airways kroma imajo pri Adrijini reviji zelo radi. Zato so se tokrat odločili, da mu posvetijo nekaj več prostora v slovensko-angleški reviji, ki jo izdajajo že dvajset let (trenutno v 15 do 20 tisoč izvodih). Lepo urejena revija je namenjena tako slovenskim kot tujim potnikom letalske družbe, »s svojimi članki pa jih že- limo opozoriti, da slovenski prostor ni omejen samo na območje Republike Slovenije,« je poudarila sourednica Barbara Bukovec. Drugi del večera je bil neformalen dialog med tržaško gostilničarko Ami Scabar in pisateljem Veitom Heiniche-nom. Skupaj sta namreč izdala nemško knjigo Stadt der Winde (Mesto vetrov), v kateri sta združila tržaško zgodovino, literaturo, kulturo in kulinariko. V sedmih poglavjih ponujata bralcem svojevrsten jedilnik, s pomočjo njegovih sestavin pa pripovedujeta tudi o sledeh, ki so jih v tržaški kuhinji pustili priseljenci in pomorščaki, o sodobnih in uveljavljenih kraških vinogradnikih ter oljkarjih, o raznovrstni mesni ponudbi tržaških bifejev. Nič si nisva izmislila, je pojasnila Scabar, ampak izbrskala stare recepte, ki so šli žal v pozabo: loncu tržaške kulinarične tradicije je bilo potrebno le sneti pokrov. In iz njega na primer potegniti recept priljubljene čokoladne torte »rigojanči«: v Trst so jo pripeljali Madžari, ime pa je dobila po glasbeniku Jančiju Rigi. Nekega dne je v Budimpešto prišla tudi sveža nevesta Klara: ko je zaslišala Jan-čijevo glasbo se je hipoma zaljubila vanj, zapustila moža in pobegnila z Jan-čijem. Slaščičar pa je tej neverjetni ljubezenski zgodbi posvetil novo sladico, ki jo sedaj redno pripravljajo tudi tržaške slaščičarne in restavracije ... (pd) Noriaki Sangawa v Narodnem domu V galeriji Narodnega doma bodo danes ob 19.30 odprli razstavo Noriaki Sangawa - Tok narave. Noriaki Sangawa se je rodil leta 1971 v mestu Marugame na Japonskem. Leta 1990 se je včlanil v umetniško skupino Ryu, ki jo vodi prof. Toshihiro Hamano. Diplomiral je na Univerzi za likovno umetnost v Osaki leta 1994. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je leta 1998 zaključil specialistični študij slikarstva pod mentorstvom prof. Andreja Jem-ca. Živi in dela v Ljubljani. Samostojno je razstavljal tako na Japonskem kot v Sloveniji, s skupinskimi razstavami pa se je predstavil na Japonskem, v Sloveniji, Estoniji in Italiji. O slikarju in grafiku ter njegovih drznih barvnih kombinacijah bo spregovorila Jasna Merku, glasbeno točko pa bosta ponudila Alessandro Vodopivec (klaviature), Flavio Davanzo (trobenta). Nov projekt Umetnost za vse starosti V Trstu se bo začel inovati-vni projekt, namenjen ostarelim, ki si ga je zamislil predsednik Akademije United Nations of the Arts Academy - UNA, Giorgio Cisco. Potekal bo v prostorih Iti-sa (javne ustanove za oskrbo oseb v Ul. Pascoli 31), kjer bodo zaživele ustvarjalne delavnice (likovni tečaji in tečaji poezije) za ostarele ter ostalo javnost in nov razstavni prostor, Likovna galerija San Giusto (vhod v Ul. Conti). Novo galerijo bodo odprli danes ob 18.30 s skupinsko razstavo "Srebrna sled", kjer bo na ogled 30 del tržaških mojstrov in mednarodnih gostov. Leta 2009 načrtujejo mednarodni likovni simpozij, pri katerem bodo poleg umetnikov sodelovali tudi gostje ustanove ITIS-a, odvijala pa se bodo tudi predavanja, projekcije za goste in publiko, literarna srečanja ... ul. risorta - Na praznik Brezmadežne slovesnost v Marijinem domu Slovenska verska skupnost ima kopijo bandere Bratovščine sv. Cirila in Metoda Blagoslovil jo je tržaški škof Evgen Ravignani - Original bo hranil Narodni muzej Slovenije Kopijo bandere je blagoslovil tržaški škof msgr. Evgen Ravignani V ponedeljek je bilo v Marijinem domu v ul. Risorta slovesno srečanje, na katerem je tržaški škof msgr. Evgen Ravignani blagoslovil kopijo bandera Bratovščine sv. Cirila in Metoda. Po uvodnem pozdravu vodje Slovenskega pastoralnega središča g. Marija Gerdola je prof. Tomaž Simčič podal kratek zgodovinski oris o nastanku ban-dere. Slovesnost sta obogatila petje Združenega pevskega zbora ZCPZ pod vodstvom Edija Raceta in solistični nastop so-pranistke Mojce Milič, ki je zapela ob klavirski spremljavi Jana Grbca. Že leta 1886 je bila pri Sv. Jakobu ustanovljena Bratovščina sv. Cirila in Metoda. Dejavnost Bratovščine je bila verska, odigrala pa je tudi pomembno kulturno vlogo v okviru slovenske šentjakobske in širše tržaške skupnosti. Pevski zbor Bratovščine je spremljal verske obrede v cerkvi sv. Jakoba in je nastopal tudi v drugih mestnih četrtih s koncerti, katerih izkupiček je bil namenjen šentjakobski šoli Ciril-Metodove družbe, ki je začela s poukom 15. oktobra 1888. Bratovščina je imela svoj sedež v cerkvi, seje in občni zbori pa so potekali na sedežu Delavskega podpornega društva v Ulici Molin Piccolo 1, v naslednjih letih v prostorih šole Družbe svetih Ci- rila in Metoda. Točnih podatkov o prenehanju dejavnosti Bratovščine ni na razpolago, smemo pa sklepati, da so člani v prvem desetletju novega stoletja pristopili h kaki drugi organizaciji, le-teh je v naslednjih letih nastalo kar mnogo. Imeni svetih bratov Cirila in Metoda, slovanskih apostolov, ki jima je bila Bratovščina posvečena, sta bili tesno povezani s slovenskim narodnim preporodom druge polovice 19. stoletja in v tem okviru z oživljenim zanimanjem za slovansko bogoslužje in glagoljaštvo. Leta 1900je bila izdelana tudi bandera te Bratovščine. Izdelale so jo učiteljice in učenke Ciril-Meto-dove šole pri Sv. Jakobu in je dragoceno ročno delo s podobo svetih bratov na eni ter Matere Božje, sedeče na prestolu z detetom Jezusom v naročju na drugi strani. Še istega leta so pri procesiji za praznik župnijskega zavetnika po ulicah šentjakobske četrti prvič nosili tudi novo bandero. V tistih letih je postajalo politično vzdušje v Trstu že napeto. Konflikt med tu živečima narodoma se je poglabljal. Tudi Bratovščina je doživljala vedno večje nasprotovanje in njena bandera je postala kamen spotike. Postalo je nevarno, da bi oblasti zaplenile in uničile dragoceno svetinjo tržaških Slovencev, ki je pričala o njihovem življenju in živahnem delovanju. Po prvi svetovni vojni se je narodno-politična napetost v Trstu še stopnjevala. Leta 1922 je oblast prevzel fašizem. Slovenske organizacije so bile postopoma prepovedane. Treba je bilo bandero spraviti na varno. Skrili so jo na podstrešje šentjakobske cerkve in jo prekrili s tepihi, po katerih je včasih tudi kdo hodil in tako nevede pripomogel k njeni poškodbi. Šele po drugi svetovni vojni so šentjakobski slovenski verniki lahko spet javno in svobodno ponesli bandero v procesiji. Vendar so čas in večkrat slabe vremenske razmere pospešile njeno dotrajanost. Zato se je Marijina družba Marije Milostljive, ki deluje v okviru Slovenskega pastoralnega središča, odločila za izdelavo kopije bandere. To zahtevno delo so opravile šolske sestre notredamke iz Novega mesta, repliki na platnu obeh slik pa je naredil akademski slikar Ivan Marinšek iz Pšate pri Ljubljani. Dragoceno originalno bandero, ki ostaja last slovenske verske skupnosti, pa je velikodušno sprejel v hrambo Narodni muzej Slovenije v Ljubljani, kjer ga hranijo kot zgodovinski dokument verskega in kulturnega življenja tržaških Slovencev. narodni dom Debata o uspehu Slovencev v Trstu n Vinko Sandalj »Večkrat se sprašujemo, ali je slovenska manjšina sposobna sprejemati sodobne izzive in se tem tudi primerno prilagajati. Občutek imamo, da s težavo držimo korak s potrebami sodobnega časa in da še vedno privilegiramo določene uteče-nosti in statičnosti. Je pa tudi res, da se znotraj skupnosti uveljavlja čedalje več skupin in posameznikov, ki s svojim znanjem, sposobnostjo, prizadevanjem in ambicijo postajajo protagonisti na najrazličnejših področjih v krajevnem, kakor tudi v širšem prostoru,« piše Slovenska kulturno-gospodarska zveza v predstavitvi jutrišnjega javnega srečanja v tržaškem Narodnem domu o prisotnosti in uspešnosti Slovencev v Trstu. »Če na primer športni dosežki zamejskih atletov dosegajo veliko medijsko pozornost, so pomembni uspehi posameznikov na drugih področjih velikokrat prezrti oz. nimajo tiste potrebne odmevnosti, ki bi so jo zaslužili. Premalo se o njih piše, prenizka je do njih pozornost naše organizirane družbe. V okviru takšnega razmišljanja mesto Trst igra posebno vlogo in zato je toliko bolj zaskrbljujoča ugotovitev, da je naša skupnost premalo prisotna prav v mestu, ki je od vedno veljalo za eno od središčnih točk širšega slovenskega prostora.« Z željo, da bi k temu razmišljanju privabili čim več ljudi, predvsem mladih, SKGZ v okviru niza "Srečanja" ob sodelovanju s Slovenskim klubom prireja jutri ob 18. uri v predavalnici Narodnega doma v Trstu. Na njem bodo sodelovali Vinko Sandalj, podjetnik z izkušnjami v mednarodni trgovini, Miloš Budin, politik in podtajnik v zadnji Prodijevi vladi, ter Miran Košuta, univerzitetni profesor, književnik in do nedavnega predsednik Slavističnega društva Slovenije. Večer, ki ga bo povezovala novinarka Primorskega dnevnika Poljanka Dolhar, nosi naslov »Slovenci v Trstu: od prisotnosti do uspešnosti«. / TRST Četrtek, 11. decembra 2008 1 1 TREBČE - Tridnevno slavje ob pomembnem vaškem jubileju V Ljudskem domu nagradili deset nadebudnih umetnikov Sodelovalo je 70 otrok - Vaško slavje se nadaljuje v soboto, v nedeljo odprtje razstave V sklopu praznovanj 110-letnice ustanovitve SKD Primorec iz Trebč, so na svoj račun prišli tudi najmlajši. Društvo je v novembru razpisalo likovni natečaj za otroke iz vrtca Elvire Kralj in osnovne šole Pinka Tomažiča. Ti so ustvarjali na temo »Treb-če brez meja«, ki je tudi vezna nit vseh pobud ob jubileju. Na natečaj so se prijavili vsi učenci, skupno jih je bilo kar sedemdeset. V svojih delih so prikazali, kako doživljajo vas Trebče in z izbrano likovno tehniko predstavili različne trebenske motive. Tričlansko komisijo, ki je ocenjevala izdelke, so sestavljale Nataša Kalc, bivša vzgojiteljica iz otroškega vrtca v Trebčah, Nada Mezgec, bivša dolgoletna učiteljica na osnovni šoli Pinka Tomažiča in Katerina Kalc, priznana umetnica, ki se posveča tudi risanju za otroke. Komisija je imela težko delo, na koncu pa je izbrala deset risb in slik. Oce- Torkov večer je bil slovesen in prazničen kroma njevanje je potekalo v treh kategorijah: vrtec, prva dva razreda ter tretji in četrti razred osnovne šole. V torek je v Ljudskem domu v Trebčah potekalo nagrajevanje. S priznanjem so bili nagrajeni vsi otroci, glavne nagrade pa so si prislužili: za vrtec 1. nagrada Ilija Diviacco, 2. nagrada Karin Mesar, 3. nagrada Eva Cerne; za prvi in drugi razred osnovne šole 1. nagrada Jaren Diviacco, 2. nagrada Petra Kalc, 3. nagrada Emeric Danieli; za tretji in četrti razred osnovne šole pa 1. nagrada Gaja Sardoč, 2. nagrada Alex Tanteri, 3. nagrada Emil Vecchiet, posebna pohvala Jordan Mesar. Spet pa bo živahno v soboto ob 19. uri, ko bo v Ljudskem domu osrednja slovesnost. Predviden je nastop šole Pinka Tomažiča, vrtca Elvire Kralj in igralca - domačina Danijela Malalana. Večer bo povezovala domačinka - novinar- miklavževanja - V šolah in vrtcih v Škednju in pri Sv. Jakobu Vesela dobrodošlica Miklavžu Prijazni dobrotnik je otroke nagradil s knjigami, barvicami in marsikatero koristno potrebščino - Na svidenje prihodnje leto Ponovno je tu mesec december, mesec praznovanj in obiskov dobrih mož. V petek, 5. decembra, je učence OŠ Grbec-Stepančič in malčke otroškega vrtca iz Škednja obiskal sv. Miklavž, ki so ga pričakali v dvorani doma Jakoba Ukmarja. Učenci in otroci so ga počastili z Miklavževimi pesmimi, recitacijami in krajšim prizorom »Miklavž v svetu«. Nato jih je dobri svetnik obdaril s knjigami, majičkami in sladkarijami. Preden je Miklavž odšel, je otroke pohvalil in jim obljubil, da jih bo obiskal spet prihodnje leto, nato pa je prisotnim voščil mirne in srečne bližajoče se praznike. Veliko pričakovanje pa je vladalo tudi pri Sv. Jakobu. Razposajena množica šentjakobskih otrok iz otroškega vrtca in osnovne šole je v veliki Kettejevi dvorani s poskočno pesmijo pričakala dobrega starega sv. Miklavža. Ko se je veliki mož pojavil pri vratih, so otroci za trenutek onemeli in tiho prisluhnili njegovim priporočilom in vljudnim besedam. Nekateri so bili rahlo zaskrbljeni, mlajši otroci so bili nekoliko prestrašeni, tretji pa že kar neučakani. Nato pa je končno napočil dolgo pričakovani trenutek podeljevanja daril. Sv. Miklavž je odprl težke in polne vreče barvanih zavojev. Otroci so jih z radostjo prevzeli in se vljudno zahvalili dobrotniku. V dar so prejeli peresa, barvice, cel kup lepih knjig in še marsikaj koristnega za skupno razvedrilo. Da so bila darila predvsem za šolarje tako bogata, pa sta pripomogla tudi Založba Novi Matajur, ki je izdala čudovit Galebov koledar in pa Društvo Bralna značka Slovenije, ki je prvošol-cem podarila knjige, da bi jih spodbudila na poti v svet branja. Obema se vsi najtopleje zahvaljujemo. Nazadnje so se tudi otroci želeli oddolžiti sv. Miklavžu. Pripravili so mu pergament z za- Bradati dobrotnik hvalo s svojimi imeni in sladico, da bi na obisku pri se še malo okrepčal in jih po možnosti otrocih v Škednju obiskal tudi doma. Poslovili so se od (zgoraj) in pri Sv njega z veselim ringaraja. Jakobu (spodaj) Včeraj danes ka Eva Ciuk, obogatila pa ga bosta tudi Godbeno društvo Viktor Parma in glasbenik - domačin Andrej Rismondo. Tridnevno slavje bo v nedeljo ob 11. uri sklenilo odprtje razstave »Zgodbe, ki so mi jih vedno pripovedovali nonoti«. V Hiški od Ljenčke bo razstavljala Marinella Terbon. Danes, ČETRTEK, 11. decembra 2008 DANIJEL Sonce vzide ob 7.36 zatone ob 16.21 -Dolžina dneva 8.45 - Luna vzide ob 14.51 in zatone ob 6.15. Jutri, PETEK, 12. decembra 2008 AMALIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,5 stopinje C, zračni tlak 1015,3 mb pada, veter 13 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 74-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,5 stopinje C. □ Lekarne Od torka, 9., do sobote, 13. decembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 (040 302303), Oširek Osoppo 1 (040 410515). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 1, Ul. Settefontane 39. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (040 390898). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. AM Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Twilight«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Saw V«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Torno a vivere da solo«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Bold 3D* - Un eroe a quattro zampe«; 16.00, 18.15, 20.15, 22.15 »Max Paine«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Twilight«; 16.30, 19.50, 22.15 »Nessuna verM«; 16.00, 18.45, 21.30 »Changeling«. EXCELSIOR - 16.15, 18.30, 21.15 »The Millionaire«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 21.00 »Changeling«; 18.35 »Solo un padre«. FELLINI - 18.45, 22.15 »Giu al Nord«; 17.00, 20.30 »Si puo' fare«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 20.15 »Mamma mia!«; 17.00, 19.15, 21.30 »Qualcuno con cui correre«. GIOTTO MULTISALA 2 - 18.15, 20.15, 22.15 »Nessuna verM«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 22.15 »Rachel sta per sposarsi«. KOPER - KOLOSEJ - 17.00, 19.10, 21.20 »Dan, ko bo obstala Zemlja«; 16.30, 18.30, 20.30 »Madagaskar 2«; 17.40, 19.40, 21.40 »Preberi in zažgi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Saw V«; Dvorana 2: 16.45, 18.35, 20.30 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 22.15 »Never back down«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Passengers - Mistero ad alta quota«; Dvorana 4: 16.30, 22.15 »Max Payne«; 18.30, 20.30 »Torno a vivere da solo«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Twilight«; Dvorana 2: 17.00, 18.45 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 20.20, 22.15 »Max Pay-ne«; Dvorana 3: 18.00, 20.15, 22.15 »Saw V«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »The Millionaire«; Dvorana 5: 17.45 »Never back down«; 20.00, 22.10 »Nessuna verM«. 12 Četrtek, 11. decembra 2008 TRST / Čestitke Ia-ia-o ALEN iskreno ti čestitamo! Univerzo si ti sedaj končal, diplomiran inženir zasluženo postal. Naj se bodočnost v tvoji smeri vrti, gotovo veš, kdo ti vse to želi! Vsi v Boljuncu smo veseli, saj prelepo novico smo prejeli. Včeraj je naš predsednik ALEN doktor postal in diplomirani inženir za okolje in prostor za vedno bo ostal. Vsi pri društvu mu iz srca čestitati hitimo in še obilo uspeha v življenju mu želimo. SKD F. Prešeren in Dekliška Boljunec. Hip hip hurra. Danes KATJA 80 let ima. Malo za šalo, malo zares, 20 jih ima, to pa ni hec. Veliko zdravja, sreče in ljubezni ji želimo vsi domači. Na tržaški univerzi je uspešno zaključil študij Rado Šušteršič Iskreno mu čestitamo vsi na Primorskem dnevniku Na tržaški univerzi bo končno mir zdaj, ko jo zapušča Rado inženir Iskrene čestitke prijatelji Včeraj je na inženirski fakulteti tržaške univerze iz ambientalnih ved diplomiral Alen Kermac Čestitamo mu in želimo veliko zadoščenj v življenju vsi domači Včeraj je na Tržaški univerzi postal strojni inženir David Bogatec Z njim se veselimo in mu želimo veliko uspehov v bodočnosti mama, tata, sestri Mateja in Veronika ter Veronika Novopečeni inženirki okolja Petri Kobau čestitajo in se z njo veselijo vsi njeni domači a Izleti OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR organizirajo v petek, 12. decembra, izlet v Ljubljano, ki se ga lahko udeležijo ostareli občani (nad 65. letom starosti). Za vpisovanja in morebitne informacije se lahko obrnete na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 (Sesljan), od ponedeljka do petka od 8.30 do 10.30 (tel. 040 -2017389). SPDT obvešča udeležence izleta v »Neznano«, ki bo v nedeljo, 14. decembra, da bo odhod avtobusa s trga Oberdan v Trstu ob 8.00 uri in ob 8.15 izpred hotela Danev na Opčinah. Pohod ni zahteven (tri ure hoje), priporočamo pa primerne pohodniške čevlje in zimsko opremo. Dodatne informacije Vam nudita Livio, tel. 040/220155 in Vojka, tel. 040/2176855. ZIMOVANJE na Pohorju prireja Slovenski dijaški dom S. Kosovel Trst, od 2. do 6. januarja 2009, v Domu Gorenje (CŠOD), za otroke in mladostnike od 9. do 15. leta starosti. Za informacije pokličite na tel. 040-573141, e-mail: in-fo@sddsk.org. H Šolske vesti LICEJ FRANCETA PREŠERNA prireja informativna dneva za dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol ter njihove starše in sicer danes, 11. decembra, in petek 16. januarja 2009, od 18. do 20. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRAN MIL-ČINSKI S KATINARE tudi letos organizira silvestersko družinsko zimovanje »Snežinka« v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori. Zimovanje bo potekalo od 30. decembra do 4. januarja, namenjeno pa je vsem družinam, ki imajo otroke (od vrtca do višje). Organizirali bomo smučarski tečaj, nočne sprehode, ogled razsvetljenega slapa Peričnika v zimski preobleki. 1. januarja je predviden poskus sankanja s pasjo vprego (sleddog). Možno je še drsanje, krplja-nje in nočni spust s sanmi. Če bo snega dovolj, bodo otroci s skupnimi močmi gradili snežene gradove in igloo-je. Za vse dodatne informacije in prijavo lahko pokličete od 24. decembra na 040567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali na email: franmilcinski@gmail.com. 0 Prireditve GALERIJA NARODNEGA DOMA- Vljudno Vas vabimo na odprtje razstave »No-riaki Sangavva - Tok narave«, v galeriji Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14, danes, 11. decembra, ob 19.30. Predstavitev bo vodila Jasna Merku. Glasbena točka: Alessandro Vodopivec (klaviature) in Flavio Davanzo (trobenta). SKD F. PREŠEREN BOLJUNEC - SKUPINA 35-55 prireja danes, 11. decembra, ob 20.30 v društveni dvorani srečanje z Vesno Guštin posvečeno receptom, skrivnostim in nasvetom za pripravo prazničnih jedi in sladic »V kuhinji diši po božiču...« Vabljeni. SKD IGO GRUDEN IN KAVARNA GRUDEN vabita na otvoritev razstave »Intimnost nabrežinskih izsekov« Štefana Turka, ki bo danes, 11. decembra, ob 20.00 v prostorih Kavarne Gruden v Nabrežini. Umetnika bo predstavila akademska slikarka Ani Tretjak. Razstava bo na ogled v urnikih odprtja Kavarne do 18. marca 2009. Toplo vabljeni! KRD DOM BRIŠČIKI vabi na razstavo vezenin društvenih tečajnic in kamnitih izdelkov Sandija Šuca. Odprtje razstave bo v petek, 12. decembra, ob 19. uri z nastopom MoPZ I