Si:
i*offnfna pfafana v gotovini.
5»tev. 85.	V	Ljubljani, sobota, 16. aprila 1921.	'	Leto	L
«><aiWMKiV ~S ' -o   -• ' — ■r"‘rtnrnfžnnr m »Ml—»m—»<imluui—mi_lr	—	   ■	iiimmu	iiiianmiii	■inmrnnnin	r-rinru	»miru	■■■n,.
Izhaja vsak delavnik popoldne
V UPRAVI STANE MESEČNO K10*— DELAVSKI OST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 VIN
UrednUtvo in upravnllfvo « Fa-pilarjev! utici Štev. 6 — Talafon uredništna it««. SO —* Telefon = upranaištva štev. 328 esa
Odkrita beseda.
Govor dr. Korošca.
Včeraj popoldne je v ustavni debati govoril tudi dr. Korošec, ki je odkrito povedal, kaj danes misli in hoče slovensko in hrvatsko ljudstvo. Njegove besede so bile kakor udarci jekla na glave tistih prodanih slovenskih poslancev, ki v imenu demokratov in samostojnežev danes prodajajo samoupravo slovenskega ljudstva, hudi srbskim poslancem je govoril dr. Korošec iskreno in odkrito, kakor se navadno v politiki ne govori. 99% slovenskega ju hrvatskega ljudstva je za samoupravo, Centralizem, ki ga vlada uvaja med tem hudstvom, je vzrok, da nastaja odpor proti brbom samim.
Dr. Korošec je izvajal;
Uničimo kcpifaSSsSični sistem« Daffe nam socialisadloS
Današnja doba zahteva od parlamenta, ua razvije svojo delavnost na na:raznovrst-nejša področja, a tega v sedanji obliki ne £)0re> Jo je razlog, da je Jugoslovanski klub zahteval socialno-gospodarsko zbor-geo, ki je produkt potreb današnjega časa. Na socialno-gospodarski del so se ozirale vse ustave, ki so nastale po vojski, ker so to morale storiti, da bodo produkt časa, v katerem so nastale. Vse gospodarske odredbe, katere je izdala naša vlada, so samo začetek in ne morejo odgovarjati celemu obsegu gospodarskega vprašanja. Narod je sebi izvojeval politično enakopravnost, priboril si bo tudi socialno enakopravnost. Če je vlada v nekih slučajih "»ogl* odrediti socializacijo zemije, zakaj jC , .,®^a odrediti tudi socializacijo in-ustnjskih podjetij in velikega kapitala? anasnjc osvobojenje ni popolno, dokler ?? ne rešimo kapitalističnega suženjstva. “°ga r roda je, da uniči kapitalistični
*wtem.
, Ves proletariat je mobiliziran proti **Pitalizmu. Dolžnost našega naroda je, <la proletariatu v tej borbi priskoči na po-.tooč, ko se bori za osvobojenje proleta-;*»ta od kapitalistčnega sistema. Najuspeš-°ej5a obznana bi biia, ako se v ustavo sPrejme uredba, da se socializirajo industrijska podjetja, hiše in kapital. Po njegovem prepričanju so privatna imetja popolnoma dozorela, da se socializirajo. Lažje bi bilo izvršiti princip socializacije, ako se v ustavi odpro vrata gospodarski enakopravnosti v naši državi.
Občinska avtonomija!
Dr. Korošec je nato prešel na vprašanje občinske avtonomije. Poudarjal je, ua bi po novi ustavi naše občine ne imele niti toliko avtonomije, kakor so jo imele Nova ustava ne garantira občinske avtono-Nova ustava ne garntira občinske avtonomije. Mi pravimo, da je avtonomija občin Potrebna iz gospodarskih in socialnih razlogov, Najvažnejša in prva edinica v državi je občina. Pravice samouprave bi se korale v ustavi natančno označiti. Samo cbčine s široko samoupravo vzgajajo ljudi,
« znajo upravljati in izdajati zakone.
Hrvatle in Slovenci zahtevajmo samoupravo svojih dežel!
Hrvati in Slovenci zahtevajo za svoje Pokrajine zgodovinske meje, da ostanejo °ne kulturno - gospodarske in politične euote, ki jih je stvorila zgodovina, tudi Nadalje v organizaciji naše države.
Glede razdelitve države pravi, da je glavni kriterij, po katerem je vladni načrt razdelil državo na oblasti, številka. Slovenci in Hrvati zahtevajo zgodovinske pokrajinske meje, ker mislijo, da bodo v *vojih zgodovinskih mejah lažje branili in Razvijali svoje kulturno, gospodarsko in Politično življenje. (Odobravanje na desnici.) Treba je varovati kontinuiteto kul-‘urnega, političnega in gospodarskega živ-Mcnja in zato ohraniti, pokrajine, ki jih je Ustvarila zgodovina. Glavna stvar ni zgodovina, temveč kontinuiteta. Konstatira, da se o tem dosedaj stvarno ni poizkušal Boben sporazum, dasiravno je g. minister i
za konstituanto včeraj govoril o sporazumnem delu. Pravi, da je to samo sofizem ali prazna fraza. , v..	,,,,,
Bupr« pribora
Te besede dr, Korošca so izzvale burne prizore. Srbski poslanci so očitali dr. Korošcu, češ da je za to, da ostanejo stare avstrijske pokrajine.
Minister dr. DraškoviČ je izjavil sredi med Koroščevim govorom, da sta se dr. Korošec od Slovencev in dr. Drinkovič od Hrvatov izrekla v Vesničevi vladi proti zgodovinskim pokrajinam s svojim podpisom.
Dr. Korošec: Oglasiti se moram zopet, da smo vstopili v vlado s pogojem, da se zgodovinske meje ne negirajo. Nikdar nisem ničesar podpisal, s čimer bi se negirale zgodovinske meje. — Minister dr. Draškovič: Pogajanja za sestavo Vesniče-vega kabineta sta vodila dr, Vesnič in dr, Ninčič v imenu parlamentarne zaednice, kakor se je takrat imenovala skupina radikalnega, narodnega in jugoslovanskega kluba, kot zastopnika druge, demokratske zaednice, pa sva vodila pogajanja g. Pri-bičevič in jaz. V tem svojstvu smo Ninčič, VesniČ in mi z druge strani podpisali sporazum, ki je obvezen tudi za g, Korošca in Drinkoviča.
Dr. Drinkovič: Ne morem drugega, kakor potrditi besede, ki jih je govoril g. dr, Korošec, da nismo nikdar govorili o podrobnostih sklenjene pogodbe med Ves-ničem in demokrati, na drugi strani pa da niti nismo bili vprašani. Izjavljam, da bom jutri prinesel tri pisma, ki sem jih tekom pogajanj pisal g. Vesniču in iz katerih se bo videlo, da smo jasno in bistro rekli, da vstopimo v vlado in da se damo »ocenjevati« samo, da bi rešili državo zla in da bi se omogočil volilni red. Da, gospoda, rekli smo, da se damo ocenjevati. Jutri bom prinesel in prečital tukaj vsa tri pisma. (Velik nemir.)
Za&ai cenfraulzeml
Nato je dr. Korošec nadaljeval svoj govor rekoč, da mu ie to nerazumljivo in da se mu zdi nemogče, da bi bil g. Vesnič podpisal kaj takega, ker se spominja baš iz onega kabineta, da so mu popustili, da se sprejme glede avtonomije v zgodovinskih mejah vse, kar so zahtevali njihovi klubi. Treba je govoriti odkrito.
Srbsko pleme nam odreka avtonomijo radi tega, ker se boji hegemonije v onih pokrajinah, kjer Srbi niso v večini. O taki hegemoniji pa ne more biti ni(i govora. Gotovo je, da bi Belgrad mogel to preprečiti tudi v zgodovinskih pokrajinah. Le ako daste zgodovinske pokrajine, boste zadovoljili Hrvate in Slovence in zasi-gurali srbsko, hrvatsko in slovensko bratstvo. Razdelitev državnega ozemlja v zgodovinske pokrajine je jamstvo ljubezni in sloge.
Hosem® zakono^safRo avfiORomifo!
Mi se ne razlikujemo od vlade samo v tem, nego glede samega pojma samouprave. Mi zahtevamo ne samo administrativno, nego zakonodajno samoupravo. Vi pravite, da se s tem uničuje naš unitarizem (edinstvenost), a to ne stoji, ker edinstvena je država, katera ima eno ozemlje, narod in eno državno pravo.. A tega načelo zakonodajne samouprave ne krši. Nihče ne pravi, ako se država deli v občine, da je narod razdeljen, a istotako narod ni razdeljen, čegar država je razdeljena v pokrajine. Te ne kršijo suverenosti državne oblasti, ker so samo del suverene oblasti, a ne morejo si prisvojiti suverenosti. Pokrajinska oblast je samo po sebi odvisna od centrale, ki jo je ustvarila. Od državne oblasti se zahteva možnost, da država organizira svojo upravo in tega ne onemogočujejo pokrajine, ki so stvorjene od celokupne vlasti. A jaz izjavljam, da noben član naše stranke ne goji centrifugalnih tendenc niti ne stremi za njimi. In ‘ako misli 99% hrvatskega in slovenskega liudstva.	‘	   ‘
Srbofobstvo.
Ustava, ki bo zadovoljila narod, bo sama po sebi razbila centrifugalne tendence. Odkrito izjavljam, da med Slovenci in Hrvati res obstoja srbofobstvo (nasprot-stvo proti Srbom); žalibog, je tako. In to je posledica napak vseh, najbolj pa je posledica strahu, ki ga ima srbsko pleme pred nadvlado drugih. Ako hočete tej bojazni izpodmakniti tla, je treba, da daste narodu zgodovinske pokrajine, mi pa vam damo vse garancije proti centrifugalnim tendencam.
Žalitev fsafol!£astov.
Nato je govoril dr. Korošec o žalitvi, ki se je prizadela katoličanom s členom 13. ustave, kateri onemogočuje občevanje z vrhovnim poglavarjem katoliške cerkve. Te odredbe se ne bo držal niti en katoliški duhovnik niti vernik! Ko bi se temu odrekli,
bi nehali biti člani katoliške cerkve. Nato izjavi o kancelparagrafu, da ga mi nikdar ne bomo priznali, in da je v interesu cele države, ako se pusti katoličanom svoboda.
k«
*,!ProtidržaviiI element
Na koncu izjavi dr. Korošec: Govoril sem odkrito. Morete me šteti med proti-državne elemente, ker je vaše časopisje polno »protidržavnih elementov« in »avstri-janščine«. Vsaka beseda proti sistemu znači separatizem in protidržavnost, akoravno bi mogli vedeti, kako si morajo v zunanjem svetu predstavljati obstoj države, v kateri je po vašem mnenju toliko protidržavnih elementov. Mi vsi imamo eno skupno točko in ta je ljubezen do te zemlje, zato morate delati na to, da pride do sporazuma, brez katerega ne more biti zadovoljstva v državi. Samo sporazum bo zadovoljil Slovence in Hrvate.
tanili dslaocl « cesti.
Predsednik dr. BaStlš noče sprejeli delavske
daputtacife.
Ljubljana, 16 aprila. Papirnica v Vevčah je včeraj popoldne naznanila 48 delavcem, večinoma družinskim očetom, da so z današnjim dnem za nedoločen Čas odpuščeni, češ ker je nadaljnji obrat v tem obsegu nemogoč radi vladne carinske politike. Če pa tovarna ne dobi naročil, bo ustavljen ves obrat v Vevčah in ž njim tudi v Goričanah in Medvodah. S tem pa bo ustavljena in uničena vsa papirna industrija v celi Sloveniji, in celo v celi državi.
Dolžnost vlade je, da sedaj ta kritični in nevarni položaj reši, ker ga je njena nesrečna carinska politika v prvi vrsti zakrivila. Delavski poslanci vseh strank se poživljajo, da odločno dopovedo vladi, naj se ne igra z usodo stotin in tisočev delavskih družin.
Ljubljana, 16, aprila. Papirniški delavci v Sloveniji, katerih je okoli 700, bodo
v kratkem na cesti z družinami vred, kei v Belgradu nimajo smisla za industrijo. Danes so bili odpuščeni prvi in drugi bodo sledili. Radi tega so prišli v Ljubljano, da nekaj dosežejo pri vladi, da se prepreči najhuje. Na poverjeništvu za socialno skrb ni bilo poverjenika Ribnikarja, na oddelku za trgovino in obrt pa ne svetnika Marna.
Da bi deželna vlada potrebno ukrenila pri centralni vladi v Belgradu, je šla deputacija z enim uradnikom k predsedniku Baltiču.
Ali gospod predsednik ni hotel sprejeti delavske deputacije, češ da ni pristojen. Dejstvo, da predsednik ni hotel sprejeti deputacije, da mu torej ni nič mar 700 delavcev in njihovih družin, je pokazalo delavcem, da pri vladi ne najdejo zaščite pred bedo. Predsednikov odgovor je povzročil med delavsko deputacijo nepopisno razburjenje.
Hladne sfranhs se cepijo.
Opozicija snuje biok.
Belgrad, 16. aprila. (Izvirno) Na včerajšnji seji jug. muslimanskega kluba je prišlo med člani do velikih nesoglasij. Opozicija proti vladi, je v klubu jako močna in jo tvorijo ugledni pristaši: Husein Alin, Kurbegovič, Kulenovič, Ajanovič, Ahmed Kovačevič, Ilkovič in mnogi drugi. Nesoglasja so tako velika, da je razkol gotova stvar. V političnih krogih se trdi, da je ta akcija v zvezi z nastopom Stojana Protiča.
Belgrad, 16. aprila. (Izvirno) Včeraj se je govorilo, da so se nekateri člani Jugoslovanskega in Narodnega kluba pogajali s Stojanom Protičem o skupnem nastopu proti vladi. Zdi se, da je v glavnem prišlo do sporazuma. Namen te skupne akcije je pripraviti vlado na sporazumno rešenje ustave. Akciji se pripisuje v političnih krogih velika važnost z ozirom na splošno proti-
vladno razpoloženje, ki se opaža tudi med člani vladnih strank.
Belgrad, 16. aprila. (Izvirno) Konečno so se muslimanski poslanci iz južne Srbije popolnoma odcepili od demokratske in radikalne stranke in ustanovili lasten klub. Predsednik konstituante, dr. Ribar jim je nakazal klubske prostore poleg prostorov Narodnega kluba. Število članov novega kluba znaša 14 poslancev.
Belgrad, 16. aprila. (Izvirno) Po mnenju političnih krogov je situacija v radikalnem klubu skrajno neugodna, kar se da zaključiti tudi iz objave v ^Samoupravi«. Zdi se, da radikalni klub noče pričeti debate o temu vprašanju. Iz kluba je izstopil dosedaj dr. Ivanič, ne da bi ga na to prisilil kak sklep kluba.
■Mgszetz: cuvaszr -• vaer
M mllnn.
Še pred dobrim tednom, ko je bio v konstituanti na dnevnem redu vprašanje o »obznani« in je vlada, tedaj s pomočjo kupljene večine ušla nezaupnici, so demokratska glasila vriskala do neba in se napihovala, češ; močni smo kakor še nikdar, a naši nasprotniki onemogli in pobiti do tal. Minister Draškovič je takrat vrgel proč zadnje figovo pero, s katerim je vladna večina še pokrivala svojo bankokratsko-kapitalistično nagoto in je široko na vsa usta molil kapitalistični čredo. Rekel je odkrito: »Mi nočemo uničiti kapitalizma, ker služi družbi.« Ta družba so seveda bankokrati in vsa njihova gnila žlahta. Kapital je mrtva stvar, ob sebi brez koristi. Življenje in blagoslov za družbo mu dajejo še-le delav. roke. In te roke hoče kapitalistična vlada za vedno vkovati v suženjske verige, te roke naj bi gibale edino-le
oo	ukazu in na korist kapitalu, nikdar pa ia bi se ne smele svobod, razmahniti v svoj astni prid, v svojo osvoboditev iz dušnega ,n materielnega suženjstva. To je hotela 'glasna »obznana« in ker je žalostna ve-
čina konstituante zanjo dala vladi odvezo, se ;e kapitalistični svet in njegovo reptil-sko časopisje veselil in napihoval čez vso mero.
Ljubljansko demokratsko »Jutro«, eno najizrazitejših kapitalističnih glasil, je tedaj vriskaje pisalo: »Politični dogodki gredo v prid meščanskih strank«! Pojem meščanstva se tu seveda krije s pojmom kapitalizma.
To zmagoslavje je bilo veliko prezgodnje. Danes gospodarsko nobena država ni neodvisna od ostalega sveta, marveč so gospodarski pogoji, razmere in interesi vseh držav civiliziranega sveta tesno iz-prepleteni in zvezani med seboj. Najbolji dokaz za to nam je ravno sedanja svetovja kriza, ki izvira iz dejstva, da v enem delu držav — v sred. Evropi — gospodarski stroj ne funkcionira. S ti vidika si predoeimo mogočni boj in nezlomljivo voljo delavstva na Angleškem, v Ameriki, Italiji in posebno v Rusiji, da. stre kapitalistične verige! Ali mislijo naši Draškoviči in možje okoli »Jutra«, da se bosta ta boj in ta volja ustavila pred jugoslovanskim) in državnimi mejami in vladnim' »obznana-
Stran 2.
mi«?' Potem se pač kru.to motijo.
Toda ne samo s pogledom na zunanji položaj je bilo veselje naših meščanskih bankoratsdh strank in listov prezgodnje. Tudi v mejah naše države se polagoma sicer, a z vso gotovostjo, ki jo daje nujnost zdravega organizma, poraja odpor, ki bo izpodbil lončene noge današnjih malikov in razkropil njih malikovalce. Odpor se kuha v Srbiji in Južni Srbiji, v Vojvodini, na Hrvatskem. Povsodi se polni vreča vladnih nasilij in krivic, nesramnih vladnih kupčij z interesi ljudstva ter se pripravlja, da se odveže.
Najočitnejše pa so začeli mleti mlini ljudske jeze nad dosedanjimi oblastniki — v Sloveniji. Tu imamo občinske volitve. Že prvi dnevi boja kažejo, kam je slovensko ljudstvo namerilo svoj glavni udarec. Čutila ga bo stranka, ki je bila sicer že ob volitvah v konstituanto tepena, a si je zaenkrat rešila kožo pod novim kožuhom: »Samostojne kmetske stranke«. Ta kožuh ji je pomogel, da se je mogla šopiriti v Bei-gradu in da se je v zadnjem času polastila vlade v Sloveniji. Toda ravno v tem kožuhu se je pa obnašala tako sramotno, da ga je kompromitirala do zadnje dlake in da se v njem ne sme več niti pokazati. Ta JDS = SKS je, ki jo bo slovensko ljudstvo ob občinskih volitvah iztrebilo, da bo ostul od nje komaj meh — »Jutro« in ostali demokratsko potiskani papir.
Stranka, ki je tekom dveh let izdala in za oblast prodala ves svoj demokratični program, vse pravice in koristi slovenskega ljudstva, avtonomijo Slovenije in svobodo vere naših očetov — je zrela za mlin ljudske pravice. Mlin ljudske sodbe je v, teku.
Občinske oolitoe.
Občinske volitve. Po dosedanjih poročilih je na celem Slovenskem okroglo 200 občin prešlo v roke Ljudske stranke brez vsakega boja, ker nasprotniki niso mogli niti postaviti svoje liste. To je dobra četrtina vseh občin, ki bodo volile. Volilo bo sedaj nekaj manj ko 800 občin. Ostale občine: v Prekmurju, na Kočevskem in v osvobojenem ozemlju bodo volile pozneje. Če se liberalci tolažijo, da so to le male občine, naj jim bo povedano, da so vmes mnoge občine, ki štejejo na tisoče prebivalcev in da je med njimi tudi mnogo industrijskih krajev. Če ne verjamejo danes, bodo spoznali po volitvah, da liberalnega centralizma pri nas ne mara nihče več.
Grozdje postaja prekislo. Poožaj ki ga kaže volivni boj, je začel »Jutru« jemati sapo. Očividne uspehe Ljudske stranke hoče pripisati na rovaš oblasti, ki so o doslej imeli »klerikalci« v občinah in ki da jo sedaj izkoriščajo v svoj prid. Pri tem si pa ne more kaj, da ne bi oplazil tudi svojih v nezvestobi zvestih samostojnežev, ki jim očita, da naj bi bili svoj trud, ki so ga porabili za sestavljanje kandidatne liste v Ljubljani, porabili raje na kmetih (v Ljubljani pač neposredno konkurirajo demokratom!). Tu — kislo priznava »Jutro« — JDS po številu pač ne bo dosegla števila SLS, toda zato bodo pa njeni zastopniki toliko tehtnejši po svojih sposobnostih za komunalno delo. No, to sposobnost so si ti podeželski »demokrati« pač pridobili v visoki šoli liberalne občinske politike — v Ljubljani?! Končno izblebetava »Jutro«, da se »demokrati« na deželi po navodilu vodstva JDS »topot niso izticali«, da so
E. Bulwer:
Poslednji M ®	37
Pnmpsiih.
>Sinko moj, Lidon, ali si res ti?< je rekel stara« radostno. >Oj, ravno si mi bil v mislih pri meni.«
>Veseli me slišati to, oče,« je dejal gladijator in se spoštljivo dotaknil kolen in brade starega sužnja, »kmalu pa utegnem biti v resnici pri tebi, ne samo v mislih.«
»Res, sin moj — ampak ne na tem svetu,« Je odvrnil suženj žalostno.
»Ne govori tako, bodi vesel, tudi jaz. sem, ker sem prepričan, da bom zmagal, in potem ti z zlatom, ki si ga pridobim, kupim svobodo. Ej, oče stoprav pred malo dnevi me je zbadal človek, ki bi mu z veseljem kaj drugega povedal, ker je vse velikodušne,jši kot ostali njegovi sovrstniki. Ni Rimljan — ir, Aten je, ta-le me je zbadal s pohlepnostjo po zlatu, ko sem ga vprašal, kakošna vsota je nagrada za zmago. Oj, ta ni poznal Lidonove duše!«
»Dečko moj,< je dejal stari suženj, ko je stopajoč počasi po stopnicah navzgor peljal sina v svojo majhno sobico, ki je bila v zvezi « hišno vežo, »četudi so tvoji nagibi velikodušni, ljubezni polni, pobožni,« je nadaljeval v sobi, kjer sta bila varna pred opazovanjem, »je vseeno dejanje samo veliko krivda; nameravaš tvegati svojo kri za svobodo svojega očeta— to se da odpustiti; ampak nagrada za zmago je zopet kri drugega človeka. Oj, to pa je smrtni greh, ki ga noben namen ne more očistfti. Pusti’to, pusti to! Rajši sem suženj na vek«, kakor da bi si na tak. način pridobil svobodo.«
___________________________  -	*Novi Čas«, dne
pa »svetovali« in »delali« na poraz SLS. To je pa res imenitna stranka, ki se pri velevažnih občinskih volitvah v deželi, v kateri si je prisvojila vlado, omejuje na vlogo stare podpihovalke in intrigantinje. Čestitamo!
;< ./• 'A- *	*	*
Sestanek somišljenikov SLS za trnovski okraj se vrši ju,tri ob 10. uri dopoldne v trnovski prosveti. Vse naše somišljenike in somišljenice pozivamo, da se ga udeleže.
Somišljenikom SLS v Spodnji žički! Jutri ob 11. uri dopoldne se vrši v restavraciji »Reinighaus« na Frankcpanski cesti javen shod SLS. Pridite vsi!
Shod somišljenikov in somišljenic šentjakobskega okraja bo v ponedeljek ob pol 8. uri zvečer v šentjakobski prosveti. Somišljeniki, pridite vsi!
i| Šentjakobski volivni odbor SLS vabi vse naše somišljenike in somišljenice k važnemu sestanku v ponedeljek 18. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Prosveti. Govoril bo urednik g. Franc Kremžar. Udeležite se polnoštevilno!
(Politični dogodki.
,-f Vlata proti komunistom. Upravnim oblastem je došel od notranjega ministra Draškoviča ukaz, naj najstrožje izvajajo svoječasne protikomunistične odredbe. Policija je neki v zadnjem času nasproti komunistom postajala prepopustljiva. — »Ob-znana« se bo tedaj izvajala z večjo strogostjo. Če se bo vlada s tem utrdila, je drugo vprašanje.
-j- Delavsko gibanje na Angleškem. Na skupno sejo, ki je bila sklicana za 15. t. m., delavski zastopniki niso prišli. Lloyd George je z delodajalci čakal na delavce tričetrt ure. Namesto delavskih zastopnikov mu je je došlo pismo voditelja rudarjev Hodgesa, v katerem le-ta izjavlja, da je temeljna zahteva za sporazum, da se zakonitim potom urede plače in nacionalizirajo podjetja. Lloyd George je poročal v zbornici in rekel, da se državna kontrola ne sme obnoviti. Železniški in transportni delavci so napovedano splošno stavko preklicali. Vlada je še bolj omejila porabo premoga in razsvetljave.
JDnevnl dogodki
— Poštne znamke. Od danes naprej veljajo v poštnem prometu samo nove edinstvene znamke s sliko kralja Petra in regenta Aleksandra in pa invalidske znamke. Veljavnost znamk ljubljanske izdaje pa pre-
— Izvoz mesa in živine prepovedan. Današnje > Jutro« poroča, da je izvoz mesa in živine v Italijo in sploh izven države prepovedan. Na ljubljanskem kolodvoru so zato ponoči ustavili večji transport mesa, ki je bil namenjen v Trst. Želimo, da bi ta prepoved — če je res bila — prišla v prid revnemu konzumentu, kar pa po dosedanjih izkušnjah komaj moremo upati, »Jutro« si je topot modro prihranilo vsako opazko o tej odredbi in demokratskih zaslugah na njej. — Sicer pa počakajmo!
— Igra z dinamitom. Posestnikov sin Janez Jančar iz Gaberja pri Trebelnem se je igral z dinamitno patrono, ki je eksplodirala in mu težko poškodovala, skoro razmesarila tri prste leve roke. — Mariji Vesel
»Le tiho, oče k je odvrnil Lidon nekoliko nepotrpežljivo; »ti si se seznanil s tole tvojo vero, ki te prosim, da mi ne govoriš o njej, ker bogovi; ki so mi dali moč, so mi odrekli modrost, in jaz ne razumem niti besedice tega, kar mi pogosto prepoveduješ — v tej novi veri si se seznanil s čudnimi nazori o pravem in krivem. Odpusti mi, če te žalim, ampak pomisli! Zoper koga se imam boriti? O, da bi poznal te lupežnike, ki zaradi tebe občujem ž njimi, pa bi mislil, da bi zemljo očistil, ako bi enega od njih odstranil! Zveri so to, ki se jim kar kri cedi is ust, divji, brezsrčni, brezčutni divjaki skozinskoz, ki jih nobena vez življenja ne more vezati; res da ne poznajo strahu — a ne poznajo tudi hvaležnosti, ne usmiljenja, ne ljubezni; ustvarjeni so samo za svoj poklic, da more brez usmiljenja in da umro brez strahu! Ali morejo potem tvoji bogovi, pa najsibodo kdorkoli, s srdom zreti na borbo z ljudmi, kakršni so to, in v tak namen? Oj, oče, kjerkoli gleda božja Moč dol na zemljo, ona ne vidi nikjer tako svete, tako posvečujoče dolžnosti kakor je žrtev, ki jo daruje pobožnost hvaležnega sina poštar nemu očetu k
Ubogi stari suženj, ki je bil sam brez znanja in se je šele pred kratkim izpreobr-nil h krščanstvu, ni vedel, s kakšnimi dokazi naj razsvitli neveduost, ki je bila tolika in hkratu tako lepa v svoji zmoti. Najprvo se je hotel vreči sinu na prsa, nato pa oditi, viti roke, ko pa ga je poskusil grajati, so mu solze udušile glas.
»In ako,« je nadaljeval Lidon, >ako je tvoje Božanstvo (dozdeva se mi, da hočeš le eno priznati) v resnici tako dobrotna, sočutna moč, kakor trdiš, da je, potem bo Ono tudi
16. aprila 192f,
iz Prezida pri Čabru je vžigalna dinamitna kapica, s katero se je igrala, razmesarila tudi tri prste leve roke. Oba poškodovanca sta bila prepeljana v ljubljansko bolnico.
—	Velika tavina blaga v Mariboru. Mariborska policija te dni energično zasleduje neznane in drzne vlomilce, ki so vlomili v veletrgovino z manufakturnim blagom Karola VVorsche v Gosposki ulici št. 10. Vlom so izvršili na zelo premeten način in so zabrisali skoro vse sledove. Iz trgovine so odnesli samo fine svilnate predmete, tako 314 ducatov svilnatih robcev in 170 metrov fine svile. Tvrdka ima 122.757 kron škode.
£jubljanski dogodki.
Ij f Bogoslovec Stanko Repnik, Na
svojem domu v Ljubljani je umrl danes zjutraj ob pol osmih po daljši zelo mučni bolezni bogoslovec tretjega letnika č. g. Stanko Repnik. Blaga duša se veseli že v nebesih pri svojem Bogu, ki se ga je rajni veselil letos v juliju prvič darovati na oltarju Gospodovem. Pokop bo v ponedeljek popoldne ob dveh iz žalnega doma Hrvatski trg 4 na pokopališče k Sv. Križu. Počivaj v miru! Težko prizadeti rodbini iskreno sožalje!
lj Umrla je v hiralnici sv. Jožefa gospa Terezija Škof, posestnica v Študentovski ulici 7. Pogreb bo jutri, v nedeljo 17. t .m., ob pol 2. uri popoldne iz hiralnice sv. Jožefa. Svetila jej večna luč!
lj Razstava v Rokodelskem domu. Jutri ob pol 12. uri bo v Rokodelskem domu zaključek strokovnega čevljarskega tečaja in razstava risb in čevljarskih izdelkov, izvršenih na tečaju. K zaključku tečaja in k poučni razstavi vabimo vse člane rokodelskega društva in občinstvo, ki se zanima za napredek domače obrti. Razstava bo v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica št. 12, I. nadstropje.
lj Na Rožniku bo jutri, dne 17. t. m. ob 9. uri duhovno opravilo, popoldne ob 5. uri bodo litanije in blagoslov.
lj Ljubljanski trg. Mesni trg je bil pretečeni teden dobro založen in ni bilo nikjer pomanjkanja. Z govejega trga je izginilo z malimi izjemami vse slabo blago. Začasno vpeljana prosta trgovina je povzročila, da se je razvila faktično med mesarji zdrava konkurenca. Na trgu se plačuje dobro volovsko meso po 36 kron zadnji del in 34 kron prednji del. Slabejše blago se plačuje po 32 kron in 34 kron kg. Opozarja se pa stranke, da je mnogo bolj ekonomično kupiti dobro volovsko meso po 36 kron kg, kot pa slabo meso po 30 K ali 32 kron kg. Po nekaterih mesnicah v mestu, kjer se deloma seka prima vole, se plačuje meso po 40 kron zadnji del in 36 kron prvi del. Te cene odgovarjajo današnjim cenam žive teže v ljubljanskem nakupovalnem področju. Živa cena: 18 do 20 kron delavnih, za klanje slabih volov. Za klanje dobri voli 21 do 22 kron, prima voli 24 kron. Telečje meso I. vrste 26 kron, II. vrste 24 kron. Svinjsko meso I. vrste 38 K, II. vrste 34 kron. Slanina, trebušna 42 K, povprečna 46 kron, riba in sal 48 kron. Slanina močno preostaja in vsled tega ovira klanje prašičev za meso. Preskrba Ljubljane z mlevskimi izdelki je tudi glede kakovosti povoljna. Cena je pa padla samo neznatno 50 vinarjev do 1 K pri kg. Na žitnem trgu je dovoz pšenice zmanjšan. Cena moke št. 0 na ljubljanskem trgu v detaljni prodaji 17 kron 50 vin., št. i 16 kron 50
vedelo, da me je ravno tvoja vera v Njega najprej potrdila v tem sklepu, ki ga grajaš.«
»Kako! Kaj hočeš v tem reči?« je vprašal suženj.
»No, vsaj ti je znano, da so me kot otroka prodali v sužnjost, da mi pa je v Rimu moj gospodar dal svobodo, ker sem bil tako srečen, da sem mu bil všeč.
Pohitel sem v Pompeje, da te obiščem
—	in našel sem te v letih in slabotnega, pod jarmom muhastega, razvajenega gospodarja; nedavno si vzprejcl to novo vero in to ti je naredilo suženjstvo še enkrat hujši; odvzela ti je tolažeči čar navade, ki nas tako često sprijazni z najhujšim. Ali mi nisi tožil, da si primoran opravljati dela, ki ti kot sužnju niso bila mrzka, a so pregrešna kot Nazarenou? Ali mi nisi pravil, da ti je duša drhtela od kesanja, ko si moral položiti samo drobtinico kruha pred domače bogove Lare, ki čujejo nad iropluvijem? Da ti je neprestan boj razjedal dušo? Ali mi nisi pravil, da se bojiš, da si s samim vlivanjem vina pred prag ali kli-
i	canjem imena kakega grškega božanstva nakoplješ kazni, ki so hujši kakor Tautalova — večno trpljenje, ki je groznejše od onega v Tartaru? Ali mi nisi pravil tega? Čudil sem se in nisem mogel razumeti, kakor, pri Her-kulu, še danes ne morem; ampak bil sem tvoj sin, in edina moja naloga je bila, imeti sočutje in pomagati. Ali sem mogel poslušati tvoje ječanje, ali sem mogel biti priča tvoje tajinstvene groze, neprestanih dušnih boli, pa ostati miren? Ne, pri neumrjočih bogovih! Tedaj mi je šinila misel v glavo: denarja nimam, imam pa mladost in moč — to so tvoji darovi — in te bi mogel prodati za tebe! Doznal sem velikost tvoje odkupnine in
Štev. 85.
vin, dobra krušna moka 14 kron 50 vin. V prodaji na debelo cena 1 K nižja pri kg. Ječmen se je dvignil na 650 kron za 100 kg> oves 480 kron, koruza 470 kron. Pritožbe glede slabega kruha in moke so postale zelo redke. Na sadnem trgu se kažejo zadnja jabolka slabejše kvalitete po 8 do 10 kron kg. Različne zelenjave je na trgu v izobilju ter vladajo vsled konkurence umerjene cene. Importirana glavnata solata iz* borne kvalitete se plačuje po 20 kron kg-Jajc je na trgu dovolj po 1 krono 60 vin* do 1 krono 80 vin. za kos. Mleka nekoliko primanjkuje, ker vlada v tem času na mlečnem trgu normalno pomanjkanje. Z majem se mlečni trg bistveno zboljša.
lj Vožnja s težkimi avtomobili z ždet* nimi obroči na kolesih po mestu prepovedana. Glasom sklepa ljubljanskega občinskega sveta z dne 22. marca 1921 je vožnja s težkimi avtomobili z železnimi obroči na kolesih po mestu sploh prepovedana. Prc' stopkj te odredbe se bodo policijsko kaznovali po naredbi z dne 20, aprila 1854 2 globo do 4000 K oziroma 200 dni zapora*
lj Organizacija javnih nameščencev SLS. Danes ob 8. zvečer običajna tedenska članska skupščina v navadnih prostorih. Člane opozarjamo, da se skup” ščine polnoštevilno udeleže. — Odbor.
lj Okraden berač. V neki gostilni Kurje vasi sta se seznanila priletni starček-berač Malovrh Martin in delomrzni potepuh Janez Pavšič. Pila sta slivovko. Prenočevat sta šla v Požarškov hlev na Ižanski cesti. Ponoči je potepuh vzel beraču iz torbice 162 kron. Berač je sicer tatvino opazil in začel klicati, toda potepuh mtl je osorno velel: »Tiho bodi, da krav ne zbudiš!« — Potepuha so sedaj prijeli i® zaprli.
J{aša društva.
d XXI. redno zborovanje Razora se
vrši danes — v soboto, 16. aprila točno ob 7. uri zvečer — v čitalnici Jugoslovanske tiskarne. Na sporedu deklamacije in referat dr. J. Puntarja: Inteligent in delavec. Po predavanju prosta debata. Zanimanje za resno vprašanje zahteva, da se setanka udeleže vsi Razoraši. J. P.
d Člani rokodelskega društva se bodo jutri — ob praznovanju 50 letnega jubileja proglasitve sv. Jožefa za variha sV' Cerkve — udeležili pridige in slovesne sv, maše v stolnici ob pol 10. uri.
KURZI V PROSTEM PROMETU.
Zagreb, 16. aprila. (Izv.) V prostem prometu notirajo danes sledeči kurzi: Italija 720 (tendenca slaba, pada); Berlin 228.50—229; Praga 198; Dunaj 22,60.
Odgovorni urednik Anton Marinček. I?daja konzorcij »Norega Časa«. Tiska Jugoslovanska tiskarna ▼ LjnbHarf.
v	EF.	=*=
O		.-5>
as CZ >o u 03 h—	i»Mi mttin m mt	3 c* rr-J
je *r	po konkurenčni ceni.	S
	Metini tre« 23. 1.	OD
Koluta, pnevmatik®, motocikle
v »a oeie in obesno priparoia
J. G9&EC
Gosjscsi/eisfoa fecta SSciv. 41
zvedel, da jo navadna nagrada zmagoslavnega gladijatorja dvakrat poplača. Postal sem gladijator — se zvezal nevoljen s temi preklicanimi ljudmi — si pridobil njihovo spretnost in izvežbanost — blagoslovljeno bodi to učenje, ono me nauči, kako osvoboditi svojega očeta!«
J Oj, da bi samo mogel slišati Olinta!« je vzdihnil starec, vedno bolj ganjen od kreposti svojega sina, a nič manj močno prepričan 0 pregrešnosti njegovega namena.
>Cel svet hočem poslušati, ako hočeš,< je odgovoril gladijator veselo, »ampak šele tedaj, ko ne boš več suženj. Pod svojo lastno itreho, oče, si ubijaj glavo cel dun, in še celo noč, če ti napravlja veselje. Oj, kakšen kraj sem izbral za te! To je ena od devetstodevetin* devetdeset prodajalen v stari Juliji Feliks, v solnčuatem delu mesta, kjer se boš lahko solnčil pred vrati po dnevi — jaz pa bom prodajal olje in vino za tebe, oče; in potem, če bo Veneri všeč, (ali pa če ji tudi ni všeč, ker ne slišiš rad tega imena, to je Lidonu vseeno), potem, pravim, boš morebiti tudi imel hčer, ki ti bo gladila sive lase, in slišal drobne gla* sove ob kolenih, ki te bodo klicali LidonoV oče! Oj, tako srečni bomo — nagrada nam more vse to kupiti. Vesel bodi, oče — ampak sedaj moram odtod — dan mineva in lanists me čaka. Daj, tvoj blagoslov!«
Medtem ko je Lidon tako govoril, je že zapustil temno očetovo sobo in sedaj sta stala na istem kraju, kjer smo našli vratarja ter se vneto pa tiho razgovarjala.
>Bog s teboj, moj vrli dečko!« je rekel Medon goreče, >in velika Moč, ki vlada vsa srca, naj vidi tvojo plemenitost in ti odpusti tvojo zmoto!«