»M N » j t e č j i slovenski dnevnik Iv Združenih državah Velja, za vse leto ... $6.00 h Z& p-l leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 H Za inozemstvo ce?o leto $7.00 List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: BARCLAY 6189 NO. 53. — ŠTEV. 53. The largest Slovenian Da3y 3» the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays, 75,000 Readers. Bi gBl - .G===== Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 _ __NEW YORK, TTJS3DAY, MAE CH 5, 1929. — TOREK, 5. MAS CA 1929. TELEFON: BARCLAY 6189 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVIL Hoover—31. predsednik Združenih držav. ?R0HlBICiJ0 JE TREBA IZVESTI IN ZA JAMČITI MIR VSEMU SVETU I Cerimonije je motilo deževno vreme. — Novega predsednika je zaprisegel načelnik najvišjega sodišča, bivši predsednik Taft. — Prisegel je Jia biblijo. — Vsak posamezni državljan je odgovoren za izvedbo prchibicijske postave. IRON IN C0AL POLICIJI SE BAJE BLIŽA KONEC WASHINGTON, D. C., 4. marca. — Tekom velikih cc rimom*i, katere je pa nekoliko motilo deževno vreme, je bil Herbrt Hoovr inavguriran predsednikom Združenih držav. Na odru je stal poleg njega dosedanji predsednik Calvin Ccolidge, zaprisegel ga je pa načelnik najv'sjega sodišča, bivši predsednik Taft. Običajno se prisega na ustavo, toda ker je Hoover kveker, je prisegel na biblijo. V7 Washington je prihitelo na tisoče in tisoče ljudi iz vseh delov Združenih držav. V svojem govoru se je zavzel za preiskavo in izvedbo zveznih postav s posebnim ozirom na prohi bicijske postave. Obljubil je, da bo imenoval posebno komisijo, ki bo preiskala razmere v deželi ter na podlagi priporočil te komisije ukrenil, kar bo najboljše za strogo izvajanje prohibicije. Poudaril je, da je dolžnost vsakega državljana skrbeti, da bo ohranjen mir sveta, dasi se Združene države pod nobenim pogojem ne bodo vmeševa-le v notranje zadeve kake druge cjržav in se ne bodo pridružile Ligi narodov. Zagovarjal je pa pristop k svetovnemu razsodišču. Z latinsko Ameriko morajo Združene države vzdržati prijateljske odnosaje. V kratkem času bo sklical kongres k posebnemu zasedanju. Pri tej priliki se bodo zasi;opn!K.i naro cia bavili s pomočjo za farmarje in z omejeno tarifno revizijo. Ostuden umor bo imel najbrž za posledico konec Iron and Coal pclicije. — Coronerjeva porota je dognala, da je hH premogar-fiarmer počasi trpičen do smrti. PITTSBURGH, Pa., 4. marca. — Ko je coronerjeva porota pretekli teden pridržala poročnika Walter Lysterja ter policista Wattsa in Slapikasa za veleporoto je bil storjen prvi dejanski korak v več kot tri in šestdesetih letih, da se odpravi no-torični sistem "coal and iron" policije v Pennsyl-vaniji. ISKANJE BLAZNEGA MORILCA a, Band*t, ki je jezen na policijo", je ubil enega ter pretil drugim. — Ukradel je avto ter zbežal. X* u-yrrika policija Lšee nc&ega nega moža, ki je «>cividiio ž**! je, »la mori palici-ji' u.v*l i/. Irvinjrton-on- OOOJ obwden Oil ift 111. Njih' beenkii, < 'on-danee. se je kopala v bližin i. — Xrkake kretnje ali pa vat-t' .f 1 lih i; — je posvari! srtreljae. — Kavnokar sem ubil par policistov. Spratt je prosil moža. naj ne preplahi njegove žene ter mu iz-roei >vojo denarnico. Ban !i-t pa je ukazal vsem oditi iz avtomobila, nakar je skočil sam ter ukazal šoferju, naj odpelje naprej. Do sedaj še ni*o našli inoža. ka-1 ereimi se je c ^ vidno zmedlo v trla vi. Utonil v kopalni bani. »thedludson. j»<11< 111 ko je hladnokrvno umoril nekega ]K)lieista na motornem kolesu. Limuzino, katero je ukradel morilce za svoj beg. so našli zgodaj na \V 0..'iH kalibra. Kara je bila vsa blatna in levi zadnji fender ter -prednja de-ria luč sta bila strta. Pol iei ifc .> dne 10. februarja tako pretepli John Ba rc oskega f a rmerj a - j »rem oga r j a iz Tyre, tla je umrl -naslednjega Ine \ Scwickley Valley bolnici. Več kot- šestdeset let so ddiili coal and iron policijo v tem I;raju nešievilnih zločinov, od prete-pa in napada pa do odvajanja in umora. L- ob maloštevilnih prilikah pa - o bile izrečene obso ! >e, ka. ti vsi taki zdočini so bili ponavadi kaznovani le z majhnimi g!o-bami. Tekom zadnje premogarske stavke v poljih mehkega premoga pa se je coal and iron policijo pogosto obdolžilo zločinov proti stavkarjem, njih ženini, hčerkam ter somišljenikom. Nadzorstvo pennsylvanske državne policije v stavkarskih ozemjih pa je preprečilo bedast!- okiutosti pretekli!) lr-t strani coal and iron policije, u službe ne od premoganskih dru/.b. Državni orožniki, ki >0 bili na iolieisti kompanij na lastnini de-Iodr.-jnleev ter iii>o nadlejyo-vali stavkarjev ali druirih ose-b n;i » rs t ali in d rim i državtri lastnini. Dosti pričevanja je bilo pri glede brutaLnega uboja lla r (roškega. KaZlične po vent i so krožile, a :ia.}boij dramatične so bile sporočene j>ri po-stavnem zaslišanju [.»red coronerjem MeCfregorjem. John lliggin . ki je bil aretiran d> istem času kot Harcoski, in je bil pobit do nezavesti s kopitom puške, je ugotovil, da so uporabili blackjack in '"poker" in da so farmerja-premogarja neusmiljeno osuvali. Obdolžil je Lysterja in Wattsa. Postava. 11a temelju katere je bila oživotvorjena coal and iron policija, je bila sprejeta od zakonodaje v Pennsylvaniji 27. februarja leta 1865 ter je dajala ^eleznišlriin kampanijam pravico, la u službi j o ]>olicljske sile. Po-zneje je bila ta postava ameiuli-rana na tak način, da je vključevala premogarske, železne in jeklarske kompanije ter gotove druge razrede korporacij. Postava je bila v veljavi od o-nega časa in cnal and iron policija je -služila tako v bituminoz-nih kot antracitnih premogarskih pokrajinah o-d takrat naprej. EKSPLOZIJA PRI SOFIJI Pri eksploziji v arzenalu je bilo usmrčenih trideset delavcev. — Ma-terijalna škoda je o-gromna. SOFIJA. Bolgarsko, 4. marca. Pri strašni eksploziji v sofijskem arzena'ln je bilo usmrčenih trideset delavcev. Materijalna škoda je ogromna. Dosedaj vo spravili izpod razvalin osemnajst trupel. SOFIJA. Bolgarsko, 4. marca. Eksplozijo v vojaškem arzenalu je povzroči! požar. Delavci, ki so se nahajali v onem oddleku. so biii zadušeni, pre lito so prišli reševalci do njih. Po mesru se širijo govorice, tla je nekdo bombo namenom;i eksjdoliral. LOXDOX. Anglija, 4. marca. V vojaškem arzenalu pri Woohvi-chu je nastala eksplozija, ki je zahtevala več človeških žrtev. Po eksploziji je izbruhnil požar, ki je ogrozil vso okolico. Tovarna, ki je bila pognana v zriik. j.- ena nagvečjih tovarn za izd t lo vanja vojnega materijala ' na svetu. Arzenal se nahaja devet milj izven mesta ob Temzi. NOBILEKRIV FOLARNE NESREČE Princ padel iz avtomobila. PARIZ, Francija. 4. marca. — G raki p rini Peter je ostal danes nepoškodovan, ko je bil njegov , avtomobil zdrobljen v koliziji. j Princ je star dvajset let ter je najstarejši sin princa Jurija, najstarejšega >trica prejšnjega grškega kralja. Jurija II. Foch boljši. PARIZ. Francija. 4. marca. — Maršal Ferdinand Foch je bil boljši dana? kot .kuaj v zadnjem -tednu, so izjavili njegovi zdravniki. Maršal je preživel dobro noč. Prva definitivna ponudba Nemčije. PARIZ, Nemčija. 4. marca. — Izvedenci, ki .skušajo razvozljati problem nemških vojnih dolgov, so obnovili danes plenarna zasedanja z nemško ponudbo glede nemških letnih plačil. Letno ponudbo tisoč milijonov zlatih mark ali $230.000,000, je stavil Hjalmar Schacht. načelnik nemške dlegacije, kot se je glasilo iz francoskih virov. Smatra se za nevrjetno. da bi zavezniki sprejeli to nemško ponudbo. Italijanski sodniki so ga obdolžili slabega m a-nevriranja n za to, da je bil prvi rešen. — Kla-vern junak v očeh last« nih rojakov. — Ki M. Italija, 4. marca. — General I'mberto Xobile, tragična centralna postava ene največjih arktičnih neisreč v zgodovini, je stal danes, obtlolžen vse odgovornosti za }k)lom polarne vodljive ladje "Italia", ki je zahteval življenje osmih članov posadke ter devetih reševalcev. Kom i t« j, ki je preiskoval nesrečo. je podal včeraj svoj izvid, kritiziral dejanja Xobila. kot poveljnika fašič»tovske ekspedieije na Severni tečaj, a popolnoma razbremenil in pohvalil kapitana, Filipa Zappija in kapitana Alberta Mariana, dva člana posadke "ita-lie". ki sta igrala odlični vlogi v arktični drami, posebno radi poskusov, da d o speta na kopno s profesorjem Malmgrenom, ki je umrl pridno je bila skupina rešena. Soglasen sklep uradne komisije pripisoval izgubo zračne ladje "napačnemu manevriranju, vsled komix>zicije in razdelitve posadke". < )dgovorno za napačno manevriranje pa se je pripisalo poveljniku. Xobile je bil tudi kritiziran, ker je dovolil, da so prvega rešili s plavaj-o'ega leda ko je "Italia"' treis'-ila ob tla potem, ko se je vračala s tečaja. Dež in mrzlejše. Dež so za torek napovedovali v vremenskem uradu. Več kot- 30.000 avtomobilov je Šlo v nedeljo rs kozi Holland predor. Več kot 100,000 ljudi je bilo na boardwaliku Coney Islanda in v>o drugih izletiščih. Za $100,000 lesa zgorelo STAMFORD, Conn.. 4. marca. Požar, ki se je pričel v sušilnem prostoru neke tukajšnje tvrdke, je povzročil škodo $100,000. Napad na angleške športe. Rojstva v Angliji. LOXDOX. Anglija. 4. marca. A preteklem letu se je zaznamovalo povečanje rojstne lestvice v Angliji in W'a-lesu. Otroška umrljivost je padla od reskorda 65 slučajev na 10,000 prebivalcev. DVRLiIX. Irska. 4. marca. — Vc. Istvo CJahvav County je sprejelo resolucijo, vsled katre ne bo dana nobena njena nagrada šeli. v ikateri se- igra anagle-ške iirre. Vodstvo je izjavilo, da ko angleške igre zbirališče skupin za angleški "i m} > er i j a I i ze m Marconi in Vatikan. RIM. Italija. 4. marca. — Gu-irlielmo Marconi, predsednik Marconi Co., je stavil ponudbo, da zgradi zelo močno brezžično brzojavno .postajo v bodočem vatikanskem mestu. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLJS X A ROD A", NAJVEČ J J SLOVENSKI DNEVNIK F AUERIKL CALLES BO SKUŠAL ZATRETI REVOLUCIJO V MEHIKI Calles je bil poklican nazaj, da zatre revolucijo. Vstaši v Sonori in Vera Cruzu so se utrdili v svojih pozicijah. — Carinska hiša zaplenjena. Več držav se bo mogoče pridružilo vstaji. — Morrow in Lindbergh sta se vrnila v glavno mesto. Mehiška republika je poklicala svojega prejšnjega predsednika Plutarca Elias Callesa no mesto vojnega ministra, ko je započela z odločno kampanjo, da zatre skrbno zasnovano vstajo, ki je izbruhnila v dveh, na široko ločenih pokrajinah. Calles. veteranski vojaški voditelj ter močni mož republike, dokler ni odstopil od predrie Iništva zadnjega decembra. Moj; preti očividnim močnim vojaškim vsta-škim gibanjem v Vera Cruzu, na okrajni južni obali ter v Sonori. ob se vero-zapadli i meji. Vstaši, pod vodstvom generala Franeisca Manzo in governerja Fausta Tapete iz Soimre, trdijo, da simpatizira najmanj dt,*.-.-t na-daljnih 'držav ob zapadni obali z vstajo. Vojaška eenz'rra je bila uveljavljena v Mexico City in Vera Cruzu. ki se nahaja v rokah -Jesus M. Aguirre, načelnika vojaških operacij, ki se je uprl ter polastil Jalape, Oriza.be in Cord'he Jala pa je glavno mesto države. General Manuel Aguirre, na>:o-pajoč za Manza ter Topet >e je polarvt il Xogalesa. in zavzel carinsko hišo ter podnižnre > Xarod-ne banke. Manzo bo najbrž še danes dospel v Xogales z 10.00') možmi. Amer. poslanik. Dwight Morrow in njegova družina, spremljana od polkovnika Ch. Lind-bergha, .se bo vrnil v glavno mesto iz Cuernavaca, kjer je prt živel konte tedna. Fojslanik se je prvotno nameraval vrniti šele po-jntršnjem. \*sako poročilo znači, voji lojalnosti, soglasno s .>]K)ro-•di iz glavnega mr.0 skušali p> >ta-vinti jK»litičnega kandidata na prtdrseduiško mesto z vojaško silo. Glavno mesto Mehike je bilo na nogah ceio noč in najbolj mrzlična aktivnost- je vladala v <'h«£ p'jlj>tepec gradu, kjer je predsednik vč raj sklical svoj kabinet. LIGA IN MANJŠINE Nemčija bo baje predstavljala stvar narodnostnih manjšin, ki znašajo baje v Evropi dvajset milijonov ljudi. ŽENEVA. Švica. 4. marca. — Svet Lige narodov >e je sestal claries tukaj k svojemu rednemu zasedanju, in X 'lueija bo baje predstavljala stvar evropskih narodnostnih manjšin. M. Scial oja iz Italije, je predsedoval zborovanju. — ;*i4. izza časa, ko je bMa Liga ustanovljena — in temu zasedanju se je pripisovalo izvanredno važnost, ker se riče minoritetno vprašanje nekako dvajsetih milijonov ljudi v Evropi. Xeme-ija bo dvignila celo vprašanje I/iginih jamstev glede pravic manjšinskih prebivalcev. > čemur ->c bo otvorilo novo poglavje v delu Lige narodov. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: Din. v Jugoslavijo 500 ................$ 9-30 1,000 ................$ 18.40 2,500 ................$ 45.75 5,000 ................$ 90.50 10,000 ................$180.00 T Italijo Lir 100 200 300 500 1000 % 5.75 $11.30 $16.80 $27.40 $54.25 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z nosim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila, od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 —$2; za $200 za $300 —$6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah aH dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nak*. tilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glade način* nakazila. izplačila po poŠti so redno izvršena v dveh do treh tednih "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER Z4 PRISTOJBINO $1.—." SAKSER STATE BANK £2 CORTLANDT STREET, NEW JOS&, N. Telephone: Barclay 0380 P GLAS NARODA I (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, President Louia Benedik, Treasurer —------ Place of boein^M of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St.. Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLA8 NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and' Holidays. Za celo leto velja Ust ta Ameriko Za Kern York ta celo leto —$7.00 in Kanado ______________$6.00 Za pol leta_____________________..$5.50 Za pol leta...........................~.J$3.00 Za inotemstvo to celo leto ~.$7.00 ta četrt leta ___________________~..%1.50 Za pol leta ______________________♦3.50 Subscription Yearly $€.00 Advertisement on Agreement. *4 Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj t« praznikov, i>opiai brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York; N. .Y. Telephone: Barclay 6189. NOVI PREDSEDNIK Z nastopom Herberta Hoove rja kot predsednika Združenih držav, se prične novo poglavje v zgodovini le dežele. Kakih dobrot se smemo nadati od nove administra^ rije' Ali bo Hoover ostal zvest WashingtonoYermi svari-Im, da je treba zaščititi deželo pred zapletenimi zvezami z inozemstvom i Ali bo posegel glob je v zadeve zunanjega svetal • i V svojem prvem govoru se je zavzel za dve stvari: za strogo izvedenje postav ter za vzdržanjc svetovnega miru. Smatrajoč Kelloggovo pogodbo kot sredstvo narodne politike, je izjavil Herbert Hoover, da bodo Združene / i države v polni men prispevale k civilizaciji, kajti naš napredek in dobrobit naše dežele je v soglasju z napredkom in dobrobrtom celega človeštva. V to s vrh o je priporočil, naj se Amerika pridruži svetovnemu razsodišču. To je po njegovem mnenju edino pristojno mesto, J*i lahko rešuje spore med narodi. Noben prejšnji predsednik ni inozemstva tako dobro poznal kot ga pozna Herbert Clark Hoover. I V inozemstvu je dolgo časa deloval pred vojno, tekom vojne in po vojni. |£S I i Hoover pozna trike evropske diplomacije in so mu natančno znanfc razmere v Evropi. I>a Amerika ne bo hodila za nikogar v ogenj po kostanj, je razvidno iz stališča, ki ga. je zavzel napram .Ligi narodov. Ligo narodov smatra za ogroževalko, ne 9 8MB BM ^^^B pn za zasčitmco svetovnega miru. Njegov govor je bil jasen in odločen. Kar se tiči razmer v tej deželi, je v prvi vrsti omenil prohibicijske postave. | Zavzel se je za strogo izvedenje teli postav, obenem pa priznal, da je prohibicijski amendment ustvaril v deželi neznosne razmere. > Tega je krivo v prvi vrsti prebivalstvo, ker postave omalovažuje oziroma se skuša izogniti njihovim doloe-bam. .'P ' |18p : II K strogi izvedbi teh postav morajo prispevati tudi posamezne države. Izrecno je pa poudaril, da ima državljansvo pravico javno a gi t i rat i za preklic postav, ki mu niso povolji. j S to svojo izjavo je nasul prohibicijski m fanatikom jako hudega popra. • Ponovno je omenil, da bo imenoval posebno komisijo. ki bo preiskala zadevo prohibieije. Pa ne samo to. Vse pravsodje bo natančno preiska- fno ter skušal doseči, da bo po možnosti modificirano ter prikrojeno zahtevam modernega časa. Hooverjev program je jasen in širokopotezen. Hoover ni politik, pač pa praktičen človek. Izvoljen je bil s tako večino kot še noben predsed-! niški kandidat. I nHHngi m Ig S pg I Upati je, da bo ostal zvest obljubam, ki jih je zadal ; svojim volilcem — ———---— Josip Kostanj evec 65-letnik. B-t-frjjMj V torek 19. tebr. je m i mil o 65 i 3. Svobo-'doljubni in bojeviti Afga-nci pa so to prvo angleško ek špedicijo sma-! gov i to odbili in nato s tiho pod-I poro Rmije vzdržali Štiiide^et let mirne, četudi mrzle odnešaje z Anglijo. Tudi druga angleška ek--pedicija 1. 1878. proti Knbulu in Kandaharju ni dosti dosegla. Za Angleže so nastopili boljši ča-'si. ki so j)o s-gii v boj z zlatimi funti in vstoličili na afganistanski prestol emirja, ki so mu bili fanti ljubši od rubljev. Tako so se do leta 1893. odnosa ji v toliko .boljšali. da je bila sklenje na med Anglijo in Afgan stanom razmejitvene pogodba. Po tem aranžinanu so prestopili \ Angleži k direktnim razgovorom z Rusj o nadaljnji u-odi Afganistana ter končno dosegli. da so 1. 1907. priznali Rusi Afganstan kot angleško interesno sfero in ]>rcliehali .s svojo ]»roti angleško propagando. Mir, ki je sledil temu spirazumu. je bil nato nenadoma prekinjen 1914.. ko so se mej svetovno vojno dvignili na pobudo nemških agentov in s podporo Afgancev severoza-padni indijski gorski rodovi. Vnel se je boj. ki je trajal do let al919. in v(;'-a! okoli 200.000 angleških vojakov. ' Po j«>razu Nemčije j« prevzeja nje mesto Rudija in uvafcujoč stra-teg-čen položaj Afganistana napram Indiji, podprla z vsemi sredstvi borbo A f ganete v za svobodo in samo-tnjnost. Sklenila je /. njimi L 1918. prijateljsko pogodbo in pričela s premišljeno ekspanzijo od Merva preko Herata na Kandahar in po črti Buhana-Kelif-Kabuj na Kajberške prelaze, pri čemer jo je tiho in izdatno podpiral z rusko po-močjo vpostavl jeni kralj Amanu-lah. Ta tiha ruska penetracija v Afganistanu Angležem seveda ni bila prav nič všeč. Poznavajoč ori-jentasko men tali teto Afgancev niso sledili z h/>vci in skušali so parira-ti rdečo propagando z zlato proti-akeijo. ki pa zopet ni uspeja popol-' nema zadovoljivo. Zato je nastopil s svoje misteriorsno misijo polkovnik Lawrence, ki je znan kot eden za Veliko Noč Nakazila v dinarjih, lirah in dolarjih o« pošil jamo vedno z ^najhitrejšimi parniki i preko najboljših zvez. Za pravočasno izplačilo se obrnite prav« časno na — Sakser State Bank 82 Cortlandt Street i New York City naj udobnejših ;mtr'e."kih agentov zh ozemlje. Prednje in Osrednje. Azije. V koliko je njegova misija j uspela, se še ne da reči. gotov»» pa( je igrala pri organiziranju zadnje-1 ua upora proti Amanulahu veliko vlogo in da afganska vlada -ni zastonj razpisal ninnjegovo glavo ^ i-soko nagrado. Mokva kar nič ne taji svojih simpatij do Amanulaha in je že ba-j je izročila -amozvaneu IIainimula-| hu ultimata, v katerem.Tahteva oin iz Pariza v Moskvo, kjer jc prejel podrobne "nstrukeije rn nato z letalom odletcl v Afganistan. , Ivakn se bo lo razvijali v bodoče dogodki v Afganistanu, je težko prorokovati. Gotovo pa je. da ne bo odločni Amanulah zlepa popu stil in da >e moral morda kmalu umakniti v senco atiirleških topov samozvan'^' Habibulah. ki sedaj izdaja izgonska povelja za ruske pilote. inženjerjo r;i mehanike, ki -o vstopili v službo za via le Amanu-'alia. Po vesteh iz ruskih virov prflira Amanulah z uspehom proti Kabu-ju, pri čemer jra potlpira Ali Ah-m°d Kan. irvak Amanulaliov dasi g \ ( Angleži proglašajo na novega pre-tendenta. Grupaeija sil bo peh. ———^ - — Ekspedic ja na: Sumatro. 3. februarja se je odpeljala iz Poisdffiiiu pri Berlinu na Sumatro aest članov broječa znanstvena ekspodieija, ki bo proučevala odbijanje svetlobo po Einsteinovi relativitetni teoriji za časa sohič-jiega muka letos dne maja. Nove železnice, novi predori. V Franciji in ItaHiji se inero-dajni čruitelji že dolgo ukvarjajo z novimi železniškimi projekti. Xajxil sklenjeno je, da se zgradi še en pred~" skozi Mont C-enis; j-odoben načrt obstoji glede sv. Bernharda, ki dobi nov. lb km dolg tunel; mali sv. Bernhard pa dobi 23 km dolg predor i-n za ^Iont Btane obstoja načrt 12 km dolge-ge.ga predora. Projekti so že v toliko doboreli. da razpravlja o njih glasilo fran-eoskih železniških podjetnikov. "La Cronio t jopič. S- daj se kopa na Dunaju skoro v.-ak dan iu kopel j i pri temperaturi 10 ali 20 stopinj pod ni-čl > niso ni'"* po-ehne'^a. Dr. Bardoch ima nekaj tovariši je, ki pa >i upa pljusniti v vodo mo če ni premrzla. Srdeni icv:iri-šcv je "meto t • dni dovolj peginn i. sf> kopali v mrazu '20 ^t >pinj ped ni('-li>. Po kopelji so pili vr >čo juho ali < aj. Interesantno je tudi dejstvo, da je dr. Bard >c}i največji sovražnik alkohola. Sam pravi, da •ra je baš to oCuvalo tako odpornega in svežega. Odkar ifrvrSuje svojo praks-', hi tega je že 37 let, ni b'l še nikoli bolan. Še večje čudo od njegapa je bil bivši komorni >lu--a barona Rotsehilda. neki Schle-singer. Ta s- je do svojega 80. le-;a kopal vsak dan v Dunavu. ob vsakem vremenu in vsaki temperaturi. DRAMA SREDI DUNAVA V Regensburgu na Nemškem, liedalc"- Od avstrijs»ke meje. je letos zamrznil Dima v. Takfiga mrazu ne pomnijo omlotni jvre bival- ei ž;; celili trideset let. Zato se tega dejstva posebno razveselili športniki, ki so brez dolgega pomišljanja sklenili prenesti radosti drsal škrga športa na zamrznjeno reko. Število drsalcev je naraščalo ;kJ trre do ure iu rpopoldne. ko je posijalo rslabotuo. polnjeno solnce na reko. je bilo sredi Dunava več sto ljudi. Naenkrat nekaj žahreš-či in poC-i. Iz stotih grl se je litr-pral krik s?oze . . . Ledena -skorja se je prekla.la baš tam. kjer so se tega najmanj nadejali in skozi odprtino. ki je zijala sredi reke. je vrela voda z nepopisno naglico na dan, na ledu pa se je napravila zmrzlina, ki je zalivalo staro in mlado. športnikov se je polastila velika panika. Mlajši drsalci, posebno otroci med šestim in devetim letom, katerih je bilo skoraj več kakor odraslih oseb. so vpili, da bodo utonili. Položaj se je še po-slabšal, ko se je odtrgal velik kos ledu in so ga gnali lede no mrzli valovi ve"* sto "metrov naprej ter jeii z njim butati ob zaledenili breg. Iv sre"-' je bilo med drsalci nekaj pogumnih športnikov, ki so si bili svesti nevarnosti. Spravili so na varno najprej ljudi, ki so se drsali na reki. potem pa so šli pomagat deei, ki se je potapljala že do vratu v vodi in je obupno klicala na pomoč. Komaj je bilo to pri kraju, je nastal naioean triršč. Led se je začel lomiti kar po sredi, voda je odnašala ledene plošče in je drobila ob bregovih, iz dolge razpoke sredi Donava pa je kipela voda. ki je kmalu narasla za dva metra. t Nastala je strašna naravna drama. ki je tembolj s strahom navdala ljudi, ker so pravkar ušli : smrti. A da ni bilo ne',kaj pogum-j nih športnikov, bi bila imela smrt :' bogato žetev; razen par utrjenih plavačev bi bilo nad 150 oseb kon-"irio v mrzlem ledenem grobu. i----- ■ ADVERTISE m "O!03 Naroda". I Feter Zgaga i Še ena iz E.bnica. Iz ('levelanda 1111 piše dragi ro-I jak: j — Tako natančno si bil opisal J par ribniških posebnosti, da ti 1 skoro res ne morem vrjeti. da ni--i bil še nikdar v Ribnici. -Je vse reti tako kot praviš. V nadi, da boš kmaiu še kako pri tnr> ribni-' jško povedal, te lepo j.oz Irav!jam. A. L. IZ DOMOVINE ZIMSKIH ŠPORTOV i - i * Da so Švedi tudi v hockevju na' ledu mojstri, so pokazali na lausk" o'impijr li v St. Merivu. kjer s-- zassedli drujro me-to za neprem; <_r ljivimi Kanad jci iu > [-»kazali k najboljše mo'tv Rvrr»pe. Ijctos seta prvenstva vršila vllulinipeštij in. kakor znano, je za^tlla pr\ i' me.-to bratska CVškosIovaška. ki j • ••> tem zopet dek;t*.il;:. v '<:!';<> nagli mi ken-aki se bliža <■ taiim v«*likii: narodom n;i športnem pclju. 1 lioj je b i izredno rgiuv- n. .M. d žari. Av-trijei 'n na lih;m .m> tu Italijani upali na 1:0. V-i e upali tem lažje, ker ni l»i! najhujšega naprotnika — Švedov. Šel« polagoma prihaja na dan. zakaj ;>r vak; ni-o šli iskat n- d v.i. I d ■! / ba bi bil« stala mnoge v '- k -t b; lahko prinoda. Moštvo ki d ma i malo igra in se zbira !•* za turn -je. | je bilo premalo vnrrano i t Jiajbrž«1 nti bi niogl ) ea-tno na trpati kot j lanski prvak. Zima je na-t >p ia j po'.no in brez ledu — ni -vja. Igralci nimajo niti sedaj, ko je >e-i zona na višku, mnogo prilik - za i Igranje hečkeva. ker se p"v 1 inr; 'le — bandy (n >«romet na 1 ■ u . ; Dandv igra lligra'lce\ na pr štoru, ki ima eniike dimenzij" kol nogo Imctno igrišče. Igra je zelo pojni larna in ima skoraj tiike mnržict pristašev kot nogomet. Xedavn-- je norvši:i pre-tolo-. naslednik Olaf zaročil .- .-edrieno. švedsko prineezinjo 31 a rt o. Ob tj priliki osvežujejo šved. ki Iidi -jio-■ mine na priljubljenega pr drlona-sletluika kot športnika. Že njegov oče. Gustav Adolf, goji kot 4o h ten mož še vedno lahko atletiko. Olaf prekaša vse član - kraljev-k rodbine in ne goji s; »o rt a :;;mn :a > -b«'. temveč se nd«dežu je tudi tekem. V Amsterdamu je bil med ved;;«"i v norveški olimpijski regati. J i i 1 je tudi prvi «*d,"ju vladarjih hiš. ki je defiliral kot tekmovalce pred častno tribuno v Amsterdamu in a tem •dokazal, da .sport vzpraja zdrav duh 'n zdravo telo v viakomur. Olafov najljbši sport je smučanje. O njem >c lahko reče. da je bil rojen s smučmi na nogah, ker ni bil še tri leta star. ko se je pričel ličili. Njegov učitelj in trikratni zmagovalec v Chamonixu Thorleii' IJaugh je rekel o njeni: ''Te Olaf — vsi Xorvozani ira kličejo doma-1 če po krstnem imenu — ne bi bil roj on zato. da pocitane kralj, bi bil prvak na smučeh, ker je izredno( nadarjen za to panogo. Xjegova, vzdržljivost je čudovita." Kot di-j jak se je prestolonaslelnik udelež -val vseh visokošolskih smuških te-, kem in je stalno tekmoval tudi na slavni skakalnici v Holm^nko. lul kjer je odnesel svojim tovarišem} marsikatero lovoriko. Gledalcev je 1 bilo često do 25.000, v.si ene misli: » Xaš bodoči kralj bo vreden tradicij svoje zemlje! 1 Tudi njegova zaročenka švedska princezin^a Marta, je navdušena' športnica. IVoda je Obirala dobro. ; Ja sta se oba prijatelja športa spoz-;nala in vzljubila 11a lanski olim-I pijadi sredi bojatea i^magosilnejši-ga duha in trdnejše volje. Princ°-zinja je navdušena plavačica; zelo' rada tudi kolegari. To i,rvira o Kakor sem zadnjič rekel, se Uibničanov nekoliko bojim. Ne bom povedal, zakaj, tinla verjemite mi. da nnam precej vzroka. Dobro, pa naj bo. Zgodilo se je pred več leti v slavni ribnrški dolini. Živel je precej trden kmer. tki je imel pridno iu krepostno ženico Urško. Ona je bolj kot pa 011 -krbela za j^o-spedarstvo in go>prxlinj»stvo ter v pravcan jkuiicjiu {mdpirala tri hišne vogale. In če bi on če" rti vo-gal spu-til, bi ona najbrž Še tega vzela na svojo ramo. Se predno .sta se ppročila. bil I r-cej živ in veternjaški. P > poroki se moški ponava li uneisejo, 011 se je na ni. liaš nasprotno. Za-čelje dirjati in skakati eez plot. Le malokdaj bil doma. te.* jc ženi pftpovedoval. da ima z laj v tej. zdaj \ oni vasi opra v k. pa ni imel 1 k rot a nobenega opravka, ampak za drugimi babami je lazil. Zdaj j bilo treba i'i po v:no na HrvaŠko — tuli «r«>s!ilno sta imela — zdaj se mu je mu lilo k irihti v iJjubljano. zdaj tukaj, zdaj tam. j I rška je zavela kmalu nekaj .slutiti, pa j" Itiia panutna in krr-t". na ženska, kakršnih je i* ma- i lo dandanes. Nikdar mu ni n • očitala, nik-! dar ga ni o ničemur spraševala. Prijazna i u dobra je b.ia / u.;im, kakor da bi niti ne slutila o njegovih grehih in pregre-ški-h. Pa je I presnr-ro dobio vedela, če že vsega ne. že vsaj n.'kaj. Jakob, •■ -.••m da je bil dak«d»t — toda to ni rfjegovo j.rav< im", t— je postajat vedno bolj predr-, zeti. I — ' 'c>a bi se bal — si je mi lil — saj ima moja žena zaplaiika-ne oči. j Toda ženske ga niso posebno rade imele. Dekle so bile po tri, štiri dni v hiši. pa >0 šle I rska ni 1 nobene vpraaaia. zakaj gre. Liška !je predobro verlela. In tako je potekel teden za t -d-nom, mesce za mesecem, leto za letom. I Jakob je švigal s* iniutja. I*r-ška je delala kot da nič ne vidi in trpela. Toda vsakemu napoči ura plačila. tudi Jakobu je. Postaren »Jak' bo v 1 j ■ bil • pripeljal nekje od Laškega ; >to-i ka -precej č? Ino m vc-to, L itT-ko po imenu. Sosed je še! par dr. po po po:-f>ki v gozd, k j r 1- • jc prehladi! in 'kmalu na-to umrl. ' Lenčki je zapustil borno domačijo in kup dolgov, tc la mla la vdova je bila' pridna, po-' ena in (klovna, 'pa je šlo za .-ilo. i I 1 rška in Lcnčka s;;i p stali (kmalu dobri prijateljici. Tola , saj veste, kaj so dobre prijateljice dandanašnji. Večinoma vse 1-0 kakor mačke: »predaj se Jobrika-1 jo zadaj pa praskajo. Lcnčko je zapičil .Jakob svoje oči. Lcnčka -e mu j zazdela najpopcrlnejša ženska na svetu in ves svet bi dal. če bi mogel L< n*'--ko objeti in jo poljubiti na zapeljive črne oči. 1 Lovil jo je na vseh kri/p -; ih, zjutraj in zvečer, pred mašo in ' po maši ter je vzbujal skoro javno -pohujšanje, ona se mu je izogibala. toda dakob je bil kakor divji petelin. Gospod tehant Doliuar so ga trikrat poklicali k sebi it mu dolgo pridigo napravili, pa kdo bi učil starega osla pameti. Lenčki pa je ponujal nebesa, če pride samo enkrat po noči pod staro tepko na sestanek. Toda Lenčka ni verjela v Jakobova nebesa. Samo smejala se ( je. Ker nebes ni hotela, je ponudil goldinar. Tudi goldinar je odločno zavrnila. — Oh. Lenčka. kaj naj ti dam? — je stokal in prosil v neizmerni stra-ti. — Vse ti dam. kar hočeš. Kot najbrž sama veš. draga či-tfVteljiea, imata tudi krepost in , zvestoba svoje meje. Hudi". k: je vedno na delu. je najbrž tudi lepo Lemiko pretental, da je rekla:, — (1e mi daš kračo, pa pridem. < Da so ženske o»d samega vraga. vam bo jutri v tej koloni razodel o. jU 'v1'" r -WWS^Sot^JS^ot OČE USTRELI TRI OTROKE Vab Antwerpen je le dni pod vtisom grozne tragedije, ki se je odigrala v stanovanju inženjrrja Viktorja Deceustrja. Mož je hladnokrvno ustrelil tri svoje otroke,' nato se j«- pa sani javil policiji. j ^Jiwmjer Deeeoster je bil poro-tVn nad 2."» I t. Z ženo je živel v finvnem zakonu? otyi sta bila v Antuerpnu ugledna :ji s pošt ova-1 na meščana. V zakonu sta imela Četvero otrok, <«1 katerih je bil najstarejši Julijan s-tai« let. ' najmlajši Jo ef pa 0 M. Od Sti-' rili otr«>k je samcT najmlajši preživel grozno tragedijo. Opoldne je prišel inženjer kot (bieajni domov h kms ln. Bil je zelo dobre volje in nie n' kazalo/ d;» snuje na tihem grozne nakle-pe. Predlod hodom je ženi dejal, j pomešal h neko omamno sredstvo in poehnliea L je bila, da so začeli otroci nena-h doma kinkati in dremati. Nato soj o.lšli spat. Toda dočim so se dečki le sami slekli, je obšla 201etno hčerko Johano taka omotica, da je ] zaspala na stola za mizo. Xa ta j tr- notek je čakal inženjer. Ko sr vsi štirje otroei zatisroh oči. je i pri -topil k speči hčerki, ji nasta- j \ il samokres na sence in sprožil. 1 Smrt mo tii strel je zbudil najsta- ] rejš jra sina. ki je prestrašen pla- } nil s postelje. Toda klic na po- , moč nn je zamrj v ustih, zakaj ' eetovr krogla ga j" zadela v glavo , n mrtev se je zgrudil na tla. po- -«"ila .sta še dve strela in usmrtila ^ drugega, .sina. Inž-njer je nato nt op i l k postelji, kjer je kljub strelom še vedno spal najmlajši sin, poljubil ga je na čelo in takoj i nato telefonično obvesti] policijo j o krvavi tragediji, ki se je pravkar ^ odigrala v njegovi hiši. ( Na komi-arijatu je mož izpove- 1 dal, da je svoje tri otroke ustrelil. 1 ker je prepričan, da ga je žena va- i rala in da mu j" bila v prvih letih i zakona često nezvesta. Prejel je v zadnjem času zaporedoma tr anonimna pisma, v katerih mu je £ neznani pisec poročal, da ni oče s prvih treh otrok in da je samo 1 najmlajši sin njegov. Vsa tri pisma je inženjer pokazal komisarju. Izkazalo se 'je, da jih je plsa- . la ena in Ista os'dia. Na vprašanje če pozna anonimnega pisca, je ^ inženjer odločno izjavil, da ne. ^ Naravnost nepojmljivo pa je, da . ženi sploh ni ničesar omenil o pi- ^ smili. ^ Pcl cija je ugotovila ; da je in 1 ženjer že lani večkrat prejel ano- s nimna pisma, v katerih pa nikoli o ni bila omenjena ženina nezvesto- 1 ba. Zdi se, da je postal nesrečni inženjer žrtev podiega intriganta. ^ ki se je hotel osvetiti, ni pa tudi r izključeno, da si je n"kdo vse sku- s paj samo za šalo izmislil. In ta ( neokusna šala je zahtevala življe- s nje treh nedolžnih otrok ter uni- 7 čila rodbinsko srečo Deceusterjevih. J ^ Deceusterja so oddali na opazo- ^ valni oddelek, kajti vse kaže, da fc je storil svoje dejanje v duševni ^ zmedenosti. j-_ t f Žrtve zimskega športa. ž Pred kratkim, so prepeljali v n berlinske bolnice nad sto ljudi. * ki so se bolj ali manj težko po- r škodovali pri zimskem športu. Pri draanju na Werssensee-u je izgi- p ml pod ledom en moška in dva F otroka. 't: % -V. J.. & ■ -' > u •• »S Pri 140 let starem možu. j Posetiti najstarejšega človeka na svetu, ki je nedvomno N. Šap- , kovski, ni tako lahk^. kakor bi človek mislil. Ta zanimivi staree živi visoko v gorah v Abhaski republiki na Kavkazu. Pred dvema letoma ga je posetil češki novinar injr. J. Krom. Zdaj, ko je star Saj »kov.-ki že 140 let, ga je posetil znani francoski pisatelj II nrv Barbusse. ki popfsuje svoje vt5se v franco -.ki reviji 4 * Le Monde**. Iz njegovega pripovedovanja o najstarejšem možu na svetu posnemamo mik at ere zanimive po-' drobnosti: 1 tO let— svetovni rekord svoje vrste, piše Barbusse. V Abhaziji vam pa često pokažejo moža ali ženo, staro 90. 100, 105 ali 5? več j let. Tu nj nič posebnega srečati sključenega sivolasega starčka, kij vam pokaže drugega starčka in pove, da stoletna staro-1 med kav-j kaškimi plemeni n' nič posebnega.j Nikolaja Andrejevima Šapkovske-ga pa poznajo vsi kot najstarejšega moža. Rad bi bit videl to sta-j ro grčo in zato sem prosil abha-sko vlado, naj mi da na razpolago kako prometno sredstvo, kajti pot v kavkaške gore je zelo naporna. Clan sovjeta Georgija, sam častitljiv starec z dolgo sivo brado, mi je odgovoril, da bi rad povabil Sapkovskega v Suhum. da se pa boji. da bi pripeljali mrtvega. Pot ie namreč dolga in nevarna. Od Tebelde do Lati je 30 km in te poti brcn žilavega kavkaškega konja ni mogoče prehod ti. Ment in mojim sopotnikom je dala vlada na i razpolago konje i^ tri miličnik« i ;ot vodnike. Temnilo se ie že, ko | .smo prispeli v Lati. Ker s^ je bližala noč, smo sklenili tu prenoviti in zjufraj nadaljevati pot. Naselbina Lati živi patrijarhal-no in gostoljubno življenje. Stanovalci hiše, v kateri .smo prenočili. so sedeli okrog ognja, ki je plapolal kar na tleh velike izbe. Peči sploh ni bilo in gost dim je zakrival strop. V izbi n: bilo nobenega pohištva, izvzemši skrinjo in nekaj lesenih klopi, pač pa je bilo ; mnogo kur. ovac in celo mula, privezana k >teni. Nas pa niso sprejeli v izbi, temveč v sosedni manjši čumnati s kamnito štukaturo. N*a steni smo videli nekako staro trgovsko firmo s tipičnim srruzin- , skim motivom. V tej hiši so vladale še stare šege in običaji. Gospodar je bil srednje premožen kmet. Zvedeti smo hoteli točno ime starca, ki smo ga hoteli poseti-' ti in vprašali smo po njem gospo-j dinjo. Med kav kaškimi plemeni pa ni dovoljeno, da bi ženska v navzočnosti tujca izgovorila ime tujega moškega. Zato nam 00 letna ženica ni odgovorila na vprašanje. Tudi mlada žena, ki smo jo vprašali, koliko ima otrok, nam ni od-' govorila. Tako vprašanje iz mo-; ških ust se smatra med kavkaškimi plemeni za nedostojno. Kmalu smo pa od Tiaše 00 letne, gospodine zvedeli nekatere podrobnosti o 140 letnem starcu.! Izkazalo se je, da je starka njegova sorodnica in da se piše Arum-suda Sapkovska. Pripovedovala je nam, da je bil Nikolaj Šapkov-. ski rojen na Poljskem. Njegov oče Andrej se je preselil na Kavkaz. Arumsuda je trdila, da je njen strie. ki je bil že staree, ko je bila ona še dete, star zdaj 140 ali 146 let. Drugo jutro smo posetili kav-kaškejra Metuzalema. Prispeli smo na veliko livado, sredi katere je stala lesena hišica. Kljub temu,1 da jo pršrlo, je bilo na livadi mno-j go ljudi in med njimi tudi starec z dolgo s.vo brado. Opiral se je' sicer na palico, toda hodil je dokaj dobro in hitro. To je bil mož, ki smo ga iskali. Oe se Arumsuda ni zmotila, je bil Nikolaj Šap-kovski rojen leta 1782 za časa, Katarine Velike, sedem ^ pred francosko revolucijo. Če hi bil živel v Franciji, bi bil lahko osebno poznal Ludvika XVI., Marijo Antoinetto, Dantona in Robespie-rra. Sapkovski se je nam na pozdrav priklonil in položil roko na srce. Predstavil je nam svojo ženo in o-troke ter nas povabil na teraso Ss A- - : i- svoje hišice. Z močnim in jasno zvenečim glasom je naročil naj nam prineso stole. Začeli smo kramljati. V pre-1 •dedkih, ko so moji spremljevalci j' tolmačili starcu vprašanja in ko je on odgovarjal, sem ga radovedno ogledoval. Mož je r^s zelo star,' toda na pozna se mu, da bo imel kmalu za seboj poldrugo stoletje.!' Njegov obraz ni tako naguban, p . 11 kakor so obrazi drugih starcev, j oči niso vlažne in motne, koža ni hrapava. Njegov pogled je jas^n, j' kretnje živahne. Nobenega znaka ■ senilnosti ne opaziš na njem. Očal ne nosi in v čeljustih mu štrli še en zob. Tarnal je samo,j' da zadnja leta ne sliši dobro. Pripovedoval nam je, da sploh ne vej! kaj je bolezen in da i^ pred 20 j leti nosij .se tovor, pod katerim bi omagal vsak 2."i letni mladenič.' i Ko je bil star 120 let, se je kopal jJ pozimi v reki. česar bi ne tvegal I uoben mladenič v Lati. Mnogo j" pil, pa tudi jedel je rad. < Vinu ima zahvaliti za tako ' ! visoko starost ? Sam pravi, da bi 1 ne b:l nikoli dočakal tako visoke starosti, da ne živi v gorah na' zdravem, svežem gorskem zraku. Gore da rode stoletne starce tako lahko, kakor stoletne hraste. Nal" stara leta je Šapkovski to, kar je- ' do vsi ljudje, ki nimajo zob. O-petovano je izjavil, da je bil \.] mladosti velik požeruh zdaj mu pa jed ne tekne več tako dobro. ' Zanimalo nas je, če se Šapkov-j' ski spominja važnih zgodovin- j] skih dogodkov ali znamenitih mož.' ki so živeli v njegovi mladosti, i Toda v tem pogledu nam staree i s svojimi spomini ni mogel pos*r.j- 1 či. Svojega kraja ni nikoli znru- t stil. zahajal je kvečjemu v sosedne i naselbine. Razum Suliuma ne < pozna nobenega večjega kraja, j Njegovi spomini se tičejo samo do-maČih dogodkov, pohodov v sose- ( dne naselbine, kjer so kradli ž-n- i ske in živino. Spominja se še, ka- t ko je stala blizu njegove naselbine i turška vojašnica. Drugi dan sem š'd tja in res sem videl razvaline velikega poslopja. To poslopje je < bilo porušeno pred dobrimi 100 I leti. i 1 Po dolgem kramljanju smo bili i pogoščeni. Za slovo mi je hotel i starček poljubiti roko. Objel sem ] ga in izkazal dolžno spoštovan je' i njegovi visoki starosti. Potem smo t se vrnili v Suhum. j t --, Radio ni za parlament, T j tako izjavljajo Finci, ki so- bili uvedli radio v državnem zboru. Pravijo, da poslanci ne govore več s'tvarno, marveč demagoško za po-slušalce radia. K :- i! NAZNANILO. Naročnikom v državi Pennsyl- 5 vania naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal zastopnik naše- ^ ga Jista Mr. Joe Černe in ga obenem rojakom toplo priporočamo. Uprava lista. H Jn AKAVNOST V TRST [BH Skupno Potovanje po COSTJLICH progi priredimo dne i 29. MARCA 1929 i ; NA NAJNOVEJŠI MOTORNI LADJI I "Vulcania" l ki ima 24,000 ton prostornine, je 632 čevljev dolga, ■ 80 čevljev široka in 91 čevljev visoka. Motorji razvijajo 33,000 konjakih sil in-vozi z brzino 20 vozlov na uro. TA PARNIK VOZI 11 do 12 DNI DO TRSTA, iz TRSTA do Ljubljano pa vozi vlak samo 4 ure. Za nabavo potnih listov in vsa pojasnila se obrnite na SAKSER STATE BANK ^ 82 Cortlandt Street : New York, N. Y. a DODELJENE SO NAM NAJBOLJŠE KABINE [lS|l ERDELY OBSOJEN' I a. feb. je bil v Budimpešti za-' ključ n eden najsenzacijffialnejših kr iminalnih procesov, kar jih pozna madžarsko sodna praksa Končana je bila obravnava ]>roti la-žigrofu dr. Beli Erdelvju. ki je bil obtožen umora svoje žene, lepe gledališke igralke Forgaoo- ve. Skoro dva meseca je trajala razprava, ki je a* vsej madžarski javnosti vzbujala ogromno senzacijo. Bela Erderlv je bil ohs'»d-bo, na podlagi katere je bil Bela Enl'dy radi umora, poskušdnega umora, ponarejanja m^nie, ponarejanja dokumentov, goljufije in poskušene goljufije obsojen na dosmrtno ječo in na 10-letno izgubo časti. Ixtoča>fcio so bili ol>sojeni tudi njegovi soobtoženei, in sicr Franc Boros radi ponarejanja listin in menic na leto dni. Josef Filo na poldrugo leto in DanieLskv na 6 mesecev ječe. V razlog ][ olisodbe je sod šče utemeljevalo? da je Ana Forgacso-va nedvomno umrla nasilne smrti. Vsi indieije kažejo, da je bila For-gaesova umorjena |>o točno zasnovanem načrtu. Izključen je vsak dvom o objektivnosti avstrijskih prič, zakaj avstrijski preiskovalni ! podnik (Jeril se je resno potrudil dognati resnico. Njegova pozornost je bila osredotočena na vsako malenkost. Tudi avstrijski zdravniki so bil: v vsakem pogledu ve--t(ii. Sod iši"1 je v obsodbi dalje odre-1 lilo. da se zavarovalna polica Ane Forgacsove vrne zavarovalni druž-' bi v Frankfurtu. V nadaljnem utemeljevanju obsodbe je sodišče navajalo, da so bili na truplu Ane Forgacsove ugotovljeni zunanji znaki nasilja in da bila nasilna smrt gledališke igralke v ob-fcoženčevem interesu. Prič. ki hi bile prisostvovale zločinu, sicer ni. toda vsi neposredni dokazi pričajo, da je Erdelv morilec. Obtožencev zagovoifnik dr. Gall je takoj ]»o razglasitvi obtožbe vlo-iil ničnostno pritožbo. Ko .so Er-lelvja vprašali, če sprejme obsodbo, je svečano izjavil: "Apeliram, v s v est i si svoje nedolžnosti." Po razglasitvi obtožbe je zapustil dvorano in smeje zaklical: 'To je bil res dostojen zaključek cabareta!" NAROČAJTE SE na Ci AS NARODA"! mralfin vlnmilra v vinAvn Pred tedni so v Zagrebu aretirali nekega Ivana Petraka. rojenega v Zagrebu leta 1901. Po poklicu je tapetarski pomočnik brez služb ', stanoval je na Savski cesti. Zadnje čase je zagrebška kriminalna kronika beležila številne večje in manjše vlome. Vse je kazalo, da obstoja dobro organizirana vlomilska tolpa, ki j* vse vlome! premišljeno in po načrtu izvršila.' Kot član te vlomilske tolpe je bil aretiran tudi Ivan Petraka. Zagreltsko r' darstvo j«' bilo prepričano. da je vodja vlomilcev star in izkuš n zločinec. Kajti po načinu vloma se spozna tudi vlomilca. Vsi vlomi v Zagrebu so pričali, da je vlomilec že vajen tega posla in da ima novince, ki mu po-mogajo pri delit. Zanimivo je, da vsak vlomilec uporablja pri vlomu posebno orodje in zapusti za seboj tudi vedno i.ste sledove. Policija, ki ima v ev:denci vse vlome in tudi vlomilce, čijih način vloma ji je že znan, večkrat že samo po teh podatkih izsledi pravega zločinea. Ivan Pet rak n; star vlomilec po letih, saj mu jo šele 28 let, na stran pota je zašel zgodaj. Že leta 1016.. ko mu je bilo komaj 15 let. je b:l obsojen na eno leto ječe zaradi tatvine. Leta 3010. j? bil zopet obsojen na 18 mesecev ječe tudi zaradi tatvine. Leta 1021. so ga izgnali zr, pet let in leta 1022. j1? bil obsojen na pet let ječe, katero je odsedel v Lepoglavi. Ko se je vrnil v Zagreb, je poli-eija nanj posebno pazrla. Pazila je na vsak njegov korak. Njegova preteklost in nj 'govo zločinsko življenje je bilo krivo, da ga poli-cija ni pustila v miru. Zato je povsem naravno, dn je policija dobro vedela, kako vlomilec živi 'n s čim se ukvarja. Pred tedni so jra aretirali in obdolžili, da je izvršil več drznih vlomov v Zagrebu jn da je bil organizator velike in nevarne vlomilske tolpe. Policija se ni motila. Pri zaslišanju je aretira-nec priznal, da je izvršil zadnje mesece v Zagrebu 16 vlomov. Policija je pa bila mnenja, da ima na vesti š<* druge deJikte in j" uvedla preiskavo, da odkrije nje-' gove grehe. Po dosedanji preiskavi je Pe-trak izvršil dva velika vloma. Odnesel je okoli 50.000 dinarjev. Pri Ostalih vlomih je bil njegov pbm majši Vsega skupaj je nakradel v zadnjih mesecih okoli 100.000 Din deloma v blagu, deloma v d>^-! na r j u. Ko je policija odkrila vse n j ego-j ve zločine, je Petrak vedel, da ga' čaka huda kazen. Vedel je, da bo moral zopet odsedeti večletno kazen v Lepoglavi, kjer se mu ni irodilo posebno dobro. Zato je razmišljal v zaporu osem dni, kako' bi ušel kazni. To je vedela tudi 1 policija in mu je posvečala posebno pozornost. Tako je zločinec sprevidel, da pobegniti ne more. j Ostala mu je še bolnica kot zadnje : upanje. Pred dnevi se je vlomilec nenadoma odločil, da mora' v bolnico, ker je bol iin. Toda-' z boleznijo je ; križ. ne pride kadar bi je človek najbolj potreboval. Celo hripe ni bilo v vlomileevo celico, čeprav si jo je tako želel. Zato se j" v obu-' pu odločil, da si razbije glavo, ti-' sto zločinsko glavo, ki ga je spra-! vila v zapor in v kaznilnice. Pe-' trak se je zaletel nekega dne z glavo v zid kakor kozel. Pri je brizgnila iz lobanje, toda ker je imel izredno trdo glavo, se mu ni pripetilo nič hudega. Obvezali -o mu ! glavo in ga na njegovo veliko pre- ' senečenje pustili v zaporu. Petrak pa ni miroval. Kar naprej je premišljeval, kako bi pri- *' šel v bolnico. Nekdo mu je v za-por prinesel žepni než in nato se ' je vlomilec odločil, da izvrši na • j .sebi težko operacijo zaradi kat"re 1 'ga bodo morali poslati v bolnico. 31. januarja mu je to res uspelo. ■ Okoli 6. ure so pazniki iz njegove ^ celice čuli krik in vik na pomoč. ' Paznik je odhitel v celico od kod- r 1 se je razlegalo javkanje in je na- ' šel na .leh vsega v krvi vlomilca ; Ivana Petraka. Poklicala je svoje predstojnike. Ko so videli, da je ] pomoč nujno potrebna, so poklicali rešilni voz. ki je trdovratnega samomorilca od p Ijal v bolnico.'' Zdravniki so ugotovili, da si je Petrak zabodel nož v trebuh in si je ranil črava m želodec. Poškodbe pa n so smrtno nevarne in tako bo vlomilec kmalu zopet romal iz bolnice v zapor. GROZOTE MADŽARSKIH JETN1ŠNIC Te dni so bili izmenjani m-d Češkoslovaško in Madžarsko politični zločinci in češkoslovaški državljani, ki so bili zaprti na Madžarskem in pripovedujejo o strahotnih razmerah v madžarskih jetnišnicah. Med drugimi je bil zaprt tudi ofieijant deželnega vojaškega poveljstva v Košieah Ri-pa. ki so je vrnil s transportom političnih kaznjencev i/. Madžarske in dal novinarjem informacije o nepopisnem trpljenju in straho- . tah v madžarskih jetnišnicah. Ripa je bil pred tremi leti na češkem ozemlju blizu madžarske meje ai— tiran 'in madža^-ka obmejna straža *ra je odvedla na Madžarsko, češ, da je vohun. V madžarski vasi Torna Nadaška ga je kapitan Fulop po ma Ižarskih metodah zaslišal in madžarski vo-, jaki so ga tako pretepali, da je | večkrat omedlel. Zavedel se je Šele, ko so ara položil i v sneg in polili z mrzlo vodo. Madžarska sol-date.-ka je m d zaslišanjem po zgle lu svojega poveljnika kar besnela. Kapitan je nesrečneža neusmiljen opr-tepal in i zbil mu je I več zob. Enako so trpeli tudi dru-|gi politični kaznjenci, j Ko je bil obsojen zaradi vohunstva. katerega mu niso mogli dokazati, je bil odpeljan v Budimpešto v po-ebno kaznilnico, kjer bi .moral sedeti let. Kaznjenci so (se najbolj bali zloglasne celice št. ,43. Pa tudi po drusrih celicah , so kaznjence strahovito mučili. Češkoslovaško državljanko Kopec-j ko so paniki opetovano posilili, j Neko Rumunko so strahovito mu- i čili in mnogo je bilo primerov, da so mučenega jetnika obesili na okno in poklicali uradno komisijo, , ki je ugotovila samomor. Še zdaj je zaprt na Madžarskem bivši u- ; rednik "Arbeiter Zeitunjr." av- i j.strijski državljan, ki ga Madžari j nočejo izpustiti, ker se boje, da bi , ne spravi] v javnrjst grozot po i I madžarskih jetnišnicah. Nesieč- j ;než ima tuberkulozo v najvišjem i stadiju in bo najbrž umrl. _ _ ] 1 ADVERTISE in GLAS NARODA , DVE LJUBAVNI TRAGEDIJI Pariška policijska kronika je be-i ležila te dni dve pretresljivi tra-. gediji. Na Rue Linne stanuje poljski hotelir Jetziowskv, ki biva . v Parizu že cd I. 1014. Ko je bil _ še na Poljskem, s-> je oženil z lepo JSalomo Makowsko, ki je bila 15 p let mlajša od njega, še zdaj, ko , je stara že 35 let in ima iOIetno p hčerko. je Šaloma zelo Irpa. Za-, kon j- bil spočetka srečen. M"ž i. mnogo zaslužij in žena si je e lahko privoščila vse, kar ji je po-želelo srce. Zahajala je v družbo, r v katero mož ni imel dostopa. Ta-. ko se mu je kmalu odtujila, sezna-l nila s- je z elegantimi Parižani in P pred dvema letoma se je hot'da od e moža ločiti. Toda mož je bil Še . vedno zaljubljen v n jo in ni hotel t ° ločitvi niči*-ar sliš;iti. Zakon-i. '*ke sreče je bilo konec. Žena je hrepenela samo po zabavi in Iju-i bavniu pustolovščinah. Ljubosu- - mni mož je nekega dne prebrskal ! predalčke v ženini mizi in našel . pisma, iz katerih je razvide! da ga žena vara. Prišlo je do hudega prepira, v katerem je pa zmagala žena tako. da jo je mož prosil celo o I puščanja. Šaloma je obljubila, da se ne bo več shajala s svojim ljubčkom. Drugo jutro j° pa slišala slnžinčad v spalnici strele in kmalu je planil na hodn:k hotelir, ki je nar -čil služinčadi, naj pokli-l če policijo. Policijska komisija je našla lepo Salomo v postelji I mrtvo. Mož je priznal, la jo je v spanju ustrelil. r) Nekaj ur pozneje je prišlo do ljubavne traged je na Avenue Cli-'l chv. 20-letni zobotehnik Cendrier je šel s svojo ITletno ljubico Car-* m u Masurovo na izprehod. Za- II ljubljenca sta se spotoma sprla, mladenič je potegnil bodalo in za- f> bodel svojo ljubico dvakrat v pr-sa. Slučajno se j" pripeljal z avtobusom mimo policaj, ki je mo-a rilca takoj aretiral. Dekle j. v e bolnici umrlo. ^lorilec je priznal, ' da je imel namen umoriti Masuro-a vo. Da bi se mu načrt ne izjalo-' vil, je namočil bodalo v strup, a _ - ZVERI V ČLOVEŠKI PODOB! e e -- Senzaeijonalni prases se je pri- - čel te dni v Vršavi. Na obtožni d klopi sede upravni uradniki in - vodja državnega vzgojevališča v - Studzijenicah. ki so obtoženi stra-e h ovitih zločinov. V zavodu so - namreč dečke tako mučili jn pretepali. da jih je več podleglo po- - škodham. Na obtožni klopi sedi 10 zveri - v človeški podobi: ravnatelj vzjro-i jevališča, sedem vzgojiteljev io r> dva paznika. Vsi so izvršili stra-. hovite zločine, a najbolj krvoločen i je bil vzgojitelj PodauKsky, ki je . vtepal učencem pamet v glavo s - palico. Gojene« je bičal z žilovko . ali pa z jrorjacc. Pod udarei po- - divjanega učitelja je eden ne-reč-i nih gojencev izkrvavel. Trpinče- - nju in šikaniranju so podlegli štir-, je učenci, 12 je pa težko poškodo-j vanih in ostanejo pohabljeni vse - življenje. Za trpinčenje nesreč- - nih gojencev so si vzorni pedagogi i izmislili na jgrozov i t e jš" stvari, i Tako so morali gojenci po cele no-> či preklečati na kamnitih tleh, ki - so bila posuta z grahom ali črepi-i njami. Posebna kazen je bila, da je moral gojenec vso noč držati nad glavo škaf vode. Ponoči so kaznovane gojence nenadoma zbu-1 dili in jih polili z mrzlo vodo, če-sto so pa sadistični in perverzni učitelji svoje učence zlorabljali. Včasi so prirejali orgije in baka-nalije in so nesrečne dečke popolnoma opijanili. Pijane so do krvi pretepali. — Proces bo trajal več dni, povabljenih je okoli 140 prič. Obtoženci bodo strogo kaznovani. Na Sredozemskem morja divjajo strašni viharji. Ladje ne morejo v luke niti iz Ink. Pred Marseillejem čaka do 30 parni-kov. Dijakom je prepovedalo obisk Narodnega gledališča v Bu-karšeti romunsfeo na učno ministrstvo >z utemeljitvijo, da so predstave za mladino neprimerne. iz Športnega sveta --- .c---- •• ■I I .. 'II WilllF ' II ~ V1DZMWOOO • UMMMWOOC , Slavni finsiki tekač Paavao Nurmi se solnči na s?trehi nekega poslopja v New Yorku ter kre pi svoje mišice. Ko je zadnjič tek-movafl, je prelettel razdaljo dveh milj v devetih, minutah. % •. - -* . . KNJIGARNA GLAS GLAS X AR ODA, 5. IMAECA 192D ' TTM. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York. N. Y. Marija Varhiaja: t platno vezano .. — ..„..99 I ▼ fino pl« tco .....................1.M v unzije Tesano ..............1 J*9 v fino U5Qje v«udo ........1.7® Rajski {luorl: v platno vezano ............1.99 v fino platno vezano ........1.19 ▼ usnje vezano ............ U6 v fino nanje rezana ........1,76 Skrbi ca dušo: v platno vezano .............M T fino platno vezano ......1.5") ▼ usnje vezano..............LCS v fino usnje vezano ........1JJ9 Slov. italijanski In italjansk« ilov. f Krvna osveta ............... ■lovar .................— — -9% Kuhinja pri kraljici gosji noilrf grelna kuharica; trdo veaana ..1.43 Kaj se je Markam sanjalo____ »veto Pismo stare In nave caveae, i Kazaki lei>o trdo vezana ............1.1$ Sadna vin« ................. .49 Slovenska slovnica (Breznik) trilo ve«. .................. Utt Učna knjiga in berilo laškega jezika .........................60 . Veliki vsevede! ..................g- Veliki slovenski spisovnik trgovskih in drugih pisem ........2.23 Voščilna knjižica .............. .50 Zdravilna EetlAča .................4« i 13el In plevel, slovar naravnega i zdravilstva .................. 1,39 Zbirka domačih zdravil............M JS5 J5 0 .25 Km*'tske povest, trtla ve».......1.— Kraljevi« bera*..................39! Križev pot, roman (Ran trd. vez. 1.10 Križev pot patra liupljenika.....70 Kaj se je Izmislil "dr. Oks.......45 Levstikovi zbrani spisi .......... .80 I. rv. Pesmi — Ode In elegije — Sonetje — Romance, balado ln legende — Tolmač (Levstik) ...76 i zv. Sveta Ura (s debelimi črkami) : . . v Platno vezano ............ J9 Zgodovina Umetnosti pri Slovencih, v fino platno vezano........1.50 IIrv:itifa in Srbih ............^ v fino nsnle ve«.............1.99 Zdravje mladine ............... 1.25 5 N'rbexa Nai Ucm: Zdravje in bolezen v domači hiši, v platno vezano ........... 1.— ▼ usnje vezano............. .1.5® v fino u«nje vezano..........1.86 fcvltkn srca mala: v platno vera no ............. .80 v o-Luid vezano .............1.20 v fino unije vez........... 1.59 ; Amerika, povsod anbre, (oma najbolje ............... Agitator < Kersnik) broS. .. Andrej Kofer ............. . .1._ Arscne Lupin j BAZNE POVESTI IK BOMANI: Hrvatski Molitveniki: 1 2. zv. Otročje Igre v pesencah —1 Različne poezije — Zabavljlce tn pumice — Jeza ta Parnaa —1 Ljudski Glas — Kraljedvorskl rokopis i— Tolmač (Levstik).. .71 t rt.1 o vez ..100 ZV. Slika Levstika In njegove kritike in polemike.............7| . 1.20 , Ljubljanske slike, —Hišni lastnik, Trgovec, Kupčij ski stražnik, U- radnik, Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Du- j hovnlk, itd.....................u Marjetica ...................... .59 Mladi gozdar, broA. .............55 .. JS M»je življenje .................... . .81 Mali Lord ......................g« Utjelia starosti, fi najfinejša vez ........ Slava l»ogu 7 mir ljudem, fii najflnejš „vez ........ Zvončec nebeški, v platno . fina vea .............. Vienac, tiajfinej 1 .... Tut v nebo, iiajfinejša vez Angleški molitveniki: (Za miadliMj CbiliTs Prajrerbook: v barvaste plaint e vesano ... ▼ belo koflt vezano ..... Key of ficavrn: v n*njr> »pztno Kef of Heaven: v najfinejše usnje vezano (Za odrasle.) Kfy of Heaven: v fino usnje vscano Child'« Prayerttockr Catholic lorket Manual: v fino usnjo veaano Ave Marta: v flao nanj« vezano ...1.C0 K'-ueska vcdeieralka ............ ev. 1.50 Reljfrajskl biser ................ ___I.CO Keli mecesen ................... .. .80 lte!e noči (DoMoJe, skl) trdo vea. ...1.— Bele noči, mali junak .......... . ..I.™ Ralkanako-Turika vojska ........ ... 1 00 Italkanska vojska, s slikami ____ Berač a stopnjic pri sv. Beku .... ICIacaJna Velikega vojvode ...... Boy, roman .................... i Bur ska vojska .................. 39 Rllke (Marija Kmetov«) ........ 'I^atin daevnik................ itu/.ičm darovi ............... Božja pot na šmarno goro ....... i?«tij» pot na ................... Boj iu unaga, pot«*« t ............ Cankar: Bela Krizanlcrna ...... " Grešnik Lenard, Mimo življenja, ..Lit L*9 br< ..LS9 ..L49 POUČNE KNJIGE. Cvefke .............. ! Cesar Jožef If...... CvetFri* Borograjska j čarovnica ........... i f'rni panter, trd. vez. bro.Š. . Abecednik slovensid ......... Anclczfjlviro bokznha ..... Cerkniško jezero .............. Iloiuači živinozdiavnik, trd. vez. Domufi ilvinozdravnili, br Notarjev nos, humoreska .. ...... .35 Narod ki izmira........... ...... .40 Naša vas, 1. del. 14 povesti .......g« Naša vas, II. del 9 povesti ....... .£9 Nova Erotika, trd. ves. .... •. .... « Naša leta, trd. ve»......... ...... .89 broSirano ............. ....... ,«8 Na Indijskih otokih........ .....* .09 Naši ljudje .............. .......40 Nekaj iz ruske zgodovine .. .......83 Nihilibri ................... .......*f spisal Mličinskl Darovana, zgodovinska povest IJa'matinFke povesti ........ Dekle Eli/a ................. 'Drama v /raku, roman ..... Dolga roka ................ Gospodinjstva ...................1.— Jugoslavija, Mellk 1. zvezek.....1.59 2. zvezek, 1—2 cnopiff ......1.81 Kahična računi««, — po meterald meri ............... ...>>.. .75 Kletaratv« (Skallcky).......... 3.99 Kratka srbska gramatika.........39 Knjiga « lepe« vedenja, Trdo vezano ................1.9® Kratka zgodovina Slovene«v, Hrvatov in Srbov .............. J< Kako se postane drtavljan Z. D. .23 Kako «e postane ameriški driavljan .15 Knjiga o dostoJiHta vedenju .... .59 Kal. Katekizem...................f>0 Mati: Materinstvo ....■........J.— Mlekarstvo ........................L—i -TI 1.20 1.60, j I>obra hči Evstahija ......... Do Ohrida in Bitolja ....... Deteljica ................... Doli z orožjem .............. Don Kišat iz I.a Manlie..... iKe sliki — Njiva, Starka — (Meško) .................. Devica Orleanska .......... Duhovni boj ................ Sanjska knjiga Arabska.........1.5® Spake, humoreske, trda vea....... .80 Strahote vojne ............. Štiri smrti , 4. zv. Skrivnost najdenke ........ Smrt pred hišo ............ Stanley v Afriki .......... Strup iz Judeje............. Spomin znanega potovalca........1.50 Stritarjeva Anthologija, trda vea .. .90 Stritarjeva Anthologija. broS. .. .80 Sisto Šesto, povest iz A brucev .... Sin medvedjega lovca, Potopisni r6- man .......................... Stric Tamova koča ............. Študent naj bo, V. zv........... Sveta Genovefa ............... Sveta Notburga.................. Sredozimci, trd. vea............" br°3........................ Spl^je, male povzeti ............ Svitanje (Govekar) ....... Stezosledec ..................... Šopek Samotarke .............. Spomini jugoslovanskega dobro- . M ...35 .. J50 . .05 J>0 . .73 ^9 .. .SO . ,35 «33 .. .35 . .49 .. .35 .1,00 . .30 . .35 volca, 1914—1S18 ........ Slike, Mož s raztrgsno dušo Sveta noč ................ Svetlobe ln sence .......... SBAKESPEAREVA !>ELA: Machbet, trdo vez.......... brodit ano............... Otbelo ..................... Sen Kresne noil ............ 1.23 1 — 1.2® .70 .78 .79 Kanje na 104 str., . .6« . .S3 ...10 .40 J® .39 . .70 .56 . .M .40 . .»59 . M . .69 Narodne pripovedke za mladino., .4S Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnili p-Miodov btvg&-ga sioven-kega polka ........1JS9 Ob 50 letnici Dr. J&neza E. Kreka .23 .............80 ............ 00 ........... 1.00 .SO .33 .60 Dedek je pravil; Marinka in £kra-ttl / * ki •««•••••••«••«•••••«•-% M Elizabeta .........................13 Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 Farov.ska kuharica ....... Fran Baron Trenk ........ Filozofska zgodb« ......... Fra Diavolo ............... Ge.doinik (2 zvt zkak ...... Godcev skj katekizem ...... Gospodarica sveta ........ Gostilne v stari Ljubljani . Gr>ka .Myiologija .......... Gusarji ................... Iladži Murat (Tolstoj) .... Hektorjev meč ........... Onkraj pragozda •......... Odkritje Amerike •....... Fasti in zanki .......... Pater Kajetan ............ Papižinja Fausta ......... Pingvinski otok .................00 Povest o sedmih obelenih ...... .50 Pravica kladiva ................ .59 Patiriu Iz Roža (Albreeht) ...... *5 Parf5S?i zlatar ...................$5 Petelinov Janez ................ 73 Prihajač, povest .................«9 Povesti, Berač ■ siopnjie pri iv. Boku .........................5® SPLOŠNA KNJ12NCA; ^t. L (Ivan Albreebt) gmda, Lvirn« povest, i'roairaco ..................... jg Št. I'. (Kado Uuruik) Na Bledu, izvirna povest, 181 str., broš____ 30 Št. 3. (Ivan Itozmaa) Testament, lj'idska drama v 4 dej., LroS, 105 strani .....................53 3t. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, izbrane pesmi, 1S4 s!r., broširano ..................... St. 5. (Fran MJIČinskl) Gospod Fridolin ŽeTna in nj>gova družina, veselomotlre Črti.: 3 I.. 72 strani, broširano .............. JO. št. 6. (Ladislav Novak) Ljubosumnost, veseloigra v erem de. jriDjti, poslovenil L>r. Fr. BradaC, 43 strani, bro3............... 7. Andersoaove pripovedke. 7.a slovensko n^adlno priredila Ctva. 111 str.. br<»5. -......... Stev. 8, Akt. štev. 113 _________ Šr. 0. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, S47 strani, bro5............76 St. 10. v Ivan Albreht). Andrej Tercouc, relljefna karikatur« l« misulestt. 55 str., brofl. ........ J5 St. 11. (Pavel Golta) Peterčkcve-poslednje san?e, božična jiovest v 4. slikah. 84 str.. bro5. ......J3 9t. 12. (Fran Milčlaskl) Mogočni prstan, narorc5. ..........SO Št. 13. (V M. Gar51n) Nadežda i Nikclajevna, roman, poslovenil U. Žua. 112 str., bro§............39 | ...1.601 št. 11. (Dr. Kari Env-113) Denar, ' n eriiln i r»,-.pr.rtfloi.fl -1 ants, ^ Št. 59. (Dostojevski) Zapiski i» mrtvega donra, I. del ........ L— Štev. 60. (Dostojevski! Zapiski iz mrtvega doma, II. del.......1,— St. 61. iGolar> Bratje in sestre.. .7s Št. <12. Idi jot, I. del. < Dostojevski) .90 Št. 63. Id-jot, II. del ...........8« Št C4. Id i jot, III. del ........... Štev. 65. Idi jot, IV. del ........90 Vsi 4 deli skupaj ............3.25 Štev, 66. Kamela, skozi uho aivanke, veseloigra ........4? Slovenski pisatelji II. zv. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog. Pomlad .. -............ 2.50 Slovenski pisatelji IV. zv. Pcdlim-barski: Potresna povest, Moravske slike. Vojvoda Pero i Pe- Crtice ................ 2.30 1 Veronika Deseniška, trda vea____1.30 Za kriz In svobodo, Igrokaa v 5. dejanjih ..................... : : I G R E : i RAZNE POVESTI IN ROMANI rica, Tisoč in ena noč, mala Tik za fronto ........ Tatič. Bevk. trd. vea. .. Tri indijanske povesti . Tunel, soc. roman ..... Trenutki oddiha ...... Turki pred Dunajem .. Cra z angeli .......... .25 .35 .75 .. .90 .. .79 .75; .. .s« .. 1.20' ,. .50 . .30 ...............1.20 V robstvu (Matlčlč) ............1.25 Velika pratika Vodnikove družbe za leto iy27 ..................4« V gorskem zakotju ...............$5 V cklopnjaku okrog sveta, 1 del... .96 2. del ...................... Veliki lnkvlzitor ................ Vera l Walduva >, bro3............33 Višnjega repatica, roman, 2 knji-i 1.S0 Vojni, mir ali poganstvo I, zv. .. .33 V pustiv je šla, III. zv......... .35 Vrtnar, (Rablndrath Tagore), trdo vezano ..................7jj broSirano ..........................60: Vojska na Balkanu, s sll^nml.....2i Volk spokornlk in druge povesti. L— Trdo V"zaao................ 1.35 Valetin Vodnika izbrani spiel.....30 Vf»dn'«k svojemu narodu...........25 Vodnikova pratika 1. 1327 .......~>0 Vodnikova pratika 1. 1D2;>.........50 Vodniki in preporoki .............00 Vlad k a in Metka .................50 Zarnka o polnoči ................20 Zločin in kazen (i knjigi) ......1.G0 Smisel smrti .................... .68 Zadnje dnevi nesrečnega kr&ija .. .60 Za kruhom, povest .............. .S3 Zadnja kmečka vojska .......... .75 j Zadnja pravda, broš............. Zgodbe Napoleonovega Huzarja ..1.00 Zgodovina o nevidnem človeku .. .35 Zmaj iz Bosne .................. li Zlatarjevo ztato ................. .85 Za miljonl ...................... .f| narodno-gospedarski spij, po^.> veull dr. Albin C?rl?, 236 Btr^ broS. ......................... Št. 15. Fdmond in Jules de Gen-eocrt, Henee Mauj^erln, prevel .89 i .49 Mladeničem (Jeglič) I. «v....... JI5 II. iv. ...... J93 Hči papeža broširano Nen^ko-angleški tolmač .........1.40 trdo vez........ Največji spisovnik IJnbavnlh plaem ^g« j Hudi časi. Blage duše, veseloigra Najboljša slov. Kuharica, GtiK tstr. Hiša v Strugi ............... 1»M"» 11 < K:i! i mm!; i ..........3._ Hedvika ..............-......., Nasveti za hišo in dom, trd. vez. l._ Helena (Kmetova) ....... NaSe g*the, a al i i. ami. Navodila za Hudo Brezrlno (II. zv.) ....... spoznavanje užitnih ln strurenlh t01* ...........................L49 Humoreske. Groteske In Satire, Kemfittna brei učitelja vezano .......................8« j (j^l ..............^ I broširano ....... 2. dei .so Iz,et ^p««1® »rončk« Poiigalce .......... Po strani klobuk ... • Jt i Plat zvona ......... . .1.20 j Po stran klobuk .... .. .25 ; Pri stricu .......... . .40 Trst božji ......... . .00 Praprečanove zgodbe • j fatria, }>ovest iz irske junaSke dobe .5 • 'Po gorah in dolinah.............i . .60 •.. .39 ... .35 .....10 .. .35 .. .38 23 38 ,80 .. .73 ... .80 ...1.00 .75 .50 JI 4H .35 1.20 Pod krivo jelko. Povert lz Časov ro- kovnjačev na Kraujskem...... -58 Neonsko slovensko slovar .......L— 11 laJn««i pnroae .............59 Slovensko nem>ki slovar .........80 lz modernega sveta, trdo vez.....1.C0 Ojačen beton ...................99 '^ačke, trdo vez. ..............1.09 Obrtno knjigovodstvo ............2.30 broširano ....................89 Praktični sadjar, trd. vea. ......3.00 'S™1^ .........................73 Perotninarstvo, trd. vez.........1.80 ........................* «39 Perotninarotvo, broS. .......... 1^0 ^anko in Metlva (za otroke) .... -30 Prva čitanka, ve«. ............. -j Jemač Zmagovač, Med plazovi.....59 Prva pomoč. Dr. M. Rus........1.— J»trl (Strug) trd. v............. .75 Pravila za oliko ............... M ' broS- ...........99 Prikrojevanja perila po iivotnl zap. rt • vzorci ................ 1.— motnje na alkobolakS podlagi ................... .71 Praktični računar ............. .75 Parni kotel, pouk za rabo par« ....LN Radie, osnovni pojmi Iz Radio tehnike, vezano .............. 2.— broSlrano .................. L7I Jurčičevi »plal: * Popolna izdaja vseh 10 zveakoV, lepo vezanih .................19.— Sosedov sin, broS. .............. .99 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broSirano .................. .75 Joan Miserja, povesti lz Španskega življenja ........................99 Kako sem se Jaz lika L (Alegovec) I. zvezek .99 ! Kako sem se jaz likal, _ (AleSovec) IL rv. ..„..„« .99 "" Kako sem se Jai likal, •• L09 (AleSovec) III. zvezek .........60 .50 Korejska brata, povest la mlsljo- — .89 i nov r Koreji ...... ..............J9 n la iivalatra. trdo vesana--JH Kmečki punt, trd. vea. ..........1.2« ar; dna mladina> |Kmečki punt, broS. ............ ^0 «t«u»l ......—-IJt!Knjiga o Džungli .............. .80 ------------- - _ ▼ kronski In dinarski veljavi ................... gospodinjstva OUAS NARODA« THB BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM Poslednji Mehikance .............S9 Pravljice H. M ajar .............. .59 Predčržani, Prešern In drugI svetniki v gramofonu ............. .25 Pri godbe čebelice Maje, trda vea ..1.98 Ptice selivke, trda ves ...........75 Pikova dama (Puškin) ...........s« Pred nevihto .....................£5 Pravljice (MilCinaki) .......... L- Pravljice in pripovedke (Košutnlk) L zvezek ................... .49 2. svezok —..»-- __________ .49 Popotniki ....................... .U Poznava Bog«................... Pirhi ...........................^9 PovodenJ.........................30 PraSki judek.................... Prisega Huronskega glavarja.....39 Prvič med Indijanci ............ .29 Preganjanje indijanskih mlsjonar-Jev ........................... .39 Rlnaldo Rinaldinl .............. J>fi Robinzon.......................... .69 Robinson (Crusee) ..............1.— Roman treh src ................1.50 Rabljl, trda ves .................75 Rdeča megla .......................75 Revolueija na Portugalskem......30 Romantične dnše (Cankar > .......99 Razkrinkani Habsburžanl......* .59 Roman treh src ................1.30 Roman zadnjega cesarja Habsbur-fana .....................«..LM Rdeča Iu bela vrtnica, povest .. „ .39 Slovenski šaljfvee ................49 Slovenski Robinzon, trd. vea. .75 Saneškl invalid .......................JS5 Skozi širno laCjt ........^9 Sanjska knjiga, mala ...............69 ^SanJHta knjiga, nora velika J9 Št. 18. (Janka Samec) 2ivijenje, I pesmi, 112 str., broS............45 St 17. (Prosper Mnrlmee) Verne duSe v vicah, povest, prevel Mir- ko Pretnar, 80 str..............3® št. 13. (.Tarosi. Vrchlleky) Oporoka lukovškega grnjščaka, veseloigra v euom dejanju, poslovenil dr. Ft. Bradač, 47 strtf broš. .. .25 Št. 10. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton r*mtPk. l'J4 atr., broS.........JS0 Št. 20. (Jul. Zejer) (iompačl in Kcmnrasaki. japonski roman, Is česine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broS. ............ .43 Št. 21. (Fridolin Žolnay Dvanajst kratkočasnih zgodbic, 11., 73 str. bro5...........................J!| Štev. 22 (Tolstoj) Kreutzerjeva sonata ...................60 Št. 23. ( Sophokles 1 Antigone, žalna igra, poslov C. (iolar, 80 str., broSirano......................JI Št. 24. (E. L, Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, L del, 355 str., •••*••«•••••••••••«•••••• iBI Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja,____ II. del .......................89 Št. 20. (1^ Andrejev) Črne ma -. ske, poslov. Josip Vidmar, 82 st, broS. .......................... št 27. (Fran Erjavec) Brerpo-slenost In problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broS...... Št. 29. Tarzan sin opice ........ Št. 31. Roka roko ............. Št. 32. Živeti .................. St 3«. (Gaj Salnstij Krisp) VoJ. na s Jugurto. poslov. An t. Dokler, 123 strani, broS. ..........M .89 .33 .90 .29 21 (Ksaver 144 Btranl . MeSko) Listki, ................63 Št. 37. Domače iivaU .......... ^9 Št. 38. Tarzan In svet..........L— Štev. 39. La Boheme ...........90 Št. 4S. Magda ............... .40 Št. 47. Misterij duše............1.— Št. 48. Tarzanove iivall ........ Štev. 49. Tarzanov sin ........ .90 Št. CO. Slika De Graye ........L29 Slov. balade ln romane« .89 St. 51. Št. 52. Št. 54. Št 55. Št 5«. Št 57. Št 58. Sanln •••••••••••••••••■Ut V metetn .......... 1.— Namišljeni bolnik........JO To fn onkraj Sotle ...... J0 Tarzanova mladost ..... J)9 Glad (Hamsrrn) Ji Življenje slov. trpina, izbrani AleSovec, 3. zv. skupaj ........1.51 Zvesti sin, povesi ................. .23 . Zlatokopl ....................... S« Ženini na>e Koprnele..........43 \ Znuite in konec gdč. Pavle.......45 Zlata vas .......................58 Zbirka narodnih pripovedk I. del .................. Zbirka narodnih pripovedk II.del ...........................40! Znamenje žtirih (Doyle) ...... .50 Zgodovinske anekdoto. ..........JJ8 i Z ognjem in mečem -............3.— J Zaročenca, milanska zgodba iz 15. stoletja......................3.— ' Zgodbo zdravnika Muznika .......70 i Zvestoba do groba ..............1.60 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: L zv. Vojnomir ali poganstvo .... .35 2. zv. Hudo brezdno ... ...... .35 3. zv. Vesele povesti ............JJ5 4. zv. Povesti in slike.......... . .39 5. z v. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh .....................35 SPISI ZA MLADINO: (GANGL) 2. sv. trdo sveno. Pripovedke In pesmi ........................ .M 3. sv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti .................. 4. zv. trdo vezano. Vseba.e S. po-vesn ................. IS. iv. ".rde v^iano. Vinski brat..... G. *v. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ..............C,, ........ Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slik »ml ....1,69 Bdeča kapica; pravljica s slikami 1 — Pneguljčica : pravljica s sliktml . .1._ Mlada ................1.-— Trnoljrica, pravljica s slikami — KNJIGE ZA SLIKANJA; 3lla.ll slikar .............................71 Slike iz pravljic .........................75 Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in na v jati ur,; Mladi umetnik ......... ....____ Otrogfcl %:toc ...................1.L0 Zaklad za otroka....... ....„,.1.20 IGRE: Bene»ki trgovec. Igroka« * dejanj.99 Cyrano de Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.79 Edela, drama v 4. dej............60 Mirta, Semenj v Rlehmondn, 4 dejanja .......................39 Naši ljudje, veseloigra in Šaljivi prizori .....................40 Ob vojski. Igrokaz v Štirih slikah.. .30 Tončkove sanje na Miklavšev ve* čer, Mladinska igra s petjem ▼ 3. dejanjih .....................M R. U. R. drama v 3 dejanjih ■ pred« Igro. (Čapek), vea. ,,v„,,,va .45 Revizor, 6. dejanj, trda vezana .. »75 Ujetnik earevine, veseloigra ▼ 2 dejanjih ,,nuu,.u JM ljudski oder: t ZV. Tihotapec, S. dejanj ....... 3. zv. Po 12 letih. 4 dejanja....... Zbirka ljudskih iger: Z na>ih gora.................... j _ 3. snoplC. Mlin pod zemljo. Sv. Neža. Sanje.......................gg 13. snopič. Ves talka. Smrt Marije device. Marijin otrok .........30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica, Materin blagoslov .. .3(: 15. Fnor.ič. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neža ................. 20. snopič. Sv. Just; Uubezen Marijinega otroka .............. PESMI IN POEZIJE: Akropoiis iu »'iraiuidi ...........80 broširano ....................80 Azazcl, trdo vea ................1._ Balade in romance, trd.* vez. 1.25 mehka vez.................j,_ Bob za mladi zob. tr La vez........lo Gregorčičeve poezije ............ 60 !Joder; I*ored narodr.tli pravljiv o Vrbkem jezeru. (A. Funu-L) — Trdo vezano .................i~y \ Kettejeve poezije, trda vez. ......1.10 Kraguljelii (I'tva> ..............cr, trdo vezano ..................80 Moje obzorje, (GangD ..........1.25! Narodna pesmarica .............lo Narcis (<.i)iien», liro*-............30 Primorske pe-rni, t(;ruden> vez... Šlutne (Albrehti. L>r«v5. ........... Pohorske poti H'ilasor), brož......30 Pesmi Ivana Zormana: Or'irliialiie slovenske in?mil !n prevodi znanih slovenskih i-esml v angleščini .................. Prešernove poezije ............. .C0 Olon Zupančič: — Cicihan. trd. v-a ................ j,t Sto u^ank .......................r>0 1 V zarje Vidove, trd. vez. ........ .00 j Vijolica. Pesmi za mladost.......60 Zvončki. Zbirka i » ir.j za slori-u- sko mladino. Trdo vezano......9C | Zlatorog, prav'jice. trda vea......,Cf PESMI z NOTAMI: MEŠAM in MOŠKI ZBORI Priložnostne pesmi (Grum) ......1.19 Slovenski akordi (Adamič) : I. zvezek ...................73 II. zvezek ...................75 i Pomladanski odmevi, I. in II. zv., rsak .........................45 j Amerišlia slovenska lira (Ilolmar) 1.— i Orlovske himne (Vodopivee) ....1.20 10 molkih in meiianih zborov — (Adamif) ...................... MOŠKI ZBOR!-Trije mo^ki zbori (Pavčič) — Is3ala 'ilasbena Matica ....... .40 j Narodna nagrobniea (Pavčič) .....35 .49 Gorski odmevi (Laharnar) 2. »v., 8. zvezek: TI osrečiti jo hotl (mešan zbor) ; Ti osrečiti Jo hotl (moSkt zbor; ; Prijatelji in senca (meSan zb,.r> ; b^oji, Folnčlce • toj; Kmetskl hL5i .............49 CERKVENE PESMI: 1 j Domači glas', Cerkevene pesmi za mešan zbor ...................1._j 12. Tantnm Krgo. (Premrl) .... J3# Masne pesmi za me.ian zbor. —. (Saitner) .....................5f Slovenska Sv. Ma^a, za racman ^bor. .s sprvnaljavo or^t-IJ .......5| 12 Pange Lingua Tantnm Ergo Ge- nltori. (Focrsttr) ..............5| 12 Pange Lingua Tantnm Ergo Ge nitori. (Gerbič) ...............5® Srce Jezusovo. 21 t -srni na «-;ist srcu Jezusovem. (F. Kimovec) .. .£8 Hvalite G'^pod3 v njegovih svetnikih, 20 pesmi nn čast svetnikom. (Premrl) .................49 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. I <«rum 1 .......35 Missa in honorem St. Joseph! — ' Pogaehnlk > ...................ig Litanije pr<>-v. Srca Jezusovega (F»H?r?tcr) ...................40 Oremns pro Pontifice.............la Kyrie ...........................60 K svetemu Bešnjemu teiesu —• (Foerster) .....................40 Sv. Nikolaj ......................6d NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koračnica ...........25 Slovcu>ki citrar, t Wills.-, i .......23 Sarafan, ltuska re- in. (»Vilfani.. .23 NOTE ZA TAMBURICE; Slovenske narodni p» stni za tambu- raSi-.i zbur in p«£je. ii>ajuk>____1.3^ Bom iei na planuice. Podi»uii isiov. tiar. j ni. (P.:-ji.k>............!.(}§ Gorenjskem je f'etno ........ 1.__ NOT K ZA GOSI. i' S SPKKMLJJtA A-V.1NJI M KLAVIKIA: LspavauKa......................73 NOTE ZA KLAVIR: Album evropskih in ameriških plesov (Lisjak) ......... 1.00 Ljubavno blebetanje, Polka tnaiur- ka, (Jakl> .................... .43 Primorski odmevi. ; i:a. r-(Breznik) .....................r»Q Mabel. Iurt-rmezzo. }■ r» .... j.u it a Penguin's i'icruc. Ir.te ineizo. (Altturi ..................... .29 RAZ GLEDNICE: Zabavne. Bazllčne, d»v at ...... Neujorške. Bazlične, du at .... Velikonočne, božične iti novoletne ducat ........................ ... ^9 .fO 39 rs SAMOSPEVI: Nočne pesmi. (Adamič) ..........1.23 Št i rji samospevi, izdala Glasbena Matica ........................43 MEŠANI ZBORI: Planinske, II. zv. (Laharnar) .. .4"» Trije mešani zbori, i/daia Glasbena Matica .....................45 RAZNE PESMI S SPBEMLJEVA, NJEM: Domovini, (Foester) .............44 Izdala GGlasbena Matica. Gorske cvetlice (l.ahnmar) četvero in petero raznih glasov.....45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom ln priredbo za i dvospev ......................J*0 i pepclnični noči (Sattner), kan-tauta za soli, zbor in orkester, Izdala Glasbena Matica .......75 Dve pesmi (Prelovec)r za mofekl zbor in bariton solo ...........20 Eupleti (Grum). LČeni Mihec, — Kranjske Šege in navade, Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.00 Kuplcta Kuza-Mira (Parnih) .....40 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, nredLl Hubad ....2.50 4. Koroške slovenske narodne pečmi (SvikarSič) L, 2., la 3. zv. skupaj .................. L— Slovenske nnrodne pesmi Benečije (Orel) .......................45 rovnik), 3 zvezki skupnj.......59 Slavček, zbirka Šolskih pesmi — .MALE PESMARICE: S t 1. Srbske narodne himne .... .15 št.la Sto čutiš, Srbine tužni .... .15 Št. 2. Zrinjski Frankopan.........15 r. n. Pogled v nedolžno oko.....15 Št. 10. Na planine ...............15 Št. 11. Zvečer ...................15 Št 12. Vasovalec ...............12 Narodne pesmi za mladino (Ži-.... (Medved) .....................25 Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30 Narodne vojaške (Ferjančid) .....30 (Pregelj) ..................1.00 Lira, srednješolska, 2 skupaj ............................S— Troglasni mladinski zbori Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psalm 11S; Ti veselo poj; Na dan; Diva a noč.........40 o. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar: Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ........99 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo .........49 7. zvezek: SlavCek; Zaostali ptK; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaSkem sprevodu; Geslo ,49 Iz raznih «lovc:is!;ili ] ; jj: v, d Narodna noša. u;» <: ........ posamezne po ........... Zemljevidi: Zemljepisni Atlas Jugoslavija Stenski zemljevid Slovenij** j i n: papirju s platnenim) Zemljevid Jugoslavije............ Zemljevid: Slovenske dež* ie in Istra ....................... Pregledna Karta Slovenija ...... IVkrpjni ročni z mljevidi: Gorenjska .................... Slovenske Gorice, dravsko ptuj-. skopolje .................. ljubljanske :n mariborske oblasti Pohorje, Koz jak .............. Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje ................ Prekmurje in Medumurje Kamniške planine. (iorenj a ravnina in ijnftijansko polje. Canada ................... Združi nih držav, veliki .......... Mali ........................ Nova Evropa ................... Alabama, Arkansas, Ariaeita, Colorado, Kan.-ia«, Keotnekv in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana. .Mississippi, Washington, Wyoming, — v.-aki po .... Zeml jev idi: IIHivois, Pennsylvnnra, Minnesota, Michigan, isconsin, Wea* Virginia, Ohio, Nr.v York— vsn-ki po ....................... Velika stenska mapr. Evrope .. .4 i .41 .■S* .40 1.S0 .10 jO .;;0 .no .*»o .".o .40 .49 .13 .'!9 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Honey Order o'l poštn* znamke po t a7 5 rrr.ta. C* pošljete gotovino} rekomandirjjlt pirmo. Ne naročajte knjig, knlerih i Knjige potil jam* poitninv prate, "GLAS NARODA" 32 Ccrtlaadt St., Yoi^ EOJAKI, NAHOCAJT35 BE H \ "GLAS NAEODA", NAJVZČJ.TI SLOVENSKI DHSVNIS V DRŽAVAH. PRAV VSAKDO — kdor kaj išče; kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj pro daja; prav vsakdo priznava, da jmajo čudovit uspeK — MALI OGLASI COUCNE KNJIGE MOLITVENIKI KRATKA DNEVNA ZGODBA ANGORSKA MAČKA Henrik je hi! mind, re.sen mož. Zdelo >(■ je. da j- pameten, kajt bi| j« tajnik neke finančne družbe in spadal je med najboljše 1110-č;. V ako jutro ga je videla ulica du Tiac. v kateri je stanoval, odhajati v pisarno mirno in zadovoljno- Klica du P.ac ima zelo ozke hodnike. p0 njih drve neprestano avtobusi in ob deževnem vremenu teče voda po nji v potokih. Xa ob'di straneh >o skromne hišic** z vrtovi. V-a ko jutro, prodno j«* prispel do Pont*Royal, .se je Henrik usta-' vil pred trgovino s starinami in si privoščil trideset sekund opazovanja. Ogledov?! je pred zaveso i/, modre svile štiri Mole iz dobe Ludovika XVf.. na okrogli bla-z niči pa čudovito angorsko ma- ! eko. svileno kepo iz bele kožuhovi-ne, iz katere so štrlela koničasta uše»a. Pot« m se je napoti! v ulico d. Pvrnmides. kjer je bila nje-1 gcva pisarna. Nekega d n®, ko .K občudoval angorsko mačko, je odgrnila roka sv leno za v«-o in ptikazala se je glava (Jražt-tne mladenke- Dekle je bilo z I«) simpatično. Henrik kar ni mogel odvrniti pogleda od nje. Primerjal j«- svojo zamaknjenost z opisovanjem takih občut- j kov v romanih in brez pomisleka je priznal, da se mu je srce vnelo. I Ime! je navado vračati se Iz službe po ul ci Solfer'no. Tcda Ijulw-zen premaga tudi navado. Zvečer ^ • je znova napoti-! v ulico du Bac. Toda zaman se je ustav- i ^ —zoper 9 influence € Ml ms i i^k i H) Pri prrprccbi in »drav'itnju in- jim flurncr l« s PAIN- j|H N'aro;i ite »e vrčkrat s PAIN- ^H H. kroipnje krvi. Po v »cm telesu w boste *»iareli. Oave/i! vas bo. ^m K j'trifn»l utrujenost, odstranil bo- ■T letino. Dobro tod. v slučaju bolečin v hrbtu, nevraigijc, v glavobola itd. D R 35 in 70 centov v bliir.ji Ukarr 1 V ali p« piiite naravnost na V ■ _-- Th* Lmboj-mfan'** *sf J K F.AJLRICHTEROCO. 1 »ubvind south r I rrn «t3. BROOKLYN, N.V I ,'ljal dvakrat dnevno pred ono trgovino. dekle se ni več prikazalo- ] Menda ni hotela motiti njegovega j intimnega kramljanja z angorsko i mačko. Prepričan, da je do uše.s zaljubljen. si je vzel fant to reč tako k srcu, da je del.'e hči trgovke in da ji je ime Bela. Kmalu ga je do- , letela sreča, da je našel med svojimi prijatelji dekoraterja RogeraL Lest and a, ki j"1 zahajal k trgovki. !j Ta mu je obljubil, da ga predstavi, i { Srečali so se nekepra večera za i trjrovino. kjer je imela trjrovka . nekak salon iz dobe Direetoria. i Mati njegove simpatije, gospa ^ Pialou. je sedela v naslanjaču in ( držala v naročju angorsko mačko. L ki je zbežala v trgovino.'. Čim je bila zavesa odstran j"na. Hči t i je stala pri svetdki tako. da se r videla samo polovica njenega obraza- Henrik se je poklonil in obsedel kakor pribit. Bil je nam- ■ reč po naravi boječ in neroden. ^ posebno v damski družbi. Poslušal je Belo in Rogera Lestanda. ki sta se pogovarjala o luči. Dekličin mu je pognal \>o kri v glavo. s Dolgo s - ji ni upal pogledati v obraz. Končn-o daleč ni bila ta- ^ | ko le|>a. kakor je mislil- In ven-dar je bi! prepričan, da jo ljubi. Prava ljubezen pa vedno kljubuje ' takim prehodnim razočaranjem. ^ (i«»>pa Pialou je ta čas zadremala. Friderik se j" nekoliko ojunačil. ^ Pokazal je na klavir v kotu in I . . , . i i vprašal v zadregi: j — Ali igrate, gospodična.1 — XV. pač pa pojem. A vi? ^ — Ta z igram na fagot. Tu naenkrat je zardel, kajti pr-i vič v življenju se je zaved'd. da ■ je ta instrument nekam smešen-i Toda Bela je radostno vzkliknila: — Imenitno, igrala bova sku- t i paj ! Velja ? i In moral je drugič zardeti. Lju- j bežen, radost in zadrega, vse se j je poznalo na njegovem obrazu, j Jezik se mu je zapletal, ko se ji j» zahvaljeval za prijaznost. K > ' je odhajal, sam ni prav vedel, kak- 1 : šne občutke ima. Bil .ie vesel, da j jo bo kmalu zopet videl, obenem ] ga je bilo pa sram, da njegov prvi j nastop ni bil posebno možat. ,. Prihajal je često. Gospa Pialou je vzela ročno delo. toda komaj se j je pripravila k delu. že je zaspala z angorsko mačko v naročju- Bella in Henrik sta igrala. Cel re- ^ |_________"______ « i pertoar, vse popevke, vse sentimentalne melodije so prišle na vr-i sto. Igrala sta Lakme, Mireille. > uspavanko iz Jocelvna, vse valčke I'in vse ginljive pesmi. Henrik, ki so mu sentimentalne pesmi še bolj razvnele srce. je vedel, da bo moral nekega dne z , besedo na dan. Čim je pa pomislil na to, mu je jezik otrpnil :n j tresel se je od no^ do prlave. Xe-kega večera je hotel pokazati na -svojem fagotu posebno ginljivo variacijo in Bela j'*, zamišljeno igrala na klavir. Gospa Pialou je_ v naslonjaču sladko spal- Henrik je stal pri klavirju in ogledoval dekličin vrat. ki še daleč ni bil j J lep. toda njemu sc je zdel naj lep- ši na svetu. Bela je dvignila srla- » . ^ vo in njuni pogledi so se srečali. . To jo je presenetilo in zardela je. ; — Kaj vam je— je vprašala. v — Meni ? Xie. . H ' Toda takoj se je jezil na svoj odgovor. V glavo mu ie šinila mi- .11 sel. da bi štei do dvajset m ko bi . . _ i) odštel, bi spregovoril z njo- In ^ res je začel šteti. Ko je naštel n sedemnajst, je globoko vzdihnil: i — Gospodična.... Tisti hip je zažvenketalo razbi-' n to steklo. Bela je vstala, gospa , Pilaou se je zbudila in zakriča- jJ s" la. Henrik je obstal kakor vko- ' pan. Angorska mačka je skočila s kolen svoje gospodinje na toa-,n letno mizico, prevrnila je beneško * vazo in jo razbila. Henrik je po-f ^ hiral črepinje. Bela je zapodila i' mačko, gospa Pialou je znova za-spala- Toda čar je bil proč in 11 Henriku je padlo srce v hlače. Be- M la ga je vprašala: ! — Kaj ..i" hoteli pravkar reči? 11 1 — Xe spominjam se več. — je * Odgovoril plaho. , I Preživel je strašno noč in drugi t] dan je zopet prišel. To pot je na p tihem prisegal, da spregovori z j, njo. Vede] je že vnaprej, da bo n imel dovolj poguma. Xa pragu ^ je srečal Belo. ti — A. vi ste? — je vzkliknila 11 radostno- — Kar naprej. n Odprla je vrata v zadnjo sobo. si Pri njeni materi, sedeči v našla- j« njaču je stal ^toger Lestand i;i se n smehljal. Bela je dejala Henriku: p — Veselo novico imam za vas. ^ Roger je moj ženin. k Xi treba preveč sočustvovati s j Henrikovo u-odo. Bil je prepri-čan. da je med nesrečnimi najne- j, srečnejši in da je vsega kriva angorska mačka. Da ni bilo nje, bi ^ se bil oženit z Belo- Pustimo ga jt v tem prepričanju. y _ ti E ROJAKI, NAROČAJTE SE NA, "GLAS NARODA"t NAJVEČ- n JI SLOVENSKI DNEVNIK 11 j« V AMERIKI. 1, i KAPITALIZACIJA OBRESTI PO 41% ■ fj iS 1. januarjem smo povišali obresti za vloge na _ • "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" Od 4% na K vlogam se bo pripisalo sedaj %% več obresti na leto od glavn ee m tudi od medtem polletno prinisanih povišanih obresti. Za primer navajamo obratovanje vloge od $100.—, da »e vidi naraščanje vloge po in po obresti: 4% 4 Wfc ▼loženo $100.— $100,— ▼loga z obrestmi v: 5 letih $121.84, $124.78, 10 lotih 148.40, 155.71, 15 letih 180.80, 194.32, 18 letih 203.54, 221.99. Glavnica se podvoji po 4% v 18 letih, po 4*4% pa v 16 letih. Kdor hoče podvojiti svoj denar, bo dosegel ta cilj 2 leti prej, ko se mu obrestuje vloga po Pov.šani dohodek za denar je pri nespremenjeni varnosti najboljša inicija^va za redn0 stedenje. Stalno naraščajoča vloga Vam odpira ifeve vire udobnosti in olajšuje skrbi za bodočnost. SAKSER STATE BANK 82 k rtl&fidt Btredt Hew XcttiL H. X. UHDimrooe « undcmwooo, n. v r Slika nam predstavlja Osnutek zgradbe, ki naj bi sluižila za pristajanje vodilnih balonov in zrakoplove v. V zgradbi bi bilo prostora za -14 aeroplanov. Stroge zime in ostri mrazovi. •lak,, izredna letu so bila n. pr. j llSti., 1202. in i:>2s. Drevje je eve- d Io že v januarju. Pos stniki vrtov e so bili v nepopisnem strahu, da bo- s sta me:sto njih žela nenadni mraz s in slana, a Beg jim je dal v-tga -v izobilju. Želi HO mest > v juniju č in juliju že meseea maja. trgatev \ pa so ini' li že v avgustu. Xadvdjne \ mile zime so liile v letih 1420.. 142j. š in 1427-28. Strašno kugo. ki -e je j pojavila tega leta. pripisujejo bas 2 nesrečnemu toplemu zimskemu vr -menu. '7 Poleg primerov toplih dm pa \ najdemem mnogo večještevilo vo'Č- \ jih zim. V zgodovini -e h< i-, da " sta bili izredno hudi zimi že 1. 401. \ in 5~>£. Črno morje je zamrznilo i in se ni o Itajalp do perme f>omladr. 1 Enako huda zima je bila 1. S20. i Začela se je že v septvmbru in je 1 •Tajala čez Veliko nrč. Leta So!), j je zamrznilo Jadrair-ko morje. Po [ njem o ^^ vozili s sanmi, katere i-o vlekli konji. V letih ^74.. S57.. 974. in l'S4. je za path ! sn<'2T že v' novembru in iVina je trajala tja' lo maja. V zgodovinsko str ;gi zi- * mi 1. 1076. je romal ct ar Henrik ' IV. v Can os-o in je zmrzoval na 'r dvorišču, ne da bi bil -.projer cd 1 papeža, ki ga j.* prokleL L. 132:i. je zamrznilo J a Iran.-ko in Baltsk 1 morje. L. 1407 je prit'-nd:i ^.ima \ že za \"«e svete in je trajala ne pre- : ♦ trgoma 18 nej>opisnih mrzldi tednov. Mraz je bi! tolik, da jj ka- 1 menje pokalo. V vodnjakih se je ' napravil led. reke pa so pod ledeno skorjo malone usahnile. L. 142^5. 1 je bilo Vzhodno morje pokrito tako * na debelo z ledom, da se je vršil promet od Gdanska na polj -ki me- x ji do Kodanja kar po njem L. 1656 1 pa je zamumilo Baltsko morje tako čvrsto, da je švedski kralj Karel X. korakal s svojo armado, broje-čo 20 tisoč m ž kar o 1 Malega Belta J ]>roti Danski. j Trda in brezobzirna zima je bi!a j tudi 1. 170!*. Nastopila je v d^eem-bru in je pritiskala do aprila 1710.| Zamrzn In je Jadransko morje in' tudi morje pri Calajsu. Srednja 1 Evropa je takrat neznansko, trpela..1 !r Podobno i"iimo kakor letos .-o i-!i i tneli naši predniki I. 1S2!*.. torej. j natančno pred sto I ti. September r je bil deževen in vlažen. V okto-!j bru je zapadel sneg, v novembru j c -- i 1 je priti- lil mraz. ki ni odnehal 3 do konca februarja l>vi0. Podedi- . c? te zime .-o bile katastrofalne. Ko j \ se je začel led tajati v februarju, i so nastopile velike poplave in iz- 1 stopivše rek * s > zahtevale mnogo « WW. i f človeških žrtev. Mesta ob Diuiaru, !i v prvi vrsti Dunaj .sam, s(> bila pod'-vo 'o. Xaslednji o-tri ^imi sta bili j še 1. in !. 177(>. Poslednja ima , mnogo skupnosti z letošnjim mra-)( zoni. ] Središče srednje evropskega mra- \ za je trenutno v Glomucn, kjer je pad I i1 rmometer celili 38 stopinj pod irč!o. Velik mraz je Pižunu .'12 stop., in v Adinontu stop., v Tivtu s o te dni z;ibeležili izredno 1 nV'.ko temperaturo 14 stop. po l nič- -lo. Burja je divjala kakor orkan < in je dosegla brzino 00 km. V * Budjejovieali kaž» toplomer 41 sto- 1 pin j. v Varšavi 34, v Berlinu pa | 30 stopinj pod ničlo. -----'] Eifflov snomen k. J Inženir Eiffel, slavni zgraditelj . par:«kc-ga stolpa, dobi v kratkem , spomenik, ki bo vreden njegovega imena in dela. Xa Marto v ih , ]:oljanah se |K)ist:ivi Eifflu velik . -.poinenik iz marmorja. Delo ježe ] poverjeno nekemu pariškemu ki-' par ju. Pa riši i li'sii pišejo obenem 1 ko priobčn jej o to vest, da je Eif- _ fel zaslužil pozornost že po teža- , vali, ki jih je moral prebroditi. • da je lahko postavil nebotični i stolp. Xjegov načrt, ki je bil javnosti oznanjen leta 188(i je izzval to!:.ko j; rot est o v. da i-o .se dela za- 5 vlekla za nad leto dni. Eiffla so v tem času pitali z vsakovrstnimi 1 pridevki, imenovali so ga norca in barbara ter skušali onemogočiti ( stoJ]>. ki --pada danrs med sedme-j* ro svetovnih čudes. Slednjič pa ! je Eiffel le zmagat in postavil 1 stolp v treh letih. j Najmočnejša evropska radio-po- ' staja. i i i Cehordovoška poštna uprava je i naročila v Ameriki dve novi brez-i žičnr oddajni napravi, ki jili bo , mogoče poslušat i na razdaljo 300 ! I km za. navaidnim kristalnim de-1 ^ trktorjem. Praga 'dobi s tem najmočnejšo oddajno postajo v Evropi. 'k i bo začela delovati proti kon-' cu leta. Izpred sovjetskih sodišč. Komunizem, ki je bil nekdaj i skoro veroizpoved ruskih mas. si v mora danes s trudoma krčiti pot v j ogromnih pasivnih masah ru-kega kmeta. Pri tem pa je njegov uspeh v kričečem nesorazmerju z og-romn m naporom in uporabljenimi ^ sredstvi. l»o de etih Ietili svoje v-lade sovjeti z resignacijo ugotavljajo da sr> v nekaterih panogah j i-vnega dela poraženi, v drugih pa kljub \>emu prizadevanju in gran-dioznim načrtom ne do-egajo že- . 1 jenih uspehov. Bolj ko vse vesti o razkolu v . stranki, so .*nač lni za današnje { stanje dogedki. ponavljajoči se na \-seh str?yieh ogromne države in dokazujoči, da narod n! sprejel nove doktrine, marveč se nj gove življenje raadaljr^e. še 1 vnedo v starih izvoženih k« lesekih. i Vi-čui nemiri in zlorabe pri vsako- < letiK'in na k nj »o van ju žita in s temi t zvezani pro<-es.* ia ki^enske ekspe- 1 die i je so v sevjet-ki državi skoro ( pravilo. Poleg tega pa pronicajo ž v javnost vesti o ant semitizmu. korupciji porastu nepLsmenrst: in globokem srdu široku mas (Im ko-munizma. Sovjet-ki ča-oplsi obra- I vnavajo te dni tri tip:"'ie proense. i ki so ]m> s-v(»j<-m zanačaju popol- i noma identični s pr*H*e.-i carske i dobi in pričajo. ri.j. i Sodišče v l'mani se peča te dni 1 i s pojavom sam^'.vanc.M Zmurčiko- va. ki se ji ukrajinskim kmetem izdajal za velikega kneza Mihajla < Alek-androviča. brata zadnjega carja. Kmetje so trumoma sledili I sainozvancu, ki je nastopal pri eerk- i veni h slavnostih v hermelinevem i plašču in z fdato krono na glavi. < Žiniuvikov je obetaj ljudem boj ! proti boljševikom, zato pa so ga < kmetje krmili in bogato zalagali z ■ denarjem. Državna politična uprava GPU J. t. j. policijska oblast So- ^ vj* tske Unije, je šele i > dolgem ča--u in trudu uspela napravit: ko-1 nec gibanju in se polastiti samozva-1 nega velikega kneza. Xa 'atc'.iii klopi ž njim srdi tudi 78 kmetov, predsednikov raznih s L-kih sovje-tov. in listi se ne morejo dovolj na-čuditi. da je v pirsrvetljenem 20. stoletju mogoče kaj tako s re:lin je vaškega. Drugi neugodni pojav, ki se ponavlja z obupno monoton i jo, .-»> denarne malverzacije. ki jih zagrešijo v \-scdi drža mili uradih sovjetski funkeijonarji, izbrani i,^ raznili' >trankarjev in pol izobražence v. Sodišče v Smolensku je obravnavalo te dni veliko poneverbo državnega denarja. ki so jo izvajal' sovj tski upravjuiki Vinogradov. Meljnikov in Dzjavoruk. Stvar je tem l>olj zanimiva, ker je državi zvesti urad-. i ji i k AmbrQ:iu>s razkril te poneverbe! že pred letom, pa je revizijska komisija našla vse v mlit in Ambro-ziu; je bil kazensko odstavljen s vojega mesta. Časopisi se zopet čudijo, kako pri le jo na važna u-pravjna mesta ljudje, ki ne poznajo niti na j prim iti vnej šili pravil sovjetskega katekizma. Obtoženi so se ADVERTISE in GLAS NARODA pred sodiščem i-kazal' za tak? ii"-vediieže. da so komaj vedeli, kilo je l i! L jen in. G-otcvo ru i i ni brez /anrmivosti vest mo-kov-k" "Pravde", ki pj-roča, da so zavedni komi^ii^i v Belorusiji osnovali podporni for! za ja\oie delavce, ki utrpe škivl«» i: ; imetju in zdravju v borbi "s elsko ttino :n reakcijo. Poboj: eskih lopL-nikov raznili listov rainr. <• Ziekaj običajnega. Sodna kronika je polna takih dogodkov - vs'li "t ran i Rusije. "Pravda4' ntvaja kot knrioznOKt opravičevanje kmetov: "Boljšati >o dobri ljudje, ko-muni-ti pa so razbojniki in k;i! ri-niki (kaznenci i. *' 'Stalna sodiw rubrika ovje !:•'• K .tov je pf> večrna tu Ji zk "-inoiij. ki nimajo protižidov>ko obehžje. S> d išče v Minsku je obravnavalo pretekli trden primer take nestrpnost sovjetski državni tovanni " Kdeči Oktober' so delavei Toeilin. Grn-ždjev in Krasnjanski na vs meir >-če načioe preganjali neko 20 letno Zidovko. P-ovke. proanje in tepež > bili delež ne. rečne Židovk". Neko !-ofcft > pa .-o jo obtoženci ujeli na dvorišču ter jo ob! vali /. ledeno-mrdo vedo. da je komaj ostala pri življenju. <>btnž'Oii > se zagovarjali. da j" viri1 de!av-tvo v tovarni [»roti Z:dom. " D-kler ne potolče-mo vseh Zidov, ne bo k ••munizma.'" je splošna s < Iba sovjet kih delavcev. Ca opi j- po veča naštetim in drugim sličnitn pojavom v diko !>■>-zornest in zalit va energičnejših u-kr-; ov zop<'t te izrazite piimcre lie-koniu:iidičnega poj m »vauja. 4 4 Bed-nota" ugotavlja, tla je komunizem dospel do faze. ko ga strnj ni kmetski in delavski odpor potiska v defenz vo ločini "tema" prehaja v odkrito ofenzivo. i 1 ZAHVALA. Srčno zahvalo izrekamo tem potom velikemu števiiu naših prijateljev. ki s/> na iti izkazal', toliko tolažbe in pomoči za časa bolezni in -miti dobre soproge in matere KATAR 1XE JENKO, ki je umrla v petek, dne 22. februarja. Pc-kojna je bila rojena v vas Suha. št. 23, pri .Škof j i Loki. dne '25. novembra ls7G. Odkar je bil i omozena. je živela v Škof ji Loki. v Karlovcu št. 30. V Ameriko je prišla v novembru 1920, ter pripeljala seboj svoja dva sina in eno hčer. V ipočc-tku je pričela bo'ehati. ali ni se smatra-j la za ne\*ar;ut bolno do zadnjega meseea. Kmalo nam jfi je vzela nemila smrt. Pogreb se je vršil v nedeljo popoldne 24. februarja ob veliki udeležbi prijateljev. Xik-(irt-r ne bomo pozabili skupne mo-( lit ve Oltarnega društva sv. Ane, j katerega je bila pokojna članica. Pripadala je tudi k društvu sv. Srca Marije, št. Ji8 K. S. K. Jed-note. Članicam tega društva izrekamo posebno zahvalo, ker so pokojno tako lejso spremile s cvetlicami v rokah od doma do cerkve sv. Cirila in Metoda, kjer so č. g. Zaplotnik opravili cerkvene obrede. Zahvala tudi vsem darovalcem cvetlic. jKXsebno društvu sv. Srca Marije, at. 6S K. S. K. J., Mr. in Mrs. Joe Retel. Mr. in Mrs. Peter Bereich. Mr. in Mrs. Anton Za-vrŠnik, Mr. in Mrs. Cyril Jenko, Mr. in Mrs. Frank Ravnikar. Mr. in Mrs. Rok Charu. Mrs. Julia j Runsold. Mrs. Paul Hribar. John i Hafner. Utzinger Motor Co.. Ut-I zinger Employees arfd Salesmen, Rock Spring.-? Motor Co.. John Taylor & Allen Kemp, in še velikemu številu drugih. Pokojno dobro soprogo in mater pa vam priporočamo v molitev. Naj v miru počiva ! John j'fittko, st., soprog. Nick Jenko, John i a Fannie Jenko, John in Katie Ancelc, otroci. VSEBINA : Iz zgodovin« polarnih dirij 7. N.ilom prrko Severnega U >-•> i » '»"lova Namaz« Novel fn papirnat! rfrnar Združenih državah O dednem pravu In capn£2iii skem davku Ivan Zarman Kirurgija primitivnih Uudste1 Zavarovanje proti nesreči Inozemei in lovsko pravo Žena in mati v zgodovini Kakšna razlika Potovanja r Evropa Cvetke s livade za mlade h »tare M i NajviSJa poslopja sveta Šaljlvke In zbadS^tica Koliko prednikov !m vnt tiorek CITAJTE Slov.-Amer. Koledar za leto 1929 CENA 50 CENTOV GLAS NARODA, 82 Cortlandt St New York VSEBINA: Jugoslovanski motiv Koledarski del Denar, ki dela predsednike Pes Deset eksperimentov, U w> pretresli svet Sovražniki Športa v starem veku Izgubljena Kulnmhlna Tliomas Alva Edison Poganka Nov triumf flovef ^ega genija Soiivni vrt tekom poletja L e k Možje, ki kopljejo premo* Trideset let Mozambique Vročinski rekordi prejšnjih stoletij Granate Iz vsemlrja Ford in njegovi delavci Mrtvi v vinograda Zakonsko prmro v Združenih državah Saj m ne tnrttrt GLAS NARODA, 5. MARCA 1029 GAUCHO -ROMAN Za Glas Naroda priredil O. P. Nadaljevali je.) Zbor -urovih jde-ov se je dvignil in kapitan .je planil veselo naprej. Z brezskrbno kretnjo je naročil gostilnivarju pijače za vse postopače, kajti kaj so brigali njega stroški.' lenll mesto, prodno bo prs»l .še nadaljni dan a!i dva ter nato zbežal iz mesta v kaki kraj ob obali! Smehljal se je svoji lastni prebrisanosti. Nato p:i vi) padle njegovo oči ni plakat, ki je oznanjal nagrado za aretacij** (Jaucha. — Dcsrt tis»oč pezov! — jaz moram vzeti tudi te s seboj! — je mrmral. — IVtrclrm lahko trga psa, predno odidem ter odnesem njegovo truplo Koscosu na kolesij« z mulo! Dvignit j«* k« >rtrno čašo, tla napravi j>ožirek. Neka ženska, kri-t'eva od straha, pa je prihitela sedaj noter ter prijela enega gostov za roko. — Rodriguez! Pojdi domov! Brani svoje otroke in ženo, — je kričala. — llamlili priliajajo! (laach© bo ubil na« vse! Kapitan se je ipri tem jnznQ obrnil. Prenehaj kričati "(Jaucho" na mene. — je rekel. — Gaucha ni v razdalji s'lotili milj od tukaj. In kadar bo prišel, — bom storil naslednje s tem strahopetnim psoiu! I*ot ogni I je svojo sabljo in z negotovim sunkom je zarin.il špico v obraz letaka na bližnjem stebru. Celo ko je -tori! to, se je dvignila neka glava nad rob okna za njim. Ce bi skupina ne osredotočila svojih prglc-dov na uniformiranega bahača, hi prav lahko videla ciničen smehljaj na prvotnem modelu te okrute slike. •— Snirt kači pa imp! — je zakričal "kapitani na debelo. Zopet in zojK»t je suval s sabljo v paj ir. ki se ni mogel braniti, dočiin se j? tropi vapabundov smejala njegovim krotnjara. — In s-daj i>omo pili! — je zakričal častnik. — Smrt in krv-niško pentljo za (ia-ueha! On ni slišal lahkih korakov za seboj Skupina krog njega pa se .je umaknila, prevzeta od terorja, ko so njih preplašene oči zrle na smehlja.KH-i se cbraz Gmic.ha samega, v krvi in mesu. — Xe Tako hitro! — jo zaikričal bandltski glavar veselo. — Jaz bom nazdravil samemu sebi desti boljše kot more kdo drugi! Izhil /o čaio >z roke kapitana, ko sr je slednji prestrašen umak-i'i'1. Z r tli in samim sunkom roke je preobrnil čase in posode z bare ter zrl navzgor na balkon. Gostilničar .ie prntal v svojem ]>o>:ku-su, tla zbeži. — Počaika.i. mu/! Postu zi vsakega v l<-j hiši s svežo pijačo, na ;•: iravje (Jaueha! — >-.e je glijsilo kratko povelje. — Napravi hitro. laj!i drugače 1k> nov gost v tej hiši in svež dal slednjemu vu nek v hrbet, ki m,u je skoro razbil kost. Po, di, moj junaški bahač! Imela bova svoj požirek in potem pokazala rem ;r< •podom tukaj, in damam tam zgoraj, kaj -.te pravzaprav mislili storiti s to ka<"o Gaucha! • Njegovi sncžr:o-beli zobje so se svetili ženskam na balkonu. Dobile -o n. za j svoj« hladnost ter vračale njegove poglede s koket nimi pogledi, j o načinu razuzdanih žcmik. Dva ducata čaš je bilo dvignjenih visoko v zrak in (iaucho se ,;e priklonil. Zamahnil je z roko, z Vso galantno gracijo Ktarodav i cga kavalirja. pralno se je dotaknil vina s svojima ustnicama. — Na zdravje (Jaucha! Naj dolgo živi ter procvita! — so kričali. — Na zdravje. Gaucha! — je prišel odgovor. Glas kapitana je gil najglasnejši med vsemi. — Sedaj bomo videli, kakšne sabljače proizvaja armada Rui-za! — je izjav il bandit ter posegel po zarjaveli sablji, ki jc visela na zidu v njegovi bližini. — »Sedaj je vaša ipril/ka. kapitan, da si pridobite nagrado za roparja. handita in siovražnilka vašrga govenit rja! Kakšen junak bo-sde postali! Zavzel je svoje stališče kot "prettrn duelant ter nameril sabljo v zrak, za prvi udarec. Kapitan >e je obotavljal in da pokrije svojo zbeganost, je popil ?e nadaljni po/irek vina. — .laz čakam - v o jo smrt s terorjem! Prosim vas, da ne podaljšate moje agonije! — je za'klLcal Gatfeho, z migljajem proti balkonu. kojoga -'mpatije -i že pridobil. Nadaljni migljaj služabni-! u j r i bari je ipravil na dan novo zalogo čaš, dočiui je Gaucho izpraznil svojo čjiŠo ter vrgel prazno pod noge kapitana. Ta gospod je ol>tal ter nenadno dvignil svojo roko. da pripra-\: k molku prt Šerni vmeh, ki se je oglasil vsepovsod. Gotovo bi rad prebolel s svojim mečem te razuzdane lopove, če bi ne bilo diabol-skega smehljaja na -obrazu Gaucha. — Senjor (Jaucho! — je rekel šepet a je. — Jaz... jaz imam si-,u:jno idejo. Ker -e nisva st\siala že .poprej, nisem vedel, da ste kava lir mojega lastnega kova. GjMteho se je nasmehnil, 'kajti konica njegove lastne sablje je prišli v noprijotno bližino prsi kapitana. — Idejo * Jaz nisem vedel, da sploh obstaja ena sama v celi armadi Kuiza! — je odgovoril. — Ven z idc-jo, predno izrežetn tvoje srce! — Iiavno to, senjor Gaucho, — in glas kapitana je jM^tal zopet prijazen. Zakaj bi se ne borila do smrti na kak drugačni način? Kol izzvana franka imam jaz pravico izbire orožja! . . . Dajva videli, kilo more dn g dragega prepiti v grob! Tako sedaj! Oči Gaucha so mežikale. — To je ena ideja vredna vojaškega stanu! Jaz moram oprodi iu za. svojo 7m;to! Moj gos-titelj, bitka Htekleuie naj se prične! Odšei proti bari ter prijel dve veliki čaši, namenjeni drugim g/.stom. Izprazni' jo je v dušku ter'obllzal svoji ustn't::* — N i s iirt! Pojdita kapitan, ter pokažite, kaj zna častnik! T< jc pri./'tn nač n, kakj pasti v zadnje, sladko spanj1' Deveto poglavje. SVEŽE. MLADE USTNICE. Veselo rt banditskega voditelja je bila bolj močna 'kot pa duh vina. Dovolj slednjega je poteklo preko hrastove mize ter bilo zne-š< nt-ga k damam navzgor, da je ixpremenilo pozno popoklne v ve«e-dro.ščino veseljakov, kot na praznik kakega svetmka-partrona. Kakšen galanten Gauoho! — je šej>etala neka čmooka dekli-tovatrišici. ko «ta glenlali preko balkona na družbo spodaj, don iz Madrida! [IMp grihodi^«.). Grozna rodbinska tragedija. lefon znova zajtel. Mož .se je vpri-' čo -služkinje obrnil k ženi. rekoč: --; — Zdi se mi, da hi n- kdo rad V Sofijski bolnici leži težko ra- je zavedel, kaj je storil. MLsel. da S°VOril *s tebnJ- J« ti čestita, pa' njen Ljuben Kast o v. ki je ustreli je morilec, ga jp tako mučila, da in,a vetlno smoI°' a' da Sam se je ranil na štirih krajih, njič je oklenil izvršiti siimomor. ' štirikrat r^i je po groznem dejanju Kazini je toaletno mizico, v kateri zasadil nož v pr-a, toda smrti, ki .so bili nabij . Toda nabojev ni na-bi ga bila rešila .sramote :n more- šel in zato je segel po kuliinj>k'm biti tudi kazni, ni bilo. Najtežjo nožu. ki ga je bil vzel v kuhinji rano si je prizadejal .s četrtim .sun- za primer, da bi ga hotel znp-lji-kom. Za-adil si je nož 3 cm «lobo- vee napasti. Pred -samomorom je ko v pr.-a. Kasto v je mrtvaško bled hot I še poskrbeti za u od j spojili ker je izgnhil mnogo krvi. Kljub dveh sinčkov, o/iš-I jo v bab'net. temu pa zdravniki upajo, da bi telefoniral svojemu odvetniku Jii okrcal. Razburjeni in nervozen dobremu prijatelju Udr-vu ter ira j- tako. da komaj govori. Novi- prosil, naj skrbi za nj gova n narji so ga ]>os^ti!i, da zvedo, ka- srečna otročica, t/im je ko se j • odigrala pretresljiva rod- zadevo, binska t/agedija. "zasadil než v oarmknw , ^ippsn« slišal obakrat i.>ti gla Kaj se je zgolilo pozi i-je. >luž-J kinja 11 - ve. C*ez trj tedne, ko je b la žena edsetna, j' Ko iov po-! klical služkinjo in jo začel s>»ra-' sevati, če kdo v njegovi o" bila nikoli zaklenjena vrata salo- padli Kod ova. Redar je naš 1 Ko- stova ^»janko k svo- na, v katerem se je nje-ova ž, na stova v veži. Nesrečnež s > je zvijal J1 Pr^ateljiei. Odgovorila je. da | sestajala s svojim Ijubčkom. Ključ ves okrvavljen v silnih bol^inah' Pr,de nia]<> P^J"- Z y ' ofl salona je no^ij vedno pri sebi. ra tleh. R darju je izjavil, da je,blla ^vorj-ma, chi se na ca- i- - t ____...... ian' staneta. Po čajanki je po- lvr> se je pa v sredo zvečer vrnil, umori! svojo zeno m njenega za-j*' .J *' 1 v, . , , • - - ... . ..." . . vabila ljubčka k sebi. In neM*eča j? našel vrata zaprta. Da bi ju ni- peljivca m da se je .skusnl usmrtiti j i - • i-i 4 -i - i - i "i t» ie hotela, da ju jo mož zasa> i! in lice ne izncnadil, .sta potavila ze- kar se mu pa z:d ni posrečil o. Pro- J J ' na :n njen ljubček k vratom oma- s'l ga je, naj napise njegovo opo- j ^kagranti. ro. Kodov se je z v o . ilo zaletel roko. č š. da bo itak kmalu umrl. j Obdukcija trupel je ipokaizala, v vrata in omara se je odmaknila. Izročil mu jc hranilno knjižico, na|(Ia bl,i v 1 ^reli smrtonr^ui. Nc- Za ljubi j en ca sta prestrašilo od- kateri je imela njegova žena' zvc»ta žena in njen ljubček sta bi- skočila. Zalotil ju je in flagranti. 700.000 levov. To je bil ženin de- la ti,kn-i mrtva- °b nem Z(lrav" Možu je bilo takoj jasno, da mu je nar. 50.000 je hotel zaimvtiti svoji nik' Pri obdukciji ugotovili, da se '.ena nezvesta. Vendar se jc pa to- služkinji, cdalo pa s'nčkcma. ^ Ana izneverila .svojemu možu 'iko obvladal, da je stopil v salon, srečnež je res mislil, da jc ubil dr- Pred smrtjo. To ho igralo važ- kjer je vrg-1 čepico in suknjo "a žavnega pravdnika. To .je povedal 110 vlogo pri obravnavi proti ne- nizo. Ljnlx*ku svoje žene je za- tudi redarju. A zapelji vee .ie bi! srečnemu mozu. '»rušil v obraz, da je lopov. Za- navad n pustolovec, velik prijatelji Morije Ko tov jc /c!o intdigen- 7. m arc*: Dresden. lirem^n. UouloRne Sur Max i. marca: iitr-njtuna CherLKJur« t. marca: Clevtiand. ttamburje. Ch<>rhou^t New Amsterdam. Buulogijf Sur Mer Rottc-rdam Iloma. Na puli 0«qov» 13. marca: President Harding. Cherbourg t4. marca: Mucnclien, Brtaien 1'aris. Havrj i Velikonočni izlet) 15. marca: Olympic. Cberbourj 10. marca; Ar^bit-. CherbotirB. Antwt-rrwn \eerdam. JJouiojrnt) Sur iler. Rot Urdam Conte Gnade, .N'aixjli. G^nov« 11. marca: WestphaM* Hamburg 20- marca: lhaji. Cherbourg 21. m a' ;a: I^nidcnts V.'l'.Min. Vrat tierlm. Kn njen 22. marca: AfiuMan.a, Cherbour* 23 marca: DeuUfCkland, Itnmbur^. Cherbourg AugiKtin. Napeli. u< n«va 26. maeca: C«lunil)u». Tir^m»-n RepaMIc. Chtrbourj. llremen 28. marca: . Sttittc:»rt. Hrt-rti^n. IUjuItic^® Sur Mor Voieiidaiii. ikiulogne Sur Aie« iu»t- teriia.ru 29. marca: He «Je France. Havre 30. marca: Vulcanla. Tr^t M am bur k. llamh :ix, Cberbsur^ FemlntM] .fberix.unr. j*nt«v-r|*-n H> ndu.isi. lioul- Kuf ti-r Mer 1; »»-terdam 26. Junija: t'axis. Havre (IZI.ET) 26. Jfllja; lie de France. Havre (IZLET) NAGLA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO Veliki parnik na olje Presidente Wilson ODPLI'J E 21. MARCA in 18. APR. oeljivec Vas lij Ljuliov .d j" kina- £en kega spola, 'u oponioprel od preseneč nja in za- ■eričal je na moža. naj drži jezik1 Služkinja Dcša Xcdeva je pri-va zobmi, češ, da ima opraviti z povedovala novinarjem, kako je iržavnim pravdnikoyi. Ko tov Ljn- od'prala trjredija. Rostov je Živ 1 Hov a ni poznal. Videl ?a je prvič, spočetka s svojo ženo v najlepši >lo-Njegova novaninost je vplivala in sinčka je zelo ljubil. ia Ko tova tako. da je pozab i, kaj "^el se je trajno n-s liti v Mcz-lela. Planil j- iz salona v sosedna dri, kjer ima mlin. T; da žena Ana ;obo. kjer je vkela na steni kara- se je temu odlo'no uprla. Kmalu, binka. Ne reča je hotela, da je bi- na tali v rodbini prepiri in ž »- ia nabasana. Š karabinko se je vr "a je dvakrat zb< žala k svojim ro- IŠČE SE REVNA ŽENSKA t u mož. Bival je delj ča-a v Pa-1 rizu in na Kita,j>!i?m. kjer je bil ušlužben pri gradnji mandžurske; železnice. Obvla la vt č jezikov, med njimi tudi kitajščino. Imel je hišo. ki jo je predal za 2 milijona jl'vov. Od izkupička je naložil v hranilnici 700,000 na ime svoje žene. Ogromna motorna ladja VuJcania Odpluje na njenp prihodnje odplutje 30. MAR. in zopet 4. MAJ. Kot njena, posestrimnlca l«dja _ •»aturni.i, preku&i vse l;idje sveta \ ■azkofiju. udobnosti in naglici tf-r nudi lajboljšo siužlk) v Evropo. 1'osrbn« ene zh tja in naznj- Ve« novosti n; ^ulcnnlji in tfaturnijj. vkljufno pla aim bazen v drugem razredu. 'HELPS BROS. S. CO . Cen. Au«ntJ. 17 Battery Place. New York ali j g DNI PREKU OCEANA Najkrajša in najbelj ugodna pot za potovanje na ogromnin parmkih: Paris 14. marca; 5. aprila, ne de France 29. mar.; 19. apr. France 3. moja; 24. maja. 'On Ou >»ln j-- v posebni k.il-int z \.-e:ni m ib-rni-iiij i::i poobla&CrcneKa agenta u i 19 STATE STREET NEW YORK. rsl. Y. Nov rusk: kronski pretendent. oil v slon in ustrelil najprej Lju-,diteljem. Mož ji j > očital, ,'a za-bova. Drufro kroglo j- pognal v neinarja svo.je dolžnosti in da mu j oimo s\*oji ženi. Kri tal mož doi.ia. Pozno! nnn kroglo v «r!avo. ^ILADO DEKLE revne družine za. hišna opravila pri pošteni idovenski družini v Cleve- č'im j • zagledal pred .seboj mrtvo ženo in mrtveca zapeljivca. ie besi v njem pomirili. Takoj :e zvečer j*1 zapel telefon in naiaodo žene je dvijrnil slušalko oir. Cim j'1; n-znanee zaslišal moški «rl:;s. >e je takoj umaknil. Cez eno uro je te- i Po smrti velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča je ostala pokojnikova skupina ruskih monarhi-stov v emigraciji brez prave I dosedanjih kart tejra <<-zemlja. Ek0 m nad morj<'in. Zabeležila je 27 novih ledenikov. krajih, ki jih je prepotovala, j»* ekfspe.licija oiiiia ln iirij^or^aina, vedno le prvovrstne brzopartJke. I'udl nt.ti.'žhvljaiil zamort-jo potovati v Bfari kraj. toda preskrbeti d niorajo d<»vt«ljeiij»« ali |>eriult la Wahrblngtona. binlisi za enu letu a!l ® mesecev in se mora delali prošnjo ▼saj en mesec pred odrtotovunj^m !c to naravnat v Washington, l>. na fteuer&inega aaseliiilkcxa kotni-urjz. Glasom odredbe, kt Je »topila ? veljavo 31. Juliju 1926 *** nikomur več ue pošlje i»ermlt ["»SH. atopak ga mera Iti Iskat vs»k prosilec -no, b^lisl v uaJMIžJI nnsf-lniškl n-rad ali ra KR dobi v New Y( rkn pre»l o