PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir Leto XXIII. St. 178 (6762) TRST, sobota, 29. julija 1967 VČERAJŠNJEM SESTANKU CIPE Vlada odobrila načrt za zgraditev avtomobilske tovarne Alfa-Sud na jugu Zaključeno zasedanje vsedržavnega sveta KD, na katerem je levica nasprotovala sklicanju kongresa pred volitvami - Fanfa-nijev obisk na Malti - Stavka delavcev industrije živilskih konserv RIM, 28. — Tiskovni urad predsedstva vlade je javil, da se Je medministrski odbor za gospodarsko programiranje (CIPE) sestal danes v palači Chigi pod predsedstvom Mora in proučil Predlog ministrstva za državne udeležbe glede načrtov IRI, da zgradi avtomobilsko tovarno (Alfa-Sud) na neapeljskem področju v okviru širšega vprašanja poživitve industrijskih investicij na jugu v celoti in za okrepitev italijanske industrijske strukture. Tudi na podlagi zaključkov, do----------------- katerih je prišla delovna skupina, ki je bila ustanovljena za proučitev vseh tehničnih in gospodarskih Plati načrta, je CIPE sklenil naslednje' 1. Odobril je splošne obrise programa, ki ga je predložilo ministrstvo za državne udeležbe, in pooblastilo ministrstvo, naj da IRI potrebna navodila za pripravo zadevnega načrta. 2. CIPE je dal tudi nekatera na vodila, kar se tiče finančne plati 'n kraja graditve ter glede politike, ki naj se vodi na sektorju raziskovanja in trgovske organizacije. 1« navodila se morajo upoštevati Pri izvedbi načrta. 3. CIPE je to pobudo postavil v okvir proučitve industrijskega sta nja v Italiji s posebnim ozirom na tehnološko bolj razvite sektorje in ?lede katerih se čuti potreba povečanja investicij, zlasti na jugu tuni v luči pobud, ki se izvajajo v okviru evropske gospodarske skup Posti. 2-aradi tega je CIPE osredotočil svojo pozornost na aeronavtski in elektronski sektor ter je dal nalo-8o ministru za proračun in progra-Pnranje, naj ustanovi dve delovni skupini, katerih naloga bo predlo pti pred koncem leta poročilo CI o perspektivah razvoja teh dveh sektorjev in o zadevnih inVestici len. kakor tudi o oblikah, s kate-rtmi država lahko zagotovi svoje sodelovanje. Delovne skupine bodo 'rnele možnost v okviru postopka, Kl ga predvideva gospodarsko programiranje, posvetovati se z javni-J}11 in privatnimi podjetji, ki so naj-n°lj zainteresirana za omenjena dva sektorja. Delovni skupini bosta po ‘aKali posebno važnost možnosti, da s« nove naprave zgradijo na jugu. °anes je nadaljeval vsedržavni :*et Krščanske demokracije svoje ^sedanje, in sicer pod predsed-lyom Scelbe. Po odgovoru tajnika ‘■"morja razpravljalnem, s katerim e Je končala splošna razprava, je r®t odobril predloge, ki jih je vsekalo njegovo poročilo glede da-mrna, kraja in tem vsedržavnega kongresa stranke, ki bo v Milanu r? 23. do 26. novembra. Zatem je Jedilo glasovanje o predlogu za .Pfernembo statuta v zvezi z 'zvo-'tvljo delegatov za kongres. Za s^ftnembo statuta je glasovalo 125 ].V6tovalcev, 2 sta se vzdržala, osta-jj, pa sploh niso glasovali. V imenu Sta”}: ne je namreč poslanec Men-nia1. ^e prej sporočil, da ne bodo venski svetovalci sploh glaso-Sed' Zatem je Scelba, ki je predajal zasedanju, proglasil njegov Zjutraj so posegli v razpravo Co^davaln, De Poll, ciccardini, belil 1, Cario Russo, Malfatti, Gra-sigil' El kan in Colombo, nakar je odgovor Rumor j a. ovY bistvu se Je sukala razprava SeltnF- vPrašanja, ali naj volijo po in tudi na višji stopnji blu 1)0 proporcionalnem siste-čitj’a“ pa. kakor je predlagala veljali' Po'eg tega so tudi razpravne«:, 0 tem' al* naJ bi bil kongres va],, volitvami ali po njih. Bondo-ČatuJe dejal, da so v razpravi o vaii t sklicanja kongresa upošte-stta3ktlčne razloge, ki niso v čast bosti ■ katera ima važne odgovor-v.vladni koaliciji. Po mnenju lagai Jka ni nihče v stranki pred-ve g^djugačne linije od linije leteli! je rekel, da bi morah borcu,« PD volitvi delegatov pro-ko s«??alhi sistem, s čimer bi lah-čiarii “PPdno izrekli svojo voljo vsi boli1 franke. Pri tem bi bile tudi "a j, Pravilne politične Izbire ter Prišlo do osebnih spopadov. : 6 s n«® v stranki bi bil možen statj)Proporcionalnim sistemom. 81-^hior ga Je Predlagal tajnik hotr^r; Pa. pomeni kristalizacijo r6Jeva«, odnosov, kar onemogoča Jjh "bje političnih vprašanj, kl se S°ložai°ra stranka lotiti. Sedanji i "osti J ne zahteva notranje negib frscjšto Marveč odločno politiko, ikl, (j ayh!k levice je na koncu de-?, str««,0 njegova skupina krepila j ter bitko za razčiščevanje ,ak°v^r da p0 razpravljala v prl-i , anjih: kongresa o važnih no- ;Praja m mednarodnih političnih ?rila Pri lem se bo odločno a Proti močno oškodovala st.ran- žaj v državi ter najti pot obnove. Carlo Russo je kritiziral stališče levice in zlasti stališče Gagliardija. Minister Colombo je rekel, da so sprejeli sklep za sklicanje kongresa po dobrem premisleku. Zagovarjal je sklicanje kongresa pred volitvami in tudi volilni sistem pri izbiri delegatov. Dejal je. da ni res da je večina stranke na desno - sredinskih položajih. Čudil se je, zakaj levica nasprotuje volivnemu sistemu. Tudi Elkan je zagovarjal volivni sistem, češ da ne bo privedel do heterogenih večin. Z njegovim govorom se je končala splošna razprava, na katero je odgovoril Rumor. Odločno je ugovarjal stališču predstavnikov levice ter dejal, da je večina, ki se je izoblikovala v vsedržavnem svetu, stvarnost. Med večino in manjšino je vedno obstajalo odkrito sodelovanje. Večina je sploh prepričana, da je pravilno ravnala glede vseh važnih političnih vprašanj. Glede odnosa med stranko in vlado je Rumor rekel, da je stranka vlado vedno podpirala pri njenih pogumnih odločitvah. Zagovarjal je sklicanje kongresa pred volitvami, saj je to v interesu Krščanske demokracije in države. Na koncu je govoril še o volilni metodi pri izbiri delegatov. Iz Vallette poročajo, da je zunanji minister Fanfani dospel na Malto na uradni obisk na povabilo predsednika vlade in zunanjega ministra Giorgia Borga Olivie-ra. Gre za prvi obisk italijanskega zunanjega ministra tej mladi državi. Trajal bo do nedelje. Fanfani je prispel na letališče Luqa ob 11.02 po krajevni uri, kjer ga je sprejel predsednik Olivier. Pri tem sta imela kratek razgovor, ki je III IIIIIMIIIItlllllllllllllMlMlllliiiniiiiiiiiiiililllllillii |||||||||,||||||| |l|||i||||l||||||||||l|l||||||||||M||l|,|l|||||||||| VOJNA V VIETNAMU Nov vdor ameriške vojske na demilitarizirano področje Suj gon zvišal število vojakov na 700.000 SAJGON, 28. — Ameriški vojaški predstavnik je sporočil, ua so oddelki ameriških mornarjev vdrli danes v južni del demilitariziranega področja, češ da bi tam uničili severnovietnamsko topništvo. To je prvikrat po letošnjem maju, ko so ameriške čete znova vdrle na to področje. Davi pa so ameriški bombniki «B-52» znova bombardirali be-verni Vietnam in nekatera področja Južnega Vietnama. HanojSk; radio je sporočil, da so bombniki «B-52» pri včerajšnjem bombardiranju Severnega Vietnama povzročili številne žrtve med civilnim prebivalstvom; gre povečini za starce, ženske in otroke. Južnovietnamski predsednik vlade general Ki je izjavil, da bodo število sajgonskih čet zvišali za 65 tisoč mož, tako da bo število sajgonskih vojakov narastlo na 700 tisoč. General je dodal, da so ZDA obljubile, da bodo dobavljale potrebno opremo in orožje. Na kopnem so bili na več krajih številni manjši spopad). Predsednik japonske vlade Safo je v parlamentu pozval na mir v Vietnamu. V svoji programski izjavi je poudaril, da bo japonska vlada odločno delovala za poviatek miru v Vietnamu, in sicer z nevtralnega in neodvisnega stališča. Sporočil je nato, da bo jeseni obi-skal'nekatere azijske države in dodal, da bodo ti obiski lahko koristili za iskanje miru. Pilot miru tVin^ti nazadnjaškim stalijo lri < močno oškodovala stran-SDi«lmela negativne posledice <ŠV1 “°Sni politični noložai v Or- M JV politični položaj v dr- r?1' daS'iavnl'c 'eyIce Corghi je de- riSn Natečaj za -sprejem v Eksperimentalni center za kinematografijo RIM, 23. — Eksperimentalni center za kinematografijo v Rimu razpisuje natečaj za sprejem novih gojencev. Za naslednji dve leti (1967-69) so za italijanske gojence na razpolago sledeča mesta: v razredu za režijo: 4 mesta, v razredu za vodstvo in proizvodnjo: 4 mesta, v razredu za igro: 20 mest, v razredu za filmsko snemanje: 4 mesta, v razredu za zvočno registracijo: 4 mesta, v razredu za scenografijo: 4 mesta, v razredu za kostumografijo: 4 mesta. Za sprejem v posamezne razrede je predpisan sledeči opravljeni Študij: univerzitetna diploma za režijo: diploma ali matura na gimnaziji ali tehnični šoli za vodstvo in proizvodnjo; dokončana nižja srednja šola za igro; matura za filmsko snemanje; diploma inženirja elektrotehnike ali diploma srednje tehnične šole (radiotehnika), za razred zvočne registracije; diploma arhitekture Soča, Tolmin, Julijske Alpe iiimimi......................................................mil.........................................................................im.....IIIIIIIIIIIIIIIIII................................................... V TOLMIN NA IZLET ALI NA POČITNICE V obnovljenem hotelu «Krn» se gost lahko udobno nastani Tolminska občina si prizadeva, da svoj položaj pametno izkoristi za turizem Znamenito gotsko kužno znamenje v Volčah pri Tolminu Mnogo je razlogov, da je bila Soška dolina za Tržačane vedno polna privlačnosti; lepota krajev, za marsikoga domači kraj njegovih prednikov in za toliko drugih področje, povezano s spomini. Pa tudi domačini v krajih ob Soči radi vidijo Tržačane; seveda jih radi vidijo zlasti gostinci. Tržačanom ni treba dosti govoriti o Soški dolini, saj jo poznajo. Seveda je ne poznajo vsi. Pa tudi tisti, ki mislijo, da jo poznajo, bi najbrž o njej ne vedeli povedati drugega kot to, kar vidijo iz avtomobila pri hitri vožnji v Bovec in naprej v Trento ter na Vršič. kjerkoli ustaviti tudi nekoliko dlje. j Vzemimo n. pr. Tolmin! Kdor bi si izbral za počitnice Tolmin, bi kmalu ugotovil, da je tu toliko zanimivosti, vrednih o-gleda, da mu ene počitnice ne zadoščajo, da bi spoznal bližnjo in daljno okolico. In če bi se hotel še seznaniti z zgodovino tega področja, tedaj bi se srečal z najdbami iz Hallstatske dobe, ki govore o močnih naselbinah Ilirov; potem bi našel sledi Rimljanov in končno bi se mu razkrilo, da so se v teh krajih" 'že zgodaj naselili stari Slovani. Srednji vek in poznejša doba je videla tu razne gospodarje, pa tudi slavna dva »tol-miska punta*. Med prvo svetovno vojno je tod potekala bojna črta, potisnjena tja na vrh Krna. Brez prave bojne črte pa bojev tudi ni manjkalo v narodnoosvobodilni borbi med drugo svetovno vojno. Odlika Soške doline je svojstvena klima. Z juga so globoko v osrčje Julijskih Alp zasekane doline z nizko nadmorsko višino. Topel zrak z Jadrana se tu srečuje s svežim dahom alpskega prostora. Turizem ima tako odlične klimatske razmere. Tolmin sam, ki leži komaj 201 m nad morjem, je izhodišče neštetih izletov in tur. Samoten stožčast grič Kozlov rob z razvalinami starega gradu je prelepa razgledna točka na samo mesto, na zelenomodro Sočo in na krog visokih hribov. Znamenitosti, ki jih je treba videti, so že v samem Tolminu (n. pr. mestni muzej z etnografskim oddelkom, stare nekropole), v njegovi najbližji okolici (n. pr. sloviti soteski »Tolminska korita* in «Skakalce», oddaljeni 2 km), pa tudi bolj daleč, kamor se bo leto-viščnik rad peljal z avtomobilom (n. pr. do partizanske bolnišnice In vendar se velja v Soški dolini 1111111111111^11111111111111111111111111111111111111111111111111111111 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimtiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiifiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiii Cortina cTAmpezzo noče avtoceste Benetke-Miinchen CORTINA D’AMPEZZO, 28. — Občinski svet, ki se je danes sestal na izredni seji, da Je razpravljal o tem, ali je umestno, da bi šla nova avtocesta Benetke - Miinchen čez ozemlje občine, se je o tem vprašanju negativno izrekel. Svetovalci so bili mnenja, da lahko avtocesta močno omaja ravnovesje v življenju slavnega letovi-ščarskega središča. Negativni či-nitelji bi bili predvsem; uničenje pejsaža; povečanje hrupa; cesta bi 'mm*'‘c?’'"’ Na prvi pogled bi dejali, da je slika iz Benetk, pa je iz Hamburga. Ta ima s svojimi kanali v starem delu mesta nekaj podobnosti z mestom na laguni potekala po mnogih pobočjih, ki so pozimi smučarske proge; težavnost za povezavo obeh pobočij nad dolino; zmanj. nje letoviščarjev v štirih letih, ko bi cesto delali; popolna sprememba tipa turizma in same receptivne strukture. Glavni pomislek pa je vsekakor uničenje pejsaža, ki je gotovo temeljna privlačnost kotline okrog Cortine. Občinski svet je obenem nasvetoval, naj bi šla cesta po dolinah Comelica. Tako bi se tudi ugodilo željam občinskih uprav tistega področja, ki vidijo v novi cesti sredstvo za dvig slabega gospodarskega stanja teh dolin. ADRIA (Rovigo), 28. — Ko Je drvel s hitrostjo 160 km na uro, se je avto nekih nemških zakoncev zaletel v zid na nekem mostu. Zakonca, stara 44 in 42 let, sta bila takoj mrtva, njun 14-letni sin pa je v bolnišnici s pridržano prognozo. Povozil bodočega svaka in se ustrelil NEAPELJ, 28. — Umrl je 32-letni učitelj Donato Vitale, ki ga je pred dvema dnevoma povozil 35-letni Vincenzo Monte pri Serlnu (Avellino). Kot so karabinjerji u-gotovili, je Monte učitelja hote povozil. Z očetom in drugim sorodstvom je namreč nasprotoval, da bi se Vitale poročil z njegovo 23-letno sestro Consolato. Na pritisk očeta je morala hči odpotovati v soboto v ZDA, kjer ima sorodnike. Monte je s tovornjakom povozil Vitala, ko se je ta peljal s kolesom. Potem je šel domov, nato pa Je se odpravil peš k nekemu stricu, kjer se je sam ustrelil. JOHANNEBURG, 28. Pri nesreči v nekem rudniku zlata pri Car letonvilleu je bilo sedem afriških rudarjev mrtvih, sedem ranjenih, enega pa pogrešajo. Svojevrstno odločanje o nagradi Pokrajinska ustanova za turizem v Nuoru (Sardinija) je razpisala IX. natečaj za tnagrado Grazia Deleddat>. Podeljeni bosta dve nagradi: dva milijona za neko še neizdano pripovedno delo in milijon za neko cprvo delo*. V razsodišču so: Carlo Bo, Ar-naldo Bocelli, Diego Fabbri, En-rico Falqui, Giuseppe Fiori, Ge-no Pampaloni, Leone Piccioni, Vasco Pratolini in Damiano Des-si (tajnik). Za nprvo delo» bo žirija izbrala tri dela, ki jih bodo dali prebrati 100 sardinskim bralcem raznih slojev. Ti bodo potem z referendumom odločili, katero delo naj dobi nagrado. * * • Rita Pavone, ki je pred kratkim nastopila v Trstu, bo odšla na turnejo po Jugoslaviji. Nastopila bo v Beogradu in drugih večji mestih. »Franje* pri Cerknem, 37 km) račun pa bodo v teh krajih prišli tako ljubitelji športnega ribolova kakor lovci na gamse, srnjad in ruševca. Kdor ljubi gorske ture, bo lahko šel na Krn, na Planino Razor, na škrbino; od tam naprej so mu gorske poti odprte v razne smeri. Poglavje zase je nastanitev v Tolminu. In prav s te plati bo lahko tako izletnik, ki se bo ustavil samo za kratek čas, ali tisti, ki bo tu le prenočil, kakor leto-viščnik, ki' si bo Tolmin izbral za počitnice, nadvse zadovoljen. Stari hotel »Krn* so namreč imenitno preuredili in ga pred kratkim spet odprli. Na zunaj sprememba ni opazna, razen da bo drugačen tudi vrt pred hotelom. Pač pa preseneti obiskovalca notranjost hotela. Restavracijski prostori naredijo takoj vtis več kot dostojnega lokala. Opremljeni so z okusom, ki je izključil serijske elemente. Privlačna bo gotovo grajska klet (del bivše graščine) z nekaterimi espo-nati v polkrožnem oknu. Prostora je za 200 gostov, z vrtom pa za 350. Tudi kuhinjski prostori so najmoderneje opremljeni. V dveh nadstropjih hotela je 21 sob s 54 ležišči. Sobe, ki so prav tako opremljene z lepim pohištvom, so zelo komfortno opremljene. Vsaka ima svoj telefon, tekočo mrzlo in toplo vodo, kopalnico (s kadjo ali tušem), centralno kurjavo; večina jih ima tudi svoj WC. Pohištvo in ostalo opremo sta izdelali tovarni «Meblo» iz Nove Gorice iz «Mala oprema* iz iLOle. Povsod so opazni tudi izdelki iz tolčenega železa iz Krope in smotrno je bil uporabljen tudi kraški kamen. Za gosta je skoraj vedno važno tudi vprašanje cen. Penzionske cene, za katere so nam povedali na dan otvoritve prenovljenega hotela, so dokaj ugodne, pa tudi sicer so cene zelo zmerne. Ko je predsednik skupščine občine Tolmin Franc Skok odprl hotel, je v svojem nagovoru poudaril pomen Tolmina za turizem in izrazil je upanje, da je investicija za prenovitev hotela »Km* dobro naložena. Občina, ki ima 100 km meje z Italijo, skoraj mora misliti na povečanje turističnih kapacitet, pri čemer pa ni treba, da bi zašla v megalomanijo. Toda nujno 'je skrbeti za ceste in vedno bolj usposabljati gostinstvo. Mislimo, da je delovna skupnost podjetja Hotel «Km» v Tolminu (pod to podjetje spada še nekaj obratov) s svojim direktorjem Francem Ceklinom in predsednikom upravnega odbora Karlom Preslom na čelu na dobri poti, da pridobi svojemu podjetju in Tolminu tisti ugled, ki bo postal magnet za turiste. Na uspelo pogasiti ogenj, ki je po-vzročil okrog 1 milijardo starih dinarjev škode. Tipična drža Jacquesa Tatija v njegovem zadnjem filmu «Playtime» Neurja v Jugoslaviji Danes popoldne je področje Slu-nja na Kordunu zajelo veliko neurje, med katerim je strela ubila 18-letnega mladinca Janka Matezo-viča in poškodovala dva njegova tovariška iz vasi Ladjevac. Fantje so se vračali iz Slunja, kjer so bili na predvojaških vajah, peš domov. En kilometer pred mestom jih je presenetila nevihta. Sli so vedrit pod drevo, kar Je bilo zanje usodno, življenje enega Izmed poškodovanih, Nikole Bionda, je še vedno v nevarnosti. Med neurjem, ki Je bilo na področju Kaknja v Bosni, Je danes popoldne strela udarila v transformator ln povzročila požar, med katerim je zgorelo 60 ton olja. Gasilcem iz Sarajeva, Kaknja in drugih krajev je šele po triurni borbi Znani arheolog je napravil samomor RIM, 28. — Arheolog Evaristo Breccia, star 91 let, je napravil samomor. Skočil je z drugega nadstropja hiše. kjer je stanoval s svo.o ženo, staro 90 let. Bil je redni profesor stare zgodovine na univerzi v Piši ter je bil poznan v mednarodnih arheoloških krogih zaradi izkopanin v Hermopolis Magna ter zaradi preiskav egiptovskih papirusov. V Egiptu je bi’, tudi ravnatelj grško rimske ‘a muzeja, vodil je arheološko društvo v Aleksandriji ter razna izkopavanja v Egiptu. Bil je član akademije «dei Lincei» ter dopisni član ne katerih znanstvenih društev. Napisal je več del, od katerih so zlasti nekatera med arheologi dobro znana. Balada o «Barbonia City» PIACENZA, 26. — Usoda tako imenovane «Barbonia City», taborišča milanskih dolgolascev na Ulici Ripamonti, ki ga je pred nedavnim policija razgnala, je upoiabljena kot snov ljudske «ba-laaen, ki jo je napisal sicilijanski pevec zgodb Franco Trincale. To balado bodo prvič peli trije milanski pevci zgodb na festivalu, ki bo v Piacenzi 27. avgusta. Ob te) priložnosti bodo tudi izvolil «trubadurja Italije 1967». Prireditve se bodo udeležili pevci zgodb iz vseh krajev Italije. * • • V Pesaru fe poseben pripravljalni odbor za proslavo 100-let-niče smrti Gioacchina Rossinija, ki bo prihodnje leto. Odbor skrbi za obširen spored prireditev po vsej Italiji. Rossinijevo stoletnico bodo proslavila posamezna o-pema gledališča, Rai-TV ter razne glasbene ustanove in glasbeniki sami. ali umetnostne akademije ali matura umetnostne šole za scenografijo; diploma umetnostne akademije, matura umetnostne šole ali kakega umetnostnega inštituta za kostumografijo. Kandidati morajo 25. septembra imeti že 20 in ne več kot 28 let; starostna meja za kandidate za igralce je od 18 do 24 let, za kandidatke za igralke pa od 16 do 24 let. (Podrobnejši razpis je mogoče zahtevati pri tajništvu omenjenega centra: Segreteria del Centro Sperimentale di Cine-matografia, via Tuscolana, 1524-100173, Roma). Čas za vlaganje prošenj je do 25. septembra. II. razstava italijanskega založništva RIMINI, 28. — Od 1. do 10. avgusta bo v Riminiju 11. razstava italijanskega založništva ter «na-grada založniku» pod pokroviteljstvom predsednika republike. Sodelovale bodo založbe: Alfa, Al-fieri, Editrice delVautomobile, Calderini, Cappelli, Casini, Istitu-to Geografico De Agostini, Einau-di, ERI, Fratelli Fabbri, Feltri-nelli, Garzanti, Imago, La Nuo-va Italia Editrice, Nuova Editrice Internacionale, Maccari, Mar-tello, Mondadori, Morcelliana, Mursia, Ricordi, Rizzoli, Šansoni, Treccani, UTET, F. Vallardi, Valecchi in Zanichelli. Razsodišču bo predsedoval rektor univerze v Bologni Felice Battaglia. Orgelski koncerti v Aosti AOSTA, 28. — Deželno odbor-ništvo za turizem v Aosti je organiziralo drugi mednarodni festival koncertov za orgle. Festival se je pričel že 15. julija, nato so sledili koncerti še 18., 21., 24 in 27. julija. Preostali so še samo trije koncerti, ki bodo na sporedu 30. julija ter 2. in 5. avgusta. Na teh koncertih so nastopili odlični organisti: Thalben-Ball, Alessandro Esposito, V/olfram Ghering, Gillian Weir in Rolande Ealcinelli. Na treh koncertih, ki so še na sporedu, pa bodo igrali Anton Heiller, Walter Opp in spet Alessandro Esposito. V-metniki so igrali razne avtorje, vsi trije zadnji koncerti pa so v celoti posvečeni Bachu. Med mojstri orgel na tem festivala je samo Esposito Italijan, medtem ko je Thalben-Ball Anglež, Ghering in Opp sta Nemca, V/eir je iz Avstralije, Falcinelli je Fran-"coz in Heiller je Avstrijec, Rokopise Leonarda da Vinci bodo izdali v Španiji MADRID, 28. — Danes so ® Madridu podpisali pogodbo 80 izdajo rokopisov Leonarda do Vinci, ki so jih našli v Španiji-Med drugim določa pogodba, da prejme španska državna biblioteka 5 miliicnov pezet. Peti del te vsote je določen za univerzo v Massachussetsu kot odškodnina za sodelovanje pri pripravah za kritično izdajo omenjenih f°' kopisov. Pogodbo so podpisal1 predstavniki španske države ij1 založbi «Taurus S.A.» in «MC Graw Hill Inc». Mednarodni festival sodobne glasbe v Benetkah od 9. do 16. septembra BENETKE, 28. — Mednarodni festival sodobne glasbe — že trideseti — bo od 9. do D' septembra. Prvi koncert bo nO-dil Bruno Maderna, na spofe' du pa bodo Schonberg, Stravin■ ski, Milhaud, Maderna, Amy, slini. Na tem koncertu bodo P° leg drugih sodelovali Kalhy &e berian, Germaine Montero, Mina, klovni Fratellini. Kathr Berberian bo imela 12. septernhf tudi lasten koncert. Pela bo «s° dobne klasike» Debussgja, Str vinskega in Kurta Weilla ter solutne novosti in nove sklad’ Pousseura, Cagea, Andriessena ' svoje lastne skladbe. Prvič bo v Italiji nastopila & dijska skupina «Kathakali»- j. skupina predstavlja danes glavnn. preživelo tradicijo antičnega ' dijskega plesnega gledališča. “ slov programa, ki ga bo 11- s> tembra prikazala ta skupina * dijske države Kerala. se intl!rL. je Mahabharata, tradicionalna * dijska epopeja. koncf Poleg nekaterih drugih ai/ jv so na programu tudi tr n simfonični koncerti, od kate'. foti so na programu tudi je prvi 10. septembra poaCe‘-t pokojnemu dirigentu Hermad ^ Scherchenu. Ta koncert bo ^ gledališču La Fenice, dirigiral Bruno Maderna; na sporedii • Malipiero, Dallapiccola, t in Luciano Berio. Drugi je posvečen spominu Alfreda selle. Pod vodstvom Franca ^ racciola bo na tem koncerta septembra v Veliki šoli San co nastopil orkester in zbor ^ TV iz Milana. Na sporeda „ Casellova :Missa solemnis pace». V isti dvorani ho p. tretji koncert, ki ga bo v0,M.uf orkes* tore Gracis. Igral bo »o gledališča La Fenice, pel zbor švedskega radia iz ^toC^ej\* ma. Na sporedu je «Rel>>IIMIIIIIIIIIMIIIIIV PO SMRTI MOGOČNEGA NAČELNIKA «C0SA NOSTRA LUCHESEJA jonov). Na ladji bodo uredili muzej novega tipa, kjer bodo razstavljali vedno nove izsledke na področju oceanografije, pomorske zgodovine, o še ne raziskanih morjih, o pomorskem pravu, itd. «Queen Mary» bo zasidrana ob ogromnem pomolu, ki so ga zgradili pred dvema letoma. Del prekooceanske ladje bodo dali v najem znanim hotelskim družbam, del bo na razpolago za sestanke in konference, v drugem delu pa bodo uredili trgovine in restavracije. Po mnenju Fultona bodo dela za preureditev ladje trajala dve ali celo tri leta. Pogodbo o prodaji so podpisali predvčerajšnjim v nekem londonskem hotelu. «Queen Mary» bo zadnjič krenila na pot kot potniška ladja 16. septembra. Njena vožnja, tisoča, se bo zaključila na Kanarskih otokih 19. oktobra. Po izkrcanju potnikov bo odplula proti Long Beachu. Na prvo vožnjo je «Queen Mary» odpotovala 26. septembra 1934. leta z 2.038 potniki. Dolga je tristo metrov in še danes spada med najhitrejše ladje na svetu. Kdo lio si m e riškega novi «lioss» podzemlja? NEW YORK, julija. - V organiziranih krogih ameriškega »podzemlja* iščejo sedaj novega voditelja. 13. t.m. je namreč umrl sedanji priznani «chief» Thomas Luchese, ki se po operaciji zaradi tvorbe na hrbtenici, ki jo je prestal pred dvema letoma, ni več opomogel. Kdor misli, da izvolitev poteka v znamenju uporabe sile se močno moti. Pogajanja med «družinami» organizacije «Co-sa nostra* potekajo v najlepšem redu, pa čeprav pod stalnim nadzorstvom državne policije in Fe-deral Bureau of Investigation, ki hoče vedeti, kdo bo novi «boss», s katerim bo imela prav gotovo opravka. Luchese, voditelj ene najmogočnejših gangsterskih «družin», je v zadnjih dveh letih, ko je bil priklenjen na posteljo, poveril razne naloge svojim pomočnikom. Dokler je bil Luchese živ so stvari tekle po starem in nobenemu ni padlo v glavo, da bi zamenjali starega «bossa», ki j° bil, čeprav bolan, mogočna osebnost podzemlja, katero se je splačalo pustiti pri miru O njegovem nasledniku razpravlja sedaj vsedržavni odbor «Cosa nostra*, ki ga sestavlja ducat predstavnikov organiziranega kriminalnega delovanja v državi. Nemogoče si je namreč misliti, da bi delovanje prepustili v rokah Luchesejevih pomočnikov. V vsaki «družini» že po tradiciji vlada en sam član, ki ima praktično neomejeno oblast. Ker njegovo avtoriteto priznavajo vsi, je torej nemogoče, da bi prišlo do medsebojnih sporov in do konkurence. Poleg tega se ie gangstersko delovanje Luchesejeve organizacije razširilo na razna področja, zaradi česar je mogoče samo z diktatorsko pestjo nadzorovati vse člane. Senatorska preiskava 1963. leta ugotovila, da je sestavljalo družino «Cosa nostra*, ki ji je načeloval Luchese, naj- •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||mi|||||||„„|„ll|,lllll,l„|ll|l||||||||||||„|||||||m||||||||||||||||||||||||||||||||||||:||| OVEN (od 21.3. do 20.4.) Korist- Jutri se bo v Zagrebu zaključil mednarodni festival folklore. Skupine iz Jugoslavije in drugih evropskih držav so pokazale s plesi in pesmijo njihove šege in običaje. Med nastopajočimi so bili tudi Dal. matinci z otoka Korčule, ki so se predstavili z Moreško. ne informacije, ki jih boste prejeli vam bodo olajšale poslovanje. Vaša širokosrčnost bo nagrajena. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nastopil je ugoden trenutek za vzpostavitev koristnih poklicnih stikov. V svojih odnosih z ljubljeno osebo se opirajte predvsem na zdrav razum. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) U-stvarile se bodo zelo ugodne možnosti za rešitev številnih postranskih vprašanj. Odvadite se tega, da se po nepotrebnem vznemirite. RAK (od 22.6. do 22.7.) Pri svojem delu imejte vedno pred očmi najrazličnejše možnosti. Ne podcenjujte nasveta, ki vam ga bo dala iskrena in odkritosrčna oseba. LEV (od 23.7. do 22.8.) Varujte svoj ugled in se odločno postavite HOROSKOP po robu vsakomur, ki vam bi ga hotel okrniti. Preživeli boste prijeten večer s svojimi prijatelji. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Izkoristite podporo, ki vam jo nekateri nudijo. Neko globlje čustvo se bo še bolj okrepilo. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Danes ne boste naleteli na nobeno resnejšo težkočo. Pobotajte se z drago osebo, preden pride do končnega razdora. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Na vztrajajte pri tem, da bi nadaljevali z nekim nekoristnim delom. Ne vzbujajte v dragi osebi ljubosumnosti. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Razumevanje, ki ga do vas kažejo predstojniki in sodelavci, vas bo še bolj spodbudilo k delu. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vaša priljubljenost med sodelavci se bo močno okrepila. Površna čustvena doživetja vam ne morejo zagotoviti sreče. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaši tekmeci vam danes ne bodo dorasli. V čustvenem pogledu bo ukrep, ki se boste zanj odločili v teku večera, najboljši. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Resno vzemite v poštev ponudbe, ki ste jih prejeli danes. Skušajte si postaviti trdnejše temelje svoje bodoče sreče. manj 50 ljudi. Trenutno predvidevajo, da dela za to organizirano skupino približno 500 ljudi, ki se pečajo s hazardno igro, s protek-cijo prostitutk, z razpečevanjem mamil in predvsem s psevdo legalno aktivnostjo denarne in ekonomske narave, v katere so gangsterji naložili denar, ki so si ga prislužili s kriminalnimi dejanji. Na podlagi informacij v državnih in federalnih krogih imajo trije največjo možnost, da nasledijo Lucheseju. To so John Rao, Vincenzo Plumeri in Anthonv Co-rallo. Rao je brez dvoma zelo znana osebnost, ker se je že 1957 udeležil znanega zborovanja gangsterjev. Menijo pa. predvsem, ker je zelo bogat, da ne bo hotel stopiti iz anonimnosti samo zato, da bi prevzel nevarni položaj načelnika ene sicer naibolj mogočnih, a tudi najbolj nadzorovanih družin «Cosa nostra*. Preostane Co-rallo. ki pa je že ime] nnravka s policijo, ki ga ie 1941. leta aretirala in mu zaplenila mamba v vrednosti 150 tisoč dolarjev fn°d 99 miliionov tedanjih lir). 1943. leta je bil zopet v zapo-u pod obtožbo poskusnega podkupovanja sodnikov. Prav zaradi tega je možno, da ne bo nrišel v poštev, kot ne bi smel Plumeri, ki ima samo to hibo, da je prestar. Za temi je cela skupina sicer manj znanih, a zato prav nič manj drznih ljudi brez vsakršne vesti, ki bi lahko nasledili Lucheseja in tako obrnili na glavo vsa dosedanja predvidevanja. IZ HOLLYWOODA Newman ali Heston v vlogi M. Dayana HOLLYWOOD, julija. -- Kaže, da se filmski producenti zelo zanimajo za izraelskega generala Moshe Da-yana. Hočejo namreč spraviti na platno njegovo življenje in zato iščejo primerne igralce. Vlogo so najprej ponudili Paulu Newmanu, sedaj pa Charltonu Hestonu. Nihče od obeh še ni sprejel vloge. Heston je trenutno zaposlen s snemanjem filma »Planet opic*, kjer igra kozmonavta. Tu nastopa tudi popolnoma gol, vendar je režiser rešil zadevo s tem, da je z vodopadom zakril vse podrobnosti. Vreme včeraj: najvišja temperatura 31, najnižja 31.6, ob 19. url 37.1 stopinje, zračni tlak 1010.6 stanoviten, vlaga 60 odst , brezvetrje, nebo 4 desetine pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 33 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 39. julija Marta Sonce vzide ob 5.44 n zatone ob 30.38. Dolžina dneva 14.54. Luna vzide ob 0.03 in zatone ob 13.48. Jutri, NEDELJA, 30. julija Krilan NA PREDVEČER VELIKEGA PARTIZANSKEGA TABORA Danes v Bazovici otvoritev razstave odporniškega gibanja Svoja de/a na temo osvobodilne borbe razstavljajo številni ugledni tržaški slovenski in italijanski slikarji in kiparji • Najvišje osebnosti v častnem odboru Danes ob 18. uri, z otvoritvijo u- bino Coloni, Avgust Černigoj, Emi-metniške razstave odporniškega gi- dio Eredita, Robert Hlavaty, Pie-banja, se začne mednarodni parti- |r T * ,J; T-:x r" zanski tabor v Bazovici, ki ga priredi partizansko združenje ANPI s sodelovanjem 16 vasi (Križ, Prosek, Salež, Zgonik, Bani, Trebče, Pa-driče, Gropada, Bazovica, Lonjer, Ricmanje, Dolina, Opčine, Repen-tabor, Boršt in Boljunec). Priprave na to veličastno in zelo pomembno prireditev so trajale nekaj me-. secev in so zajele veliko število bivših borcev in mladine. -V teh dveh dneh tabora bo aktivno sodelovalo približno 700 ljudi, za ureditev prireditvenega prostora in za vse druge priprave, ki so se začele pred 14 dnevi, pa je sodelovalo vsak dan od 40 do 150 ljudi, ki so po svojem delu pomagali tudi pozno v noč. Pri tem delu so seveda Družinski člani padlih borcev v narodnoosvobodilni borbi so vabljeni, da se polnoštevilno udeležijo mednarodnega partizanskega tabora v Bazovici. ki spo- prednjačili domačini, Bazovci, hočejo sprejeti goste, kot se dobi. Dela je bilo ogromno. Ob cesti, ki pelje iz Bazovice v Lipico, je te dni nastalo pravo naselje. Za odre, kioske itd. so porabili 18 kub. m desk in 170 stotov železa, napeljali so 700 m vodovoda in 1 km električne napeljave. Zravnali so teren in pripravili prostor za parkiranje avtomobilov in avtobusov, uredili stranišča, postavili 14 kioskov, velik oder za pevske zbore, oder za godbe in oder za delegacije, ob vhodu na prireditveni prostor pa velik slavolok. Izbrani prostor ,ie kot nalašč, saj je položen, ob cesti, drevje pa nudi prijetno senco. Parkirni prostor bo vse od konca vasi na levi strani ceste, po --uredit venem prostoru pa bo parkirni prostor za avtobuse. Umetniška razstava bo v pritličju nove hiše Vinka Križmančiča, na desni strani ceste, ki se ob vhodu v Bazovico odcepi proti Pesku. Razstava bo odprta danes in jutri. Svoja dela, grafike, kolaže in olja, ki predstavljajo motive iz osvobodilne borbe, razstavljajo Riccardo Ba-stianutto, Romolo Bertini, Renato Borri, Dimitrij Cej, Jože Cesar, Sa- ro Lucano, Avrelij Lukežič, Giorgio Milia. Giuseppe Moro, Klavdij Palčič, Bruno Ponte, Aldo Rigotti, Lojze Spacal, Ljuba Štolfa, Romano Ukmar, Pedra M. Zandegiacomo in Natalia Zilli, Marcello Mascherini pa svoj bronasti kip »Spomenik partizanki«. V častnem odboru so predsednik deželnega sveta dr. Alfredo Ber-zanti, predsednik deželnega odbora dr. Teodoro de Rinaldini, poslanec Arrigo Boldrini, predsednik združenja ANPI, tržaški župan dr. Marcello Spaccini, predsednik tržaške pokrajine dr. Alberto Savona, senator Vittono Vidali, poslanka Maria Bernetič, dolinski župan Dušan Lovriha, miljski župan Gastone Mil-lo, zgoniški župan Josip Guštin, re-pentaborski župan Mihael Guštin, nabrežinski župan Drago Legiša, prof. Carlo Schiffrer, dr. Bruno Pincherle, zastopnik partizanskega združenja FIAP, Giovanni Postogna, predsednik pokrajinskega odbora Združenja političnih preganjancev, Ernesto Arbanas, predsednik pokrajinskega odbora Združenja političnih deportirancev in Arturo Cala-bria, predsednik pokrajinskega odbora partizanskega združenja ANPI. Spored tabora objavljamo posebej. Na to mednarodno srečanje bivših borcev bodo prišle tudi delegacije iz Sovjetske zveze, Jugoslavije, Avstrije in notranjih pokrajin Italije. Prireditelji pričakujejo velik obisk in se za to tudi primerno pripravljajo. V Bazovici zdaj mrzlično delajo, da bo vse v redu. Tovariško, prijetno vzdušje pa bodo ustvarili sami udeleženci, borci, aktivisti, svojci padlih, deportiranci, tisti, ki so sodelovali v borbi proti nacifašizmu in tisti, ki znajo ceniti borbo in žrtve za ideale svobode, bratstva in mirnega sožitja med narodi. Bivši borci se bodo spet srečali, potrdili zvestobo tem idealom, poudarili željo po miru na svetu in zahtevo, da pristojne oblasti odpravijo dosedanje krivice ter priznajo partizanom, ki so se borili proti istemu sovražniku v jugoslovanskih edinicah, kvalifikacijo borcev. Zato ima partizanski tabor v Bazovici tako velik pomen. To so razumeli ljudje, ki požrtvovalno delajo in bodo še delali te dni za najlepši uspeh prireditve in tisti, zelo številni, po vaseh in v mestu, ki so in še bodo v teh dneh dali svoj denarni prispevek za kritje stroškov. Vsem tem gre priznanje in zahvala. Bazovica vabi. Kdo se ne bi odzval takemu vabilu! Na glavni pošti urad za plačevanje radijske naročnine Ravnateljstvo pošte v Trstu sporoča, da ho na dan 31. julija pri uradu nakaznic za prihranke na glavni pošti na Trgu Vittorio Ve-neto poslovalo okence od 15. do 19. ure za plačevanje naročnine za RAI-TV na tekoči račun. V Bazovici postavljajo ogrodja za tribuno ........................................min............■■■........... OBISK ŽUPANA INŽ. SPACCINIJfl V RIMU Novo posojilo Blagajne za pologe in posojila za izvajanje zakona 167 Razgovarjal se je tudi z vladnimi predstavniki o proslavi cTrst 1968» in o mednarodnem mladinskem festivalu Spored mednarodnega partizanskega tabora v Bazovici 29. in 30. t. m. Med kratkim obiskom v Rimu se je tržaški župan sestal z nekaterimi vodilnimi demokristjani, ministri in ministrskimi podtajniki ter predstavniki denarnih zavodov. V spremstvu poslanca Belcija ter podtajnika KD Piccolija je bil inž. Spaccini sprejet pri ministru za zaklad Colombu, s katerimi se je pogovarjal o finančni podpori vlade za proslavo «Trst 1968». Nato je župan obiskal še ministrskega podtajnika za šolstvo poslanca El-kana in ministra za odnose s par- bo trajal do julija 1968. Obiskujem g. lahko italijanski državljani, ki dopolnijo do 30. junija 1968 najmanj 21 let, ki nimajo več kot 30 let in ki nimajo v tem času obveznosti glede služenja vojaškega roka. Pogoj za sprejem v tečaj je doktorat iz prava, ekonomije, pol’ Ičnih ved, 'iplomatskih in konzularnih ved in podobno. Prošnje na kolkovanem papirju ie treba nasloviti na notranja ministrstvo in jih predložiti prefekturi do 31. ftv,ur'a. Podrobi.e informacije do- UMRL JE ISTRSKI RODOLJUB PROF. DR. TONE PERUŠKO lz Pulja nas je včeraj presenetila žalostm vest, da je tam nenadoma umrl prof. dr. Tone Peru-slcj, ravnatelj pedagoške akademije v Pulju, publicist in časnikar, znanstveni delavec, odločen antifašist, veliki istrski hrvaški rodoljub m prijatelj tržaških Slovencev že od mladih dijaških let. Pokojni Tone Peruško se je rodil 27. februarja 19U5 v Preman-turi pri Pulju. Dokončal je srednjo učiteljsko šolo v Zadru in Šibeniku in dobil prvo službeno mesto v Dugem polju pri Splitu. Med službovanjem se je vpisal kot izreden slušatelj na pedagoško jaku teto v Zagrebu, kjer je diplomiral leta 1941. Tone Peruško se je že v srednješolskih letih in kasneje kot vse-učitiščnik udejstvoval kot pisec ciamcov in pesmi, ki Jth je objavljal tudi v reviji *Naš glas*. Ze takrat je bil v tesnih stikih s slovenskimi srednješolci v Italiji in sodeloval na njihovih kongresih. Kasneje je bil med najbolj aktivnimi političnimi, kulturnimi in javnimi delavci v emigrantski organizaciji in bil od leta 1936 do 1939 urednik emigrantskega lista «1-stra* v katerem je tudi sam objavljal svoje članke. Posebno je v tistem času izstopalo njegovo publicistično delot v katerem se je odkrito in odločno zavzemal za republiko med državljansko vojno v Španiji. Istočasno je imel Tone Peruško s svojim delom tudi velik vpliv na istrsko emigrantsko mladino. Zaradi te svoje delavnosti je bil odstavljen kot urednik «1-stre*. kasneje pa tudi odpuščen tz uredništva. Leto kasneje je usta-novil list *Istrski glas*, katerega lamentom poslanca Scaglio, s ka-1 te prizadeti na II. oddelku pre-terimi se je dogovoril o finančnih fekture. in organizacijskih vprašanjih med-1 narodnega mladinskega festivala, ki bo v septembru v Trstu. Kot poroča tiskovni urad tržaške občine, se bodo mladinskega festivala udeležili najvišji vladni predstavniki, zaključka festivala pa se bo baje udeležil tudi predsednik vlade Moro. Inž. Spaccini se je sestal tudi z glavnim ravnateljem Blagajne za pologe in posojila Nuvolonejem urednik je bil vse do prepovedi leta 1940. Med narodnoosvobodilno borbo se je Peruško aktivno udejstvoval v ilegalnem gibanju v Zagrebu in bil že leta 1942 izvoljen za člana izvršnega odbora narodnoosvobodilnega odbora za zagrebški okraj. Po osvoboditvi je delal najprej na Reki kot urednik *Glasa Istre* in nato tNovega lista*. Potem je poučeval na hrvaškem učiteljišču, na italijanski gimnaziji in na italijanskem učiteljišču. Bil je tudi ravnatelj prve reške gimnazije. Od leta 1949 je bil v Zagrebu inšpektor ministrstva za prosveto ljudske republike Hrvaške, nato pa direktor X. gimnazije. Po letu 1951 je bil profesor pedagoške Jate v Zagrebu od leta 1961 dajta je služboval v Pulju kot ravnatelj pedagoške akademije, ki jo je tudi ustanovil. Na letošnjih volitvah je bil izvoljen za poslanca prosvetno-kulturnega zbora zvezne s.upščine. Tone Peruško je napisal vec knjig iz narodne zgodovine istrskih Hrvatov, bil pa je tudi eden najboljših poznavalcev življenjskega dela mnogih istrskih rodoljubov, med katerimi Draga Gervatsa in pesnika Mate Balote, o katerem nam je 20. oktobra 1964 tudi predaval v Trstu na povabilo Slovenskega kluba. Vseskozi in prav posebno še v zadnjih letih se je živo in na znanstveni ravni zanimal za istrsko folkloro, hodil je po istrskih vaseh, zapisoval običaje in navade, registriral pesmi in melodije in vodil tudi radijsko folklorno rubriko z živimi in na moč zanimivimi pogovori. Za svoje pedagoško in književno delo je leta 1963 prejel prvo nagrado tlvan Filipovič*. Sedaj Toneta Peruška ni več. Za vedno je utihnila njegova topla beseda, za vedno se je umirila njegova živahna narava in pero v njegovi roki ne bo nič več zapisovalo spominov in dragocenosti iz bogate folklore njegovega ljudstva, za katero se je bor' od rane mladosti in kateremu je ostal zvesti sin do poslednjega trenutka. Nam, ki smo bili na njegovem predavanju o pesniku Mate Baloti, pa bo vendarle ostal v trajnem spominu kot nasmejan, sirr—'---- rrvelno komunikativen in široko razgledan človek, kot prvatelj naše slovenske narodne skupnosti v Italiji, kot človek, katerega zavzete besede so izpričevale rodoljuba tiste generaciji, ki je na svojih ramah nosila največje breme narodne borbe proti fašizmu na primorskih in istrskih tleh. Poareb vokojnega Toneta Peruška bo danes ob 17. uri po jugoslovanskem času v njegovem rojstnem kraju Premanturi pri Pulju. Naj bo predanemu istrskemu rodoljubu, na katerega bo tržaške Slovence starejše in mMše generacije vedno vezal hvaležen spomin. lahka svobodna rodna zemlja. Sim^em izrekamo naše iskreno so- Žalje■ J. k. Župan se je z njih razgovarjal o vprašanju drugega dela denarne po. moči za urbanizacijo področja Ro-col-Melara, kjer bodo po zakonu štev. 167 gradili ljudska in ekonomična stanovanja. Po odobritvi prvega posojila 500 milijonov lir, bo Blagajna za pologe in posojila odobrila še eno posojilo v višini 300 milijonov lir. Tem 800 milijonom zagotovljenega posojila pa je treba še prišteti 500 milijonov lir, ki so bili določeni za omenjena dela v okviru večletnih obveznosti «sklada za Trst», o čemrr smo nedavno pisali. Poleg tega pa občina računa tudi na denarno podporo za plačevanje obresti na najeta posojila na osnovi deželnega zakona o izvajanju vsedržavnega zakona 167. Kot smo že svoj čas pisali, zakon 167 obvezuje občine, da nakupijo in urbanizirajo stavbišča za ljudske gradnje. Tržaška občina je že sestavila obširen načrt v tem pogledu, v katerega je vključeno tudi oodročje Rocol-Melara, ki bo prvo urbanizirano in bodo na urejenih stavbiščih lahko razne ustanove začele zidati 1‘udska stanovanja. Občinski tiskovni urad nadalje sporoča, da se kljub poletnim počitnicam delovanje občinske uprave neumorno nadaljuje. Tako sta za prihodnji teden napovedan* dve seji občinskega odbora, in sicer v sredo, na kateri bodo razpravljali o upravnem in finančnem načrtu občine, v četrtek pa bo seja posvečena navadnim upravnim vprašanjlm. Sflja pokrajinske komisije za javna dela Pod predsedstvom odbornika za javna dela se je sestala na sedežu pokrajinske uprave pokrajinska svetovalska posvetovalna komisija za javna dela. ki je proučila sklep o zasebni dražbi za postavitev vodoravnih prometnih znakov na pokrajinskih cestah. Sklep predvideva, da bodo zaznamovali okrog 32 km belih in rumenih črt širokih 12 cm. V razpravo o tem sklepu so posegli številni svetovalci, ki so dali tudi nekaj konkretnih predlogov glede postavitve prometnih znakov. Odbornik Vlsintini je na seji tudi sporočil, da so bila že oddana dela na dražbi za ureditev pokrajinske ceste za Mačkovlje, ki bodo stala 20 milijonov lir. SOBOTA, 29. Ob 18. uri: V hiši Vinka Križmančiča, Bazovica 71 (na začetku vasi na razcepu ceste proti obmejnemu bloku pri Pesku otvoritev partizanske razstave s sodelovanjem godb na pihala iz Trebč, s Proseka in iz Nabrežine, (dir. F. Benčina). , x . . Otvoritve se bodo udeležili predstavniki častnega odbora in političnih ter kulturnih osebnosti Ob 20. uri Na prireditvenem prostoru (ob cesti, ki pelje proti obmejnemu prehodu pri Lipici) nastop domačih godb, partizanskega pevskega zbora iz Reggio EmlUe in ba-zovskega moškega zbora (dir. Stanko Zidarič). Nato srečanje med bivšimi borci. NEDELJA, 30. Ob 10. uri: Na prireditvenem prostoru koncert godbe milice iz Ljubljane. Ob 17. uri: Pri spomeniku na bivšem strelišču polaganje vencev v počastitev spomina bazoviških žrtev in padlih partizanov, Ob 18. uri: Na prireditvenem prostoru: Vinko Strucelj: ((Fanfare na temo partizanskih pesmi narodov Jugoslavije in Italije«. Izvaja godba milice iz Ljubljane. Dirigent Jože Hribršek. Rado Simoniti: «Bratje, le k soncu, svobodi« pojejo združeni moški zbori: ((Vasilij Mirk« s Proseka Kon-tovela, partizanski zbor iz Reg^o Emilie, zbor P- d. «Primbrec» iz Trebč in Invalidski zbor iz Ljubljane ob spremljavi godbe milice iz Ljubljane . Dirigent Oskar Kjuder Sledijo pozdravna nagovora Predsednika pokrajinskega odbora ANPI Artura Calabrie (v italijanščini) in bivšega partizana Branka Pahorja (v , Uradni govor posl. Arriga Boldrinija, odlikovanca z zlato kolajno za vojaške zasluge, vsedržavnega pred-S6(lnil^8 Pozdravi vodij delegacij iz Jugoslavije, SZ in Avstrije. Koncert godbe milice iz Ljubljane (Viljem Markovič — Dramatična uvertura, Verdi — Koračnica iz Aide, Hačaturjan — Dve plesa iz Gayane). Nastop zborov s partizanskimi pesmimi: zbor ANPI iz Reggio Emilie (dir. G. Veneri); Invalidski partizanski zbor iz Ljubljane (dir. Franc Milek); zbor ((Vasilij Mirk« s Proseka-Kontovela (dir. Ignacij Ota). Nato prosta zabava ob zvokih plesnega orkestra ((Lovec« iz Ljubljane. Na Drireditvenem prostoru bodo poslovali številni kioski naših va i s pijačami in jedili. V neposredni bližini bodo urejeni par- kirni prostori za motoma vozila. Šolske vesti , ,■ Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije in liceja, je vpisovanje za šolsko leto 1967-68 vsak dan od 10. do 13. ure v tajništvu zavoda. Strada di Guar-diella 13-1. Vpisovanje še zaključi 35. septembra 1967. M Prosvetno društvo Andrej Cok z Opčin priredi v nedeljo 6 avgusta t.l. enodnevni Izlet v Kamniško Bistrico po želji z vzpenjačo na Veliko planino. Vpisovanje v pekarni Dra-šček. * * * SPDT javlja, da Je odhod za Izlet v Bovec in na Mangart v nedeljo ob 5.45 i'Z Ul. Fabio Severo in ob 6. uri s križišča s Trblško cesto pri Opčinah. SPDT Požar v Starem pristanišču Včeraj popoldne se je v prvem nadstropju skladišča štev. 2 v Sta- ! rem pristanišču razplamtel požar, I ki je zajel raznovrstno nakopičeno | blago last izvozno uvoznega podjetja «Primo Castellani«. Gorele so ba. le praznih vreč, volna, laneni kosmi, zaboji polni čaja in električnega materiala. Požar je zelo verjetno nastal zaradi kratkega stika. Prihiteli so gasilci in s pomočjo brizgalk začeli z močnimi curki vode gasiti požar. To jim je uspelo po dveh urah dela. Zaradi pronicanja vode sta tudi podjetji «Ter-gestes« in «Uly» utrpela nekaj škode. Voda je začela kapljati v pritličje, kjer so bile nakopičene vreče kave in jo delno poškodovala. Požar ni povzročil velike škode. Podjetja so zavarovana. Šofer, tvojih življenje rokah I je Ranil se je s cirkularko v podjetju Lovrečič pri Domju Na ortopedski oddelek bolnišnice so sinoči sprejeli na zdravljenje 26-letnega delavca Bruna Kosiča iz Doline 119, ki se je malo prej na delu ranil po sredincu leve roke. Kosič je uslužben pri podjetju Lovrečič od Doihja 38 in je na dvorišču žagal drva na cirkularki. Pri tem je nerodno približal roko ostremu rezilu, ki ga je ranilo po prstu. Ce ne bodo nastopile komplikacije se bo moral Kosič zdra-vltl od 15 do 20 dni. priredi od 13 do 15. avgusta tridnevni izlet na Triglavsko pogorje z avtobusom, ki bo napravil krožno pot: Trst, Bovec, Trenta, Vršič, Bled, Bohinj, Slap Savice. Povratek skozi Ljubljano v Trst. Ena skupina se bo iz Trente preko Doliča povzpela na Triglav in čez Hribarice prešla v Dolino sedmih jezer (vzpon na Tičarico), od koder se bo spustila po Komarči k Slapu Savice. Druga skupina si bo prvi dan ogledala zanimivosti in lepote Trentarske doline Drugi dan bo preživela na Vršiču (sprehod na Sleme za nepla-nince. Vzpon na Mojstrovko ali na Prisojnik za planince). Tretji dan bo nadaljevala izlet skozi Bled v Bohinj in do Slapa Savice. Prenočevanje v novem Tičarjevem domu na Vršiču. Vpisovanje od 25. julija do 4. avgusta za prvo skupino, od 25. julija do 30. julija za drugo skupino v Tržaški knjigarni od 18.30 do 19.30. SPOROČILO TRŽAŠKEGA ŽUPANA Novi vodovod bodo zgradili v prihodnjih treh letih 1.300 mm debelo novo vodovodno cev bodo od Štivana do ribiškega naselja položili pod zemljo, od tu do Barkovelj pa na morsko dno - Zajamčena bo zadostna dobava vode do leta 2000 Tečaji za občinske tajnike Tržaška občina in podjetje Ace-gat proučujeta načrte za gradnjo novega vodovoda za dobavo vode mestu in okolici. Ta novi vodovod imenujejo ((vodovod leta 2000», in to iz razloga, ker bo lahko popolnoma kril vse potrebe vode mesta do konca tega stoletja, in ker bo zgrajen na najsodobnejši način. Po vesteh tiskovnega urada tržaške občine bo del glavne vodovodne cevi položen na morsko dno. O nameravani gradnji novega vodovoda je včeraj govoril župan Inž. Spaccini, ki je izjavil, da bodo načrti kmalu izdelani in da bodo tudi kmalu rešena vprašanja denarnih sredstev. Po načrtih podjetja Acegat naj bi vodovod zgradili do leta 1970. Predvidevajo, da bodo porabili štiri milijarde lir, toda glavne naprave bodo stale tri milijarde lir. župan je poudaril, da so iz sklada za Trst že nakazali milijardo lir, in sicer za ictos 200 milijonov, za prihodnje iet.i -100 milijonov lir, ostalih 400 milijonov lir jal. da obstajajo možnosti, da bodo ostali denar dobili od dežele in od vlade. Po načrtih, ki Jih izdeluje podjetje Acegat, bodo v prvem obdobju gradnje novega vodovoda uporabljali še naprej vodo iz Timave in bodo le malenkostno preuredili sedanje naprave v štivanu. Načrt predvideva, da bodo položili novo vodovodno cev s premerom 1300 mm od Stivana do ribiškega naselja pod zemljo, od tu do Barkovelj pa bodo cev položili na morsko dno. Nova vodovodna cev se bo pri bar-kovljanskem železniškem nadvozu pridružila sedanjemu vodovodnemu sistemu mesta, že s položitvijo te nove vodovodne cevi bo dobava vode za mesto zagotovljena do leta 2000. Načrt podjetja Acegat upošteva tud! kot naknadno spremembo čr panje vode iz artezijansklh virov v spodnji Furlaniji, kot je Mio že svoj čas predvideno v načrtu, ki ga Poletne prireditve 3 simfonični koncert v Miramaru Danes ob 21.30 bo v zalivčku ml-ramarskega gradu tretji simfonični koncert, ki jih organizirata Avtonomna letoviščarska in turistična u-stanova in gledališče Verdi. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Ello Bon-compagni, kot solist pa bo nastopila sopranistka Siw Ericsdetter. Na programu so skladbe: Gemlolanl — Con-certo grosso št. 12 «Blaznost» Arca-n-gela Corelllja; Beethoven — 1. simfonija op. 21; Wagner — 5 poezij Matilde Wesendenk za sopran In orkester; Mendelssohn — «Sen -kresne noči«, sutta za orkester. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za ta in za zadnji koncert, ki bo 2. avgusta. • * • Miramarski park. Zaradi koncerta so danes odpovedane predstave «Luči in rvoki«. • • • Teatro Romano. V torek, 1. avgusta v organizaciji Avtonomne letovl-ščarske in turistične ustanove ter Teatra Stabile prva predstava Arlstofa-nove antične drame «Mir» v izvedbi skupine Inštituta za antično dramo Bodite gospodarji, ne sužnji brzlne I Krožek absolventov slovenske trgovske akademije organizira v soboto 5. avgusta nočno kopanje ob luninem svitu. Odhod s Trga Oberdan (TEL-VE) ob 20.30 z osebnimi avtomobili. Vabljeni člani in prijatelji. Komisija za doraščajočo mladino pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi obvešča starše otrok, ki letujejo v Zgornjih Gorjah pri Bledu, da bo ra dijska postaja Trst A oddajala Jutri. 30. t.m. po poročilih ob 13.IS In 20.15 dve reportaži o življenju otrok na počitnicah. Hkrati prosi starše, da pričakajo svoje otroke v ponedeljek, 31. t.m. ob 10.30 na Opčinah pred kino dvorano in ob 10.45 v. Trstu pred sodnijsko palačo (Foro Ulplano). Podvodna napeljava vodovoda, pravi poročilo občinske uprave, daje na osnovi dosedanjih Izkušenj v drugih krajih vse jamstvo za dobro delovanje. Velika vročina v preteklih dneh in velika uporaba vode v mestu ln okolici narekujejo, da Je treba cim-prej rešiti vprašanje novega vodovoda, hkrati pa so tudi dokazali učinkovitost vodovodnih naprav, ki so bila lani zgrajena, s katerimi Je zmogljivost vodovoda 17. julija letos dosegla 152.526 kubičnih me trov vode, čeprav znaša uradna zmogljivost sedanjih naprav 145.000 kub. metrov vode dnevno. Se lani pa je zmogljivost tržaškega vodovoda znašala le 125.000 kub. metrov na dan. Kljub temu pa Je bilo podjetje Acegat v preteklih dneh prisiljeno omejiti dobavo vode v nekaterih mestnih predelih zaradi vedno večje uporabe. Toda že prvi dež, ki Je po toliko časa ohladil ozračje Notranje ministrstvo sporoča, da so ustanovili poseben tečaj za leto 1967-1968 za občinske tajnike. Te- -- ...... čaj se prične v oktobru letos ln I pa za leto 1969. župan je tuui de- ........................... ■mi,......................................................................................................... SINDIKALNA DEJAVNOST vwu ((((..ukuvu j v uaui bU) AJ (£4% JO pu uuaa uiuauu uaiouju, je sestavi! občinski hidrotehnlčni I Je za sedaj odpravi! omejitev pri uroči. | dobavi vode. Policija in stavkajoči pred zgradbo pivovarne »Dreher« le 15 dni stavke pri «Dreherju» za obnovitev delovne pogodbe Delavci stavkajo tudi v tovarni «Gaslmi» Spor glede odpustov pri cPettinatura Export» Naztonale Počitek. Excel3ior 16.30 «5 m a rineš per Sln-gapore« Eastmancolor. Franio Riga n tl, Sean Flynn, Marlka Green, Mark Mtchel. Fenlce 16.30 «Colpo doppio del cama-lieonte d’oro» Technicolor. Mark Da-mon, Magda Konopka, Liz Barrett. Eden 16.30 »Kozara, 1’ultimo coman-do» Panoramtc. Olivera Markovič, Bata ZivojinoVlč. Grattacielo Danes počitek. Rltz (Ulica San Franctsco štev. 10) 16,40 «48 ore per non morlre« E-astmancolor. Glen-n Ford, Stella Ste-vens, David Reynoso Alabarda 16.30 «Divlsione Folgore« Crnobell film. Monica Clty, Ettore Manni. Fllodrammatlco 16.30 «Da Berimo 1 Apocallsse« Crnobell film. Laude Taufer, Roger Hanin, Margaret Lee Moderno 16.00 «Pap4, ma che cosa hal fatto In guerra« Monica Clay, Ettore Manni. Crlstallo Počitek od 24. 7. do 4. 8. Capitol Počitek. Aurora 16.30 »Intrigo internazlonale« Technicolor. Cary Grant, Garibaldi Počitek. fmpero Počitek Vittorio Veneto 16.30 «Colpo maestro a) servizlo di sua maestš britanni-ca» Technicolor. Ideale 16.30 «008 operazione Ferml-nlo« Technicolor. Ingrid Schoeller, Alberto Lupo. Astra Počitek. Abbazla 16.30 «Awenture di Orien-te» Technicolor. Elvis Presley. letni k 1 (Ni«.» Satelllte (Borgo s. Berglo, avt. 21. fll 19. 20) Blagajna ob 20 15. zače tek ob 21.00 «Guerra e pace« Technicolor. A. Hepburn, H. Fonda. Razpis za prijave v Slov. dijaški dom Dijaki ln dijakinje, ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1967-68 v Slovenski dijaški dom v Trstu kot redni ali zunanji gojenci, morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo v upravi zavoda v lil. Ginnastica 72 ali Čampo S. Luigi (avtobus štev. 25 in 26) ali pri podpornem društvu »Dijaška mutira« v Ul. Geppa 9/11. (pri SPZ). Kdor ne more plačevati celotne vzdrževalnine, naj vlo'i posebno prošnjo, ki jo dobi pra - tam. Pro«n.je za sprejem se sprejemajo do izpolnitve vseh razpoložljivih mest. Vsa ostala pojasnila ln na; vodila prejmejo prosilci pri prej navedenih naslovih ali po telefonu 93 167 (Dijaški dom) in 31-119 (Dijaška matica) Uprava Slovenskega dijaškega doma ima v juliju uradne ure vsak delavnik od 9 do 12. ure. RAVNATELJSTVO Mali oglasi SLOVENSKO gospodarsko združenja v Trstu, Ul. Filzi 8 priporoča mat*1' rantom trgovske akademije in drugih šol. da se javijo na tajništvu zaradi možnosti zaposlitve pri član1" združenja Kot po vsej državi je že od prvih dni julija tudi v pivovarni »Dreher« stavka delavcev, ki zahtevajo obnovitev delovne pogodbe. Skupno so doslej stavkali 15 delovnih dni, od pretekle sobote dalje pa sploh niso več šli na delo. V pivovarni je zaposlenih nad 500 delavcev in uradnikov. Stavka jih nad 95 odstotkov. Zaradi stavke že primanjkuje pivo znamke »Dreher« v javnih obratih. Čeprav sindikati ne napovedujejo stavke vnaprej, se pričakuje, da bodo delavci tudi danes stavkali. Od torka dalje stavka tudi 150 delavcev tovarne rastlinskega olja Gaslini, ker jim je vodstvo odvzelo proizvodno nagrado, ki znaša okrog 10.000 lir. Prav tako so jim odvzeli tudi določene osebne nagrade za zasluge in marljivost na delu ter so jih absorbirali z določenimi poviški. Spričo tega prejema mnogo delavcev manj kot 50.000 lir plače na mesec. Delavci zahtevajo tudi, da se obnovi v podjetju menza, ki so jo pred leti ukinili. V zvezi z delavskimi zahtevami je prišlo na združenju industrijcev do sestanka med predstavniki sindikatov in podjetja, ki pa ni rodil nobenega uspeha, ker so bile ponudbe naravnost smešno nizke. Nobenih rezultatov tudi niso doslej imela pogajanja na združenju industrijcev v zvezi z namenom vodstva Fil-Snia in Pettinatura Exj)ort, da odpusti 93 delavcev. Delodajalci pravijo, da morajo prekiniti proizvodnjo iz tehničnih razlogov in preobrazbe, zaradi česar se bo moralo znižati število zaposlenih delavcev. Pogajanja so odložili na 10. avgust. Vsekakor sindikati odločno nasprotujejo odpustom. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 11.39 do I 39) Davanzo, Ul. Bernlnt 4; Godina, A1FIGEA, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd. Ul. Orologlo 6-U1. Dlaz 2; Sponza, Ul. Montorsmo 9 (Rojan). Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI, POROKE Dne 28. julija 1967 »e Je v Trsts rodilo 13 otrok, umrle pa so 3 osebe. UMRLI SO: 76-letrvi Jože Štrukelj, 81-letna Antonia Slmak vd. Giraldi, 85-letna Luigla Stradiot vd. Tommasl-nl. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 19. ure) Biasoietto, Ul. Roma 16; Centauro, Ul. Rossettl 33; Alla Madonna del Mare, Largo Plave 2; Sant Anna. Erta di S. Anna 10. TRŽAŠKA KNJIGARNA Ii-mI .Ul. uv. ErunčIAka 2« l < leloii «19-711» A. Breznik: ŽIVLJENJE BESED L 1.800 Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Furlana daruje družina Darka K® mine 1000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina dragega & ka in strica pok. prof. Toneta Pe‘ ška daruje družina Slavik 5000 M* Dijaško matico. ,, V počastitev spomina pok. Jd^Lj Štruklja daruje družina Slavik lir za Dijaško matico. ... V počastitev spomina Janka l*’ar> na darujeta Minka In Drago pa*'|rl 2000 lir za Dijaško matico. V spoin na sina Albina daruje mama 15°° za spomenik padlim na Proseku. Namesto cvetja na grob pok. ta Štruklja darujeta družini Fu’ 5000 Ur in M. Srebotnjak 2000 I« Slovensko dobrodelno društvo. PREDEN GRESTE NA DOPUST NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK POŠLJEMO VAM GA V KATERI KOLI KRAJ, TUD1 V INOZEMSTVO! 15 DNEVNA NAROČNINA L 500 Telefonirajte na štev. 87-38* IZ OSNUTKA DEŽELNEGA GOSPODARSKEGA NAČRTA Majhen porast skupnega števila prebivalcev Nova delovna mesta in omejitev izseljevanja 1970. leta naj bi nas bilo 1.263.000, torej 19.000 več - Več zaposlenih oseb srednjih let V preteklih dneh je deželni odbornik Stopper predložil stalnemu posvetovalnemu odboru za načrtovanje prvi osnutek programa za gospodarski in socialni razvoj v pet-•letju 1966-1970 v naši deželi. Program je sestavljen na podlagi raziskav. ki jih je usklajeval prof. Archibugi iz Rima. Po proučitvi dokumenta v odboru, ki bo izrekel mnenje o njem, ter po razpravi in njegovi odobritvi v deželnem odboru \ ga bodo predložili deželnemu svetu. Sele potem bo dežela razpolagala z instrumentom, ki bo nakazoval smer dejavnosti njenih organov. Ta dokument pa bo služil tudi za izbire zasebnih gospodarstvenikov. Odbornik Stopper je ob predložitvi dokumenta rekel da bodo lahko razne gospodarske kategorije na podlagi načrta tekmovale za čimvečji gospodarski napredek. Pri tem bo treba seveda sprejeti tudi razne nove pobude. Seveda se mora z načrtom seznaniti vse prebivalstvo, ki je na njem zainteresirano. Načrt se namreč dotika vseh plati gospodarskega in socialnega življenja, saj nakazuje fazna vprašanja in tudi njih rešitve. Dokument je razdeljen na pet delov, ki nosijo naslednje naslove: splošni očrt razvoja: teritorialna ureditev; politika socialnih posegov; Politika proizvodnih sektorjev; finančne plati načrta. Eno izmed prvih poglavij se tiče Prebivalstva in delovne sile. Važno je namreč vedeti, koliko nas je, *oliko nas bo in koliko ljudi se bo ^selilo. Prav tako zanima vse vprašanje. ali bo dovolj dela za vse Na ta vprašanja so skušali odgovoriti sestavljalci načrta in v tem Je v glavnem tudi slonelo njihovo delo. Lani Je štela naša dežela 1.228 000 Prebivalcev. Po posebnih proučevanjih naj bi se to število zvišalo za 19.000 enot na 1.247.000. Prebivalstvo naj bi se višalo vsako leto povprečno za 3 tisočinke, kar je zelo nizka mera, če pomislimo, da veija ®a vso državo 9 tisočink. Računajo, da se bo povprečna starost prebivalstva v tem petletju zvišala, kar bo vplivalo na število dela-zmožnih oseb. Računajo, da se bo Prebivalstvo med 15 in 64 leti v Petih letih znižalo za 13.000 enot '°d 852.000 na 839.000). število mladincev med 15 in 19 letom naj bi ®e znižalo od 87.000 na 75.000, med-tem ko bi se število ljudi med 60 ni 64 letom zvlširfo od 70.000 na «1.000. Važno je torej ugotoviti, *&kšna bo količina delovne sile, saj Je od tega odvisna izvedba načrta. fN tem je treba določiti tudi dejano silo po spolu in starosti. Na-Predvideva zato preustroj udeležbe prebivalstva v delovni dejavnosti, tako da se bo znižalo Sto-yno zaposlenih mladih ljudi kakor {bdi starejših ljudi, medtem ko se doseglo večje ravnovesje pri za-Poslitvt žensk ter doseglo boljše . ^korišiunje vse delovne sile v sred-'tl* lotih. Pri tem upoštevajo tudi ®*h.1e, ki so Jih ugotovili V Sosed-drža^h^h ln V najbolJ naprednih' Načrt predvideva, da se popolnoma izločijo iz proizvodnje dečki in t*eklice med 10. in 15. letom tako Pa se jim omogoči, da končajo šo-m Prav tako bodo skušali poskr-za izboljšanje izobrazbe mlačne med 15 in 19 letom, kar po-•beni, da se bo znižalo tudi število ■aposlenlh v teh letih, zlasti deklet. 5a mladino med 20 in 24 letom predvideva, da bo večje število pokrajin, kar so ugotovili že prejšnja leta. Pri tem računajo, da bi šlo za 6.000 oseb, od katerih bi cd-padlo 3.000 na delovno silo. Načrt predvideva tudi skrčenje začasnega izseljevanja delovne sile in prebivalstva, ki je bilo v naši deželi vedno močno. Ker gre pri tem za začasno bivanje izven dežele, kar je skoraj normalno, teži načrt k temu, da bi se le za kanih 25 odst. znižalo to začasno izseljevanje, ne pa da bi ga popolnoma izločili. V ta namen pa bodo okušali najti zaposlitev tudi za začasne izseljence v deželi sami. Zaradi samega naravnega gibanja prebivalstva naj bi se število v deželi zvišalo za 19.000, s preseljevanjem pa za 16.000, tako da bi štela dežela leta 1970 1.263.000 prebivalcev. Delovna sila naj bi znašala 518.800 enot, od katerih bi bilo 26.000 začasno izseljenih. Delovnih mest pa naj bi bilo 485.800. V torek v Rimskem gledališču A Ido Fabrili v Aristofanovem «Miru» V torek bo v «Teatro Romano» tretja in zadnja poletna predstava, ki jih prireja Avtonomna leto-viščarska in turistična ustanova v sodelovanju s Teatrom Stabile. Nastopila bo igralska skupina Instituta za antično dramo z Aristofa-novo komedijo «Mir», ki sodi med najbolj zabavne komedije klasičnega gledališča. Atiški kmet po imenu Trigej, ki hoče povrniti mir na zemljo (smo v polni vojni na Peleponezu) se povzpne na Olimp, kjer je bog vojne Polemos skril Mir v neko votlino in hoče sedaj v ogromnem topu zmleti vsa grška mesta. Toda medtem ko gre Polemos iskat tol-kač, izkoristi Trigej njegovo odsotnost in skliče kmete, obrtnike in delavce, da osvobodijo Mir. V splošnem navdušenju se izdelovalci kmečkega orodja norčujejo iz trgovcev z orožjem, ki ne najdejo več kupcev. Komedija «Mir» ima vse značilnosti Aristofanovih velikih del: zanesljiv okus in daljnovidnost, iskren pacifistični zanos, sovražnost do vladajočih, vse to pa je začinjeno z izredno bizarno fantazijo s katero poet obsoja, zasmehuje in se norčuje iz moralne dekadence svojega sveta, kar vse prihaja do izraza v novem odličnem prevodu Raffaela Cantaretle. Režija uprizoritve je zaupana Arnoldu Foaju, ki nastopa tudi v kratki vlogi Hermesa. V glavni vlogi Trigeja bo nastopil eden najbolj priljubljenih in simpatičnih italijanskih igralcev Aldo Fabrizi, poleg njega pa bodo nastopili še: Corrado Annicelli, Tržačanka Ful-via Gasser. Armando Bandini in Sergio Merli in is okrog 30 drugih igralcev. Scene in kostume je zasnoval Franco Laurenti, koreografijo Giuliana Barabaschi. Glasba Fiorenzo Carpi. Skupina bo komedijo ponovila še v sredo 2. in v četrtek 3. avgusta. Informacije v pasaži Protti (tel. 36-372). nillllllllllUlltllHimillllimilllllllllllllllllHHIIlllllllllllllllllHllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIirnillllltlllMI ODGOVORI OBČINSKIH ODBORNIKOV Posebna filobusna zveza za študente na univerzi Odnašanje smeli ob praznikih iz tržnic, gostišč in drugih javnih lokalov začasno ukinjeno zaradi zmanjšanja nadurnega dela občinskih uslužbencev aiskovalo univerze. Leta 1970 bi igralo študirati na univerzi 8.500 . udentov proti 3.800 študentom le-j? 1961. Za odrasle ljudi med 25 n.,54 letom starosti predvideva jlpbrt rahlo zvišanje števila zapo-Ate-i možicih in močno zvišanje .lla zaposlenih žensk. Za osebe se predvideva pove- čan- 55 letom it ’ ianie dejavnosti do 65 leta starosti. 1970 bi morala znašati poten- delovna sila v deželi 503 000 ikn. ,°d katerih bi bilo 370.000 mo-z lotln 133.000 žensk. V primerjavi ,*tem ls)6l naJ bi bll° za 5.8 odst. Več š , 15,01 naJ D1 1 delovnih mest. lu8a važna točka tega poglavja Hailanaša na deželno izseljevanje, letii. Predvideva, da se bo v petih ri .1966-1970 gibanje prebivalstva dežp]Vne sHe v druge italijanske Vlasti in v Inozemstvo ustavilo, siti , v zvezi z napori za gospodar-v»Jo t°J dežele, Pri tem upoštevat«,. i1 vsedržavni gospodarski s-.. c' ki hoče doseči ravnovesje v 'ib področjih države. Priča-je se ItuJbih področjih VraLse. Pa ravno nasprotna težnja v dp*Va izseljencev iz inozemstva 8ei1o7, °' Prav teko pričakujejo prl-Vanje prebivalstva iz južnih Kine na Podjetje Acegat proučuje možnost ustanovitve neposrednega prevoza univerzitetnih študentov na progi filovije štev. 17. Tako je izjavil občinski odbornik za industrijska podjetja Vascotto v odgovoru na pritožbo, da so vozila filovije na omenjeni progi prenatrpana zlasti ob uri, ki študenti zahajajo na univerzo ali odhajajo z nje. Glede premaknitve nekaterih postajališč na omenjeni progi pa je odbornik dejal, da je bilo to nujno zaradi prometnih potreb in zaradi boljše ureditve razdalje med enim in drugim postajališčem. Na vprašanja komunistične svetovalke Jole Burlo in misovca Giacomellija, ki sta zahtevala podaljšanje proge avtobusa štev. 30 do L!oydovega stolpa pri Elizejskih poljanah odnosno progo filovije štev. 18 do Ul. Čampo Marzio, je odbornik Vascotto dejal, da so ti ukrepi že predvideni v načrtu o preureditvi mestnih prevoznih prog, ki ga je podjetje Acegat že predložilo občini. Glede odstranitve tračnic bivše tramvajske proge štev. 8 pa je odbornik sporočil, da po teh tračnicah še vedno vozijo tramvajska vozila do 9. ure dopoldne, hkrati pa služijo za zasilne vožnje tramvajske proge štev. 9. Demokristjanski svetovalec Pup-pi pa je vprašal odbornika Va-scotta, zakaj so ukinili odnašanje smeti ob praznikih med tednom iz raznih tržnic, gostišč in drugih javnih prostorov. Odbornik Vascotto mu je odgovoril, da je bila ta služba začasno prekinjena, da se zmanjša nadurno delo uslužbencev mestne čistoče. Poleg tega je odbornik še poudaril, da je sedaj nemogoče odnašati smeti ob praznikih tudi iz zasebnih stanovanj zaradi pomanjkanja osebja in sredstev. Hkrati pa je odbornik Vascotto napovedal, da bodo v kratkem okrepili javno razsvetljavo v ulicah Pončana in Battera ter na križiščih Ulic Gatteri, Catiova in Pietš. To zagotovilo odbornika se nanaša na zadevni vprašanji, ki sta mu ju postavila komunistična svetovalca Muslin in Pagliari. Na vprašanje misovcev Lonciari-ja in De Vidovicha, ki sta hotela vedeti, kako občina odtrguje na plači občinskim uslužbencev, ki so rgmtmik- predvaja danes, 29. t. m. ob 18. in 21.20 na prostem Tech-nicolor film: Un dollaro (Tonore (ZA DOLAR ČASTI) Igrajo: JOHN WAYNE DEAN MARTIN RICKY NELSON stavkali, je odbornik za osebje Chicco pojasnil, da so ti odtegljaji zaračunani na osnovi ene tristo-netinšestdesetinke vseh letnih prejemkov prizadetih uslužbencev. Zato se odtegljaji ne nanašajo samo na golo postavko «plača», ker obstoječi predpisi določajo, da je treba pri vsakem znižanju plače všteti tudi vse ostale prejemke, če pride do začasne prekinitve zaslužkov. Glede nadurnega dela pa se za služek zaračuna na osnovi globalne plače z izključitvijo katere koli druge plačilne postavke. Odbornik je poudaril, da vse to predvideva zakon in da tako ravnajo tudi z državnimi uslužbenci. ZAGOTOVILA DEŽELNEGA ODBORNIKA NIASUTTA Na občinskem zemljišču v Ul. Roma bo dežela zgradila avditorium Na sestanku upraviteljev KD so se pogovorili o javnih delih v naši pokrajini PO STAVKI V POKRAJINSKI UMOBOLNICI V okviru sestankov med II,milili,............................... VČERAJ ZJUTRAJ NA MAJNICI Stavkajoči delavci med povorko Šofer tovornega tricikla mrtev zaradi trčenja v majhen kamion Pripeljal se je s stranske poli - Trčenji na Korzu in pred županstvom Odvzem vozniških dovoljenj Prefektura sporoča, da so v juniju odvzeli vozniško dovoljenje naslednjim vozačem, ki so zakrivili smrtne ali hude nesreče: Giorgiu Fortuni za 6 mesecev, Lauru Hel-lerju za 6 mesecev, Fulviu Zugni za 3 mesece, Carlu Depangherju za 1 mesec. Giovanniju Sacabardiju pa so suspendirali dovoljenje za 2 meseca, ker je večkrat prekršil predpise o šofiranju. 13 dovoljenj so odvzeli, ker so postale prizadete osebe nesposobne za šofiranje, dvema osebama pa, ker nista hoteli iti na predpisani revizijski zdravniški pregled. Na državni cesli v Jamljah omejiti brzino V Jamljah stoji ob državni cesti Gorica — Trst okrog dvajset hiš, med katerimi sta dve gostilni in orožniška vojašnica. Po tej cesti pelje vsak dan in ob vsaki url ve- Na Majnici se je včeraj nekaj po 6. uri zjutraj pripetila smrtna prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje 57-letnl Libero Beltram iz Morara. Nesrečnež se je pripeljal s tovornim triciklom guzzi 500 na državno cesto na Majnici, da bi nadaljeval vožnjo v smeri proti križišču s cesto, ki prihaja iz Ločnika. Iz Gradiške se je pripeljal z maiim kamionetom Volkswagen GO 28318 Bruno Puzzer, star 46 let, doma iz Polazza v občini Fogliano. Zaradi razlogov, ki še niso docela pojasnjeni, se je kamionet zaletel v guzzi, ki je zapeljal na levo stran in IIIUIIMIIIIIIUlUlllimillllllintllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIMIllIllIMIlfllllllltllllllllllllllllllllllllHItMUllllllllimil ZARADI NARAŠČAJOČEGA PROMETA Omejitev parkiranja na cesti v Sovodnjah Vse kaže, da bo prepoved veljala za tisto stran, kjer so gostilne - Kmalu bodo odprli novi most Z lambrete je padel Da more biti blatnik lambrete kriv prometne nesreče, je skoraj neverjetno, vendar se je tudi 1 > zgodilo in sicer včeraj zjutraj o-krog 8. ure v Ul. Romagna blizu sodne palače. Ob tisti uri se je 18-letni električar Oronzo Fieramo-sca iz Ul. F. Severo 72 na lam-breti, katere številke tablice se ni spominjal, pripeljal navzdol po Ul. Romagna. Nenadoma se je na vilicah razbil vijak, ki je zadrževal blatnik, ki Je odskočil, se zapletel v kolo, da se je to naenkrat blokiralo. Fieramosca je zaradi tega izgubil ravnotežje in se prevrnil z lambrete. Pri nesreči si je zlomil desno podlaket in se pobil po levi roki, gležnju, kolenih in la-vem stopalu. Z zasebnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja od 20 do 30 dni. Tatvine motornih vozil Neznani tatovi so predvčerajšnjim ponoči odpeljali vespetto Sl-letnemu duhovniku Giorgiu Fac-chinu iz Ul. Besenghi 8. Facchin je 60.000 lir vredno vespetto pustil pred semeniščem. Tatvino je prijavil na komisariatu Starega mesta «1R1S» P KOS K K J “va.ia danes, 29. t.m. ob 19.30 Cinemascope Technicolor film: Ml 0MBRA Dl UNA C0LT (V SENCI PIŠTOLE COLT) Igrai,, Mojstrovina pustolovščine J0: STEPHEN FORSYTH — CONRADO SANMARTIIN ANNE SHERMAN "ed"ljo, 30. t. » i. m. ob 16. uri ponovitev filma: ML 0MBRA Dl UNA COLT (V SENCI PIŠTOLE COLT) Devetindvajsetletnemu trgovskemu predstavniku Alviseju Zavagnu iz Ul. F. Severo 100/1 so neznani tatovi v noči med sredo in četrtkom ukradli avto «appla spider» TS 27776, ki ga je bil pustil v Ul. Gulila pri stavbi št. 28. Zavagno se Je tatvine zavedel predvčerajšnjim zjutraj, ko se je hotel odpeljati. Zglasil se je na komisariatu Ko-lonje ln tatvino prijavil. Povedal je, da je bil avto vreden 150.000 lir. V teku je preiskava. iiiiiiiiuHiiiiiiiimimiiiiiimiihiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii Filippo Dc Julianis vicckveslor Filippo De Julianis, načelnik obmejne policije, je bil imenovan za vicekvestorja v Gorici. De Julianis vodi od leta 1947 oddelek goriške obmejne policije. Sodeloval Je pri sestavi videmskega sporazuma ter bi! povojna leta tvorec pomembnih odločitev v mednarodnih odnosih, zavoljo katerih je v goriških krogih zelo priljubljen. Ob imenovanju na novo službeno mesto mu Izrekamo čestitke. Ko so lani razširili in asfaltirali pokrajinsko cesto v Sovodnjah, se je upravičeno mislilo, da bo po tej cesti promet lažji in da ne bo opaziti avtomobilov, ki so že prej prihajali v Sovodnje. Dogodilo pa se je prav nasprotno. Promet se je po njen izredno povečal, ker so šele sedaj mnogi odkrili Sovodnje (kdo bi prej hodil tja, ko Je bila cesta vedno luknjičasta in prašna!), ker imajo domačini danes več avtomobilov kot nekdaj in tudi ker se Je del prometa proti Tržiču in Zagraju iz Gorice preusmeril na to cesto. V zgornjem delu Sovodenj, kjer stojita skoro ena tik ob drugi dve gostilni, je zvečer ob delavnikih, celo popoldne ob praznikih, težko najti parkirni prostor. Ker vozniki parkrlajo avtomobile na obeh straneh ceste, je kar naenkrat ta, sedem in pol metrov široka cesta, postala preozka za promet. Zaradi tega so bili pred kratkim pogovori med predstavniki pokrajinske uprave in sovodenjske občine, da bi na celotni trasi ceste, ki pelje skozi Sovodnje, prepovedali parkiranje na eni strani ceste. Ker so ugotovili, da je na desni strani, če gremo iz Gorice navzdol zelo veliko poti in zasebnih vhodov, ki prihajajo na cesto, bodo verjetno omejili parkiranje na tej strani ce ste. To bo zelo olajšalo promet na tej cesti, ki se bo brez dvoma še povečal, ko bo odprt nov most čez Vipavo. Ta je že zgrajen, urejeni so tudi nasipi na obeh straneh mostu, in kot smo izvedeli, bodo cestno traso čez most asfaltirali že čez nekaj tednov, tako da bo za veliki šmaren cesta prehodna v celoti. sredstvi. Kolikor bi morebitni udeleženci ne razpolagali s svojim vozilom, bo društvo poskrbelo za prevoz, če se bodo zglasili pri odborniku Arturju Košuti v Ulici Mameli, vsaj 3 dni pred odhodom. Istotam dobijo vsi tudi podrobnejše informacije o vsakem vzponu (točna ura odhoda itd.). Odbor šinite P! se prevrnil v jarek. Beltram st je pri tem prebil lobanjo ln bil takoj mrtev. Puzzer trdi, da se Je Beltram pripeljal z leve strani ter se ni prepričal, če Je cesta prazna. Na kraj nesreče je prišla patrulja prometne policije, ki je sestavila zapisnik. Občinski zdravnik dr. Gregorig je ugotovil smrt ter odredil prevoz trupla v mrtvašnico glavnega pokopališča. Včeraj opoldne sta na križišču Ulic Manzano, Aqutlela in Korza trčila avtomobil in motocikel, ki ga je upravljala 21-letna Rooerta Zotti iz Ronk, Ul. Bellini 6, po-strežnlca v civilni bpjjiišgic^ sko so odpeljali v civilno bolnišrucq zaradi udarca v glavo irr šoka-;' o-krevala bo v 10 dneh. Zottijevo, ki se je od glavnega kolodvora peljala proti središču, je podrl avtomobilist 64-letni Pio Piussi iz Vidma, ki se Je pripeljal na Korzo iz Ul. Manzano. Očividno je izsiljeval prednost. Pred županstvom sta trčila kolesarja 24-letni Giancarlo Comelli iz Ul. Balilla 17 in 44-letna Maria Bressan lz Ul. Grabtzio 9. Pri padcu se je Comelli udaril v glavo in levi bok. V bolnišnici so ga hoteli pridržati na zdravljenju za 8 dni, vendar je pomoč odklonil. Gradežu. Vojna in povojna leta so seveda onemogočila vsako poletno potovanje češkoslovaških državljanov, in njihov povratek v mesto, ki jih je zelo dobro poznalo, je postala prava senzacija. Nič čudnega torej. če Je sam gra-deškl župan Reverdito na občini skupno z drugimi občinskimi predstavniki svečano sprejel prve ee-hoslovake, ki so prišli na petnajstdnevno letovanje v mestece ob laguni. Tako s strani predstavnikov gradeških oblasti kot s strani če-hoslovakov so bile izrečene tople besede v upanju, da se bo v prihod-v Gradežu vedno več , M )» H) l|( »M « Ce^pslovakov- 'n.o Po 30 letih v prva skupina Čehoslovakov Gradežu Spored visokogorskih vzponov v poletju 1967 SPD v Gorici 5.-6. avgusta: Montaž (2754 m) iz Selle Neveje. Prenočišče v pastirskih kočah na planini Pecoi. Udeleženci naj prinesejo s seboj po eno odejo. 19,—20. avgusta: Trenta — Zasavska koča na Prehodavcih — Dcin pri Triglavskih jezerih. 2.—3. septembra: Kanin (2585 m) iz Bovca do koče Petra Skalarja — Naslednji dan na vrh. 16,—17. septembra: Triglav (2363 metrov). Odhodi v soboto popoldne. Do izhodiščnih točk z lastnimi V Gradež so se vrnili Cehi po skoro tridesetih letih odsotnosti. Znano je, da so v preteklosti bili Čehi in Slovaki, zlasti bogatejši sloji, med najbolj navdušenimi ljubitelji gradeške obale. Pravzaprav bi lahko trdili, da so bili Pražani in Dunajčani tisti, ki so še za časa avstrijske vladavine v naših krajih bili pobudniki poletnega turizma v IIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllICTIIIIIIIIIIIII Samopostrežba tudi v Šempetru V Šempetru je domače podjetje Grosist odprlo moderen prehrambeni center. V večji zgradbi je moč kupiti vsakovrstna jedila, v manjši zgradbi na drugi strani ploščadi pa sta prodajalna s sadjem in zelenjavo in mesnica. Prihodnje leto bodo na istem prostoru zgradili še trgovino s tekstilom, galanterijo itd. S tem pa bo trgovski center v Šempetru docela zgrajen ter bo rešeno vprašanje modernega nakupovanja, ki je nekaj časa mučilo to hitro se razvijajoče središče ob meji. Samopostrežna trgovina sodi med najmodernejše ter predstavlja izpo. sla na Goriško z odprtjem svoje modeme samopostrežne trgovine Novi Gorici,- Prehrana je s tem prekinila tradicijo razdrobljene trgovinske mreže, ki ne sodi več. v moderne, še celo pa ne v samo-upravijalske čase. Objekt v šem petru predstavlja nadaljevanje nove kvalitete, vendar s to razliko da sta — za primer — mesnica in trgovina s sadjem in zelenjavo po opremi, funkcionalnosti in estetiki za razred boljši od vseh sedanjih, ki poslujejo na tem območju. Prejšnje dni so asfaltirali cestni od sek med mejnim prehodom in Šempetrom, sedaj pa urejujejo parkirišče pri trgovinskem centru in polnjeno nadaljevanje prodajalnega I okolico. Na sliki je pročelje nove sistema, ki ga je Prehrana prene-1 trgovine. Naj dodamo še to, da gre v tem primeru za prvo skupino čehosio-vakov, ki so prišli ria petnajstdnevno letovanje in katere bosta zamenjali letos še dve ali tri skupine. Bivajo v nekem gradeškem hotelu. TUdtna ulecUUdtui Vse kaže, da obstajajo možnosti za pričetek pogajanj med sindikati in pokrajinsko upravo glede zahtev delavcev pokrajinske umobolnice v Gorici. CGIL namreč v svojem včerajšnjem pismu pokrajinski u-pravi ugotavlja, da dopušča stališče pokrajine do 42-urnega delavnika možnost za nadaljnjo poglobitev ter obnovitev pogajanj tudi glede ostalih zahtev. V tej zvezi sindikat poziva pokrajinsko upravo, naj določi za prihodnji teden sestanek s sindikalnimi organizacijami. Da bi s svoje strani omogočil pogovor, Je sindikat odpovedal 72-urno stavko, ki jo je osebje proglasilo za prihodnji teden, začenši od nedelje 30. julija dalje. CGIL in CISL sta objavili svoj odgovor glede trditev {»krajinske uprave, objavljenih v krajevnem časopisju. V svojem pismu sindikata poudarjata, da so delavci OPP (Ospedale pslchtatrlco provinciale) svoje zahteve, zavoljo katerih sedaj stavkajo, sporočili pokrajini že leta 1965 in da se je o njih obsežno govorilo tudi obe naslednji Jeti. U-poštevajoč kronologijo sestankov med sindikati in pokrajinskimi zastopniki, bi bilo mogoče — po mnenju sindikatov — sedanjo stavko preprečiti, če..bl le obstajala dobra volja. Kar sč'tiče mezdnih izboljšav, pismo navaja, da so bile izvršene 1962. in 1963. leta na osnovi zakona, veljavnega za vse delavce javnih uprav v državi ter nimajo nobene zveze s sedanjim stanjem v umobolnici. Sramota! Cenjeno uredništvo, na Goriškem je uporaba slovenskega jezika v napisih javnega značaja tako neznatna, da bi kazala iz tega napraviti neke zaključke. Edini slovenski napisi so na treh županstvih ter na osnovni šoli v Jamljah. Drugih napisov ni! V Gorici imamo tri srednje šole brez slehernega napisa, po vaseh imamo šole brez napisov, nobena slovenska vas občini Gorica, nobena slovenska občina (Doberdob. Sovodnje, Štever-jan) nima slovenskega napisa. V Doberdobu nimajo niti italijanskega, ker prefektura ni pristala na zahtevo občinskega sveta, da bi namestili dvojezičnega. Kakšna sramota! Ne samo to! V občini Sovodnje je cela vrsta cest, ki se imenujejo po osebah, datumih in idejah fašizma. Prefektura jih je spremenila tako, da je spredaj napisala «ex» ali *gia*, se pravi «bivši», «nekdanjih>. Tako imamo ulico «ex impe-rot. *gia 28 ottobre» in še dosti podobnih in veliko bolj žaljivih imen. Občinski svet v Sovodnjah je že pred. leti sklenil, da se ulice poimenujejo s slovenskimi imeni, vendar je prefektura sklep zavrnila. Sramotno tudi to! Kazno je, da se tisti, ki zavirajo težnjo po poimenovanju krajev in ulic s slovenskimi imeni, svojega početja ne sramujejo. Ugotovitev, resnična in grenka, nas ne sme zadovoljiti, ampak spodbuditi k novim akcijam, da se napisi odobrijo. Napisi na novih šolah naj bodo takšni, da jih ne bo treba pleskati vsako leto, šole naj se poimenujejo po zaslužnih slovenskih ljudeh ter se imena napišejo na pročelje. Zadostovalo bi pogledati katero koli italijansko šolo, zlasti novejše, da bi se kaj naučili. Zapostavljanju našega jezika moramo napraviti konec. (sledi podpis) Pričetek 7-dnevne zabavne prireditve Danes zvečer se prične na nogometnem igrišču v štandrežu celotedensko praznovanje športnega društva «Juventina» ob 20-letnici njenega obstoja. Danes Je na sporedu samo ples od 20.30 dalje. Deloval bo dobro založen blfč z raznimi pijačami in jedačami. Jutri ob 17.30 bo na vrsti tekmovanje v briškoll. Za prvi nagradi so izbrali dve 50-litrskl steklenki vina in dva pršuta, za drugi nagradi pa dve koli sira. Na razpolago Je še nekaj manjših nagrad. Od 20.30 dalje bo tudi jutri zvečer pies. Gorica VF.RDl. — Zaprto zaradi počitnic. CORSO. «10.000 dollari per un mas-sacro», G. Hudson in L. Nusciak, italijanski barvni film. MODERNISSIMO. 16.30—22: «Roc-co e i suoi fratelliii, Claudia Car-dinale in Alain Delon. CENTRALE. 17.30—21.30 «La morte non conta i dollariii, Mark Da-mon in L. Gilli, v kinemaskopu in barvah, ital.-španski film. VTTTORIA. 17.30—21.30: «Mission« suicida«, Tony Curtis in Mary Murphy, ameriški barvni in ki-nemaskopski film, Tržič AZZLRRO. 18—22: «Ragazzo che sapeva amare», ansambel I Giganti in Paty Pravo, v barvah. EXCELSIOR. 17.30—22: «Scandalo nahue, v barvah, al sole», Sandra Dee in Troy Do- PR1NCIPE. 18—22: «Uno sceriffo tutto d’oro», Louis Mc Julian, v kinemaskopu in barvah. SAN MICHELE. 19.30—22.30: «Tam-buri ad ovestu, Audie Murph,y, v barvah. Ronke RIO «M 5, codice diamanti«, James Garner in Sandra Dee, v ki. nemaskopu in barvah. Danes v Novi Gorici srečanje izseljencev Danes zvečer bo v Kromberku srečanje izseljencev, ki ga Slovenska Izseljenska matica prireja vsako leto na Goriškem. Letošnje srečanje je peto ter se ga bo po vsej verjetnosti udeležilo kakih sto oseb. Pričelo se bo ob 19. uri v hrastovem gozdičku kromberškega gradu. Na sporedu je nastop pevskih zborov iz Kromberka, nastop recitatorjev, s samostojnim celovečernim programom, ki ga bo sestavljalo 19 pesmi, pa bo nastopil tudi pevski zbor «Kras» Dol • Poljane, ki ga vodi Pavlina Komel. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna CRISTOFOLETTI, na Travniku, telefon 19-72. RONKE Ves dan in ponoči Je dežurna lekarna «All’Angelo» dr. Olivetti, Ul. Roma 22, tel. 72393. TR2IC Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «A1 Reden-tore«, last dr. Ennerija in de Nor-disa, Ul. Fratelli Rosselli 21, telefon 72340. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 30. julija bo v Gorici odprta cvetličarna RENATO GORIAN, Ul. Garibaldi št. 9, telefon 26-28. Organizacijski odbor je že na delu za «10. jubilejne Športne igre» Težave z organizacijo zaradi pomanjkanja igrišč in telovadnic - Predvideva se 1.500 udeležencev, med katerimi tudi raprezentanci Koroške in Kanalske doline ■ Za Goriško le predstavniki Doberdoba? Letošnje športne igre slavijo desetletnico. Torej zahtevajo svojevrstno, edinstveno organizacijo. Poleg tega bo letošnja slovenska manifestacija zadnjič pod Borovim okriljem, nato pa bo prevzel organizacijo KOŠIR. Ker so to jubilejne igre in ker bo še večje število udeležencev kot prejšnja leta, se je moral glavni organizacijski odbor že pred dvema mesecema zbrati in se takore-koč lotiti s «tihim» delom, ki bo dalo šele z dejanskim začetkom IIIU«l|ltM|IIIIIIIIIIIIIIIIIIMI|||||||||M||||||||||ti||||||||||iii|||||||||||||||||||||||||||,||||||||nl|||||||||mil|M|„|||,|| Pravilnik nogometnega turnirja S.Š.I. iger svoje sadove j ka, vodila bo administrativno plat Za podrobnejše podatke pa smo i SSI. vprašali tajnika tega odbora, Marja. | BLAGAJNA (vnovčevala bo vstopnine itd., obenem pa bo skrbela za plačilo vseh stroškov v zvezi z 1. Nogometni turnir obsega tekmovanje za člane in mladince. Turnirja se lahko udeleže vsa slovenska društva, ki delujejo v zamejstvu. Z. Turnir bo potekal po izločilnem sistemu in se bo začel v nedeljo, 20. avgusta t. 1. 8. V mladinskih postavah lahko nastopajo atleti rojeni leta 1949 ali kasneje. Mladinci lahko nastopajo tudi za člane. V tem primeru pa ne morejo igrati z mladinsko ekipo. 4. Vsi atleti, se bodo morali pred. staviti pred tekmo sodniku z veljavnim dokumentom (s sliko) potrjenim od državne oblasti (osebna izkaznica, potni list, prepustnica in vozniško dovoljenje). 8. Vsaka ekipa se mora predstaviti na igrišču z enakimi majčkami in s številko na hrbtu. V nasprotnem primeru ne bo dovoljen nastop tistemu društvu ali igralcu, ki bo stopil na igrišče z različno majčko, ki ne bo enaka dresu ekipe. Edino izjemo tvori vratar, ki bo moral obleči različen dres od svojih soigralcev. Vsako društvo mora tudi obvezno predstaviti sodniku vsaj eno nogometno žogo. 6. Dovoljena zamuda na igrišču je 15 minut. Po tem roku bo ekipa izgubila tekmo brez borbe z 2:0. Zamuda 15 minut pa se razume v tem smislu, da se mora ekipa, ki je zakasnila, predstaviti sodniku v tem roku že preoblečena v športnem dresu. 7. Poleg igralcev, lahko stopijo na rob igrišča še 4 spremljevalci: trener, odbornik, maser in spremljevalec. 8. Tekme članskega turnirja bodo trajale po 45 minut vsak polčas, mladinskega pa 30 minut. V primeru neodločenega izida po regularnem času bosta ekipi odigrali še dva podaljška po 15 minut. Če bo rezultat nadalje neodločen, bosta ekipi streljali izmenoma po 5 enajstmetrovk. Če bo tudi po streljanju enajstmetrovk rezultat še vedno neodločen, bo sodnik odredil še nadaljnje izmenično streljanje enastmetrovk, dokler si ne bo ena ekipa priborila prednosti. 9. Dovoljena bo zamenjava enega igralca do začetnega žvižga dru. gega polčasa. Vratar pa se lahko menja skozi celo tekmo. 10. Prireditelj si pridržuje pravico, da določi nosilce skupin. 11. Vpisovanje se bo vršilo na stadionu «Prvi maj», v četrtek, 3. avgusta od 21. do 22. ure; v potek, 4. avgusta od 21. do 22. ure; v ponedeljek, 7. avgusta od 21. do 22. ure. Vpisnina za posameznika znaša 200 lir, ki jih bo moral predstavnik ekipe poravnati ob vpisu. V nasprotnem primeru ne bo vpisnina sprejeta. 12. Ekipa, ki bo zasedla prvo mesto v članski konkurenci, bo osvojila pokal ŠD Zarja. Društvo, ki bo doseglo najboljše rezultate v obeh turnirjih, bo osvojilo pokal Bora. Najbolj disciplinirana članska e-kipa — pokal Union. Najbolj disciplinirana mladinska ekipa — pokal PD Prešeren, Boljunec. Za lestvico disciplinskih pokalov, katerih pravilnik bo objavljen v prihodnjih dneh, pridejo v poštev le ekipe, ki bodo odigrale dve koli. Pokali so prehodni. 13. Za ostale določbe veljata splošni pravilnik nogometne federacije in splošni pravilnik Slovenskih športnih iger. Trst, 27. Julija 1967 ODBOR ZA EKIPNE ŠPORTE «10. JUBILEJNIH SSI* na Šušteršiča. «Ker se je predvidevalo dosti de la in ker bo število atletov presegalo vsako prejšnjo udeležbo na športnih igrah (predvidevama 1500 ljudi), smo se zgodaj lotili z delom. Organizacija je težka, zato smo ustanovili čim več odborov, da bi pospešili delo. Vsak odbor sestavljata dve osebi, kateri si po-voljno zbereta še druge sodelavce in to najmanj tri. Od lanskega leta smo ohranili naslednje odbore: POSAMEZNI ŠPORTI, ki obsegajo naslednje športne panoge: atletiko, plavanje, mladinski troboj, mladinsko telovadbo, šah, namizni tenis. EKIPNI ŠPORTI: odbojka, košarka, nogomet, med dvema ognjema. REKREATIVNI ŠPORTI: avto-moto gimkana, orientacijski pohod, ba-lincanje, rusko keglanje. KULTURNI NATEČAJI: fotografski slikarski in literarni natečaj. Novi odbori ZDRAVSTVENI ODBOR (pojavila se je nujnost tega odbora, kajti imuniteta naših atletov je večkrat izpostavljena raznim nevarnostim). KOMISIJA ZA ZUNANJE STIKE (ta komisija naj bi pripravila otvoritev in zaključek športnih iger in podobno. TEHNIČNA KOMISIJA (bo skrbela za vse tehnične naprave: postavitev odrov itd.). PISARNA (skrbela bo za pisanje številnih prošenj za igrišča; pri- organizacijo). TISK (ta komisija bo poskrbela, da bodo vsi rezultati pravočasno objavljeni v časopisih, in še posebno, da bodo objavljeni v posebnem biltenu, ki bo izhajal v teku Športnih iger). KOMISIJA ZA ZVEZE (skrbela bo za zveze z Gorico in okolico). RAZSODIŠČE (ta posebna komisija bo razsodila vse nevšečnosti, ki bodo med športnimi igrami). 80 ljudi v organizaciji S temi komisijami je zaposlenih že 31 oseb, toda predvideva se, da bo za dobro organizacijo potrebnih še 50 ljudi v teh komisijah. Čeprav do danes tisk in niti slovenski radio nista poročala o tem, so vsi odbori že na delu. Seveda to delo bo dalo svoje sadove šele z dejanskim začetkom iger.» Še svetovni rekordi: Tanner Walsh Meyer WINNIPEG, 28. - Nekaj izrednega se te dni dogaja v Winnipe-gu. V okviru Panameriških iger namreč padajo vsak dan novi rekordi. Kanadska plavalka Elaine Tanner je danes dosegla svetovni rekord na 100 m hrbtno s časom 1'07"3. Predstavnik ZDA Ken Walsh pa je preplaval 100 m v prostem slogu v fantastičnem času 52”6. Prejšnji rekord je pripadal Francozu Gottvalleseju, ki je v Budimpeštu (1962) preplaval isto progo s časom 52’’9. Za tretji rekord dneva pa je poskrbela Severnoameričanka Deborah Meyer, ki ima komaj 14 let. Meyer je preplavala 400 m v prostem slogu v času 4’32”7. Prejšnji rekord je pripadal Američanki Pa-meli Krusejevi, ki je isto progo preplavala s časom 4’36”4. Ostali spored Panameriških iger pa je dal naslednje rezultate: v košarki je Mehika presenetljivo premagala Brazilijo s 66:64, V tenisu pa so se za polfinale uvrstili: brazilska igralca Mandarino in Koch ter Američana Ashe in Fitzgibon. DRUGO LETO DELOVANJA ŠPORTNEGA DRUŠTVA «BREG » Končni obračun je zadovoljiv Vseeno pa se društvo še vedno bori s finančnimi problemi, s pomanjkanjem tekmovalnih prostorov itd. Poleg nogometa ln odbojke pa se mesta. Najpomembnejša zmaga oo-je Breg udeležil vseh ostalih šport-1 sameznikov šD Breg na letošnjih nih dogodkov na Tržaškem. Na IX. I Sšl je brez dvoma prvo in drugo slovenskih športnih Igrah je nastopilo skupno 228 atletov dolinske občine ter zasedlo na končni lestvici častno četrto mesto, čeprav so morali nekateri atleti tekmovati v panogah, v katerih niso bili ne trenirani in niti pripravljeni. Vseeno pa je Breg za svoje nastope osvojil tri pokale; Pokal SPZ za najštevilnejšo udeležbo; pokal Bora za nastop mladincev ter pokal Bora za najboljše moštvo v nogometu. Poleg pokalov je društvo prejelo šc 4 diplome za uspehe v ekipnih športih (Diplomo za prvo mesto v mladinskem nogometu, diplomo za drugo mesto v članski konkurenci nogometa, diplomo za tretje mesto v ženski odbojki ter diplomo za tretje mesto mladink v Igri med dvema ognjema); posamezni atleti pa so prinesli domov še tri diplome za prva mesta, pet diplom za druga mesta ter štiri diplome za tretja iiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiHiiiiiiMiimiMmiiiMMiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiitiiiiiiMiiniimiiiiiiiiHMiiii V OKVIRU PRIPRAV ZA ŠPORTNE IGRE IN ZA PRVENSTVO Organizacija je zelo težka «Organizacija Je izredno težka, kajti nimamo na razpolago igrišč, na katera bi lahko računali za začetek iger. Nogomet kot lani pa je najtežja točka bodisi zaradi pomanjkanja igrišča bodisi tudi zaradi nediscipline atletov na tekmah, kot tudi zaradi pomanjkanja kadrov (sodniki itd.). Novosti skrbela bo tehnično osebje; skrat- .....................................................................■■mi,,... KOLESARSTVO ITALIJANSKO AMATERSKO PRVENSTVO V ZASLEDOVALNI VOŽNJI Jurij Uršič izločen «sibek značaj* je tudi tokrat prevaral Jurija Uršiča. Iz italijanskega prvenstva ga je namreč izločil Pancino. ki je s svojo običajno dirko premagal gorlškega kolesarja. Uršiču je tokrat ušla priložnost, da ponovi lanski uspeh, in sicer osvojitev državnega prvenstva. Tudi letos je bil Uršič glavni favorit v zasdelovalni vožnji. Bil je v iz- ODBOR ZA EKIPNE ŠPORTE 40. JUBILEJNIH ŠPORTNIH IGER: sporoča, da se bo poimensko vpisovanje nogometnih moštev zaključilo v ponedeljek. 7. avgusta ob 22. uri. Vpisovanje pa bo na stadionu «Prvi maj»: v četrtek, 3. avgusta — od 21 do 22. ure; v petek. 4. avgusta — od 21. do 22 ure; v ponedeljek, 7. avgusta — od 21. do 22. ure. Članarina: za posameznika 200 lir. redni formi, bali pa smo se zaradi njegovega prenaglega zanosa, s katerim začne vsak krog dirkališča. Goriški kolesar ni namreč še našel standardne vožnje, s katero bi lahko spravil na kolena svoje nasprotnike. Nasprotno: sprinta, nato vozi počasneje; skratka, prilagaja se nasprotniku. Nato, ko je prekasno, pa skuša popraviti, kar je prej zgrešil. Dvigne se s svojo sogrotn-no» postavo na pedale, sprinta in sprinta. Prekasno. Njegov nasprotnik je z redno vožnjo že nabral nedosegljivo razdaljo To je Jurij Uršič: zanosen, napadalen. Morda prav zaradi tega ga je občinstvo iz Lanciana vzljubilo, navijalo je zanj. Torej njegov poraz je bil tem hujši: razočaral je «svoje» novo občinstvo. Uršič pa je izredno občutljiv. Zaključila se je tako letos Ursl-čeva »»italijanska* izkušnja. Vestno se je pripravil za to prvenstvo. Zelo močno je tudi začel, skratka prepričal je vse, tako da si je kmalu zaslužil pravico favorita tega prvenstva. Ni mu uspelo. 8 tem je tudi državni dres za svetovno prvenstvo v Amsterdamu v dvomu. Skrataa. ena cela sezona priprav, trdih tre; ningov je tako splahnela. Bo Uršič premagal ta ((psihološki* spodrsljaj? Občutljiv je. Torej Jurij, korajžno. Pričakuje se nastop Korošcev, veliko upanja pa je, da se bodo vpisali tudi fantje iz Kanalske doline. Vesti krožijo, točnega pa seveda le malo vemo. Sicer gotovo je, da bo. do na športnih igrah nastopili Do-berdobci, medtem ko je udeležba ostale Goriške še v dvomu. Prijavljene nogometne ekipe Na letošnje Sšl so se trenutno vpisale naslednje ekipe: ČLANI: Sokol, Zarja, Breg. Repen, Kontovel, Škamperle, Doberdob, Vesna, Barkovlje, Primorec, Gaja, Cankar, Union, Prosek, MK Križ. MLADINCI: Sokol, Breg (2 enajsterici), Cankar, MK Križ, Kontovel, Prosek. BOLOGNA, 28. — Omar Sivori prestižni nogometaš Napolija, si je danes operiral koleno Š.D. Breg pripravlja nove ekipe Opozarjamo vso mladino, da se prijavi Po krajšem poletnem premoru bodo začeli atleti Brega ponovno trenirati. Ob tej priliki namerava društvo iz dolinske občine ustanoviti nove mladinske ekipe. Pri odbojki žensko mladinsko vrsto, in kasneje še moško; pri nogometu pa začetnike (esordiente). V ta namen vabi vodstvo Š. D. Breg vsa dekleta, ki bi rada začela igrati odbojko, da se javijo v ponedeljek, 31. julija ob 19. uri na igrišču v Dolini, tudi v slabem vremenu; s seboj pa naj prinesejo telovadno opremo, ker bo po sestanku prvi trening. Istočasno z odbojko pa opozarja SD BREG vabi vsa dekleta, ki bi rada pričela igrati odbojko, da se javijo na igrišču v Dolini v ponedeljek 31. 7. ob 19. uri. S seboj naj prinesejo telovadno opremo. Obenem opozarja vse mladin ce od 11. do 15. leta, ki se zanimajo za nogomet, da se javijo na igrišču pri šoli v Dolini v nedeljo 6. 8. ob 9. uri zjutraj. Brežani ne sprejemajo z navdušenjem novih športnih panog. Na sliki je košarkarska ekipa Brega, ki je nastopila na lanskih SSI vodstvo društva vse mladince od 11. do 15. leta, da se javijo v nedeljo, 6. avgusta, ob 9. uri zjutraj na igrišču pri šoli v Dolini, kjer bodo dobili potrebna navodila, ker se bodo v kratkem pričele priprave za športne igre in za bližnja prvenstva. V najkrajšem času bo tudi javljen dan za začetek treningov mladinske moške odbojkarske vrste. Odbor S. d. Breg — PORTO SAN GIORGIO, 28. — V drugem dnevu mednarodnega turnirja «Porto San Giorgio» je poljska peterka AZS Varšava premagala Porto San Giorgio Tourist z rezultatom 69:54 (35:27). AZS VARŠAVA: Blauth (2), Jed-linski (8), 01esszekiwicz (4), Paio-rowski (8), Perka (22), Ronikier (6), Opala, Matusewicz (6), Paw-towski (4), Niemiec (9). PORTO S. GIORGIO TOURIST: Musetti (4), Recalcati (10), Gergati (5), Melilla, Menghin, Bergonzoni (4), Magnoni (2), Viscardi (7), Niz-za, Sarti (22). mesto, ki sta ga dosegla Stojan Sancin in Mirko Curman v teku čez drn in strn. Atleti Brega so bili prisotni na vseh panogah športnih iger in največkrat v najštevilnejši udeležbi. Kako ogromne organizacijske težave predstavlja taka udeležba si lahko vsak misli, saj je bilo treba voziti atlete na tekmovanja v Trst in to včasih tudi po trideset in več naenkrat. Breg se je sicer s šibko a zelo požrtvovalno ekipo udeležil tudi prvih zimskih športnih iger zame) skih Slovencev v črnem vrhu, katere je organiziralo Slovensko planinsko društvo iz Trsta. Vseeno so Brežani odnesli prvo in drugo mesto v malem bobu za otroke po zaslugi Igorja in Stojana Kureta. OSTALE PANOGE Poskusi, da bt razširili športno udejstvovanje tudi na druge panoge so bili na žalost omejeni in brez odziva. Domači športniki so tako igrali 4. decembra 1966 v Dolini prijateljsko tekmo v namiznem r.e-nisu s P d. Ivan Cankar; moški so izgubili s 5:2; dekleta pa so zmagala s 5:1. Dne 17. januarja 1967 pa so se v Borštu pomerili domači šahisti s Krasom, zmagali gostje z 10,5:1,5 Dne 4. junija 1967 pa se Je eno moštvo Brega udeležilo tudi planin sko orientacijskega pohoda, ki ga vsako leto organizira SPDT Iz Trsta. Kot vsako leto so se domači športniki tudi letos podali na izlet. Tokrat je SD Breg organiziralo dva smučarska izleta; dne 15. januarja so domači smučarji obiskali Krvavec; dne 23. marca pa Vogel. Vseh izletnikov je bilo 110. V teku so priprave na veliki poletni izlet; letos so Brežani obiskali Koroško, kjer so navezali stike s tamkajšnjim s'o-venskim športnim društvom iz št. Janža. mnogimi bratskimi društvi, organiziral predavanja, ki bi koristila naši mladini ter skušal z izleti na sneg popularizirati to zvrst športa ter združiti našo mladino ne le na nogometnih igriščih oziroma v telovadnicah, temveč tudi pri zabavi, Društvo se namreč zaveda, da udejstvovanje v športu ni cilj samemu sebi, temveč je le sredstvo, da se družimo, da smo skupaj! Na žalost smo morali večkrat ugotoviti da je naša ogromna organizacija padla le na manjše število odbornikov, ker so bili ostali odsotni. Upajmo, da se bo v bodoče to popravilo, tako da ne bo treba nekaterim požrtvovalnim ljudem žrtvovati popolnoma ves svoj prosti čas za društvo, kot se Je letos nekajkrat dogodilo. PROBLEM TRENERJEV Drug hud problem, ki je taral odbor Brega, je bil problem trenerjev. Medtem ko se je dalo organizatorje kolikor toliko nadomestiti, pa so bili nasprotno trenerji nenadomestljivi. Društvo se je tako moralo zateči k tujim trenerjem, ki jih Je bilo seveda treba plačati. Ta je bil poleg plačevanja najemnine za igrišče največji strošek za društvo. Zdi se, da so se končno nekateri starejši nogometaši odločili, da se udeleže trenerskega tečaja Premočno so 1 tako, da lahko upamo, da se bomo lahko že prihodnje leto posluževali za mlajše ekipe domačih trenerjev. TEKMOVALNI PROSTORI STATISTIKA UNiS BAASTAD, 28. — V prvem dnevu teniškega pokala prvakov v Baasta-du (Norveška) je avstralski igralec Martin Mulligan v treh setih premagal rojaka Roya Emersona. Končni rezultat pa je bil naslednji: Mulligan - Emerson 3:0 (7:5, 6:3, 6:4). ==_===== u [ 1 ji pl B »j 1. — prvi 1 1 2 drugi 2 X 1 2. — prvi 1 drugi 2 3. — prvi 1 2 drugi X 1 4. — prvi 1 drugi 2 5. — prvi 1 1 drugi 2 X 6. — prvi 1 1 drugi X 2 Sedaj pa si oglejmo nekaj statističnih podatkov. Društvo sestavlja 383 članov, ki so porazdeljeni po vaseh takole: Boljunec 95, DoUna 11. Rtčfrianje 71, do (njo 41': Boršt 35, Mačkovlje 43, Prebeneg 21, Dovolj je samo, da pomislimo, da je Breg v sezoni 1966-67 odigral nič manj kot 166 tekem (91 v nogometu in 75 v odbojki) ter da šteje društvo 110 atletov (65 za nogomet in 45 za odbojko), ki so včlanjeni v CONI ter so se aktivno udejstvovali skozi vso sezono FINANČNO VPRAŠANJE Najhuje je torej taral društvo, kot vidimo, finančni problem. Znano je, da smo zaprosili tako pri krajevnih kot tudi pri deželnih oblasteh za podpore, toda do sedaj nismo prejeli še ničesar konkretnega, temveč samo obljube. Zato so vsi finančni dohodki odpadli samo na izkupiček nogometnih tekem in na članarino. Po prizadevnosti odbora pa je v blagajno prišlo tudi nekaj denarja iz raznih pobud. Vse to pa je bilo premalo, ker je bilo stroškov preveč! Vodstvo pa je moralo čestokrat zanemarjati ta peieč problem, ker je bilo preobloženo z ostalim delom. Pomisliti moramo, da se je večkrat pripetilo, da Je bilo kar po šest tekem na nedeljo in to v različnih krajih in nekatere tekme so tile še ob isti uri. Naši atleti so morali večkrat v goste v bolj oddaljene kraje kot: Videm, Gorico, St. Peter ob Soči. Saclle, Poreč, Izolo ter po vsej tržaški pokrajini. Kljub tako ogromni organizaciji, je odbor še našel čas, da je navezal stike z Tretji problem Brega pa so tekmovalni prostori. Na srečo je nogomet s tem preskrbljen, saj Igrišče v Boljuncu služi popolnoma zadovoljivo temu namenu. Na slabšem | je odbojka: odbojkarji in odbojkarice so morali večino leta hoditi ; na treninge na oddaljeni stadion : 1. maj, ki je s treningi že itak preobremenjen. V jeseni treningi v Dolini niso bili mogoči, ker so se dela na igrišču v Dolini nerazum- i ljivo zavlekla. Na srečo je bilo igri- [ šče na spomlad zaključeno In ob- i čina ga je takoj oddala v uporabo- i Igralci so sl ga nato še sami /*' j črtali ln tako so se lahko deklet* v povratnih tekmah svojih prveir | štev., pokazala s svojim znanjem lastnemu občinstvu; ln zanirriaflje za odbojko Je takoj naraslo. Sed*J se pojavlja še bolj kot prej potreba po telovadnici, ki bi zagotovil* treninge atletom v domačem kraj* tudi v zimskem času. Vse je zato prijetno presenetila novica, da D*' merava občina zaprositi dežeio &* posojilo, s katerim bi sezidala telovadnico, ki bi služila srednji š«*1 . in športnemu izživljanju mladine-(želja vseh športnikov pa Je, da bi ne zrasla na že obstoječem šport-nem objektu, ker bi drugače ml*' dina ponovno izgubila za nekaj 1«* svoj tekmovalni prostor, ki se Je že vsem močno priljubil. Ko že govorimo o telovadnic*!1 in drugih objetih, ne moremo ml' mo dejstva, da društvo še sed*J nima lastnega sedeža, kjer bd spr*v' ljalo svoj športni material in <* sestajalo na svojih sejah. Saj se le odbor letos sestal na 48 rednih ^ na 7 izrednih sejah in to se večkrat zgodilo kar v gostilnah, K8* je srenjska hiša v Boljuncu nam8' njena tudi drugim potrebam m pe samo športnemu društvu. Ob tej priliki pa SD Breg ne r° pozabiti na vse svoje člane dobrotnike, ki so s plačevanjem narine, z drugimi denarnimi P^j spevki In z mnogimi storjenih; uslugami omogočili, da je društ'.3 tako plodno delovalo v okoliščin*!1, katere vsi poznamo. Vsem naji8^ ša hvala s priporočilom, da bi v prihodnjem letu še bolj strm okrog svojega društva ter mu m ko omogočili še večje uspehe! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii lllllllmlllllllllllllllllllll•llllllllnllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiipiiiiiininiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiHii:tiiiiiiiiiiiiiiimniiiiii'iiiiiiiiiii'iiiiiiiiiiii|111 J m. LOBOV Creassv — _ « PEGAT Roger je segel po telefonu. Komisariat XV. okrožja ni nikogar poslal v Canon Row. je je Roger je sledil komisarju Cortlandu. Odšla sta v Roge-rovo pisarno. — Vedno lepše in lepše, je mrmral komisar. — Serija se nadaljuje. — Ni mogoče reči, da je Lobo ubil Mac Dougalla, šef. — Ne, ampak mu je dal v roko sredstvo, s katerim se ubil. Ne samo, da ga mora poznati, ampak tudi ve, da Mac Dougall neuravnovešen fant. S pravnega stališča gre za samomor... Chatsvvorth bo dvignil peklenski ropot, če bo tisk zvedel za ta primer. — Res je. Ne bo nam dobro. — Ali smo dobili kakšne informacije o Mac Dougallu, je vprašal Roger. — Smo Sin je slovitega draguljarja, Patersonovega prija telja. Oče mu je umrl pred nekaj leti. Bogat je in dobro vzgojen. Ničesar slabega ne piše o njem. Nikoli ni bil zapleten v kakšne čudne zadeve. Pogosto so ga videvali v nočnih lokalih, ki jih je obiskovala Patersonova hči. On je... Pozvonil je telefon. — Halo? je rekel Cortland. — Da, gospod... Dobro, go- spod. — Roger je pričakoval, da se bo tudi Cortland pričel brisati znojno čelo, tako kot Osborne. — Da, gospod. Pravkar je pri meni. Dovolite, da vam povem... Cortland Je odložil slušalko. Obraz se mu je spačil. — Odložil je slušalko, je rekel. — Hoče, da pridete takoj k njemu, Roger. Opozarjam vas, da je zelo slabe volje. Ali naj grem z vami? — Ne, hvala. Mogoče je bolje, če grem sam. Inšpektor Roger West je bil edini inšpektor v Scotland Yardu, ki se ni tresel pred šefom Chatsworthom. Ne bi bilo mogoče reči, da niso imeli Chartswortha radi. Tisti, ki so bili z njim v stikih, so vedeli, da njegova surovost ni bila nič drugega kot fasada in da je za njo vselej branil svoje podrejene, če bi prišlo do kakšnega resnega incidenta. Včasih pa se je zgodilo, da so se šipe tresle zaradi njegove Jeze in kričanja. Roger je potrkal na vrata superintendantove pisarne in vstopil. Superintendant Chatsvvorth ni dvignil glave. To je bil velik mož; krona sivih las je obkrožala njegovo plešasto glavo. Bolj je bil podoben kakemu farmarju iz Škotske, kot visokemu policijskemu funkcionarju. Njegova pisarna je imela revolucionarni videz; moderna oprava, črni in beli zastori, preproga z modernimi motivi. Ko so ga imenovali za glavnega šefa Scotland Yarda, je takoj naročil obnoviti stare pisarne, hkrati pa je izkoristil priložnost in uredil svojo pisarno po svojem okusu. Nekaj je pisal. Rekel je, ne da bi dvignil glavo: — Mislil sem, da imate nočno službo. Kaj delate tukaj navsezgodaj? Mar nikoli ne spite? — Da, gospod. Spim, kadar morem. — Vi ste idiot. Jo vam moram povedati. Kako boste lahko zdravo razmišljali, če ste tako utrujeni. To ni prvič, ko vam očitam. Ali ni čas, da nekolikanj spoštujete moje pripombe, ali... — Ali zahtevate, da bi dal ostavko, gospod?... Chatsworthu je padlo pero iz rok. Na papirju je bilo videti packo. — Prosim vas, bodite resni, West. — Resen sem, gospod. — Potlej ne govorite neumnosti. In sedite. Kaj se vam je spet zgodilo. So vam ukradli avto? — Ne, pričo. — Kaj? Prosim vas, bodite jasnejši. — Alec Mac Dougall je napravil v svoji celici samomor. Chatsvvorth je prijel za nalivno pero in ga gledal, kot ga ne bi še nikoli videl. Roger je pričakoval eksplozijo. Vendar eksplozije ni bilo. — Pripovedujte, je preprosto rekel superintendant. Roger mu je na kratko povedal, kaj se je zgodilo v zaporu Canon Rovv. — Ali je tisk zvedel za to? je vprašal Chatsvvorth. — Videl sem nekaj novinarjev v trenutku, ko so nesli Mac Dougallovo truplo v mrliški avto. Prav gotovo nekaj vedo. Menim, da bi bilo bolje o dogodku objaviti vse, kar vemo, preden začno novinarji pisati roman v nadaljevanjih. — Vem, kaj moram storiti. Hvala. — Chatsvvorth je dvignil telefon. — Prosim vas, oddelek za tisk. Hitro... Halo, Bream? Posredujte vse podrobnosti o primeru Mac Dougall vsem, ki se bodo zanje zanimali. Kaj? Petdeset jih Je v čakalnici?... Požvižgam se nanje. Dajte jim izjavo, vsem hkrati, potlej pa jih napodite. Na ta način ne bo ljubosumnosti! Odložil je telefon in se obrnil k Rogeru: — Ali je Mac Dougall v resnici tako pomemben? — Verjetno mu niso poslali britve kar tjavdan. — Samo brez ironije, prosim vas. Ali mislite, da bi lahko povedal zanimive podrobnosti? — Mislim, da. Vendar človek nikoli ne ve, pri čem Je, ko ima opraviti s takimi ljudmi. On namreč ni bil normal«11; — Ce se dobro spominjam, je priznal, da je napadel & špektorja Sloana, vendar je trdil, da ni ubil Laka. Ali r je po vašem mnenju ubil? — Mogel je to storiti, kljub pričevanju gospodične terson. Prizadevala si je, da bi zavrnila ta sum. Ali ste Pre' brali poročila, gospod? , — Seveda, kaj pa mislite, da delam. Rešujem križanj' Zdi se, da tako mislite, vi mali predrznež. Vendar vem 9 podrobnosti za vse, kar se dogaja. Ali so našli sled za c“r neyem in drugimi? — Se ne, gospod. — Kaj pa delajo? Menda niso izhlapeli? In Paterson P gospodična Wolff? ( — Delamo, delamo, gospod. Pod kontrolo sta. PričakOv®‘ Je, da bosta danes storila kaj sumljivega, pa smo pripr“ ljeni na to. — čas je. Ali ste že zaslišali mater Dingle? .j — še ne, gospod. Pričakujem poročilo od Taggarta. PotL bom lahko ukrepal. Mogoče bomo nocoj vdrli v penzi° Roger je segel v žep po cigarete, vendar je še prej vpr šal šefa, če lahko prižge. f — Kar zadeva Patersona in Heleno Wolff, bom za^Lt njegovo hčerko. Upam, da ju bom tako prisilil na neopren0 — Kako ste si to zamislili? s svojo hčerko - — Videti je, da Paterson ravna s svojo hčerko t9^, kot bi bili v srednjem veku. Daje ji uspavalna sredstva da bi ji preprečil hoditi v mesto. To se je, na primer, oCLj prejšnjo noč. A dekle ni tako naivno. Ni požrla pilul. 2** * jo je Paterson hotel včeraj za vsako ceno zadržati v dvor'tt Videti je bilo, da ni kdo ve kako zaskrbljen zaradi njeZie^,i bega, vendar sem občutil, da se nečesa boji. Margaret ,}j odšla k svojim prijateljem, in tako oče ne ve, kje je 1 trenutno. (Nadallevame sledi) 800 Ur - *t,*pl% UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 6, II, TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni preda' 55» - PODRUŽNICA. GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1 Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 87-338, 95-828 - NAROČNINA-mesečna Četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka » tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), meseCno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči raCun: Založništvo tržaškega tiska Trst” 1*1*537* " it SFRJ: AD)T, D2S, Ljubljana, Stari trg 8/1, teleton 22-207, tekoči raCun pri Narodni banlo v Ljubljani - 501 3-270/1 - OGLASI: Gena »Klasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca tigovski 160, UnanCno-upravnl 260, osmrtnice 150 Ur — Mali ogla«) 40 dr baseda Oelasi trša**® gorlške pokrajne se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri eSocietš Pubhlicitš Italiana* - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln Ms*« Založništvo tržaškega tiska, Trst ~ B