Uredništvo i» uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
Cena: Posamezna št. L 18 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto II. - Štev. 2
Gorica - 11. januarja 1950 - Trst
Izhaja vsako sredo
Pred nedavnim smo pod naslovom »Lov na slovenske otroke« pred vso javnostjo obsodili ukaz prosvetnega ministrstva, ki je naročil šolskemu skrbništvu v Gorici, da morajo slo* venski otroci, kater/h slovenski starši s« optirali, zapustiti slovenske šole, katere sedaj, kot je naravno, c bi: skujejo in se prešolati na italijanske šmle. Zaradi te obsodbe so nam go-, tovi krogi in časopisi očitali, da ho* čemo oblatiti Italijo in jo prikazati k»t zatiralko svoje slovenske manj-, sme.
7 o ni res, to ne drži!
S svojo kriliko in s svojimi pri* tožbami nismo hoteli nikogar blatiti in nikomur delati krivice. Smo v samoobrambi in hočemo samo zaščititi svoje pravice.
I' ptašamo! Ali ni tov na sloven* nke otroke, če se jih hoče pod pr e: tvezo nekih formalističnih predpisov, ki govore o »lingua di uso«, prepisati iz slovenskih državnih šol, kamor k»t Slovenci po vseh božjih in na* ravnih pravicah spadajo, na it ali jam
i>Kt-	K/ litij njtitoVu hdi	Z&*
vest izpridijo in jih raznarodijo? Ali ne spada tako postopanje v sistem •d vsega sveta prekletih fašističnih metod, po katerih je bil naš sloveni ski jezik proglašen za hribovsko*kraš* ko laško narečje in so bile zato vse slovenske šole ukinjene in prepove.-dane? Če sc naše mnenje v tem po« gledu krije z mnenjem vse poštene svetovne javnosti, potem Italije in njenih oblasti pred svetom ne blati« »to mi, ampak tisti italijanski oblast« ntki, ki take krivične odloke izdajajo in izvajajo.
Se bolj ostro kot mi obsoja proti--slovensko politiko merodajnih kro--gor glasilo naših sosedov Furlanov »Patrie dal Friul«, čigar članek pri* •bčujemo na drugem mestu.
I' enako kategorijo kot ukaz od 25. nov. 1949 spada tudi ferman najbolj primeren se nam zdi ta stari tliriki izraz. —, ki ga je prosvetno ministrstvo izdalo nekaj prej, ločne* ga datuma ne vemo. Ta ferman, ka* te rega je goriško šolsko skrbništvo v več primerih v Gorici in Krminu že izvedlo, odre ju je, d» šol, ki jih vzdržuje država za slovensko manjšino. ne smejo obiskovati otroci, katerih ote je italijanske narodnosti. Taki otroci smejo bjf, všolani v s/o--venske šole s smo poj pogojem, če oče podpiše pismeno izjavo, da se prišteva k slovenski monj^insi<j skup* nosti. Ker prizadeti oče, p0 svojem nar odnem poreklu Italijan,
Po vesti
in moški časti ne more podpisali take izjave, mu krstkomalo uradno premestijo njegove otroke iz sloveni ske na italijansko šolo.
To je vsekakor izredna vestnost šolskih oblast/. Je tako svojevrstna, da bi jo lahko imenovali vestnost svoje sorte. Pri tem se ne mislimo nič zgledovali, če šolske oblasti to
vestnost povsem zanemarjajo, kadar
gre za slovenske očete, ki imajo svo* je slovenske otroke na italijanskih šolah. Ne, ne mislimo govorih o tem. Tudi z drugega gledišče lwm vestnost vsiljuje par pripombi
Najprej imamo pri tej pretirani vestnosti neprijeten občutek, da diši precej nedemokratično in ne dopušča italijaiiskemu državljanu svobode pri izbiranju in določanju šol za lastne otroke.
Drugič posega v družinske razmere in ogroža družinski mir. V narodno mešanih zakonih — za katere v tem primeru pač gre — morata zakonca sporazumno vzgajati svoje otroke. Starši občutijo veliko bolj kot izven stoječi »vestni šolski oblastniki«: potrebo, da se otroci temeljito naučijo obeh jezikov, zato se med seboj pametno domenijo, kako bodo to do* segli. Molenja teh dogovorov . o zelo kvarna in lahko za družino usodna.
Tretjič: uzakonitev slovenskih šol v Italiji na žalost še ni izvedena, izdajajo se pa že izvršilni dekreti kot sta oba zgoraj označena ukaza.
Po kakšnih ustavnih določbah je to mogoče? Slovenske šole s o bile ustanovljene za slovenske šolarje. Kot lake jih je država sprejela in prizna■ la brez vsakih opredelitev in omeji* tev. Dokler z zakonom ni točno do* ločen njihov delokrog, so nezakoniti vsi ukrepi in dekreti, s katerimi se jih hoče vnaprej okrniti.
četrtič! Vse pomujanje gotovih krogov iti ital. časopisja okrog slo« venskega šolstva v Italiji se zgošču* je v enem samem cilju:	prikazati
ga pred javnostjo kot manjviedno, zmaličiti zaupanje slovenskih staršev in mu izpodrezati dotok slovenskih otrok.
To pa v bistvu ni nič drugega kot lov na slovenske otroke. Ali je to dostojno in vredno velikega ital naroda?
ni izjavi nadalje dejal, »da viada i našimi mednarodnimi obveznost-Združenih držav ne namerava j mi«, je izjavil Truman, »je n* stopali po poti, ki bi jo vodila j prvem mestu moralno vodstvo, do tega, da bi se zapletla v dr-1 Zgodovina je dokazala — je do-žavljanski spor na Kitajskem«. dal —, da so mnogi veliki 1110-Poleg tega pa je predsednik rahli cilji propadli ali splahneli, dostavil, da bodo Združene drža- j ker ni bilo materialne podpore.
Razgled po svetu
Sprememba vlade se je nekoliko zavlekla
Kakor znano pride Somalija za dobo desetih let pod zaupno u-pra Italije. Sedaj so v Somaliji angleške okupacijske čete, ki se pripravljajo na odhod. Mandat Združenih narodov za Italijo bo »moral najbrže sprejeti italijanski parlament. Ker tozadevni razgovori v Ženevi še niso zaključeni, je pa zelo verjetno, da bo v par dneh treba sklicati zbornico in senat, so se pogajanja za spremembo vlade nekoliko odnesla, ker bi bilo neprikladno reševat; vprašanje somatskega mandata prav v času vladne krize.
Kongres soeialdtm. stranke (Saragatova skupina) v Neaplju, ki je imel bili izhodišče za spremembo vlade, je medtem že zaključil svoje delo in izrekel Sa-ragatu popolno zaupanje. Zn ustvaritev nove koalicijske vlade od te strani ne bo več nobenih posebnih zaprek.
Konferenca v Colombu na Ceylonu
Dne 9, t. m. se je pričela v Colombu na otoku Ceylonu konferenca angleških dominionov. Udeležujejo se je zastopniki vseh držav, ki pripadajo k angleškemu svetovnemu imperiju: Avstralija, Nova Zelandija. Indija, Pakistan, Južna Afrika. V nedeljo 8. t. m. je dospel na Ceylon angleški zunanji minister Bevin. Pri dohodu-je izjavil, da smatra konferenco za zelo važno za angleški Cornmonvvealth. toda ne manj važno za svetovni po-
lo
Z«J-
Časopisje je že pred Kevinovim °dhodom iz Londona na široko komentiralo pomen njegovega potovanja.
»Daily Telegraph« je pisal:
»V dobi božičnih in povoletnih voščil ne bo nobeno voščilo ig-
krenejše kot voščila, ki spremljajo ministra Bevina na njegovem dolgem potu v Colombo. Angleži si želijo, da bi to dolgo potovanje Bevinu povrnilo njegovo energijo in da ga ne bi znova utrudilo, ter da bi se konferenca v Colombu vršila v slogi in soglasju in ne v težki neslogi, kot so bile razne druge konference, katerih se je udeležil.
Na tem sestanku se pač ne bodo sestali predstavniki med seboj tekmujočih velesil, temveč zunanji ministri Commomvealt-ha. Ti ministri bodo gostje najmlajšega dominiona (Ceylon je najmlajši angleški dominion op. ur.) in obstajajo dobri izgledi za prijateljsko in uvidevno rešitev težkih sporov, ki delijo zdaj določene države Commomvealtha.
Glede dveh vprašanj, o katerih bodo razpravljali na konferenci. pač ne more hiti nobene razlike mišljenja. Vse države Commomvealtha so odločene, da preprečijo, da bi komunistični imperializem požrl vso Azijo. Enako so tudi vse trdno prepričane, da ima Japonska zdaj polno pravico do mirovne pogodbe in da so pri sestavi te pogodbe prizadete vse države, ki so prispevale k porazu Japonske. Na konferenci bodo razpravljali o praktičnem delu, ki ga je potrebno izvršiti v obeh navedenih smereh, vendar ne smejo odlašati še dalje.«
Združene države ne bodo dajale vojaške pomoči Forinozi
Predsednik Truman je izjavil, da Združene države ne bodo dale vojaške pomoči ali vojaških nasvetov kitajskim nacionalističnim silam na Forinozi in tudi ne bodo uporabile svojih lastnih oboroženih sil za vmešavanje v sedanji položaj na Forinozi.
Truman je v naprej pripravlje-
ve še nadalje nudile gospodarsko pomoč kitajski vladi.
K Trumanovi izjavi
Senatorji in poslanci kongresa različno komentirajo Trumanovo izjavo o Formozi.
Diametralno nasprotni sta si izjavi predsednika senatne zunanjepolitične komisije Connal-Ivja in voditelja republikanske senatne skupine Wherryja. Prvi se popolnoma sklada s Trumanom, drugi pa je izrecno za oboroženo pomoč in izjavlja naravnost, da pomeni predsednikova izjava »dan popolne in nečastne vdaje pred komunistično fronto na Daljnem Vzhodu«. Senator Vandenberg, ugledni republikanski predstavnik v zunanjepolitični komisiji, ugotavlja, da je s Trumanovo izjavo »vprašanje Formoze zdaj pojasnjeno, toda ne rešeno«. Pridržuje si nadaljnje izjave po pregledu zunanje politike, ki ga bo podal Acheson prihodnje dni pred zunanjepolitično komisijo senata.
Razpust grškega parlamenta
S kraljevim ukazom je bil razpuščen grški parlament. Dopisniki poročajo, da bodo nove splošne volitve 5. marca. Predsednik parlamenta Theothokis je položil prisego kot predsednik začasne vlade, ki obstoji načeloma iz nepolitičnih ljudi, kateri ne bodo kandidirali.
Zaupanje v gospodarstvo Združenih držav
Predsednik Truman je v svojem letnem gospodarskem poročilu kongresu izjavil, da v začetku novega leta dejstva jasno opravičujejo obnovljeno zaupanje v gospodarstvo Združenih držav.
»Naš gospodarski položaj je dober, postane pa lahko še boljši«, je izjavil predsednik v svojem obširnem poročilu, prečita-nem kongresu, ki je zadnjo sredo poslušal njegovo poslanico »o stanju v državi«.
Truman je predložil 12 posebnih zakonodajnih priporočil, ki temeljijo na izčrpnem letnem gospodarskem pregledu. Ta pregled je sestavil svet gospodarskili svetovalcev in ima 193 strani.
Predsednik je izjavil, da so dogodki leta 1949 ponovno dokazali osnovno silo ameriškega gospodarstva. Dokazali so tudi, da gospodarske zadeve niso odtegnjene človeškemu nadzorstvu. Mi si moramo prizadevati, da bomo hodili naprej po poti. ki vodi do izpopolnitve obnove in naprej do stalne gospodarske rasti.
»V življenju, ki se strinja z
Temeljni kamen te podpore je gospodarska moč Združenih držav, ki je v pobiem razmahu.
Velika Britanija priznala ko-komunistično vlado Kitajske
Velika Britanija je priznala komunistično vlado Kitajske. Londonska vlada je storila to med zahodnimi vladami prva.
Diplomatski krogi pripominjajo, da priznanje komunistične pekinške vlade ne pomeni, da odobrava Velika Britanija komunistično vladavino v Kitajski 111 način polastitve oblasti po komunistih. London vzdržuje normalne diplomatske stike z vsemi državami vzhodne Evrope, čeprav ne dopušča dvoma o tem, da ne odobrava vladavine teh držav.
Britanska vlada omenja v noti novi kitajski vladi posebno izjavo Mao Tse Tung-a, ki je izjavil, da je njegova vlada pripravljena vzpostaviti diplomatske stike z vsako tujo silo ob medsebojnem spoštovanji' suverenitete in integritete.
Države Coinmonvvealtha, Združene države in države zahodne Evrope so bile o namenu britanske vlade obveščene. \ Londonu je bivši kitajski poslanik Cen Tien Tsi na tiskovni konferenci izjavil, da obžaluje sklep britanske vlade, ki pomeni, da Britanija pokopuje nacionalistično Kitajsko, dočim ta še krepko živi.
Žalostna obletnica
Na sv. Štefan je poteklo eno leto, odkar so aretirali kardinala Mindszentyja. Ob tej priliki so se ga mnogi spomnili, saj je bil njegov proces eden najsramot-nejših v vsej človeški zgodovini.
V	tem letu so njegovi krvniki doživeli hudo razočaranje. Ob aretaciji so upali, da bodo prestrašili ogrske škofe in vernike ter jih prisilili na sodelovanje s komunističnim režimom. Tega niso dosegli, ker škofje in verniki na Ogrskem vztrajajo slej ko prej v zvestobi do vere in papeža. O kardinalu Mindszentyju pa je znano le to, da je v zaporu v Gjujtolagazu in da ne sme nihče k njemu. Kljub temu so meseca septembra dovolili njegovi osemdesetletni materi, da ga je smela obiskati. Ob tej priliki je kardinal vprašal mater samo to: »Ali molijo kaj zame moji sorodniki in njih otroci?« »Ne samo oni, milijoni in milijoni molijo zate vsak dan,« je odgovorila mati. »Draga mama,« je odvrnil kardinal, »povejte jim. naj ne molijo zame, temveč naj molijo po mojih namenih.« — Tako govori pravi Kristusov učenec.
Demokracija je mali enakopravnosti. Italija ima demokratično ustavo, njeno vlado sestavljajo demokratične stranke. Zato slovenska manjšina pričakuje in opravičeno zahteva vse pravice, ki ji pritičejo.
W
DRUGA NEDELJA PO RAZGLAŠENJU
Iz svetega evangelija po Janezu
Tisti čas je bilu svatba v Kani Galilejski in Jezusova mati je bila tam. Povabljen pa je bil na svatbo tudi Jezus in njegovi u-čenči. In ko je vino pošlo, reče Jezusu njegova mati:	»Vina	ni-
majo«.. Jezus ji pravi: »Kaj je to meni in tebi, žena? Moja ura še ni bila«. Njegova mati reče strežnikom :	»Karkoli	vam	poreče,
storite«. Stalo pa je tam po šegi judovskega očiščevanja šest kamnitih vrčev, ki so držali po dve ali tri mere. Jezus jim reče: »Napolnite vrče z vodo«. In napolnili so jih do vrha. Nato jim reče Jezus: »Zajemite zdaj in nesite starešini«. In nesli so. Ko je pa starešina pokusil vodo, ki je postala vino, in ni vedel odkod je — strežniki pa, ki so bili vodo zajeli, so vedeli — pokliče starešina ženina in mu reče: »Vsak človek daje najprej dobro vino, in ko se napijejo, tedaj slabše. Ti pa si dobro vino do zdaj prihranil«. Tako je v Kani Galilejski storil Jezus prvi čudež in razodel svoje veličastvo in njegovi učenci so verovali vanj.
*
Prvi čudež, ki ga je storil Jezus, je bilo to spremenjenje vode v vino na svatovski gostiji v Kani. Pokazal je s tem, da ni sovražnik veselja in poštene zabave; s svojo navzočnostjo je veselje povzdignil in pripomogel, da je ostalo v pravih in zdravili mejah.
Kristjani bi morali vedno imeti Jezusa v svoji sredi, kadar koli se zbirajo k zabavi in kratkočasju. Kakor hitro v svojih srcih začutijo, da Jezus odhaja, hi se morali brez pomude posloviti in oditi za njim proč z nevarnega kraja. Kratkočasje brez Jezusa je voda; šele njegov blagoslov ga spremeni v vino zdravega veselja, ki človeško srce krepča.
Blagoslovil je Zveličar v Kani tudi zakonsko zavezo. Zamašil je s tem usta krivovercem raznih
Skrunjenje svetišč v FRLJ
Tržaški škof msgr. Santin je za novo leto čutil dolžnost, da ohrne pozornost tržaške in svetovne javnosti na težke verske razmere, ki vladajo v pasu B tržaškega ozemlja. Posebej je o-menil zatrtje samostanov sv. Ane in sv. Marte in sedaj še romarske cerkve in samostana v Strunjanu. Toda število zaprtih in oskrunjenih kapel, podob, svetišč v celi FLRJ je še veliko večje. Če bi hoteli napraviti statistiko, bi gotovo dobili silno žalostno sliko o tako zvani verski svobodi v komunistični Jugoslaviji. Tu naj omenimo le še razrušenje velike in lepe cerkve Našega Odrešenika na Reki, ki so jo Rečani sezidali leta 1942 kot zaobljubljeno cerkev za božjo pomoč ob bombardiranju. Sedaj so jo komunisti dali podreti, češ da potrebujejo prostor za neko cesto, ki mora teči tam mimo. Iz naših Gor pa smo zvedeli, da so na več krajih podrli kapelice in razbili svete podobe. Tako se je n. pr. zgodilo na Grahovem kapelici
dob, ki so trdili, da je zakonsko življenje grešno in nedopustno. Obsodil je tudi krivoverstvo današnjih dni, ki odrekuje zakonu enotnost, trajnost in svetost.
Pravi zakon je enoten: en mož. ena žena, združena v skupno življenje. Kar se ti enotnosti proti-vi, je zlo, pregreha, prešuštvo.
Pravi zakon je trajen. Veljavno sklenjeno zakonsko pogodbo med možem in ženo more razveljaviti samo smrt. Krščanstvo ne pozna razporoke. Kjer je razpo-roka, tam ni Kristusa, ni govora
o	krščanstvu.
Pravi zakon je svet. Že v splošnem pomenu mu pritiče neka svetost, ker je od Boga postav -i ljen in odobren. Med krščenimi pa dobiva še čisto posebno posvečenje, ker je zakrament. Med krščenimi poroka ni samo naravna pogodba, ampak ima nadnaraven značaj, je sveta pogodba, ki deli poročencema nadnaravne milosti, darove Jezusove. Pri taki poroki je sam Jezus pričujoč kot gospodar življenja in vir milosti, pripravljen dajati zakoncema vse življenje potrebno mero stanovskih milosti, da bosta mogla prav živeti, otroke vzgajati za dobre kristjane in sama doseči svoj večni cilj.
Kdaj se je v Kani voda spremenila v vino, tega ni kdo ni vedel natančno povedati; strežniki so vodo zajeli, starešina pa je začutil plemenito vino. Naravna zakonska pogodba postane v Jezusovi navzočnosti nadnaraven zakrament. Božja milost deluje skrivnostno, njenega delovanja človek ne more do dna doumeti, veliki pa so in vidni njeni sadovi.
Če hočemo, da bo med naini zopet vzcvetelo pravo krščansko življenje, imejmo v čislih zakrament svetega zakona. Čuvajmo njegovo svetost, preganjajmo vse zmote, ki ga skušajo zavleči v blato nizkotnosti in razuzdanosti. Dobre krščanske poroke naj nam dajo dobrih družin in svet bo v svojem temelju popravljen in zboljšan.
pri gostilni Brišar tik pred božičnimi prazniki. Ponoči so že znani neznanci razbili kip M. B. in porušili kapelico Brezmadežne. To kapelico so oskrunili že lani poleti o sv. Ani, ko so razbili kip M. B., ki ga je pa ljudstvo nadomestilo z novim. Sedaj so uničili kip in kapelico.
»Soča« bo pa še naprej pisala, kako skrbijo za stare samostane v Srbiji in obnavljajo tamkajšnje freske. Pričakujemo, kdaj bo povedala, kako si v Sloveniji oblasti prizadevajo, da poiščejo in kaznujejo take »neznance«, ki skrunijo svete podobe in razbijajo sveta znamenja.
Obsojeni atentatorji
V	Milanu se je končal proces zoper skupino rdečih napadalcev, ki so lani meseca julija v trgu Bareggio vrgli ročno bombo v množico, ki je spremljala kip Marije Romarice, ter pri tem ranili kakih 30 oseb in poškodovali kip sam. Razsodba je bila zelo mila, saj so jim prisodili le od treh do sedem let zapora z vsemi
j olajšavami, tako da so skoro vsi bili izpuščeni še isti dan. Državni pravdnik je vložil priziv, češ da je sodni zbor sodil premilo.
Božič v Sloveniji
Božič je padel letos na nedeljo, ko je navada, da tudi v sosedni jugoslovanski republiki počivajo, če nimajo ravno kakih posebnih udarniških del na programu. Letos pa so pred božičem imeli skoro na vseh delih posebne mitinge, da bi delavce pridobili za delo na božični dan. Toda jim ni uspelo. Skoro 100 °/o so se delavci izrazili zoper tako namero. Zato je božični dan kar lepo potekel. Tudi polnočnice so bile prav dobro obiskane, čeprav so imeli tako delavci kot šolarji prost dan le v nedeljo, to je na božič.
Sv. oče za novo leto
Na novo leto je sv. oče maševal v dvorani blagoslovov za v Rimu prisotne romarje. Navzoča je bila precejšnja množica romarjev iz vsega sveta; največ jih je bilo iz Argentine in iz Nemčije. Med mašo je papež pridigal, in sicer po vrsti v italijanščini, angleščini, francoščini, nemščini, španščini in portugalščini.
Svetoletnih romarjev je v Rimu vedno precej, čeprav se še niso začela velika narodna roma-
Borbeno brezboštvo
Boljševiški režim in Katoliška cerkev v Rusiji
Bolj kot proti pravoslavju so boljše.-viki že od prvega trenutka svoje obla: sti zagnali divjo gonjo proti katoliški cerkvi. V reviji »Bezbožnik« od 3. aprila 1923 beremo: »Proti katoliške* mu klerikalizmu je treba vesti odloč: nejši boj kot proti ruski cerkvi, ker je katoliška organizacija močnejša kot pravoslavna in ker se katoliška ideologija bolj prilaguje splošnim življenjskim pogojem.«
Dejansko sovjetska oblast ni vodi* la proti katolicizmu politike navad: nega preganjanja, ampak politiko popolnega in radikalnega uničenja in pokončanja. Razen redkih izjem so bile 'vse katoliške cerkve v SSSR (v začetku revolucije jih je bilo čez tisoč dvesto) ali vzete katoliškemu kleru ali zaprte ali spremenjene v gledališča, skladišča /n podobno. Vsa cerkvena imovina je bila zaplenjena. Škofje in upravitelji cerkva —- okrog 900 oseb — so bili vrženi v kom centracijska taborišča, mučeni, izgna-. ni; le maloštevilni so bili tako sreč: ni, do so ostali na svojih mestih, toda bilo jim je onemogočeno, mo diti kakršno koli duhovno pomoč vernikom. Posebno mnogo ka‘oliških duhovnikov in laikov je bilo iz.oli: ranih ali v taborišču prisilnega dela Solovjeck ali v najoddaljenejših pre* delih Sibirije in Turkestana. K atoli: čanom, ki so odkrito izpovedovali svojo zvestobo Rimu, ni bila dana niti čast nagle usmrtitve — razen primera prelata Budkjeviča in nekaj drugih, ki so bili barbarsko ubiti v kratkem času — ampak so bili vsi podvrženi dolgotrajnim telesnim in moralnim mukam. Še posebno prefi: njene muke pa so trpeli katoličani vzhodnega obreda, med katerimi so bili na pr. eksarh P. Leonid Fjodo: rov in opatinja katakombnega su* mostana Katarina Abrakosova s svo: jimi sosestrami.
Komunisti so se poslužili vseh borbenih sredstev, še obljube svobo--de, imetja in celo škofovskega do* stojanstva tistim duhovnikom, ki bi bili izjavili, da so pripravljeni, od: povedati se verski in cerkveni pokor*
nja, ker zimsko vreme ni kaj ugodno za potovanja.
Spomenik Piju XI.
V	vatikanski baziliki so postavili spomenik pokojnemu papežu Piju XI. Kip nam predstavlja papeža v naravni velikosti, kako, oblečen v mašna oblačila, blagoslavlja množice. Ob tej priliki se je sedanji sv. oče spomnil svojega velikega prednika in v lepem govoru očrtal njegovo delo za Cerkev. Prikazal ga je kot učenjaka prvega reda, ki je vse storil za pospeševanje cerkvene in svetne znanosti, od univerz in raznih semenišč, ki jih je preuredil ali ustanovil, do obnovitve papeške akademije znanosti in vatikanske radijske postaje, ki je bila svoje dni prva na svetu. Potem se je spomnil njegovih velikih diplomatskih sposobnosti, saj je navezal diplomatske stike s celo vrsto držav in končno sklenil z Italijo tudi lateranski pakt, s katerim je uredil odnose med Cerkvijo in državo v Ita-iiii. Bil je papež katoliške akcije, ki si je silno veliko prizadeval za zmago kraljestva Kristusovega na zemlji ter je končno ustanovil tudi praznik Kristusa Kralja. Mirno smemo trditi, da je bil Pij XI. eden najodloč-nejših papežev, ki je v težkih časih z varno roko vodil Petrov
sovjetsko in papeštvo
ščini rimskemu papežu. P. Belogo* lovi j, profesor teologije na cerkveni katoliški akademiji, ki so jo zaprli,
je bil ubit, ker ni hotel sprejeti ško* fovskega posvečenja, ki so mu ga ponudili z namenom, da ustanovi tako zvano »Katoliško protirimsko« cerkev, katero so zamislili boljševiki.
Boj se nadaljuje ...
Pojav, ki se na prvi pogled zdi čuden, je dejstvo, da se je gonja proti Vatikanu še vedno nadaljevala• in je celo naraščala, potem ko so v treh ali štirih letih ' katolištvo v vseh deželah, ki so bile pod boljševiško oblastjo, popolnoma razrušili in je bila katoliška duhovščina popolnoma uničena. Jasno je, da so se boljševiki že tedaj začeli pripravljati na da: našn jo svetovno borbo proti pa: peštvu.
I vseh objavah in v vsej tako zvani »znanstvenoikulturni« dejavno* sti »Zveze borbenih brezbožnikov« se je neprestano vodil z vedno večjo besnostjo napad na Vatikan Kot gobe po dežju so se pojavljale nove knjige, članki in letaki, ki so v njih blatili sv. stolico z nesramnim obrekovanjem, s potvarjanjem dej: stev, namenov, včasih pa so skušali nepoučene vernike premotiti z naj: smešnejšimi izmišljotinami.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Kulturni obzornik
Jasiice po goričkih cerkvah
Ali si morete predstavljati božič brez simbola odrešenja:	slovenskih
božičnih jaslic? — Jaslice so naš narodni običaj, dokaz naše narodne samobitnosti. Postavili so jih pov« jod: po cerkvah in domovih. Z vi* dika kompozicionalne uravnovešeno* sti se odlikujejo zlasti »družinske« jaslice pri Terpinu v Podgori: sli«
kovito in čutnodinamično delo.
Poglejmo v naše cerkve. Na »Pia* čuti« kraljuje na stranskem oltarju sicer graciozen Jezušček, a o jaslicah ni duha ne sluha! V stolnici jih iz* takneš v kapeli sv. Ane. V ozadju se razvija betlehemska poljana, hlevček pa oblegajo mojstrsko izd«« lane figure. Stolniške jaslice učinku* jejo po svojem pristnem oriental* skem koloritu, tako da zajame gle* dalca neko uglašeno razpoloženje c«< lote. Na »Travniku«: ogromen pr«« stor, izpolnjen s plastično idealizi* rano pokrajino. Zaokroženost i« preglednost. Dasi je zgradba nebeli* ko teatralno * baročna, vendar dos«f a obenem s kombinirano razsvetljav« dokaj harmoničen efek.t. Skoda 1«, da poudarjene posameznosti ne da* jejo izrazitosti »votlini«, preveč stla* ceni v pozabljen kot.
*
Pevmske jaslice smo zaman iskali. Nadomestuje jih »triptihon« (Kralje* va slika). Elementarno zajeta misel božičnega misterija, a duhovn* prazna . . .
V	Podgori ima človek težek in ne* miren vtis. Stene, ki visoko oklepajo betlehemsko polje, sličijo »železniške* mu predoru«. Ozadje ne kaže mno* go fantazije, tudi osnutek ne, ki je s čisto formalnega stališča preveč »podeželski«. Dobro so postavljeno figure, ki kipijo iz sence v luč. katero izžareva hlevček. Požrtvovalnost podgorskih dijakov zasluži toplo priznanje.
Štandrež; nove jaslice so zlasti pri večerni razsvetljavi izredno učinko* vite; lepo delo domače pridnosti in podjetnosti. Pogrešamo sicer enotno* sti v zgradbi: ravnina ni somernost* na, nebo presekano,hlevček ni na si* metrali, zgornja osnovna ploskev preveč oddaljena od spodnje. Okrog betlehemskega mesteca je raztresene preveč sanjavosti, medtem ko se obi* ležje pri štalci odlikuje po skrajni stvarnosti:' to ni v skladu s stilno sklenjenostjo:
Ko bo delo odgovarjalo prvotni kompozicionalni zamisli, bo še pove* čalo celotni učinek dragocene prido* bitve domače umetnosti. Opozarja* mo zlasti na posrečeno razsvetljavo. Svetloba se plazi ob stenah, tako da imaš vtis, kakor da je vse zavito v prosojno kopreno.
*
Težko je izstilizirati osnovne lini* ic v jaslicah pri o. kapucinih: pravi mozaik neskladnosti. V zadrego te spravi tudi neka vrteča se »pisarija«; zelo neokusna zamisel. Za nameček naj dodamo še vtise ob jaslicah pri Sv. Reku. Motivnost jc vsakdanja, stilistično podajanje pa naivno in neokretno.
Koledar za prihodnji teden
15. januarja. NEDELJA. Druga p« razglašen ju. — Pavel, puščavnik. Ma* ver, opat.
16. PONEDELJEK. Marcel, papež
mučenec.
17. TOREK. Aniton, puščavnik. R«» vež, ki zavida in psuje bogate, si n« pridobi zaslužen ja pri Bogu; veliko zasluženje pa ima bogateč, ki iz ljubezni do Boga pusti svetno hoga* stvo ter gu zamenja z radovoljtiini uboštvom. Zato pravi evangelij: »Blagor ubogim v duhu«, to je pl* kim, ki imajo duha prostega, da jih ne moti in ne zapeljuje želja po bo* gastvu. Praktičen zgled jc sv. Anton.
18. SREDA. Stol sv. Petra v Rimu.
19. ČETRTEK. Marij in Marta, mučenca.
20. PETEK. Fabijan in Sebastijan, muč. Ta dva svetnika sta bila nekoč v velikih časteh. Iz njunih imen izvirajo priimki Fabijan in Fabijan* čie, Boštjan in Boštjančič.
21. SOBOTA. Neža, devica muč. Njeno latinsko ime je Agnes. Ker »gnus pomeni jagnje, jo slovfenimo tudi z »Janja«.
Iz življenja Cerkve
j čolnič.
... ostati so ta tajaloI ktjafccl
»Primorski dnevnik« z dne 8. ja; nvarja t. I. je hotel napisati oceno otroške prireditve, ki se je vršila v salezijanski dvorani v Gorici na praznik sv. Treh kraljev, a je po svoji navadi napisal vrsto budalosti in grdih natolcevanj.
Evo vam jih nekaj.
!’ naslovu članka trna »Ob dijaški predstavi«. Otroci iz 3. in 4. razreda ljudskih šol bodo gotovo ponosni na toliko čast. Članek trdi, da se je predstava vršila v Alojzijevišču. Vsi bi bili zelo srečni, če bi Alojzije* višče imelo tako lepo dvorano. Toda žal je dvorana last go riški h salezijancev, ki imajo tam svoj zavod sv. Alojzija (Convitto s. Luigi). Zato
je pač njihova stvar, s kakšnimi za* stavami krasijo dvorano in komu jo dajo v najem. Da imajo v njej papeško in italijansko narodno za* itavo, je samo ob sebi umevno, saj je še »Primorski dnevnik« imel ob raznih prilikah obešeno italijansko trobojnico (čeprav z zvezdo). Prav tako je »P. D.« bil že velikokrat dvo; jezičen in frontaški govorniki so prav tako že velikokrat imeli govore v italijanskem jeziku na zgolj sloveni sko občinstvo. Toda narod se ni smel pohujšati. Na sv. Tri kralje pa, ker so otroci zaradi olike in vij ud; nosti do povabljenih višjih šolskih m državnih oblasti pozdravili in povedali kratko vsebino igrice v ita;
hjanskem jeziku, čujte in strmite! se je »Primorski dnevnik« strašno po; hujšal. Navzoči se niso, ker imajo več soli kot pisec članka.
Čudimo se, da je kritik »P. D.« v svojem »velikem znanju« slovenske* ga slovstva postavil delo enega naših najboljših mladinskih pisateljev, se* daj živečega v Ljubljani, v dobo Krištofa Šmida in Spilmanna. Kritik bi moral delo vsaj po slogu poznati, saj je izšlo leta 1938. Pa bo že tako, kakor pravi pajaček v naši igrici: »Zakaj se pa vedno bahaš, da več veš in več znaš, pa da v glavi več soli kot mi imaš« . . .«
Na obrabljene fraze o Vatikanu in klerofašistih se ne oziramo, ker na* rod že ve, koliko veljajo.
Ob zaključku tudi mi lahko citira* mo Zupančiča:
»Mi gremo naprej, mi, strelci...«
Pravice, obljnbe in dejanja na račun manjšin
Pod zgornjim naslovom prinaša glasilo naših poštenih furlanskih so« sedov članek, ki ga objavljamo v prevodu.
Navzlic vsem obljubam, ki so bile dane v težkih trenutkih, in sklepom, ki so bili zapečateni kot mednarodne postave ali včlenjeni v sami ustavi Italijanske republike, dela in dopušča rimska vlada vsa nasilja proti Hali* jenskemu ljudstvu slovenskega jezi; kii v naših dveh pokrajinah; zlasti opažamo to glede slovenskih šol in slov. jezika. Te uredbe niso nikake protipropagande kake stranke, ker te uredbe zadevajo vse državljane tule manjšine, tudi vse tiste, ki so optirali za italijansko državljanstvo in so s tem pokazali, da hočejo raje ostati na zemlji svojih očetov kakor tam v bližnji federativni republiki pod rdečim režimom.
Pred kratkim je prišla od prosvet; nega ministrstva neka odredba šolske* mu skrbništvu v Gorici, ki prepove* duje tistim Slovencem, ki so prosili za italijansko državljanstvo in ki so izjavili, da znajo rabiti ital. jezik, da bi smeli pošiljati svoje otroke v šole, kjer se poučuje v slovenščini Stališče tistih iz Rima je torej tako, da se tisti, ki so prosili, da bi lahko ostali pod italijanskim režimom, mo; rajo odpovedati svojemu jeziku. Če bi torej hoteli biti v vsem pravični, bi morali tudi tistim, ki so izjavili, da rabijo slovenski jezik, prepove* claii obisk takih šol, kjer se poučuje v italijanščini. Toda tega ne bo sto* ril niti Titov režim!
'Tukaj pa se pritiska in skuša na vse načine, da bi državljane slov. je; zika prisilili pošiljati otroke v ital.
šole, kjer gotovo mislijo natrpa; ti njihove možgane z onimi na; cionalnimi pravljicami, katerih smo že tako siti v naših dneh. Vse kaže, da gremo naproti onim časom, ko so rabili ista sredstva in so imeli ista mišljenja kakor takrat, ko so rabili tolkače.
Ako je slovenska manjšina zaprosila za enakopravnost in pravice, ki so že bile tolikokrat trdno obljublje*
ne, ako zahteva, da se šole ure; dijo s stalnimi postavami, ako po. šilja v Rim; protestna pisma, proš; nje, spomenice, smo prepričanit da je vse to zaman, čas izgubljen: Rim je gluh na to uho; Rim rad obeta, a ne izpolni. Še nobeden na tem svetu ni tako reven, da bi ne mogel dajati obljub! . . .
(Iz »Partric dal Friul«)
Gospodarski listek
Kunčeva koža je tudi nekaj vredna
Koža kunca ali domačega zajca se prav dobro proda, če je pravilno sušena. Ni pa pravilno sušena tista koža, kjer je na zunaj gladki, to je odrti del, koža sama pa nagačena s slamo ali čim podobnim.
Ko' si odrl kunca, prereži kožo po celi dolžini telesa, to je od vratu do repa. Slednjega pusti na koži, ušesa ur glavo pa lahko tudi odstraniš. Pako prerezano kož pribij na desko ali na kakšen pokrov. Gladki del kože naj bo nazven, kosmati pa na deski. Kožo nekoliko nategni, po* sebno v smeri glava s rep, da posta* ne daljša. Na širino je ni treba mno* go napenjati.
Ne suši tako nategnjenih kož pri peči, temveč kje na prepihnem pro* štoru. Ko je osušena, skrtači jo in spravi v zaboj, prej pa jo potrosi s prahom DDT proti moljem in muham.
Umetni hlevski gnoj
Na pomlad boš imel premalo hlev* skega gnoja, to je prav gotovo. Na*
praviti istega na umetni način ti pa tudi skoraj ne kaže, ker nimaš pre* več slame, te pa zato ne, ker si vesel, da jo imaš za krmo.
Če pa bi slučajno imel kaj . odveč slame ali si lahko nabaviš obilico drevesnega listja, potem napravi ta* kole: slamo zreži na ped dolge kose, listje pa kar stresi v gnojniščno ja* mo. Vzemi na vsakih 100 kg slame ali listja po 4 kg kalijeve soli in po 10 kg surovega superfosfata (fos* foritov) in vsakotoliko raztrosi po stelji v jami. Tako pripravljeni kup polij prvi dan z gnojnico, čez teden pa z navadno vodo in enako čez nadaljnji teden. Medtem se ti bo v greznici nabrala zopet gnojnica z vodo in nadaljnje tedne polivaj s to.
Sedež F. A. O. v Rimu
Organizacija Združenih narodov je ustanovila posebno organizacijo za kmetijstvo in prehrano, hi sc po svojih začetnih črkah imenuje F.A.O. 1 a organizacija je bila ustanovljena že 1. 1943., torej sredi vojne, ko so se zastopniki 48 držav združili v
Hot Springs. Program organizacije je: Zvišati življenjsko raven — živ* Ijenski standard vseh narodov na svetu s tem, da se zviša in zboljša proizvodnja kmetijskih pridelkov in pravilneje razdeli med narode. V okviru tega programa je bila usta* novljena U.N.R.R.A., danes pa skrbi
F.A.O., da dobi kmetijstvo vseh pri* ključenih držav na razpolago naj« primernejše stroje, semena, plemen* sko živino, sadna drevesca, itd. itd.
Pred kratkim je bilo sklenjeno, da bo osrednji urad F.A.O. imel svoj sedež v Rimu, kjer je do pred vojn* deloval mednarodni kmetijski urad.
D
opisi
Bazovica
Kakor povsod na Tržaškem, tako tudi pri nas zelo občutimo pomanj* kanje primernih prostorov za kultur* ne prireditve. Vseeno pa smo imeli zadnji čas več prav posrečenih in uspelih nastopov. Miklavž se nam je predstavil, v lepi otroški igrici: »Miklavža čakamo«. Na praznik sv. Štefana je bil v naši cerkvi »Večer božične pesmi«. Pri »Večeru« je precej sodeloval bazovski pevski zbor. Naši pevci pa se ne zanimajo samo za petje, ampak so nam pripra* vili tudi zanimivo šaloigro: »Glavni dobitek« in nam jo zaigrali na praz* nik svetih Treh kraljev. Igra je iz* redno dobro uspela. Vsi so pokazali, da niso samo dobri pevci, ampak tu* di izvrstni igralci. Vseh seveda ne moremo po imenu naštevati. Gotovo pa ne bodo prav nič Ljubosumni, če javno pohvalimo igralca glavne vlo* ge vsem Bazovcem znanega Tončka. Tako od srca so se mu vsi smejali. Kaj bi se ne? Saj je kakor rojen za smeh.
Ce se hočete tudi vi, naši bližnji sosedje, pošteno nasmejati, pridite prihodnjo nedeljo 15. jan. v Bazovi* co. Naši pevci bodo ponovili ob šti* rih popoldne šaloigro, s katero boste prav gotovo tudi vi zadovoljni. Morda vas bo nekoliko motila skrom* na dvorana — nekdanji skedenj. U* pamo pa, da vas bomo v poletnih mesecih že lahko vabili v pravo žup« nij.sko dvorano, ki je v delu.
Nova maša v Dolini
Ves Breg govori o novi maši, ki je
l	ila v Dolini na novo leto. Iz vseh okoliških vasi so prihiteli k novi maši, tako da je pridigar, e. g. Vidmar, res lahko ponoviL stari slo* venski pregovor: na novo mašo se gre tako daleč, da človek raztrga nove podplate. Velika dolinska cer* kev je komaj sprejela vso množico, ki se je zgrnila vanjo že pred začet* kom slovesnosti. Naši vrli Mačkov* ljani so doma kar spremenili cerkve* ni urnik, samo da so lahko prišli v Dolino. Celo iz cone B je bilo veliko vernikov. Poleg novomašnega govora, ki je ganil vso cerkev, omenimo na kratko pozdrav dolinske mladine Btlooblcčene deklice so v zborni deklamaciji trosile pred novomašnika
cvetje in trnje. Nato so dečki s s •bi lastno srčnostjo v lepi skupni dekla* maciji vzeli novomašniku cvetje iz rok in mu izročili — križ.
Popoldansko pobožnost je s kras* nim govorom o svetem letu in sv*< tem očetu povzdignil č. g. dr. Blat* nik, ki je ravnatelj katakomb sv. Ka» lista v Rimu.
Po večernicah je šolska mladina pod vodstvom gdč. Saksida zaigrala lepo božično' igro.
Kot nepozabni spomin na novo mi* šo ostane v dolinski cerkvi krasna slika brezijanske Marije Pomagaj. To sliko je daroval naši župniji go* spod novomašnik kot znak hvalež* nosti.
Letos v decembru bo posvečen v duhovnika č. g. Marij Lovriha, ki j» rojen v Dolini, a je odšel kot 12 letni deček s svojo družino v Severno Ameriko. Trdno upamo, da se bo kot novomašnik vrnil domov in po* tem bo nova maša — domačina. Zad* nja nova maša je bila v Dolini pred 85 leti. Imel jo je č. g. Jožef Sancin, ki je umrl 1926 v Ricmanjih.
Štandrež
Niti »Primorski dnevnik«, niti na* dtbudna »Soča« nista še sporočila, da je začela obratovati v naši vasi ki* nodvorana. To se je zgodilo točno na	sveti	večer.	Vendar so imeli
tisiti	večer	smolo,	ker se je baje ne*
kaj	prežgalo in je	takoj ob začetku
bilo	vsega	konec.	Navihani otroci
so bili mnenja, da jim je božiček nekoliko ponagajal, ker so začeli ka« zati »grde ženske«! Zakaj pa nave* dena lista, ki sta sicer vedno tako zelo informirana, nista še črhnila? Najbrž zato, ker ita napredek pred« stavlja nečedno koristolovstvo ljudi, ki so še vedno njihovi eksponenti, in se sedaj bavijo s tujo robo, od katere bodo naši ljudje imeli le ško* do v gospodarskem in zlasti narod* nem pogledu.
Sovodnje
Otroška prireditev, naj bo še tako preprosta, vedno ugaja. V nedeljo smo občudovali ljudskošolske otroke v Sovodnjah. Pripravili so Jezuščku lep šopek božičnih recitacij ter pes« mic in izbrali so iz svoje sred« spraševalca, ki je stavil vprašanja
PIERRE L’ ERMITE
Kako sem ubila svojega otroka
TRIDESETO POGLAVJE
Končno je vendar prišel dan, ko je Dominik dobil odlok, da mora na \ ojno.
Mati in ujec sta že zdavnaj misli* k na ta dan; bala sta se ga im se nanj tudi pripravila.
Vse njuno dotedanje prizadevanje it šlo za tem, da Dominika na vsak način obdržita doma. V strahu, da se jima ne potopi ladja že v prista* trušču, nista hotela odnehati, pa naj bi bilo še tako težko pristati.
Ujec se je že nekaj tednov trudil, da bi Dominika čim bolj oplašil in ga navdal z bojazljivostjo. Mladi mož mu je nekaj časa odločno ugo* varjal, a slednjič je vendar moral utihniti .. . Posebno pri kosilu ali pri večerji je imel ujec največje veselje; na dolgo in na široko je razlagal, koliko pozna modrih
mož — ti modrijani so mu bili vedno na jeziku — ki so previdni kakor kače in znajo skriti svojo kožo pred kroglami in pred človeško nespametjo.
Vsak dan je pripovedoval o kakš* nem svojem prijatelju, kako sc je ta in oni izognil, da mu ni bilo tre* ba iti v vojake. Prvi se je tako dolgo delal bolnega, da mu je na* zadnje tudi zdravnik verjel, drugi jc dal svoj avtomobil za vojsko, tretji je postal šofer pri nekem prijaznem generalu, četrti pa nadzornik vojaške kuhinje. Ej, to bi se ujcu podalo, to! Ko bi v generalnem štabu pokusili njegovo ribjo juho, ga gotovo nikdar več ne bi pustili od sebe. Takšnega kuharja ne najdeš za vsakim plo* torni... Tako je zdaj resno zdaj šalji* vo bolj in bolj zatiral vsako blago in vzvišeno misel v srcu svojega nečaka.
Ne da se povedati, koliko je Do* minik trpel. Podi o ujčevo govoriče* nje mu je paralo srce. Slednjič pa je popolnoma otopel in se vsemu privadil.
Pot v globino je čedalje bolj str* m« in gladka.
Vsaki podlosti sledi navadno še druga.
Ko se je vojna začela, je Dominika docela prevzela misel, da se priglasi kot dobrovoljee. Sedaj pa, ko so dan na dan prihajala poročila o krvavih izgubah na bojnih poljanah; ko je gledal ranjence, ki so se vračali iz bojev, ta brez noge, oni brez roke ali oslepljen; ko je slišal pripovedo* vati, kako zmrzujejo vojaki v mo* krih in blatnih'strelskih jarkih, nad njimi pa visijo oblaki strupenega plina in žvižgajo krogle iz pošastnih topovskih žrel — se mu je vsako uro jasneje oglašala misel, da je ven* dar bolje živeti na tem tihem otoku, kjer je človek najbolj varen pred vsem svetom. V »Turkizu« ti v ka* minu veselo prasketa ogenj, sediš za lepo pogrnjeno mizo, poleg tebe pa so smehlja Lolita, ki tu in tam prav milo šepne:
»Dragi, samo tebe imam na sve* tu ... In ti imaš samo mene ... Sto* ri vse, kar bo mogoče, da se nama ne bo treba ločiti!«
»Preljuba moja, kaj pa domovina?«
»Eh, domovina!« malomarno od*
mahne Lolita kakor pred letom, ko ji je spodaj na obali govoril o Bogu.
»Saj me razumeš, ljuba Lolitica, kajne?« ji je dokazoval in branil svojo zadnjo odločitev, ker je vedel, da je s tem uničena vsa njegova moška čast, če še tukaj popusti. »Zadnjič sem se vdal ujcu, da sc ni* sem oglasil za dobrovoljca, ker tega prav za prav nisem bil dolžan storiti. Kadar pa me bodo poklicali, tedaj pojdem brez odlašanja! Vsak Fran* coz mora iti, če ne ga lahko imenu* jemo šlevo in propalico!«
»Seveda, seveda! . . . Vendar je razlika, kam greš . . .«
»Kam greš! Tja moraš iti, kjer je boj, to se pravi naravnost na bo* j išče!«
»In kljub temu ne gredo vsi na bojišče. Na lastne oči vidiš, koliko jih čisto po pravici ostane v zaledju.«
»Pa ne takih, kot sem jaz! . .. Sa* mo ob sebi se razume, da takšne pošljejo na bojišče, kakor hitro so dovolj poučeni v vojaških zadevah.«
»Kaj se dolgo učijo?«
»Dva do tri mesece.«
»Če pa dobiš od poveljnika ukaz, da ostaneš v zaledju?«
»Mladih nikdar ne pošiljajo v za« ledje.«
»Ko bi pa le katerega, saj izjema potrjuje pravilo?«
»Takega vojaka že vnaprej zani* čujem!« vzkipi Dominik in nemirno stopa po sobi gori in doli. Nato s« naglo obrne k Loliti:
»Bojim se, da se bo ujec spet kaj vmešaval!«
»Ne vem.«	•
»Ampak, sedaj se pa ne bom dal! Presneto, da ne! Samo tega te prosim, Lolita, nikar se z njim ne postavljaj proti slavi našega imena!« Lolita je molčala. — — _ — — Dominikov polk je bil v Nantesu, Ko je štirinajst mesecev po začetku vojne prišla vrsta nanj, so se zme« nili, da ga Lolita, mati in ujec po* spremijo naravnost v mesto.
Potovali so po znani poti skozi Gueriniereo, Fosseo in Challans. Pov* sod je Lilo čutiti žalostno vojno s vsemi njenimi vzvišenimi in ogabni* mi posledicami. Vasi so bile skoraj prazne, moškega pa nikjer nobenega;
iz katekizma. Posebno moramo po* hvaliti malega »Petejančka«, ki nam je tako lepo podal pesem: »Kristus, kralj Slovencev«. Komu niso segle do srca njegove tako živo podane besede!?
Zaključili so z razdeljevanjem božičnih darilc, k' jih jim je poskr* bela šolska oblast. Škoda, da niso bili vsi deležni. Marljivost in srč* »ust, k* so nam jo pokazali v nede* ljo in že večkrat prej v podobnih jirireditvicah, je velika. Vredni so vse pohvale. Voščimo jim, da posta* rejo še bolj marljivi in pogumni, da se v kratkem zopet izkažejo.
Mačkovlje
Še nikoli ni naša mala vasica do* živela tako lepo svetih božičnih praznikov .kakor letos. Lahko reče* »o, da smo obhajali dva zgodovin* uka dogodka: rojstvo našega Z veli* čarja in prvo polnočnico v naši vaški cerkvici. Najstarejši človek se ne »pominja polnočnice v Mačkovljah. Na sveti dan smo imeli kar štiri sv. *iaše. Res moramo biti Bogu hvalež* ni za tolike dobrote.
Božične praznike pa smo zaklju* čili v Bazovici, kjer je nastopal naš zbor z božičnimi pesmimi. S pevci se je udeležilo božičnega večera v Bazovici veliko drugih naših verni* kov. Omembe vredno je, da so sefa udeležili vsi naši fantje. Po bo* žičnem koncertu v lepi bazoviški cerkvi smo sredi vasi zapeli tudi ne* kaj narodnih. Tako smo se s pesmijo poklonili Bogu in domovini. Le tisti iki ljubi Boga, ljubi v resnici svoj *arod. Srečni smo, dokler bomo osta*
li	zvesti tem svetim idealom.
Zgledi vlečejo ... Za odraslimi so odšli na božično romanje tudi naši otroci. Skupno z drugimi otroci na* šega ozemlja so obiskovali tržaške jaslice. Najprej smo imeli z dolin* sko mladino skupno sv. mašo in po* tem doživeli prav lep božični dan.
Pa še to novico! Če prideš te dni v našo vas, vidiš, kako se dviga bli* zu naše cerkvice bel gost dim. Po dolgem času je spet oživela naša »iorklja«, kjer se prideluje domače olje. Zanimivo je, kako se vse to dela. Najbolj so seveda zadovoljne naše gospodinje, saj domača stvar najmanj stanc, a najbolj tekne.
Medana
Na našem prelaznem bloku je bila od poletja nameščena neka 18 letna tovarišica iz Števerjana; njena nalo* j* je bila pregledovati ženske pri prelazu bloka. — Po tovariškem nauku se je tudi ona predala Ijubez* ni z nekim 20 letnim miličnikom. Le*ta pa je *tovarišil« tudi drugim tovarišicam. Naši Števcrjanki je bilo to preveč. Zvabila je nezvestega ljubimca v sobo, vzela pištolo in ubi* la njega in sama sebe. — Taka je
vsi mornarji so morali na vojne ladje. Bog vedi, kje so sedaj, morda v Dardanelah ali na Grškem . . . Mnogo jih je padlo pri l)i\mudu. Na otoku je bilo čedalje več velikih črnih rut, kakršne nosijo vdove.
V	Fossei so prvi Amerikanci delali velikanski prostor za hidroavijone. Male Noirmoutrinke so takoj pohi* tele. gledat vrle mladeniče, ki so jih prišli branit iz daljnega Novega sveta.
Skozi morski rokav pri Fromenti* nei so se Yholdyjevi- pripeljali z ameriško obrežno ladjo. Vodil jo je le.p, visok in resen častnik, ki j*-' vprašal Dominika, ko so stopali s krova:
»Ali odhajate na vojno?«
»Da.«
»Naravnost na bojišče?«
»Upam, da.«
Častnik ga je pozdravil tako, da se jo jasno videlo, kako spoštuje moža, ki gre v smnt za svojo domovino.
»Preklican kol zabiti!« se je togo« til ujec, ko so se oddaljili od brega.
naša progresivna vzgoja. — V soboto 7. t. m. se je vračala Amalija Sirk, poročena Bužinel — vneta titovka —- od poroke svojega nečaka Dar* kot Markočiča — Tonu, ki je znan funkcionar in aktivist novega režima. Vozila se je s kolesom in je tako nesrečno padla, da je na potu v bolnico umrla. Njen nečak Darko je eden onih redkih, ki so v Solkanu na znanem procesu zahtevali »naj* strožjo kazen« — Bog je velik . . .
Cerovlje
Le malo ljudi našega tržaškega ozemlja zna, kje leži vas Cerovlje. S ponosom vam povemo, da spada* mo pod mavhinjsko župnijo že od pamtiveka in da smo še zmeraj Slo* venci ter kristjani. Smo delavni ljudje in garamo za vsakdanji kruh, da se prebijemo iz dneva v dan. Če govorite s starimi ljudmi, vam tako
Nov
„Soča“ na zatožni klopi
V torek 10. t. m. predpoldne bi se bila morala vršiti pred goriškim tribunalom razprava proti g. Damiru Feiglu, odgovornemu uredniku fron* taškega glasila »Soče«. List je bil tožen zaradi hujskanja, ki ga je baje zagrešil z uvodnikom v številki od 10. dec. 1. 1. Razprava je bila prelo* žena na pcitek 13. t. m.
Goriški občinski svet
V torek 10. t. m. zvečer ob šestih se je nadaljevala na goriškem Gradu seja mestnega sveta, ki se je pričela
21.	dec. in je bila potem štirikrat preložena. V obeh tednih pred in po božičih so sc vršile 4 seje, na katerih se je obravnavala glavna točka dnev* nega reda: prosta cona. V torek, pri petem nadaljevanju te izredne seje, so prišle v razpravo pa ostale točke dnevnega reda in več vprašanj in interpelacij občinskih svetnikov, ki so čakale že dlje časa na odgovor. Med terni je bila tudi naslednja in* terpelaeija občinskega svetnika P. Kemperla:
G.	župan!
Goriško mestno županstvo ojdreka polnopravnim državljanom, kateri se
s pravnoveljavnim italijanskim potnim listom tudi samo začasno izselč v inozemstvo izdajo državljanskega lista za dobo po izročitvi potnega lista.
Ker je na podlagi tega postopanja lepo število mojih someščanov tudi gospodarsko oškodovanih želim ve* deti in vprašam:
Po kateri državni postavi zanika županstvo tem izseljencem državljan* ski list, ko je vendar točno postavno določeno, kako se italijansko dr-
»Kaj ga briga, kam gre kdo! Ali je on na bojišču, a?«
»Seveda je!« odvrne Dominik, »ker se vojskuje na morju.«
»Ho*ho*ho, /daj si pa prav pove* dal, zdaj!« se porogljivo zasmeje ujec. »No, na takšno bojišče greš tudi ti čisto lahko! To si pa zadel, to! . . . O marsičem sem že premis* ljeval, ampak to mi pa še ni prišlo na misel! . . . Prebito, kje je vendar oni zli duh, ki vam v najhujšem trenutku šepne pravo bcšccjo! . . .«
»Toda, ujec, ne pozabljajte, da jaz nisem mornar in da bom mora! lepo med pešce!«
»Ljubi moj, ali ne veš, da so pešci tudi — na morju? . . . Sicer pa te spravim tja, kamor boš sam ho* tel . . Čemu pa imam toliko znancev in prijateljev v Nantesu in v Parizu? Dandanes že tako gre vse edino po raznih zvezah in priporočilih.«
»O, vse pa zopet ne!«
»Ti kajpada ne vidiš drugega razen onih, ki po vlakih trobijo svojo »Mar.scillaiseo« (francoska državna pesem) in »Madclono« . . . Jaz pa rajši poslušam molk onih, ki mirno
lepo pripovedujejo o »starih cajtih« kako je bilo »flatno«. Čez teden so ljudje delali, a ob nedeljah sta člo* vek in živina počivala ter spoštovala Gospodov dan. Sedaj pa tarnajo, da ni več tako. Stari ljudje in otroci, ako ,ne »grenejo« živine na pašo, ho* dijo res pridno v ccrkev. Z mladino
v	splošnem je pa bolj žalostno: eni spijo, drugi delajo. Ostali pa, hvala Bogu, najdejo med delom in počiit* kom tudi nekaj časa za Boga. Čast takim fantom! Verujte mi, takih je bodočnost! Vztrajajte, fantje, da ne bomo morali reči tudi mi, kot so nekdaj govorili o Devinu: »Dve babi in dva moža — cela devinska fara gra!«
Cerovska mladina! Na plan za Boga v svetem letu! Na plan za srečen razvoj in razmah cerovske vasi!
i c e
žavljanstvo izgubi. Meni je znano samo, da dokler nima županstvo v rokah lastnoročne odpovedi, ali pa iz inozemstva pravnovel javnega toza; devnega obvestila o novem držav* Ijanstvu, nikomur ne sme in ne more odpovedati zahtevanega državljan* skega Usta. Toliko mi je znano, da se ne more izdajati pogojne ali pa na določeno dobo omenjene listine za državljansko pristojnost, kakor sem jih imel čast sam osebno videti od strani našega županstva.
Hvaležen bom za tozadevno p.avno utemeljeno opravičilo.
Ker se je seja začela, ko je bil »Kat. glas« ravno zaključen, bomo
o	njenem poteku poročali prihodnjič.
Duhovniška vest
Stolni vikar Angel Persig je dobil te dni župnijo Sv. Peter ob Soči, iz katere je bila prej izločena nova župnija Redipulja. Obilo blagoslova.
Vojna odškodnina
Državni podtajnik za vojno škodo je izjavil, da trenutno ne more biti govora o kakšnem plačilu vojne ško* de za kmetijski in obrtni inventar. Tozadevne prijave so in bodo ostale pri finančnih intendancah, ki so do* ločene, da prijave proučijo in enkra>: pozneje likvidirajo vojno škodo. To* rej potrpljenje!
Predavanje
Društvo slovenskega katoliškega u* čiteljstva v Trstu vabi svoje člane in prijatelje na drugi (-edni sestanek, ki se bo vršil 19. jan. ob 18. uri pri Sv. Antonu Novem, ulica Ponchielli
2	III. nads. Na dnevnem redu je predavanje o petju.
Odbor
molčijo . . . Vidiš, od takih se uči in take posnemaj! Zopet ti ponav* ljam. da sta na svotu dve vrsti ljudi: prvi so modri, drugi bedasti. Sedaj so na konju kričavi bedaki . . • Am* pak le počakajmo, da se vojna kan* ča; tedaj bodo prišli modri in po* brali najlepše sadove.«
»Strašno!«
»Zakaj strašno? če bi bili vsi ljudje pametni, bi nikdar ne bilo vojska! Bedaki povzročajo vojne; za* to je pa tudi popolnoma prav, tla jih sami dobijo po grbi ... Ti pa si izberi, kar hočeš! . . . Dvakrait sem to že rešil . . . Ako želiš, te bom še tretjič! . . . Mislim, da imam dovolj moči!«
Tako so se pogovarjali v vagonu lokalne železnice, ki vozi od Fro* rnentine do Gh a Hansa. Sedli so v pr*
vi	razred in so bili v začetku čisto sami. Toda na vsaki postaji je kdo vstopil, da jih je bil kmalu poln voz. Prišle so ženske, ki so nosile maslo v nizkih cajnicah, mehaniki, uradni* ki in delavci, skoraj vsi v vojaški opravi.
Na neki postajici je prihrumela
Šolska veselica v Gorici
Prireditev, ki so nam jo za praznik sv. Treh kraljev pripravili šolarji slovenskih osnovnih šol v Gorici, je nadvse pričakovanje sijajno uspela. Obširna dvorana salezijanskega za* voda v ulici Don Bosco je bila da zadnjega kotička natrpana. Zasuli so jo naši ljudje iz mesta in okolice. Čeprav je bil vstop prost, so udelc* ženci širokogrudno darovali za pic* meniti namen: v pomoč revnim šo* larjem in sta bili zasilni blagajni* čarki kar moč zadovoljni. Pravljična igrica, vprizorjena od otrok za otro* ke, je bila tako prisrčno in naravno podana, da so se ogrela in zatrepe* tala tudi srca odraslih. Marljivost igralcev, od katerih so nekateri kar mali umetniki, in napor režiserjev zaslužita vso pohvalo. Priznanje ob* činstva naj jim bo v zasluženo pla* čilo. Predstavo so počastili naši naj* višji šolski predstavniki, zastopnik župana in odlični zastopniki državnih oblasti, katerim so izrekli naši male* k: prisrčno dobrodošlico. Med živo množico našega preprostega ljudstva, je bilo tudi več naših odličnikov ti* vilnega in duhovnega stanu. Doživeli smo dan, na katerega smo lahko ponosni.
Med Slovenijo in goriško pokrajino
V	ponedeljek 9. t. m. je imela tr* govska delegacija iz Ljubljane, ki jo vodi g. Simčič, v prostorih tukajš* nje Trgovskosobrtne zbornice dolg razgovor z ravnateljem dr. Oandut* tijem. Razgovori so se tikali raznih točk j ugoslovansko=itali jaltskega tr* govskega sporazuma, katere je bilo treba razčistiti in določiti njih pošto* pek. Uspehi pogajanj še niso znani in se prizadeti gospodje nočejo izra* žiti, vendar so vsi poučeni krogi mnenja, da so bile izglajene vse ovi* re. Gorica postaja optimistična.
Električne omejitve
l	rad za javne naprave pri ZVU obvešča vse potrošnike elektrike, da
i	iso več v veljavi omejitve pri up )* rabi elektrike za razsvetljavo trgovin in izložb ter za svetlobno reklamo v ir. izven javnih in zasebnih poslopij. Te omejitve so ukinjene z ukazom štev. 39, ki. je bil pred kratkim izdan. Omejitve so ukinjene zaradi povečanja padavin v zadnjih itednih.
Nova knjiga
Izšla je poljudna povest »Puntar Matjaž«, ki je bila naznanjena z rednimi knjigami Goriške Mohorjeve družbe; stane 100 lir. Dobi se v Kat. tiskarni v Gorici in v trgovini For* trnat v Trsitu.
Pregled volivnih imenikov
Na občinskem uradu v oddelku za volitve so do 15. jan. na vpogled
na vlak tropa mornarjev, ki so druv čez drugega drli v vozove in kakor opice lezli na strehe, sedali po stop* nicah in po sklepnih verigah, prevr.i* čuli prtljago in ko konji gazili po nogah potnikov. Nobena beseda ni nič zalegla. Začeli so prppevati, ka* diti in Cikati. Eden se je naslonil celo na hrbet Yholdvjeve gospe in tako zaspal, drugi je pohljuval oble* ko svojih sosedov, dva pa sta se stepla in razbila šipe.
»Na, zdaj vidiš, kaj je vojska!« de ujec proti Dominiku.
»Na bojišču pa so se in se bodo vsi ti obnašali kot junaki!«
»Kdo ti je pa to zopet povedal? . . . Tebi se bojišče in vojska vidi od daleč v nekem peklenskem blesku, ki ti ga ni in ni mogoče izbiti iz glave! Poslušaj mene, ki poznam življenje in vem, kaj je vojna; po* vem ti, da so na bojišču do pičice takšni divjaki kakor ti*lc, samo da sc še koljejo in da curkoma teče kri, pa da tukaj leži roka, tamkaj noga ali celo čreva ...«
»Uh, grozno klanje!« zašepeče
volivni imeniki, kot jih je sestavila volivna komisija. Vse napake s« lahko reklamirajo.
3zfila je 4» Številka ffSasItržka44
PREPOVEDANI LISTI
V	svojem uradnem listu z dne 3. jan. je tržaški škofijiski urad objavil imena listov, ki izhajajo na Trzaš; kem ozemlju in jih katoličani brez dovoljenja ne smejo brati, ker širijo in branijo komunistični sveto\-ni nazor.
Listi so sledeči:	»Corriere di
Trieste«, »II Lavoratore«, »L’nita Operaia«, »La nostra lotta«, »Pri* morski dnevnik«, »Delo«, »Ljudiki tednik«, »Glas mladih« in »Razgledi«. Med te liste spada tudi tržaška iz* daja lista »Unita«.
DAROVI
ZA »SLOVENSKO SIROTTSČE SV. DRUfcINE«
N. N. v Gorici 600; g. Vižintin in ga. Marija Marušič skupno 500; Gra* clišče, Breg, Trebcž in Jazbine daro* '.ali 265 kg krompirja, 84 kg jaljulk, 50 kg koruze, 40 kg moke koruzne in bele,, fižola in pšenice; Dobrodelno društvo 4 škatle izborne marmelade; Prosvetno društvo v Podgori 4 za« vitke za sv. Miklavža; iz Standreža so nam poslali še dva kvintala \ rzot; g. Škrk 300; B. F. 1000; M. P. 1000; P. J. iz Standreža 100; g. č. M. A. 2000; eno ovratnico in par volnenih rokavic; Podporno društvo za Go* riško je darovalo 52 zavitkov za Miklavža, en par čevljev za otroke, dN a para copatk za otroke, tri štrene volne, eno posodo iz aluminija in štiri vrste igračk; Anton Brecelj 220; M. R. iz Števerjana 220; P. T. 200; M. F. 2.500; Justina Milost R. trgovka 200; Blažič Milka v Gorici 230; N. N. 500. lir.
Srčna hvala vsem dobrotnikom, zlasti našemu kmetskemu ljudstvu, ki je razumelo sveto delo »Sirotišča sv. Družine« in nam priskočilo na pomoč. Zavod se še posebej zahva* / ju je gospe Kati Kerševani, ki se je žrtvovala za svete namene našega Sirotišča in vsem drugim, ki so se z njo trudili.
Čislana družina Franko daruje 5000—• lir, da počasti spomin pok. Marjanke Bitežnik.
Srčno zahvalo izraža vodstvo in otroci prevzvišeneinu knezu nadškofu dr. Karlu Margotti*jti, .ki nam je tudi za božične praznike daroval 5000 lir.
Zagotavljamo hvaležnost in mo--litev!
Odgovorni urednik : Stanko Stanič
Tiska tiskarna Budin v Gorici
Yhoklyjcva gospa s stisnjenimi zobmi.
Lulita je molčala.
Ker ni imela nobenega trdnega na* čela. ki bi se ga prijela, ni bila nikoli stalna; vedno je kolebala in omahovala sem in tja. Sedaj je bila na ujčevi, sedaj zopet na Dominiko« 'i 'Jtrani.
Dominika je ljubila. V tej Ijubez* ui in od te ljubezni je živela. Vse di ligo je šlo mimo n je.
V	Challansu je bil tak hrup in vrvenje, kot bi se vršilo vojaško pregledovanje. Mladeniči so se dr* žali pod pazduho in z godbo in za* stavo na čelu v gručah hrumeli po ulicah. Če so srečali kakšno dekle, so jo začeli objemati in vsevprek poljubljati, peli šo na vse grlo in ko* lovratili od gostilne do gostilne. Orožniki so jih skrbno opazovali
»Takih razgrajačev pa še nisem videl!« zagodrnja ujec kažoč na mla* deniče.
»Čez nekaj mesecev se bodo že po* mirili!« sočutno pripomni nelrt častnik.
(Dalje)