PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 215 (13.748)
Trst, nedelja, 23. septembra 1990
Ob srdu, nemoči in ostrih kritikah sicilskih sodnikov na račun političnih sil
Umor sodnika livatina že sprožil oster politični boj in polemike
KPI obtožuje vlado za njeno nemoč - Andreotti in Forlani navajata pretirani »garantizem« Za podpredsednika vlade Martellija bo boj proti mafiji težka preizkušnja za trdnost vlade
Jutri začetek prvega tedna dopolnilne blagajne pri Fiatu
CANICATTI — »Mafijska kultura je hujša od Hitlerjevega tiranstva, ogrnjena je v krutost, v zaničevanje in izdajstvo. Zahodna omika in bodočnost demokracije ne moreta sloneti na nasilju in objestnosti.« S temi besedami je škof iz Agrigenta msgr. Carmelo Ferraro v svoji homiliji med pogrebno svečanostjo za ubitim sodnikom Rosa-riom Livatinom obsodil mafijsko zločinsko nasilje.
Canicatti se je včeraj ustavil, da bi se zadnjič poslovil od svojega sodnika. Na pogrebni svečanosti je bil pravosodni minister Vassalli, podpredsednik višjega sodnega sveta Galloni, predsednik Dežele Sicilija Nicolosi in drugi predstavniki oblasti. Ob starših tragično preminulega so bili njegovi kolegi, sodniki iz Agrigenta in drugih krajev Sicilije, ki so zahtevali in dosegli, da pogrebne svečanosti ne bi posnele televizijske kamere. »Nočemo, da bi žrtvovanje Rosaria Livatina bila ponovno priložnost za ritualne ekshibicije in prazne obljube kot pred dvema letoma ob umoru kolega Saette.«
Protest Rosarievih kolegov je jasno razgrnil nezadovoljstvo in občutek nemoči med sicilskimi sodniki, ki sedaj
odločno zahtevajo, da država opusti priložnostne besede ob odprtih grobovih in naj konkretno ukrepa proti mafijskemu terorju in nadvladi. Sodniki pa se ne omejujejo samo na srd, temveč tudi jasno obtožujejo politične stranke, kot je to včeraj izjavil predsednik palermskega prizivnega sodišča Carmelo Conti. Zanj ni problematično vprašanje denarja, blindiranih avtomobilov, varstva sodnikov, temveč glavni problem je enotnost države v boju proti mafiji. In to ne v besedah, temveč v dejanjih, ker je nedopustno, da stranke izrabljajo mafijo za svoje ozke politične cilje.
Med včerajšnjimi izjavami politikov pa postopoma že prihajajo na dan poleg odločnih besed obsodbe tudi strankarske in ideološke razlike. Medtem ko je sicilski deželni tajnik KPI Polena poudaril, da Cossiga prosi odpuščanje, medtem ko bi moral to storiti Andreotti in njegova vlada, ki bo prešla v zgodovino kot najmanj odločna v boju proti mafiji, pa je Andreotti odločno zavrnil vse obtožbe. Po njegovem je sedanji umor sprožil pravi val-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Krsto sodnika Rosaria Livatina so nosili kolegi, pogrebna svečanost pa je potekala v ozkem krogu družine in kolegov	(Telefoto AP)
TURIN — Jutri bo 35 tisoč delavcev Fiata šlo za en teden v redno dopolnilno blagajno, ostala dva tedna dopolnilne blagajne pa bodo opravili zadnji teden oktobra in zadnji teden novembra. V samem Piemontu bo ostalo doma kar 25 tisoč delavcev, saj bodo tam zaprli skoraj vse obrate italijanskega industrijskega velikana. Kot je znano, želijo s tem ukrepom zmanjšati proizvodnjo avtomobilov, ki je v stalnem presežku.
Začasna prekinitev dela pri Fiatu bo imela negativne posledice tudi na manjše obrate, ki so pač odvisni od njega, tako da bo v Piemontu okrog 60 tisoč delavcev v dopolnilni blagajni.
Fiatovo vodstvo je vsekakor sporočilo, da bo kljub dopolnilni blagajni spoštovalo vse dosedanje sklepe: v desetih letih bo investiralo 30 tisoč milijard lir, uresničilo bo načrte za bolj ekološki proizvodni sistem, povečalo bo vrsto različnih proizvodov. Na ta način naj bi med drugim zagotovili sedanji zaposlitveni standard. Kljub zagotovilom Fiatovega vodstva pa so sindikati zaskrbljeni nad bodočnostjo Fiata, pa čeprav nočejo dramatizirati.
Sklepni Occhettov govor na prazniku Unita
Partija rabi trdno enotnost v različnosti
MODENA — Velik rumen oder, dve drevesi, rdeče ozadje, pod njim pa stotisočglava množica žena in mož. Na tej sceni je Achille Occhetto zaključil vsedržavni praznik Unita v Modeni. Generalni sekretar KPI je v svojem govoru obnovil marsikatero polemiko, odgovoril na kočljiva vprašanja in nakazal smer za uresničitev partijske preobrazbe. Kot »nedopustno kampanjo«, na katero mora partija odgovoriti z vso odločnostjo, je ožigosal polemike o preteklosti KPI in o zločinih ob koncu vojne. »Prizadeti hočejo našo zgodovino, našo vlogo,« je poudaril Occhetto, »prizadeti hočejo našo preteklost prav v kočljivem trenutku preosnove, da bi napadli in požgali bodočnost nove politične formacije.« Vsekakor KPI ne skriva nobene tajnosti. Kdor danes zahteva resnico, v bistvu noče ne resnice in ne pravice: uničili so dokaze o pokolu pri Ustici, na Trgu Fontana, v Brescii, o pokolu na bolonjski železniški postaji. Do tega so prišli, da so celo vzporedni vlogo KPI v odporništvu z rojstvom rdečih brigad. »Sramujte se, sramujte se in sramujte se,« je ob tem dobesedno zatulil komunistični sekretar in spomnil, kako so se v težkih trenutkih terorističnega napada na Italijo vsi sklicevali na moralne vrednote KPI. Po Occhettovem mnenju je torej partija napadena in mora zato enotno in odločno odgovoriti.
Koncept enotnosti je bil stalno prisoten v Occhettovem posegu. Enotnost (Unita) je ime partijskemu glasilu, ki ga je predlagal Gramsci. Danes ponovno potrebujemo enotnost, med delavci, med Jugom in Severom, enotnost v različnosti. »Vsi mi predlagamo, da bi združevali in ne ločevali ali celo razklali partijo. Prav zato čutim potrebo, da se čimprej predstavim partiji z izjavo o nameri, v kateri bo radikalna pro-snova in kritična presoja v najboljših zgledih še živeče preteklosti ter naše današnje iskanje lahko uskladila v širšo enotnost, našo predvsem, a tudi vse levice.« Prav zato je treba z vso odločnostjo nadaljevati po poti probrazbe, ker je »napočil čas odločitve«. Ni znamenj razkrajanja, ki so jih nekateri predstavniki notranje opozicije navajali. To dokazuje 50 tisoč novih članov KPI.
Teza o enotnosti levice sama po sebi vodi k odnosom in polemikam s PSI. Occhettovo izhodišče je napoved skorajšnje predložitve zakonskega osnutka o reformi volilnega sistema, s katero nočejo prizadeti nikogar. Po njegovih besedah ne gre za »tranzverzal-ni sporazum«, ker o tem hočejo razpravljati na levici, Predvsem pa s PSI. Smo pa proti zapiranju in diskri-tninacijam, ker se pravila igre nanašajo na vse in morajo torej vsi sodelovati pri njihovih spremembah. Occhetto je še poudaril, da socialistom ni nič po 9odu, kar naredijo komunisti, da jim ni po godu nobeno ime, ki bi si ga nadeli, ker jim ugaja samo socialistična stranka. »Če vam vaša stranka tako Ugaja, držite si jo! Nihče vas ni vprašal, da se vpišete v novo politično formacijo, ki jo snujemo.«
G. R.
Sirski predsednik Asad odpotoval včeraj prvič po desetih letih v Iran
Arabske države zagovarjajo rešitev zalivske krize na regionalni ravni
. TEHERAN — Arabske države vse intenzivnejše iščejo takšno rešitev zalivske krize, ki naj bi pfeprečila po eni strani vojaški poseg, po drugi pa, da bi prebivalci zalivskega območja zaradi embarga umrli od lakote. Sirski predsednik Hafez Asad je včeraj odpotoval v Teheran, kjer se je že včeraj — ob desetletnici začetka iraško-iranske vojne — sestal z iranskim predsednikom Rafsandžani-jem. Le-temu naj bi v teku tridnevnega obiska predložil tako imenovano tretjo pot iz zalivske krize, za katero se ogrevajo Arabci. Zalivsko krizo naj bi rešili namreč na regionalni ravni, iranska vojska pa naj bi med pogajanji z Irakom nadomestila ameriško, ki bi morala vsekakor zapustiti zalivsko območje. Takšna rešitev, in sicer prisotnost iranske vojske, naj bi bila po godu tudi ZDA (čeprav tega v ZDA ni nihče potrdil), češ da bi Iran zaradi svojega nasprotovanja Iraku jamčil za ugoden razplet krize (poleg tega so si iranska in zahodna stališča v marsičem podobna). Rafsandžani je včeraj vsekakor velel iranski vojski, naj bo pripravljena na spopad z Irakom.
O taki rešitvi naj bi razpravljali tudi na vrhu med Marokom, Savdsko Arabijo, Jordanijo, Alžirijo in Irakom. Vrh predlagajo maroški in jordanski kralj ter alžirski predsednik, a še ni znano, ali bi Sadam sploh pristal na tako srečanje. Iraški veleposlanik v Kairu je včeraj vsekakor izjavil, da je Irak pripravljen na pogajanje z arabskimi državami, ni pa omenil možnosti umika iz Kuvajta.
Savdska Arabija pa je včeraj potrdila izgon jordanskih in jemenskih diplomatov in ukinitev oskrbovanja Jordanije in Jemena z nafto, češ da sta ti državi preveč »prizanesljivi« do Sadama. Prav to trditev pa je jordanski kralj Husein skušal včeraj izpodbiti s posegom na ameriški televiziji: zagotovil je namreč, da nikakor ne podpira Sadama, da pa je zalivsko krizo treba rešiti regionalno, začenši s palestinskim vprašanjem. Če ZDA nočejo povzročiti spopada, pa mora ameriška vojska zapustiti kraje, ki so sveti islamu.
Medtem pa se ZDA aktivno pripravljajo na morebiten vojaški spopad. Predsednik Bush je včeraj sicer ponovil svoje zaupanje v gospodarske sankcije, vendar je opozoril Sada-
ma, da so ZDA pripravljene tudi na hujše. V primeru terorističnega atentata na ameriške enote, je dejal, bi Sadama smatrali namreč za odgovornega in bi »primerno ukrepali«. Vojaškega posega Bush ni izrecno omenil, marinci pa se že pripravljajo na vaje v Oman-skem zalivu, kjer bodo simulirali izkrcanje na kuvajtske obale (ki so najslabše zastražene).
Učinkovitost embarga je vse bolj pod vprašajem. V ZDA so namreč izračunali, da bo Irak do konca prihodnjega julija zaradi »propustnosti« jordanskih in iranskih mej lahko uvozil do 1,75 milijona ton žita.
Dr. Lev Milčinski o pojavu samomorov: Ozavestiti v mladih smisel za življenje
NA 3. STRANI
Čez teden dni zimski čas
RIM — Poletni čas bo v veljavi samo še teden dni: s prihodnjo nedeljo bo namreč spet stopil v veljavo zimski čas. Urine kazalce bo torej treba premakniti v nedeljo, 30. septembra, ob 3. uri zjutraj, in sicer za eno uro nazaj.
Letos je poletni čas trajal kar 189 dni, to je sedem dni več kot lani, ko smo urine kazalce spet premaknili nazaj 22. septembra.
Kljub temu da je poletni čas že 14 let ustaljena praksa v vseh državah Evropske skupnosti, pa so nekateri strokovnjaki še vedno kritični do njega. Poletni čas naj bi imel namreč negativne posledice za otroke (vplival naj bi negativno na njihov živčni sistem), po drugi strani pa nekateri ugotavljajo, da ni niti iz gospodarskega vidika več učinkovit.
45-letnica zmage nad fašizmom
Danes ob 15. uri bo pri Kazljah-Štor-je vseljudsko zborovanje. Slavnostni govornik bo Milan Kučan.
NA 12. STRANI
Še ni znano, kdaj bodo cariniki prekinili stavko
RIM Položaj na državnih mejnih prehodih je zaradi »bele stavke« carinikov še vedno kaotičen. Čez mejo lahko potujejo namreč le tovornjaki z živino, zdravili in hrano. Zaradi tega se na vsakem mednarodnem mejnem prehodu vijejo že dolge vrste tovornjakov, ki jih včeraj niso carinili in bodo morali počakati do danes, da se bodo lahko odpeljali. Najslabši je položaj pri Sterzingu, kjer na carinjenje čaka do tisoč tovornjakov.
Za sedaj pa še ni znano, kdaj se bo položaj izboljšal. Sindikalni predstavniki so namreč zadovoljni z zagotovilom, ki jim ga je nudil finančni minister Formica, da vlada ne bo spremenila zakona o ustanovitvi carinskega okrožja in o njegovi organizacijski in funkcionalni avtonomiji (za katero so se pač zbali, ko so zvedeli za vsebino zakonskega osnutka o preureditvi finančne uprave). Minister je sindikalnim predstavnikom zagotovil, da bo preučil tiste točke zakonskega osnutka, ki se po mnenju sindikatov bijejo z avtonomijo carinskega okrožja. Zaradi tega bi bili sindikati pripravljeni preklicati stavko. Cariniki pa so še vedno na bojni nogi, saj zakonskega osnutka po njihovem ni mogoče izboljšati, češ da se v celoti bije z načelom avtonomije carinskega okrožja.
Medtem ko Kosovo ostaja osnovni problem jugoslovanske družbe
Konfederativna pogodba še vedno buri duhove v Sloveniji in Jugoslaviji
LJUBLJANA — V Sloveniji se ustanavlja nova stranka socialdemokratskih značilnosti in odkrito projugoslovansko orientirana, seveda iz izhodišč konfederativne pogodbe in torej temelječa na suvereni Sloveniji. Stranka ne bo obremenjena z napakami in problemi preteklosti. Ustanovitveni sestanek za zaprtimi vrati je bil v četrtek, v Ljubljani se mnogo govori, toda za sedaj še ni znano nič uradnega.
Med vidnimi imeni ustanoviteljev je poleg podpredsednika zvezne vlade Živka Pregla tudi ambasador Ivo Vajgl, ki je bil več let dopisnik v Trstu. Vajgl pravi, da naj ustanavljajoča se stranka izpolni prazen politični prostor: na desni so Pučnikovi socialdemokrati, ki pa so zelo malo socialdemokrati, v resnici so stranka desnice in jih bolj zanima Demos. Na levi še obstaja ZKS in prenovitelji obremenjeni s preteklostjo. Resnični problem pa je zelo mnogo intelektualcev, menežerjev, ljudi levice, ki so pod pritiskom klerikalizma in desnih sil, niso pa obremenjeni s preteklostjo in gledajo naprej.
Kako bo s to novo stranko, je težko reči, Vajgl pa je kategoričen, da ne gre za nekak odsek ali pa celo podružnico Markovičevih reformistev, temveč za originalno slovensko pobudo in iskanje nove podobe slovenske politične scene.
Vsekakor je res, da se v slovenskem političnem prostoru nekaj premika in da je prof. Veljko Rus s svojim polemičnim pismom Jožetu Pučniku odprl pokrov prikrite polemike in nelagodnosti slovenskih laičnih sil. Ni namreč dvoma, da prihaja do postopne prevlade katoliških sil v slovenskem prostoru, za kar mnogi dodajajo, da je tipičen primer že uvod v vladni osnutek nove slovenske ustave, ki se prične s katoliškim geslom o »svetosti življenja«.
V resnici po našem mnenju ne gre za neko »krivdo« katoliškega dela, ki na svoj način povsem legitimno in normalno zago-
varja lastna stališča in ustvarja lastne povezave predvsem z demokristjanskimi strankami Evrope, kar je v korist celotnega slovenskega prostora.
Problem je v tem, da je tradicionalna levica šibka in dezorganizirana, leve, laične in socialdemokratske sile, ki so vključene v Demos so podrejene Demosu in njegovi načelno protikomunistični politiki.
Po volitvah je že preživela stara antiko-munistična propaganda iskanja krivde za vse pri starem režimu. Obratno, vedno močnejši je odpor in zaskrbljenost za novi sistem, ki skuša biti prav trako avtoritativen, v praksi pa gre bolj za grožnje in ustrahovanja, ki pa imajo nesporne psihološke posledice.
V	Sloveniji se skratka ustvarjata dva pola, ki ju lahko po eni plati personificira-mo s predsednikom vlade Peterletom in ki ima katoliški predznak in drugi pol, ki ga lahko personificiramo s predsednikom republike Milanom Kučanom, ki ima laično-socialdemokratski predznak. Dejansko razmerje sil pa je mnogto bolj zapleteno in vmesnih stališč, organiziranih in neorganiziranih sil je mnogo več, politična mavrica je bogatejša, toda prekrita s formalno oblastniško koalicijo Demosa.
V	ta kontekst spadajo tudi nekateri grobi in osebni napadi na predsednika republike. Prvi se je nanašal na sumničenja o nepravilnostih v slovenskem paradnem podjetju SMELT in obtožbah, da je njegova hčerka prejela posebno štipendijo.
Gre za neosnovane obtožbe, ki so novinarsko spretno zrežirane in učinkovite. Drugi napad pa je izrekel predsednik Demosa in socialdemokratov Jože Pučnik, ki krivi Kučana, da je brezbrižen do oborožitve slovenske teritorialne obrambe. O tej polemiki pišemo na drugem mestu. Lahko se vprašamo, če se bodo ti napadi nadaljevali in če so že pričetek volilne kampanje in bitke za novo predsedniško mesto?
Slovenska politična prerivanja so tesno povezana z jugoslovanskimi, povezana so z novo slovensko ustavo, položajem Slovenije v Jugoslaviji in v svetu in torej s predlogi o konfederativni pogodbi.
Po mnenju pozornih beograjskih opazovalcev se Miloševiču tresejo tla pod nogami in na resnično demokratičnih volitvah ne bo imel niti dvajset odstotkov glasov. Zato taka bitka s časom in zato skuša v prihodnjih dneh po hitrem postopku odobriti novo srbsko ustavo, volilni zakon in izvesti volitve s starim aparatom in po starem sistemu.
Resnična neznanka pa je Kosovo. Vse kaže, da se bo položaj na Kosovu tragično zaostril in v takem primeru lahko Miloševič na osnovi nove srbske ustave proglasi izjemno stanje po vej Srbiji brez jugoslovanskega predsedstva. S tem dokončno prevzame oblast in likvidira prve resne znake odpora tudi v Vojvodini, kjer že zdavnaj niso zadovoljni s srbsko centralistično oblastjo. To pa je že perspektiva popolnega razpada, državljanske vojne in krvi, kamor vlečejo Jugoslavijo do kraja razbesneli nacionalizmi, ki so prisotni povsod, v Srbiji pa so v resnici nosilec sedanje in delno tudi bodoče demokratične oblasti.
Svet je te politične odnose spoznal in dobro razumel. Zadnje tovrstno pričevanje prihaja iz Washingtona, kjer je senator Dole, šef republikanske skupine in bivši kandidat za predsednika, po obisku na Kosovu jasno povedal, da obstaja globok prepad med demokratičnima Slovenijo in Hrvaško in še vedno boljševiško Srbijo, ki je »zadnja trdnjava totalitarizma« v Evropi. Srbsko državo je označil za policijsko in dodal, da je moralna obveza ZDA, da se odločno postavijo v obrambo človekovih pravic Albancev in vseh narodov v Jugoslaviji.
BOGO SAMSA
Pismena polemika med dr. Pučnikom in Milanom Kučanom
LJUBLJANA — Te dni poteka v Sloveniji pismena polemika med predsednikom socialdemokratske stranke Slovenije Jožetom Pučnikom in predsednikom predsedstva Slovenije Milanom Kučanom. Pravzaprav gre za napad Pučnika na slovenskega predsednika, na katerega je naslovil odprto pismo, v katerem mu očita, da se Kučan sploh ni oglasil v zvezi z delovanjem bivšega komandanta teritorialne obrambe Slovenije generala Ivana Hočevarja. V pismu Pučnik obtožuje Kučana, da dogajanja samo pasivno opazuje ter ga poziva, naj podvzame »energične korake proti škandaloznemu delovanju bivšega komandanta TO Slovenije«. Pučnik še pravi, da je zaradi Kučanove neodločnosti prišlo med 15. in 18. majem letos do protiustavnega odvzema več kot polovice slovenskega orožja.
Predsednik Kučan odgovarja, da ves zaplet okoli TO Slovenije ni zgolj pasivno opazoval, temveč da je vsa njegova aktivnost in tudi aktivnost predsedstva Slovenije bila predstavljena skupščini v dveh celovitih poročilih, podrobneje pa jo je na sejah zborov utemeljeval član predsedstva Dušan Plut. Kučan tudi pravi, da je Demos, ki mu Pučnik predseduje, z aktivnostmi predsedstva soglašal in jim dal izrecno in javno podporo, kot je zapisal član predsedstva Slovenije in član predsedstva Demosa Dušan Plut v izjavi za javnost, obljavljeni v časopisih.
Kučan nadalje pravi, da sedanja pravna ureditev na tem področju ne omogoča organom Republike Slovenije, kot Pučnik dobro ve, da ga v celoti urejajo v svoji pristojnosti, še več, največji del teh pristojnosti je pridržan federaciji in njenim organom. Predsedstvo in vlada Slovenije sta na podlagi stališč skupščine, nadaljuje Milan Kučan, pripravila predlog dopolnila k ustavi Slovenije, ustavni zakon za njegovo izvedbo in začela postopek za pripravo novega zakona o ljudski obrambi. S tem bo to področje, posebej tudi TO, njeno urejanje in ne le organiziranje in vodenje, v celoti v pristojnosti Slovenije, z novo določenimi pristojnostmi in razmerji med predsedstvom, skupščino in vlado.
»Naši javnosti v pomiritev naj povem, da so predsedstvo, vlada in posebno republiški sekretariat za ljudsko obrambo v tesnem medsebojnem sodelovanju in ob pomoči mnogih starešin v enotah, organizacijah in organih TO Slovenije,« zaključuje predsednik Kučan, »naredili vse potrebno, da je zagotovljeno delovanje vseh bistvenih funkcij slovenske TO tudi v teh razmerah. Najbrž pa se bostre strinjali, da so na tem področju, vsaj dokler obstoji kut nujno zlo, stvari, ki jih žal ni mogoče pripovedovati prek javnega dopisovanja. Pridržane so pač tistim, ki so z demokratično izvolitvijo dobili zaupanje in jim je naloženo, da jih urejajo. Njihova je tudi odgovornost.«
Na Kosovu v teku groba represija zoper Albance
PRIŠTINA — Na Kosovu srbske oblasti in .policija nadaljujejo represijo in druge oblike nasilja proti albanski narodnosti, s čimer poskušajo onemogočiti, oziroma zatreti sleherni odpor v pokrajini. To tudi v pričakovanju pomembnih dogodkov, kot bosta zlasti bližnji sprejem nove republiške ustave ter prve večstrankarske volitve v Srbiji, ki jih napovedujejo za konec tega leta. Po poročilih javnih medijev v ožji Srbiji, prištinskega časnika Jedin-stvo in tukajšnjih radia in televizije, ki oddajata v srbskem jeziku, naj bi v zadnjih 48 urah aretirali 6 bivših članov izvršnega sveta Kosova - tega je srbska skupščina 5. julija razpustila - na čelu s predsednikom bivše pokrajinske vlada Jusufom Zejnulahujem. Domnevno naj bi jih odkrili med policijskimi akcijami na območju Gnjila-na, kjer da so se skrivali, oziroma jih aretirali v severozahodnem delu drža-
ve, se pravi v Sloveniji ali na Hrvaškem, kjer naj bi pristojni organi celo odobrili in omogočili njihovo prijetje.
Okrožno javno tožilstvo v Prištini pa včeraj, ni hotelo potrditi, vendar tudi ne zanikati omenjenih poročil o aretacijah šestih članov razpuščene kosovske vlade, med katerimi je poleg že omenjenega predsednika tudi bivši pokrajinski sekretar za notranje zadeve Kosova Jusuf Karakuši. V krogih albanske politične alternative menijo, da se bivši člani vlade nahajajo v ilegali, pri čemer pa ne izključujejo možnosti, da so bili vsi ali vsaj nekateri od omenjene šestorice dejansko odkriti in aretirani. Zavesa molka in nepreverjene govorice in trditve so torej popolne, kar je tudi ena od značilnosti sedanjega položaja na Kosovu. Zanesljivo pa je, da ni resnična vest o aretaciji Agima Malije, bivšega generalnega
• Umor sodnika Livatina že sprožil
NADALJEVANJE S 1. STRANI
čustvenega zgražanja. Dokler strožje kazni zahtevajo svojci žrtev in navadni ljudje, je po Andreottije vem mnenju logično in razumljivo. Nesprejemljivo pa je, da isto zahtevajo tudi tisti, ki so se v preteklosti vedno postavili po robu sprejetju strožjih ukrepov. Andreotti poudarja, da se ne sme žrtvovati jamstva omikane družbe, a je proti pretiranemu »garantizmu« in zahteva prevlado »doslednosti« nad »emotivnostjo«.
Tudi tajnik KD Forlani je prepričan, da je vladne napore oviral pretirani »garantizem našega pravnega sistema«. Forlani prav tako navaja, da pride do žolčnih polemik vsakič, ko vlada skuša sprejeti kak zakon, ki bi zaostril kazni za najhujše zločince.
Tega mnenja ni predstavnik demok-raščanske levice Cabras, podpredsednik protimafijske komisije. Zanj vlada in parlament nimata jasne protimafijske strategije, ker skušata le mašiti luknje. Obema očita, da sta prezrli poročila protimafijske komisije, iz katerih jasno izhaja, da Jug postaja prava smodnišnica. Cabras obenem ugotavlja, da je mafija vsaj na krajevni ravni že segla po političnih sredstvih, saj je prisotna s svojimi občinskimi svetovalci in celo s svojimi župani. Najzgovornejši je primer Vita Ciancimina, a koliko-drugih malih Cianciminov sedi v županskih foteljih širom po Siciliji, Kalabriji in Kampaniji.
Podpredsednik vlade Martelli pa je prepričan, da bo v boju proti organizi-
ranemu kriminalu vlada »lahko zaigrala svojo verodostojnost«. Če ne bo vlada tega vprašanja zadovoljivo rešila, bo po Martellijevih besedah klavrno propadla. Martelli še navaja, da bodo o vsem tem govorili že na torkovem sestanku odbora za varnost , nedvomno pa bo to tudi tema torkove parlamentarne razprave in vrha tajnikov vladne večine prihodnjo sredo.
Medtem pa je KPI že predložila svojo resolucijo v pričakovanju torkove razprave v poslanski zbornici. Komunisti zahtevajo nov volilni zakon, ki naj odpravi »perverzni sistem preferenc« in ki naj nadzoruje volilne stroške kandidatov. Poslanci KPI zahtevajo razveljavitev zakupov, ki jih je ENEL dal za gradnjo elektrarne v kraju Gioia Tauro z mafijo povezanim podjetjem. Prav tako zahtevajo ustanovitev posebnih oddelkov za iskanje ubežnih mafijskih kolovodij, reformo kazenskega postopnika, reformo visokega komisarja za boj proti mafiji in cel niz drugih ukrepov, ki naj bi zagotovili zmago v boju proti mafiji.
Medtem pa preiskava o umoru sodnika Livatina počasi napreduje. Preiskovalci so že sestavili identikit enega od treh morilcev, ki ga je nekdo videl v obraz. Prav tako skušajo ugotoviti izvor orožja (revolverja in puške), ki so ga našli v zažganem avtomobilu morilcev. Preiskovalci so medtem tudi ugotovili, da so sodnika pokončali s strelom v tilnik in ga nato obrnili, da bi se prepričali o njegovi smrti.
direktorja kosovske radiotelevizije. On se je srbskim oblastem zlasti zameril zato, ker je odločno protestiral proti zaplembi zneska treh milijonov mark, ki so jih Albanci na Kosovu zbrali s prostovoljnimi prispevki, zato da bi ustanovili novo radijsko in televizijsko postajo s programi v albanskem jeziku. No, Agim Malija ni v zaporu, ker se nahaja v Združenih državah Amerike, od koder se za zdaj, tako menijo v Prištini, ne namerava vrniti.
Popolna negotovost vlada tudi glede tega, kakšna je usoda tistih delegatov bivše pokrajinske skupščine, ki so na zasedanju v Kačaniku 7. septembra sprejeli novo ustavo Kosova ter Kosovo razglasili za republiko. Zasedanja naj bi se udeležilo okoli sto delegatov albanske narodnosti. Policija jih zdaj mrzlično išče. Po uradnih izjavah, naj bi šest delegatov bilo v priporu. Od drugih udeležencih omenjenega zasedanja v Kačaniku uradno ne govore, v okoljih alternative pa je slišati, da so odšli v ilegalo, ali pa so se zatekli v druga območja po Jugoslaviji in celo v tujino.
V takem vzdušju represije in nadaljevanja pasivnega odpora albanske narodnosti napovedujejo sprejem nove srbske ustave, ki bo odpravila še zadnje oblike avtonomije albanske narodnosti na Kosovu.
MARJAN DROBEŽ
VAŠ URAD V TRSTU
v 10 minutah NUDIMO:
•	URADE popolnoma opremljene za eno uro, dan, mesec...
•	TAJNIŠTVA z osebjem, ki obvlada več jezikov
•	URADNIŠKE USLUGE: telefon, pošta, telex, fax
•	SEDEŽE: legalna predstavništva za podjetja
•	PREVAJALCE
BURO SERVICE
Ul. Cumano 2 - TRST Tel. (040) 390039
ENAKE USLUGE V SLEDEČIH KRAJIH:
MILAN
TREVISO
PADOVA
ROVIGO
RIM
VICENZA
MESTRE
Tel. (02) 76013731 Tel. (0422) 420400 Tel. (049) 872022 Tel. (0425) 34822 Tel. (06) 8863051 Tel. (0444) 512988 Tel. (041) 5316444
BRIT01/6
pojdite v
BRITISH SCHOOL
ul. torrebianca 18, trst tel. (040) 369369
ul. paolo sarpi 12, videm tel. (0432) 507171
korzo italia 17, gorica tel. (0481) 33300 - 531518
ul. duca d’aosta 16, tržič tel. (0481) 411868
Ul. Flavia 23 - TRST (British at BIC) Business International Centre • Tel. (040) 89921
•	Tečaji angleščine vseh stopenj: za otroke, odrasle in podjetja.,Učno osebje v materinem jeziku z večletnimi izkušnjami v poučevanju in stalno prisotni.
•	Jamstvo, brezplačne dopolnilne lekcije.
•	Brezplačna uporaba učilnic, videoteka, kompjuterji in programska oprema za učenje, knjižnica. »Pass« za brezplačen vstop v učilnice in knjižnice British School v vsej FJK.
•	Lažja izbira naših tečajev z novim načinom plačila na obroke, ki jih nudi Cit, brez obresti in drugih dodatnih stroškov.
University of Cambridge
Local Examinations Syndicate International Examinations
AUTHORISED CENTRE
TRIESTE IT015 UDINE IT027 GORIZIA PET0458
Pogovor s slovenskim strokovnjakom dr. Levom Milčinskim o pojavu samomorov
Ozavestiti smisel za življenje
Vprašanje samomorov pretresa v teh dneh italijansko javnost. Za mnenje smo se obrnili na dr. Leva Milčinskega, enega najbolj znanih slovenskih strokovnjakov na tem področju. Milčinski je eden od ustanoviteljev Jugoslovanskega združenja za preven-cijo samomora, poleg tega je že vrsto let profesor za psihiatrijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Na poklicnem področju ima dokajšnje izkušnje, saj je bil zaposlen v Bolnišnici za duševne bolnike, v nevrološki kliniki, nazadnje pa v Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. Prejel je več nagrad, med drugimi nagrado B. Kidriča (1970) in Kidričevo nagrado za življenjsko delo (1978).
V Italiji, zlasti na Severu, je zadnje čase prišlo do vrste samomorov mladih ljudi. Življenje si so vzelim-ladeniči, ki so bili zvečine že v rednem delovnem razmerju, nekateri so bili iz dobrostoječih družin. Kaj pripelje - po vašem - do tega, da si mlad človek izbere to pot?
Samomor zdravega in nadebudnega mladega človeka je pretresljivo dejanje, toliko bolj, če se za tak konec odločijo (kot se je zgodilo na Južnem Tirolskem) trije mladeniči. Ne bi si upal ponuditi kake preproste formule, po kateri pride do tega. Domnevamo lahko, da je vsak od trojice - preden se je skupaj z ostalima dvema ujel v skupni resonanci - preživljal svojo intimno dramo. Poleg tega pa se je v svojem okolju na koncu znašel na neknačin osamljen. Notranja osamljenost je v zadnji fazi pri ljudeh, ki si sami vzamejo življenje, kar pravilo. Kakšna pa je bila konkretna podoba njihovega intimnega doživljanja v mogoče že dolgotrajnem procesu, ki je privedel do tragičnega konca, bi kvečejmu lahko odkrila psihodinamska študija njihovih osebnosti in resničnih družinskih ter družbenih povezav, individualna raziskovalna metoda, ki so jo Amerikanci, po svoje robato, krstili za »psihološko avtopsijo«.
Nekateri trdijo, da sredstava javnega obveščanja s svojim poročanjem o samomorih spodbujajo ljudi k takšnim tragičnim odločitvam. Ljubljansko Delo (pa še drugi množični mediji) se npr. namerno izogiba tej temi, po drugi strani pa smo,
-----propagandno obvestilo ---
KORFOI
Iz ZDA
Supemolekuh ki izziva
sonce
NEW YORK — Znanstveniki in raziskovalci ne štedijo z utemeljitvami, tako da je bojazen že povsem potrjena: da sonce škoduje koži, namreč.
Poleti je koža »bombardirana« s sončnimi žarki, kar jo vidno kvari in prinaša nezaželeno posledico naraščanja gubavosti.
Vendar pa kot kaže, prihaja iz Amerike pomoč, za katero so poskrbeli prav tisti znanstveni krogi, ki so prvi sprožili alarmni zvonec.
Zamisel se je porodila pri ameriških raziskovalcih Geof-freyu Brooksu in Hansu Shaef-ferju iz New Jerseya, in sicer tedaj, ko sta se odločila, da bosta skušala molekuli retinola povečati moč penetracije v kožo in torej učinkovitost. Da bi torej obogatila možnosti prodiranja retinola v kožno tkivo, sta si Brooks in Shaeffer omislila neke vrste motor: nek enzim sta Uporabila kot nizkoenergetski biloški reaktor za to, da sta na retinol navezala proteinsko verigo, le-ta pa mu je bistveno povečala sposobnost penetracije.
»Ta nova formula,« pravita ameriška raziskovalca, »za kar osem do dvajsetkrat poveča re-tinolovo moč oziroma učinkovitost proti gubam.«
Novo molekulo, ki so jo krstili za »super retinol«, so uporabili za izdelavo kozmetične kre-uie, ki jo proizvaja in prodaja v ameriških lekarnah multinacio-nalna družba Korff iz New Yor-ka.
Nova krema, ki nosi komercialno ime Anti-Age Super, je Pred kratkim že prišla tudi v ovropske in italijanske lekarne.
zlasti na Zahodu, priča senzacionalističnemu pristopu. Kaj menite o tem?
Seveda imajo vzajemni psihološki vplivi, se pravi indukcija (ta je bila na delu seveda že pri končni odločitvi južnotirolske trojice), svojo vlogo tudi pri širšem družbenem odmevu. Samomor je po svoje, čeprav ne v hudi meri, nalezljiv. Iz zgodovine so nam znani primeri verižnih reakcij, ko dobijo tragično preminuli svoje posne-malce. Tudi ta pojav ima že svoj strokovni naziv: »Wertherski efekt«, po znani verigi samomorov mladih ljudi, ki se je razvila po objavi Goethejeve knjižice Muke mladega Wertherja (ko nesrečno zaljubljeni junak napravi samomor). Mnogi se odločijo, da končajo svoje življenje v določenih »točkah«, ki dobijo publiciteto preko časopisov. Npr. most Golden Gate, s katerega je skočilo že nekaj sto ljudi. »Moda« lahko postanejo tudi določeni načini samomora. Pred leti je v eni od ljubljanskih ambulant nanaglo umrla neka bolnica, ki so ji po pomoti vbrizgnili bencin namesto zdravila. Po tem dogodku, ki so ga seveda v časopisju intenzivno obdelali, se je zvrstilo v Sloveniji nekaj samomorov po tej, dotlej neznani, metodi. Zato tudi osebno nisem za to, da se v množičnih občilih poroča o takšnih osebnih tragedijah. Spet bi bilo pa napačno prikrivati statistike samomorov. Ali pa posnemati prakso določenih socrealističnih dežel, kjer so oblasti ocenjevali samomore kot nacionalno in ideološko sramoto.
Mnogi trdijo, da pravi vzrok za samomore tiči v pomanjkanju vrednot.
Kaj sploh so oz. kaj bi sploh morale biti te vrednote?
Da, vrednote. Današnji čas je takšen, da bi bile na lestvici izbranih vrednot materialne vrednote čisto na vrhu.
Po drugi strani pa se moramo zamisliti ob Camusovi drami Kaligula. Glavni junak v tej zgodbi obupa zaradi smrti ljubljene osebe, iz česar sledi, da ljudje nismo vedno srečni. Gauta-ma Buddha pa je pred 2.50 leti spoznal, da se ljudje staramo, zbolevamo in umiramo; razvil je modrost, iz katere črpajo milijoni ljudi. Mislim torej, da nam ne ostane drugega kot sprejeti dejstvo, da se ljudje staramo, zbolevamo in umiramo. Ta okvir pa človeku še vedno pušča dovolj možnosti ustvarjalnega zanosa in spokojne radosti, očiščene samoljubnih stremljenj.
Kako se lahko spoprijemamo s problemom samomora oz. kako sploh damo smisel drugi plati medalje, t.j. življenju?
Jaz mislim, da je smisel za življenje vsakomur že vrojen in v človeku navzoč, naloga vzgoje pa je, da otroku in odraščajočemu to spoznanje ozavestimo. Odločilnega pomena je, da si starši za to prizadevajo z vsem srcem; važno je tudi, kakšen je učitelj kot ..osebnost, kakšen je duhovnik in kakšen družbeni delavec, ki to vlogo prevzema, in tudi dejstvo, ali so zares čiste intencije, ki te uradne in neuradne vzgojitelje vodijo.
Kdo ima ključno vlogo pri soočanju s tem problemom?
Vprašanje je umestno. Kajti to, doslej povedano, so v bistvu načela primarne prevencije samomora, ki so pa,
kot vemo, zelo težko uresničljiva. Takšna prizadevanja bi se morala začeti pri vzgoji staršev, učiteljev, duhovnikov itd., poleg tega pa pri tem ne bi šlo zgolj za posredovanje nekega znanja, temveč privzgajanja določenih osebnostih lastnosti, empatije itd. Vse to »operacionalizirati« pa je praktično nemogoče, če se niti ne vprašamo, kdo naj bo tisti prvi vzgojitelj vzgojiteljev.
Stvarnost zato ostaja pri paliativnih ukrepih, katere bi mogli klasificirati kot sekundarno prevencijo samomora. Naj samo skiciramo kakšna so tovrstna prizadevanja v Sloveniji.
Od 1970. leta govorimo o Centru za prevencijo samomora, ki je v bistvu le skupina psihiatričnih delavcev pod okriljem Psihiatrične klinike v Ljubljani. Ta skupina zbira iz vseh možnih virov podatke o samomorih in poskusih samomorov v Sloveniji, ter s statističnimi prikazi v posebnem biltenu obvešča relevantne forume. Iz Centra izhajajo tudi pobude za intenzivnejši pouk zdravstvenih delavcev in drugih zainteresiranih o spoznavanju in obravnavanju oseb, ki so podvržene nevarnosti samomora. Na to temo se prirejajo simpoziji in kongresi, podpira pa se ustanavljanje posebnih služb (npr. telefonsko službo Klic v duševni stiski ali pa skupinsko terapijo žalujočih svojcev). Ne smemo pa zamolčati, da navzlic vsem tem prizadevanjem pogostost samomorov v Sloveniji ni upadla, temveč je še narasla (resda mogoče deloma na računa točnejše evidence), tako da je sedaj zelo blizu najvišjim številkam na svetu in je koeficient samomorov pri nas okoli 32 na 100.000 prebivalcev na leto. Nekaj to-
lažbe najdemo v tem, da samomorilnost povsod na svetu narašča (in po mnenju funturologov še bo), pa tudi v tem, da smo (skupaj z Madžari, Nemci, Čehi, Švicarji, Avstrijci in, kot kaže, tudi Južnimi Tirolci) Slovenci v tistem srednjeevropskem kotlu, kjer prihaja do največ samomorov na svetu. Italija sodi med dežele z nizko stopnjo samomorilnosti, je pa ta najvišja na severu in najnižja v južnih pokrajinah. Tržaška pokrajina je precej obremenjena.
V poskusih obladovanja tega pojava je na omejneni ravni, tj. na ravni sekundarne prevencije samomorov psihiatrična služba še kar pomemben člen. Kajti pri nas v Sloveniji ima kakih 30 % oseb, ki so podvržene nevarnosti samomora, psihične motnje (npr. depresijo ali pa motnje, ki npr. izvirajo iz alhkolizma itd.) Take osebe potrebujejo psihiatrično zdravljenje in jih je po tej poti mogoče tudi uspešno zdraviti.
Po tem, kar sem povedal, je razumljivo, da psihiatrija pa tudi celotna zdravstvena služba, ne moreta biti odgovorni za samomore. Ta pojav je in mora ostati splošnodružbeni problem.
Glede sedanje »epidemije« samomorov z izpušnim plinom v Italiji pričakujem, da bo tudi ta kot druge spontano ugasnila. Zaželeno bi bilo, da bi psihiatrična služba vse primere po epidiemoiloških in psihodinamnskih načelih diskretno in skrbno obdelala, ne da bi osebne podatke prepuščala množičnim občilom. Le-ti pa bi morali bolj prispevati k odpravi tega socialno patološkega problema.
Zapisal
IVAN VOGRIČ
/'•
I
I
\
>
'\
1
/
I
V
(
V
/
/
/
r
*
i
i
i
%
\
\
i
i
\
^ j
/
#
\
\
\
\
/
'V
1 / / V' \j
r
i
\
\
j
i
f
/
v
r\
i
i
M
f
I
I
r"'**
1 /
I
\
1
t'
I
I
v

I / **#
'---
S
*
1
I
I I I I
/
\
I I I
K
j Poimenovanje ■	I	
Leto ustanovitve :	i	i	
1 Mesto	Pokrajina PoSt. 5t. _J	
| Naslov	Telefon
! Je lokalni aM periferni sedež, ali pa ! sekcija drugega združenja?	
i □ DA	□ NE
	(Ce DA, navedite katerega)
■ Povezave	% | % | %
1 Število članov	prostovoljci do 21. leta	21 - 50 let	več kot 50 let
Usposabljanje prostovoljcev: osnovno □ DA □ NE Ažurniranje:	□ DA □ NE
Področja poseganja pretežno / drugotno / NE
A.	Civilna zaščita B.	Vzgoja, kultura, mir,	□	□	□
mednarodna kooperacija	□	■ □	□
C.	Turizem, šport, prireditve D.	Okolje, ekologija,	□	□	□
kulturne dobrine	□	□	□
E. Zdravstvo, socialno skrbstvo	□	□	□
Vrsta izvajanih storitev in služb			
Se poslužuje zunanjih izvedencev		□ DA	□ NE
Je podpisnik konvencij		□ DA	□ NE
Ima formalne odnose z javnimi ustanovami		□ DA	□ NE
Ime odgovornega za stike in sporočila
Bo poslal svoje delegate na vvorkshopD DA □ NE ADBncnDDED
Ce DA. navesti za katera področja posegov
Bo poslal svoje delegate na srečanje □ DA □ NE
I
I
#
I
\
\
Lj V J
W)
I % /	| I % S
kjO' n,-' čL-n.
i i
i
t
i
i\n/
\
r
t

i \ {
f '• \ v V
' v
5 > t'
O
1.
DA BI POSTAVILI TEMELJE ZA
SREČANJE PROSTOVOLJCEV
V FURLANIJI-JULIJSKI KRAJINI ZAČNIMO S ŠKARJAMI
Prvo srečanje prostovoljcev v Furlaniji-Julijski krajini je pred startom. Da bi ga začeli graditi, zadostuje prijeti škarje v roke in poslati pravilno izpolnjeno prijavnico. Služila bo za izvedbo preštevanja prostovoljcev v naši deželi, hkrati pa bo skupinam, organizacijam in združenjem omogočila, da bodo prejeli pripravljalno gradivo za štiri novembrske workshope. Razčlenjeni bodo na pet dni, zajeli pa bodo »področja posegov«, ki jih je oblikoval Znanstveni odbor: a) civilna zaščita; b) vzgoja, kultura, mir, mednarodna kooperacija; c) turizem, šport, prireditve; d) okolje, ekologija, kulturne dobrine; e) zdravstvo, socialno skrbstvo. Vsak tvorkshop bo udeležencem ponudil obsežen prostor za vzajemno soočanje. Ta dragocena izmenjava izkušenj bo predstavljala »surovino«, ki je potrebna za uresničitev splošnih ciljev srečanja: temeljni in prvi med vsemi je nedvomno oblikovanje jasnega deželnega normativa za področje prostovoljnih dejavnosti.
Pobudnik srečanja je predsedstvo deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine, pri organizaciji pa sodelujeta Deželna federacija italijanskega gibanja prostovoljcev in s strokovno pomočjo Inštitut za mednarodno sociologijo iz Gorice (ISIG).
Izpolnite kupon in ga naslovite na:
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA REGI0NE AUT0N0MA FRIUU-VENEZIA GIUUA
Ufficio stampa e PR - Ul. Carducci 6 - 34133 TRIESTE - TRST
V pričakovanju rezultatov z washingtonskega posvetanja IMF
Borze pod vplivom dražje nafte Dolar močnejši, funt šibkejši revež
NEW YORK — Borze z devizami in vrednostnimi papirji so bile tudi ta teden pod močnim vplivom dogajanj v Perzijskem zalivu, katerim pa so se pridružili še negativni učinki zaradi dražitve petroleja. V New Yorku se je west texas intermediate podražil v petek na 35,43 dolarja za sod, a pred-tem mu je kotacija poskočila celo do 35,60 dolarja, kolikor ni znašala že od marca 1980! To gre pripisati med drugim rastočim problemom, s katerimi se ubadajo ameriške rafinerije, in zaostritvi napetosti v Zalivu, zaradi česar je Svetovna banka napovedala, kot znano, da se bo nafta podražila, ko bi prišlo do vojne, na 65 dolarjev za sod.
Zdaj je pozornost vseh uprta v zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v Washingtonu, posebno še, ker so evropske denarne oblasti pokazale naklonjenost do morebitnega zrahljanja obrestnih mer v Ameriki. To je pomagalo dolarju, da se je predvčerajšnjim okrepil in v
Pred sredinim zasedanjem CIPI o Enimontu
Adolfo Battaglia hoče privatizacijo
NEAPELJ — »Podjetništvo naj izkoristi to priložnost in omogoči privatiziranje kemijske industrije. Čudno bi bilo, ko bi zasebnik vrnil Enimont državi: to bi bil edinstven primer v zgodovini, ko bi se privatnik odločil za podržavljanje.« Tako je dejal minister za industrijo Adolfo Battaglia na posvetu mladih industrijcev v Capriju o "vlogi države in tržišču". »ENI mora avtonomno določiti svojo ceno, Montedi-son se mora avtonomno odločiti, kaj storiti, CIPI pa naj opredeli cilje industrijske politike in naj ne postavlja omejitev,« je dodal minister, s katerim so soglašali liberalci: »Pomesti je treba s sklepi "dirigistič-nega tipa", zlasti s sklepom, da mora imeti ENI v Enimontu vsaj 25-odstotni delež.« In kaj pravi predsednik ENI Gabriele Cagliari? »Mi mirno čakamo, kaj do odločil CIPI v sredo. ENI je velik in lahko prevzame vsakršno breme, ki je potrebno za prevzem Eni-monta. Skratka, v kemijskem sektorju smo in v njem bomo tudi ostali!« Na sredini seji medministrskega odbora za industrijsko načrtovanje (CIPI) bodo rešili tehnične vidike operacije Enimont-Montedison-ENI, nakar bo stekel 30-dnevni rok, v katerem mora ENI določiti ceno za svoj delež 40% pri Enimontu, Monte-dison pa se odločiti, če ga sprejme ali ne.
rasla za 50 stotink dolarja na 389,75 dolarja za unčo. Zanimivo je, da mu je poskočila sredi poslov kar na 394,14 dolarja, vendar je takoj nato padla, ker se je naenkrat nasulo na trg 250.000 unč zlata z Bližnjega vzhoda. Na ceno ni torej vplivala pomoč emisijskih zavodov funtu šterlingu, pač pa se ponavlja praksa, po kateri začno na debelo prodajati zlato, brž ko mu cena doseže mejo 390 dolarjev; to velja še predvsem za Sovjetsko zvezo, vendar predvčerajšnjim na tržišču niso zasledili sovjetskega zlata. Splošno prevladuje mnenje, da bo cena še naprej kolebala v pasu 375-390.
Na borzah z vrednotnicami je bil trend vseskozi negativen. Milanski MIB je nazadoval v vsem tednu za 8,40% in povečal zgubo nasproti 2. januarju na -18,2%. New Yorški Dow Jones je padel za 2,02%, frankfurtska borza je nazadovala kar za 6,92%, v Zririchu so zaznamovali poslabšanje za 4,18%, londonski indeks je zdrknil za 3,27%, pariški pa za 4,3%.
Inž. Giorgio Tombesi na zagrebškem velesejmu
Avtonomni račun potrebno ohraniti
TRST, ZAGREB — »Zagrebški velesejem je v odnosih z jugoslovanskim trgom še zmeraj važna referenčna točka za številne tržaške poslovneže, trgovce, male industrijce in poddobavitelje,« je izjavil predsednik Trgovinske zbornice v Trstu Giorgio Tombesi po ogledu paviljona, ki ga je v Zagrebu uredila Zbornica in v katerem razstavlja 16 specializiranih tržaških podjetnikov, s katerimi se je inž. Tombesi tudi pogovoril. Na čelu tržaške gospodarske delegacije se je Tombesi sešel s hrvaškim ministrom za stike s tujino Zdravkom Mrsičem, ki mu je potrdil voljo po nadaljnjem utrjevanju tradicionalnih kanalov gospodarskega sodelovanja z Italijo in zlasti z mejnim območjem. Enako je menil predsednik Gospodarske zbornice Hrvaške Petovič in soglašal, da je treba obvarovati tržaški in goriški avtonomni račun, »ki je skoro 40 let koristen mehanizem zlasti v času valutnih restrikcij, sicer pa emblematično sredstvo za razvijanje dobrososedskih odnosov«. Tržačani so proučili s trgovskim svetnikom pri italijanski ambasadi v Beogradu dr. Nardijem in direktorjem urada ICE v Zagrebu dr. Tabaiem možnost krepkejše udeležbe na velesejmu 1991, ko bo vlogo "partnerja" igrala Italija (letos jo Z. Nemčija). Velesejem se konča danes.
Italiji pridobil 5 lir (1.176,395 proti 1.171,75 lire). Hkrati se je lira učvrstila nasproti večini drugih valut znotraj evropskega denarnega sistema, tako tudi nasproti marki: potem ko je celo dvakrat presegla stopnjo osrednje paritete (748,217 lire za marko), se je v petek zboljšala na 744,72. Ponoven skok dolarja je vnovič hudo potlačil funt šterling, ki je zgubil na vrednosti na vseh borzah, tako da so morale poseči v njegovo obrambo bodisi britanska kot nemška in ameriška centralna banka. Angleški denar je bil sicer še naprej pod vplivom izjave guvernerja Bundesbanke (in poznejše izjave britanske ministrske predsednice), da funt šterling ne pojde še tako kmalu v evropski denarni sistem. Britanski denar so ocenili predvčerajšnjim v Milanu na 2.197,25 lire proti 2.207,15 prejšnji petek, v New Yorku pa je veljal 1,8430 dolarja proti 1,8740.
Medtem se je zlato rahlo podražilo: v New Yorku mu je petkova cena na-
____gospodarsko pismo iz Slovenije
Lov na zamujeni tečaj
Kot piskrovez je začel Markovič povezovati lonec, ki se mu je čez poletje precej obtolkel in napokal. Povezuje ga zato, da bi v loncu obdržal tisto, kar je letos uspel natočiti vanj. Skuša obdržati kar precej ugodne izvozne dosežke (natančneje povedano: skuša doseči, da bi letos imela država za 30 milijard dolarjev deviznega zaslužka) in skuša zdržati inflacijo, ki se skuša spet razbohotiti. Veziva so klasična. Markovič spet uvaja izvozne spodbude za tiste, ki se lahko pohvalijo s čistim deviznim zaslužkom, ponovno je odobril dokaj močan uvoz; znova zahteva zmanjšanje plač oziroma spoštovanje zakona o plačah; zahteva tudi, da se državni izdatki po republikah zmanjšajo za 15 odstotkov.
Taki ukrepi so bili pričakovani. In pričakovati je bilo tudi, da bodo šli eni ukrepi zlahka od rok, da pa bo pri izpeljavi drugih precej težav.
Vsekakor je ponovno uvajanje stimulacij za izvoznike tisti ukrep, ki je najmanj sporen, če hoče vlada obdržati visok izvoz. Sam po sebi tak ukrep sicer ni dober. Zanj je namreč treba zbrati precej denarja. Zvezna vlada trdi, da bo šlo za devizne spodbude 3,5 milijarde dinarjev (torej okrog pol milijona mark). Ta denar je treba dobiti iz ti. realnih virov, se pravi od davkov, kar ni lahko. Vse drugo, na primer tiskanje novega denarja za izplačilo izvoznih spodbud, močno pritiska na inflacijo. Tudi denar iz realnih virov pritiska na inflacijo, čeprav posredno. Zbrati ga je namreč treba v državni blagajni. Večanje davkov ima vedno tudi vpliv na cene.
Po drugi strani je uvedba stimulacij za izvoznike priznanje zvezne vlade, da tečaj ni povsem realen. Opozorilo zvezne vlade, da so izvozna izplačila v bistvu spodbuda za hitrejše prilagajanje izvozne industrije novim tržnim zahtevam, ni prepričljivo. Toda Markovič ne sme priznati, da je dinar precenjen, saj se mu bo sicer gospodarski program sesul sam od sebe. Ali kot smo že zapisali: Markovič mora uporabiti vso razpoložljivo orožje za obrambo konvertibilnosti dinarja.
Takšno orožje so seveda tudi uvozni kontingenti, s katerimi skuša vplivati na domače tržne in censke razmere. Ukrep je razumljiv. Slabši letošnji pridelek namreč sam od sebe pritiska na
cene. Koruza se na primer zaradi tega na novosadski borzi že močno draži, čeprav jo po visoki ceni nihče še ne kupuje in je ponudba veliko večja od povpraševanja. Koruzo je treba zaradi tega uvoziti, tako kot je treba uvoziti še veliko drugih pridelkov. K sreči so vsi ti pridelki na svetovnem trgu sorazmerno poceni in se v zadnjem času celo nekoliko cenijo. Ne samo z uvoženo hrano, tudi s precej drugimi izdelki iz tujine skuša narediti na domačem trgu več censkega reda. V ta namen je zvezna vlada pripravljena odriniti kar milijardo dolarjev.
Prav uvoz bo po vsej verjetnosti močno razkačil precejšen del jugoslovanskega gospodarstva, zlasti tistega iz južnega dela države, kjer se bodo že sicer jezili zaradi izvoznih spodbud, ker se jih bo večina stekla na severozahod države, k najmočnejšim izvoznikom. Zvezna vlada lahko pričakuje ostre kritike predvsem iz srbskih in vojvodinskih poljedelskih krogov, ki jim zaustavljanje dražitve pridelkov ni po godu. Spet bo najbrž slišati poudarjeno pesem o tem, kako veliko ceno plačujejo posamezni deli države za Markovičev gospodarski program. Taka pesem se bo seveda še naprej slišala tudi iz severozahodnih krajev, ubrana pa bo na precenjenost tečaja dinarja.
V skupščini mora zvezna vlada poslušati druge očitke, ki jih delijo predvsem sindikati, namreč: da nikakor ni možno omejevati plač in da je povsem neustrezen zakon o plačah, ker zahteva od tistih, ki hočejo dvigovati plače, da delavcem izdajo tudi delnice. Zelo ubrano je mnenje, da vlada nikakor ne sme povečevati zveznega proračuna, zlasti pa ne more istočasno zahtevati, da se poveča zvezni proračun in da naj se zmanjšajo javni stroški V republikah. Ta preizkušnja bo za vlado zelo huda, tudi zaradi političnih vzrokov. V zvezni blagajni mora iskati denar za take ukrepe, kot so izvozne spodbude, nikakor pa ga ne zna odtrgati tistim, ki so naj večji porabniki denarja iz zvezne blagajne (na primer armadi).
A vlada je kljub temu optimistična, čeprav teče nenavaden eko-nomsko-političen tek čez drn in strn. Vsekakor pa skuša dokazati, da to ni njen zadnji krog.
JOŽE PETROVČIČ
Simest
Družba za mešana podjetja Simest, ki bi morala finančno podpirati skupna vlaganja oziroma operacije joint-venture v vzhodnoevropskih državah z Jugoslavijo vred, je še zmeraj samo na papirju. Mešana poslovna banka, ki jo je napovedal minister za zunanjo trgovino Renato Ruggiero marca na italijansko-jugoslovanskem seminarju z naslovom "Jugoslavija: novi gospodarski tok in perspektive sodelovanja z Italijo" v Milanu, bi morala biti sad sodelovanja med zasebnim in državnim kapitalom; večinski delniški delež 51 % naj bi imela država, in manjšinski delež 49% zasebniki.
Nastal pa je zaplet statutne narave: kako naj si družabniki porazdelijo mesta v upravnem svetu Simesta? Ne gre za imena, pač pa za težo posameznih delničarjev v tem svetu: 51% družbinega kapitala bo v rokah zakladnega ministrstva, 49% pa v rokah privatnih delničarjev ABI, IMI in Me-diocredito Centrale. Državi pritiče torej večina v upravnem svetu: 5 članov na 9 - od preostalih štirih bi dva zastopala Mediocredito, po eden pa ABI in IMI. To pa vznemirja manjšino, ki ne mara ničesar podpisati, dokler ne dobi jamstva, da se bo ta dogovor spoštoval tudi, ko bi ministra Ruggie-
- kdaj?
ra nasledil kdo drug. Zadevo so zaupali notarju, čas pa teče in z njim se izgubljajo dragocene priložnosti.
Kakor rečeno, je vest o načrtu za ustanovitev Simesta prvi sporočil minister za zunanjo trgovino na marčnem seminarju v Milanu, ki se ga je udeležil tudi njegov jugoslovanski kolega Franc Horvat. Renato Ruggiero je tedaj pojasnil, da bo družba Simest omogočila italijanskemu, prvenstveno malemu in srednjemu podjetništvu lažji prodor na vzhodnoevropsko tržišče in to s prav posebnim ozirom na Jugoslavijo, ki da ji je treba dati prednost in s katero da mora Italija »skupaj investirati, skupaj proizvajati in skupaj tvegati«.
O seminarju smo 23. marca zapisali, da je bil bolj deklarativnega značaja, vendar pa se nam deklarativna ni zdela tudi ministrova napoved o ustanovitvi Simesta. Eno so seveda želje in drugo njihovo uresničevanje, posebno še tedaj, ko morata skupaj zavihati rokave državni’’’ in zasebni kapital. Zgovoren primer, kako težko je takšno sobivanje, pa je Enimont, ki ga je pobralo, še predno je shodil.
DRAGO GAŠPERLIN
COMP03/1
Computer house
Osebni računalniki IBM POS blagajniški terminali IBM
Telefonske napeljave ITALTEL TELEMATICA PC AMSTRAD in OLIVETTI Fax in kopirni stroji SHARP
Pooblaščenec
Personal
Computer
TRŽIČ - Ul. Roma 19 - Tel. (0481) 411295 Fax (0481) 798488
Devin-Nabrežina - Tel. (040) 208924
Katere so značilnosti police proti tatvinam
Nadaljnja analiza nam pokaže, da jamstva, ki jih daje polica proti tatvinam, navadno ne zadevajo tatvine s spretnostjo ali s potegom in prilastitve tujega blaga z goljufijo ali drugače. Polica pa ne omejuje le pahljače deliktov proti premoženju, marveč določa tudi nekatera pravila, kako je treba zaščititi dobrine, ki so predmet zavarovanja.
V prvi vrsti se navadno zahteva, da mora biti hiša trdno sezidana ali tudi sicer zgrajena s solidnim materialom. V poštev lahko pride na primer zgradba, katere zunanje stene so iz drevesnih debel, ne pa taka, ki ima zunanje stene iz vezanega lesa ("compensato"). Z drugimi besedami: diafragma iz vezanega lesa ni dovolj trdna, da_ bi uspešno kljubovala poskusu vdrtja v hišo. Še: strešni rob - če ga ne sestavlja podstrešje iz armiranega betona, ki je vseskozi povezano z zunanjimi stenami - mora biti dvignjen najmanj 4 metre od tal ali kakšne druge redne uporabne površine (tudi gladine stoječe vode ali vodnega toku). Nazadnje morajo biti vsa zunanja okna in vrata, ki so dvignjena od tal manj kot 4 metre, zaščitena z najmanj 15 milimetrov debelimi zaklepi iz polnega lesa ali pa z najmanj 0,8 milimetra debelimi zaklepi iz jekla in zaprta z varnostnimi ključavnicami ali z zapahi, ki jih obračamo samo z notranje stani. Prav tako pa so lahko okna in vrata zaščitena z najmanj 15 milimetrov debelo in k zidu pritrjeno mrežo iz polnega železa.
Pogoji, ki jih vsebuje polica, predpisujejo, da škoda, do katere pride iz katerega koli razloga, ni povrnljiva, če ni zgoraj navedenih varnostnih sredstev oziroma, če ta ne delujejo, če ni torej vse zaklenjeno. Ta zadnji pogoj pa ne velja za stanovanjska okna v primeru, da se nahajajo v prosto-
rih, ki so predmet zavarovanja, ljudje. Če pride v slednjem primeru do škode, zavarovalnica vsekakor ne poplača celotne škode, temveč samo 80 odstotkov.
Zavarovalna polica proti tatvinam, predvideva možnost, da so lahko prostori, v katerih se nahajajo zavarovane stvari, zaščiteni tudi z manj učinkovitimi zaklepnimi sredstvi od gori navedenih. V tem primeru pa se to pozna na vrednosti police in na samem odškodninskem znesku.
Samoumevno je, da se lahko pravila, ki smo jih nanizali, tudi občutno spremenijo glede na razsežnosti rizika, pred katerim se moramo zavarovati. Z drugimi besedami to pomeni, da so zahteve zavarovalne družbe v zvezi z zaklepnimi sredstvi mnogo bolj točne pa tudi strožje, če je treba zavarovati, denimo, draguljarno; v takšnih primerih zavarovalec pogostokrat zahteva od zavarovanca tudi namestitev posebnih alarmnih naprav proti vlomu in ropu, kakor tudi železnih blagajn (tudi posebnih, kot na primer tempiranih, s kombinacijo idr.). Povsem drugače pa je, če gre za zavarovanje skladišča z odpadnim železnim materialom, ki pač ni tako vabljiv za tatove kakor zlatarna.
Poleg vabljivosti predmetov, ki jih zavarujemo, pa je treba računati še s tem, kje se to blago nahaja. Ravno zaradi tega niso zavarovalne police proti tatvinam enake na vsem italijanskem ozem- . lju, ampak je slednje porazdeljeno na razna območja. Nadaljnji diverzifikacijski elementi so: kje je v teritorijskem pogledu rizik (v mestu, na podeželju in tako naprej), je hiša, ki se zavaruje, pravi dom ali samo počitniška, gre za kondomini-alno stanovanje ali pa hišo oziroma vilo?
Pišite in odgovorili bomo na vaša vprašanja o zavarovanju!
PRIMORSKI DNEVNIK - Rubrika zavarovalni problemi ali pa NORICUM - Ul. Valdirivo 21 - Trst
Stekla je akcija za nakup novega šolskega vozila
Špetrski dvojezični center se prebija skozi hude težave
ŠPETER Šolska vrata so se odprla, to je trenutek, ko ugotavljamo stanje in probleme naših šol, ko o njih razmišljamo, ko so nam še posebno v zavesti.
Nemalokrat je začetek šolskega leta povezan tudi s praktičnimi problemi: tu manjkajo učilnica, tam pušča streha, spet drugje občina ni primerno poskrbela za prevoz otrok.
Dvojezično šolsko središče v Špetru tudi ni brez takih problemov, le da nima za seboj države, pokrajine ali občine, ki bi za vse to skrbele.
V vrtcu in petih razredih osnovne šole je letos 61 otrok, to pa pomeni, da postajajo prostori že pretesni. Tako je bilo treba za en razred še urediti dodatno učilnico v stanovanju v isti stavbi, kjer je šola, tako da morajo učenci v razred po zunanjem stopnišču.
Poseben problem pa je prihod otrok v šolo in odhod domov. Nekateri prihajajo v špetrsko središče tudi iz močno oddaljenih krajev in različnih smeri, skoraj vsi pa potrebujejo od šole organiziran prevoz. Ta je v celoti poverjen šoli, saj občinski šolski avtobusi ne smejo voziti otrok izven občine.
Do lanskega leta je bilo mogoče s še sprejemljivim urnikom (tako da otroci niso odhajali od doma pred 7.15 in se vračali po 17.30) urediti prevoze s šolskim kombijem, letos pa je eno vozilo odločno premalo in ostaja cela vrsta krajev in družin nekritih. Začasno so priskočili na pomoč nekateri . starši, vendar je to rešitev, ki ne ' more postati pravilo, saj tveganje v takem primeru gotovo ni nere-levantno.
Zato je Zavod za slovensko izobraževanje začel z nabiralno akcijo za nakup drugega šolskega vozila, s katerim bi vsaj za silo izpolnili te vrzeli. Obenem poziva vso slovensko javnost, da s prostovoljnimi prispevki priskoči na pomoč.
Lahko prispevate na tekoči račun št. 50052, Banca Popolare di Cividale, podružnica iz Špetra -S. Pietro al Natisone.
Kljub številnim težavam je v špetrskem vrtcu vedno zelo živo
Slovenska komisija PSI s tajnikom Zanfagninijem
VIDEM — Z deželnim tajnikom PSI odv. Pierom Zanfagninijem so se prejšnji večer v Vidmu sestali člani slovenske deželne komisije socialistične stranke. Govor je bil o raznih vprašanjih, je rečeno v tiskovnem poročilu, ki zanimajo dejavnost slovenskih socialistov kot tudi vso slovensko narodnostno skupnost. Pozitivno je bila ocenjena pobuda komisije, da pride čim-prej do ponovnega sklica izvoljenih svetovalcev slovenske narodnosti, kar je že naletelo na ugoden sprejem pri drugih skupinah, ki pridejo na tem področju v poštev. Pozitivno je, po mnenju deželnega tajnika stranke in slovenske deželne komisije, da prihaja tudi do pobud, ki bi oživile nekdanjo enotno slovensko delegacijo. Kar pa se njenega strankarskega zastopstva tiče je PSI mnenja, da se ni mogoče več omejiti samo na predstavništva PSI, KPI in SSk, marveč, da je to treba razširiti še na druge stranke, ki so na zadnjih volitvah izvolile slovenske predstavnike. Tu sta mišljeni predvsem krščanska demokracija in zeleni, ki so v Benečiji in na Goriškem izvolile v krajevne uprave svoje deklarirane slovenske predstavnike. Pravilno bi bilo zaradi tega, da sta tudi ti dve stranki di-
rektno angažirani v enotni delegaciji.
Na sestanku je bil tudi govor o dveh skorajšnjih shodih, je še rečeno v tiskovni noti, na katerih bo znotraj PSI govor o slovenski problematiki. Tu je mišljena deželna konferenca PSI o slovenski problematiki, na kateri bo govor o splošnih vprašanjih, o manjšinskem zakonu, o odnosih z drugimi strankami ter manjšinskimi organizacijami, o odnosih z novo politično realnostjo v Sloveniji. O upravnih zadevah bo tudi govor na sestanku Slovencev izvoljenih na listah socialistične stranke.
Poseben poudarek je bil dan na sestanku slovenskih socialistov z deželnim tajnikom Zanfagnignijem odnosom med PSI in vsemi drugimi manjšinskimi komponentami. Ti odnosi morajo temeljiti na odkritem soočanju demokratičnega pluralizma in v pravilnem vrednotenju vloge in tudi teže manjšinskih ustanov ter političnih strank, ki so odraz tukajšnje večstrankarske demokratične družbe. Med Slovenci ima socialistična stranka veliko opore in svojo pomembno težo, se zaključuje tiskovno poročilo, kar so dokazale tudi letošnje spomladanske volitve.
h Delamarisa, kjer predelujejo ribje odpadke
Zaudarjajoči vonj buri duhove Izolanov
IZOLA — Oster, zaudarjajoči vonj, ki se širi iz Delamarisovega obrata, v katerem predelujejo ribje odpadke v moko in olje, je tako rekoč železna tema pritožb in pripomb Izolanov. Na julijski seji občinske skupščine je ena od delegatk neprijetne zračne izpuhe povezala tudi z malomarnim odnosom odgovornih v Delamarisu in zahtevala pojasnilo, kaj so inšpekcijske službe in v sami tovarni ukrenili, da Izolanom ne bi bilo več treba stiskati nosov.
Sanitarna inšpektorica Mira Gorišek je v svojem odgovoru napisala, da je njihova služba poostrila nadzor nad sproščanjem smrdljivih emisij iz Delamarisove tovarne. Ugotovili so, da so glavni izvori sproščanja zaudarjajočega zraka obrat za predelavo ribjih odpadkov v ribjo moko in olje, številne okvare na čistilni napravi, ki so jo postavili leta 1986 in je še vedno v tako imenovani fazi preizkusnega obratovanja ter komunalna neurejenost dela tovarniškega kompleksa skupaj z obstoječo dotrajano greznico. Inšpekcijske službe so zato izdale tudi nekaj odločb in sicer za izdelavo sanacijskega programa za odpravo izvora smrdljivih emsij in prepoved o sočasni predelavi ribjih odpadkov v moko in olje, odločbo o zagotovitvi minimalnih sanitarnotehriičnih razmer z rednim vzdrževanjem prostorov, proizvodne opreme in okolice. Odlož-bo za odpravo anpak na čistilni napravi ter za gradnjo kanalizacijskega priključka na mestno kanalizacijo. Konec julija je sanitarna inšpekcija tudi prepovedala predelavo odpadkov v ribje olje predvsem zaradi neprimernosti tehnološkega postopka separacije in dotrajanosti speratorja.
Sanitarna inšpekcija pa je ob pregledih po izdanih odločbah ugotovila, da so se z nekaterimi posegi v sami tehnologiji predelave smrdljive emisije nekoliko zmanjšale, manjše onesnaževanje ozračja pa gre tudi na račun red-
nega vzdrževanja sicer dotrajane predelovalne opreme in tehnologije.
Na delegatsko vprašanje je odgovoril tudi direktor Delamarisa Vinko Franetič, ki pojasnjuje, da ima vsaka tovarna za predelavo rib v svojem sklopu tudi obrat za predelavo ribjih odpadkov v moko in olje. S takim obratom bi morali praviloma zmanjšati onesnaženost okolja, saj v koristne izdelke pridelajo velike količine maščob in tehnoloških odplak. Vendar se v Delamarisu zavedajo, da je ravno obrat za predelavo ribjih odpadkov eden od najbolj dotrajanih. Zmanjšanje smrdljivih emisij so letos dosegli s številnimi ukrepi pri rednem vzdrževanju in hitrejši odpravi napak, ki se pojavljajo na opremi za predelavo in z usposodobitvijo stolpa in postavitvijo biofiltra za »pranje« plinov, ki nastajajo pri kuhanju odpadnega ribjega olja. V tovarni so tudi pokrili jaške, v katerih se stekajo odpadne maščobe, hkrati pa skrbijo za redno dizenfekcijo in dezinsekcijo obrata za predelavo ribje moke. S tem pa seveda niso dosegli stanja, ki bi zadovoljilo tako odgovorne v Delamarisu kot tudi Izolane, ki živijo v neposredni soseščini tovarne. Zato so v juniju izdelali predinvesticijsko študijo ekološke sanacije Delamarisa. Po tej študiji bi morali v izolski tovarni postaviti nov obrat za predelavo ribjih odpadkov in sanirati napake na čistilni napravi. Samo za postavitev novega predelovalnega obrata bi potrebovali približno dva miliona mark. Predinvesticijsko študijo so zato poslali na razpis republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanja prostora, kajti računajo, da bi za uresničitev projekta morali tudi od republike dobiti določena sredstva, s pomočjo katerih naj bi se že v prihodnjem letu lotili postopne odprave vzrokov onesnaževanja okolja.
IZTOK UMER
V istrskih gozdovih začetek uradnega »lova« na tartufe
BUZET — V istrskih gozdovih se je začel uradni »lov« na tartufe. Te cenjene gomolje bo letos s pomočjo 2.500 posebej izurjenih psov nabiralo približno tisoč tartufarjev. Buzetsko gozdno gospodarstvo Istra ter bujska, pazinska in labinska Šumafija bodo v družbene gozdove dovolili vstop le tartufar-jem, ki bodo imeli posebne dovolilnice, poostrili pa bodo tudi nadzor nad nabiranjem, še posebej pa pri prodaji tartufov. Zaradi visokoh cen in izjemnega zanimanja zlasti italijanskih kupcev namreč vsi vedo, da nabiralci večino tartufov prodajo po skrivnih kanalih.
Kot je povedal v. d. buzetskega vodnega gospodarstva Istra Radovan Lukačič, so letos natisnili tisoč dovolilnic, ki si jih bodo nabiralci tartufov lahko priskrbeli ob dnevih odkupa, in
sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih na odkupni postaji v Livadah pri Motovunu. Dovolilnica stane 2.000 dinarjev, kar je v bistvu vrednost pol kilograma tartufov srednjega razreda. V Motovunski gozd pa do smeli nabiralci le med 7. in 18. uro. Istra je tudi določila letošnje odkupne cene. Za kilogram tartufov z več kot 10 dekagrami bodo plačali 8.000 dinarjev, kilogram tartufov s težo od 5 do 10 dekagramov bodo odkupovali po 5.500 dinarjev, od 1 do 5 dekagramov po 4.000 dinarjev, za tartufe, ki bodo lažji od 1 dekagrama, pa bodo plačali 1.000 dinarjev za kilogram. Nabiralcu, ki pri sebi ne bo imel dovolilnice, bodo odvzeli vse nabrane tartufe in ga prijavili sodniku za prekrške.
L U.
TVOJA ŠOLA ZA:
FRIZERSTVO ESTETIČARSTVO MASAŽO NEGO OBRAZA
MANIKIRSTVO in PEDIKIRSTVO
zlatarska obrt, modno kreatorstvo, shiatzu,
Hnfodrenaža, plantarna refleksologija.
TRST - Ul. Battisti 17 - Tel. (040) 370909 - 371309 VIDEM - Ul. Pulesi 4 (vog. Ul. Mercato Vecchio) - Tel. (0432) 297238 pORDENON - Ul. Torricella 2 (stran. Ul. Vavallotti) - Tel. (0432) 522434
SCUOLA EDI LE
ŠOLA ZA GRADBINCE
TRST
Miramarski drevored 89 Tel. (040) 43626
Gojenci šole za gradbince v spremstvu ravnatelja, podravnatelja in učnega osebja na ogledu gradbišča novdga nogometnega stadiona »Nereo Rocco« v Trstu.
POKLIC
V KATEREM SE VSAKDO
IZKAŽE S SVOJIMI
IDEJAMI IN USTVARJALNOSTJO
VPISOVANJA SE NADALJUJEJO brezplačna vpisnina in obiskovanje
TEČAJI ZA:
zidarje, polagalce ploščic, tesarje, gradnjo montažnih objektov.
Zajamčena zaposlitev
pri tržaških podjetjih,
ki skupno s sindikati upravljajo šolo
Jutri politični vrh KD-PSI-SSk
PRI znova glasno grozi s krizo krajevnih uprav
Pogovor z novima ravnateljema Ksenijo Dobrih in Jožkom Bašo
Kvaliteta in strokovnost temelj nadaljnjega razvoja slovenske šole
Tržaška petstrankarska koalicija je znova na robu politične krize. Republikanci namreč grozijo z odstopom iz občinskega in pokrajinskega odbora, če partnerji v večini (v prvi vrsti KD in PSI) ne bodo sprejeli nekaterih njihovih programskih zahtev, dejansko torej če jim ne bodo priznali več oblasti v obeh upravah. Zadržanje PRI, ki vsaj že štiri mesece glasno grozi s krizo, že meji na farso, tako da javno mnenje, ki sicer s težavo sledi političnim dogajanjem, dejansko ne ve kdo pravzaprav pije in kdo plača. Gotovo je le, da smo znova priča »velikim manevrom« v večinskem zavezništvu v pričakovanju napovedanega političnega spopada za štafeto januarja prihodnjega leta.
S tem vprašanjem je hočeš nočeš povezan tudi morebitni vstop Slovenske skupnosti v koalicijo, o katerem imajo večinske stranke zelo različna mnenja. KD je za takojšnjo izvolitev Zorka Hareja v pokrajinski odbor, to usmeritev podpirajo tudi liberalci in delno socialdemokrati, republikanci pa so, kot znano, proti. PSI zagovarja neke vrste vmesna stališča, v bistvu pa noče krize.
Sporazum, ki so ga svoj čas podpisali pokrajinski tajniki KD, PSI in SSk, predvideva vstop SSk v večinsko koalicijo. »Mi nismo za vstop v večino za vsako ceno. Obstaja nek dogovor, če mislijo, naj ga spoštujejo, v nasprotnem primeru je to njihova stvar«, nam je dejal pokrajinski sekretar SSk Op-
pelt, ki je mnenja, da skrivajo polemike o vstopu SSk v pokrajinski odbor samo velika in znana razhajanja znotraj večine. Opelt vsekakor ni bil seznanjen z napovedanim petkovim sestankom med SSk in tajniki petstran-karske koalicije, medtem ko se bo udeležil jutrišnjega srečanja pokrajinskih tajništev KD, PSI in SSk. Na sestanku bo tekla razprava o političnem položaju na pokrajinski ravni in verjetno tudi o sredini seji pokrajinske skupščine, ki ima vsekakor na dnevnem redu odstop demokristjanskega odbornika Braita. Po tragični smrti svetovalca Bonata, ki je iz listarskih vrst pristopil k socialistom, se je Croz-zolijev pokrajinski odbor znašel čez noč brez potrebne številčne večine, zato se marsikomu mudi, da se položaj v zvezi z morebitnim vstopom Hareja v odbor (ali v večino) čimprej primerno razčisti.
Jutri se bo medtem sestal tržaški občinski svet, ki ima na dnevnem redu vrsto upravnih zadev, veliko zanimanje pa vlada za oceno dokumenta KD o raziskovanju vojnih in povojnih tržaških let. Resolucija, ki so jo poleg načelnika skupine Pangherja podpisali še svetovalci Tripani, Molinari, Co-darin in Ambrosi (zastopniki vseh notranjih struj KD) obvezuje župana, naj se zavzame za ustanovitev italijansko-jugoslovanske komisije zgodovinarjev, ki bi s strokovnega zornega kota razčistila tista sporna dogajanja.
Z novim šolskim letom je za slovenske osnovne šole nastopila razveseljiva novost, ki je obogatila ravnateljski kader, didaktično ravnateljico Lučko Križman pa razbrenila težkega posla, da je sama vodila (sicer ob pomoči namestnikov) kar pet osnovnošolskih ravnateljstev na Tržaškem. Z ministrsko odredbo sta namreč Jožko Baša in Ksenija Dobri-la sprejela v roke vajeti svetoivan-skega oziroma dolinskega didaktičnega ravnateljstva. S kakšnimi občutki sprejemata novo delovno odgovornost, kakšne so po njunih pričakovanjih sončne ter senčne strani novega poklica? Da bi izvedeli odgovor na ta vprašanja, smo ju zaprosili za krajši pomenek.
Jožko Baša se s poučevanjem ukvarja že več kot 15 let. V Ljubljani je diplomiral iz ekonomije, ponovno je diplomiral v Trstu, v Ljubljani pa je tudi redno študiral slavistiko na filozofski fakulteti. Šolsko kariero je začel na slovenski osnovni šoli, nato je bil redni profesor na italijanskih šolah in na trgovskem zavodu Žiga Zois. Štiri leta je poučeval tudi na tržaški univerzi.
»Nova organizacija pouka na osnovnih šolah po modularnem sistemu je za šolnike in seveda ravnatelje,yelik izziv, saj zahteva večji strokovni pristop in boljšo pripravljenost v dodeljenih predmetih. V teh dneh spoznavam, da je ravnateljevanje skrajno zapleten
posel: v nekaj urah se ti nabere kopica problemov, od katerih zahteva vsak svojo specifično rešitev. Nekaj jih rešiš sam, za druge se moraš posvetovati z bolj izkušenimi kolegi, za tretje pa se moraš obrniti na samega šolskega skrbnika. Nič čudnega, saj ima ravnatelj sklop nalog. Od didaktično-peda-goških do upravnih in socialno-poli-tičnih. Predsedovati in sodelovati mora v zbornih organih, koordinirati mora didaktične in vzgojne dejavnosti, pospeševati posodabljanje pouka in eksperimentacijo, uveljavljati predpise in upravna navodila, voditi stike z izvenšolskimi organi, kot so krajevne uprave in zdravstveni uradi, ob vsem tem pa še omogočati pretok informacij znotraj šolskih organov, pa tudi z zunanjim svetom. Za svoje delo je seveda disciplinsko, civilno in materialno odgovoren. Upravnih opravkov je toliko, da birokratsko delo rado prevlada nad vzgojno-didaktičnim.«
Jožko Baša bo vodil štiri osnovne šole v Rojanu, Barkovljah, pri Sv. Ivanu in na Katinari ter štiri otroške vrtce, od katerih dva občinska, dva pa državna. S kakšnim vodilom? »Opraviti svoje delo po najboljših močeh, pristopati k problemom z največjo zbranostjo in jih reševati v skladu s potrebami šole in slovenske skupnosti.«
Ksenija Dobrila je diplomirala na filozofski fakulteti v Trstu, 10 let je
V Grljanu bodo čistili morsko dno
Danes bo od 10. do 14. ure stekla v Grljanskem portiču in ob obali do morskega parka v Miramaru, akcija, v kateri bodo potapljači očistili morsko dno do globine 15 metrov.
Pobudo za čiščenje je dal potapljaški center iz Mirana pri Benetkah, sodelovali pa bodo še drugi razni klubi iz Italije. Akcija sodi namreč v širši načrt, s katerim želijo italijanski potapljači prispevati svoj delež za čistejše morje. Pobudo je seveda podprla tudi Občina Trst, ki je akcijo pozdravila in dala potapljačem vso možno pomoč.
Tako je namignil deželni odbornik za javna dela Cisilino na srečanju s sindikalisti
Tržaški IACP baje grozi komisarska uprava
Deželni odbornik za javna dela Adino Cisilino in predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UIL so se srečali v petek, da bi razpravljali o žgočem vprašanju podražitev najemnin za ljudska stanovanja. Kot smo že pisali, namerava tržaška Ustanova za ljudska stanovanja IACP podražiti najemnine kar za 12 do 15 odstotkov. Sindikati menijo, da je ta podražitev nepravična in neutemeljena.
Odbornik Cisilino je izrekel številne ostre kritike na račun prejšnjih uprav tržaške IACP, ki da so se proslavile predvsem zaradi upravne nesposobnosti in neučinkovitosti. Te nedoslednosti seveda pogojujejo tudi delo nove uprave. Sicer pa je Cisilino pojasnil, da Dežela ni dodelila izrednih finančnih sredstev za obnovitev starih stanovanj IACP v obdobju 88-90 prav zaradi te upravne neučinkovitosti. S tem v zvezi je Cisilino pomenljivo namignil na možnost, da
bi tržaško IACP upravljala komisarska uprava. Odbornik je izrazil svojo pripravljenost, da bi organizirali tristrankarski sestanek s predsednikom tržaških IACP Terpinom in sindikalnimi organizacijami.-
Sindikalisti so odbornika Cisilina opozorili, da je tržaška IACP najstarejša tovrstna ustanova v Italiji. Kar 91 odstotkov vseh starih stanovanj v deželi je v Trstu. Tržaška Ustanova pa prejema samo 29 odstotkov vseh deželnih prispevkov za popravila starih ljudskih stanovanj.
Sindikati so na koncu sestanka zahtevali, naj tržaška IACP prenese sejo upravnega sveta, ki bi morala biti jutri. Na dnevnem redu seje bi morala biti prav podražitev najemnin. Predstavniki stanovalcev se bojijo, da bodo ceno za te neplodne polemike med deželno upravo in tržaškimi IACP plačali prav stanovalci.
poučevala na osnovni šoli s celodnevnim poukom v Miljah, dve leti pa na šoli Mara Samsa-Ivan Trinko Zamejski za Ricmanje in Domjo.
»Nove delovne odgovornosti se lotevam z optimizmom, čeprav se zavedam, da težav ne bo manjkalo, saj sodi v moj delokrog osem osnovnih šol in sedem otroških vrtcev, ki so posejani od Peska do Milj. Gre torej za široko ozemeljsko področje, za katero sta pristojni dve občinski upravi. Osnovni problem pa so maloštevične šole. Treba bo pač razmisliti, kako ukrepati, ali je primerno šole združevati (kot so se odločili pred leti na šolah v Ricmanjih in pri Domju), kajti tudi reforma osnovne šole privilegira številčno solidne šole. Poudariti vsekakor gre, da je največ odvisno od izbire staršev. Problem je pač različen od šole do šole. Ponekod so šole, pa čepirav številčno šibke, pomembna postojanka za celotno vaško skupnost. Kot primer naj navedem osnovno šolo na Pesku, kjer se je z uvedbo celodnevnega pouka vzporedno razvila vaška kulturna dejavnost. Pravzaprav ni važno, kaj se je začelo prej, danes je bolj pomembno ugotavljati, da se kulturne dejavnosti plodno prepletajo in da je v tem kontekstu šola družbeno in kulturno pomembna.
Sicer pa sem prepričana, da slovensko šolo lahko rešimo le s kakovostjo, to je z natančnim, doslednim, visoko kvalificiranim delom. Imamo malošte-vilčne razredne skupnosti, zato se lahko lažje in boljše prilagodimo vsakemu posameznemu otroku in njihovim družinam. Mislim, da se učiteljski kader dobro zaveda tega in da staršem vsakodnevno dokazuje, da se njihov otrok razvija v najprimernejši šoli. To je tudi moje vodilo.«
Zbrala Nadja Filipčič
Tržaški odbor Sindikata slovenske šole vabi profesorje zgodovine in državljanske vzgoje na višjih srednjih šolah v Gorici in Trstu na delovni sestanek v četrtek, 27. septembra, ob 16. uri, na sedežu SSŠ, Ulica Car-ducci 8, Trst, s sledečim dnevnim redom: 1. vprašanje zgodovinskega učbenika; 2. razno.
Na novem sedežu KPI na Opčinah zanimiva javna razprava
Zakon o krajevnih avtonomijah bo prinesel marsikatero novost
V petek zvečer je sekcija KPI Riko Malalan priredila na Opčinah, v pritličju novega ljudskega doma na Brdi-ni, javno razpravo o novem zakonu o krajevnih upravah. Na srečanju - pobudo zanjo so dali komunistični svetovalci v vzhodnokraškem rajonskem svetu - so bili prisotni številni predstavniki raznih športnih, kulturnih, gospodarskih ter jusarskih organizacij.
Po uvodnih besedah Anamarije Kalc je načelnik svetovalske skupine KPI v tržaškem občinskem svetu Maurizio Pessato podal izčrpno in razčlenjeno poročilo. Najprej je na kratko orisal zgodovinski razvoj debate o vlogi krajevnih avtonomij v Italiji. Poudaril je, da je italijansko kraljestvo ustvarilo strogo centralistični upravni sistem. Parlamentarci povojne ustavodajne skupščine so sicer v temeljno listino italijanske republike dodali člen, ki izrecno pravi, da je Italija država, ki sloni na krajevnih avtonomijah in da bo to načelo urejeno s posebnim zakonom. Na ta zakon smo morali žal čakati več kot štirideset let.
Do 8. junija, ko je parlament odobril nov zakon, sta poslovanje krajevnih uprav urejala zakona iz leta 1915 ter iz leta 1934. Reforma krajevnih uprav se je začela v šestdesetih letih z ustanovitvijo avtonomnih dežel in v sedemdesetih letih z ustanovitvijo dežel z rednim statutom.
Pessato meni, da novi zakon prinaša veliko pozitivnih novosti, ker na samem začetku definira krajevne uprave kot ustanove, ki predstavljajo državljane. Pozitivno je tudi dejstvo, da si bodo morale vse občine izglasovati svoj statut in pravilnik. S temi dokumenti bodo prišle do izraza vse krajevne posebnosti, v naših krajih na ■primer prisotnost slovenske narodne manjšine. Spodbudno je tudi dejstvo, da novi zakon določa, da morajo občine v statutih predvidevati tudi razna »sredstva za partecipacijo« občanov, kot so referendumi, posebna posvetovalna telesa, itd.. Poleg tega novi zakon krepko spreminja birokratsko poslovanje krajevnih uprav. Odslej bo
vsak uslužbenec osebno odgovoren za delo, ki ga opravi. Več oblasti bodo imeli načelniki raznih delovnih resorjev. Obenem bo občinski odbor imel neizmerno več upravne moči, medtem ko se bo vloga občinskega sveta bistveno spremenila. Nekaj skrbi zbuja dejstvo, da večina v parlamentu, ko je izglasovala zakon, ni določila, kako bodo krajevne uprave finansirale svojo dejavnost. Ta zakonodajna nedoslednost utegne vsebinsko izvotliti celotno reformo. Pessato je kritiziral tud' dejstvo, da novi zakon ni spremenil volilne zakonodaje.
Poročilu je sledila živahna razprava-Prisotne je predvsem zanimalo, kako bi se lahko razna društva in organizacije vključile v razpravo o novem tr; žaškem občinskem statutu. Svetovale) KPI so se obvezali, da bodo pritisnil1 na občinsko upravo, da bo pri pisanju tega dokumenta upoštevala želje m potrebe prebivalstva, sicer pa bodo 5 tem v zvezi sami organizirali vrsto javnih sestankov s prebivalstvom-Med prisotnimi je bilo tudi veliko zanimanja za možnost, da bi našo pokrajino razglasili za metropolitansko območje. V tem primeru bi verjetno p)1' šlo do preustroja nekaterih upravnih mej in do ukinitve Pokrajine. Pessato je opozoril, da je ta zamisel zanimiva’ da pa bi morali pred vsakršno odločitvijo dobro pretehtati vse možne posledice. (w)
AKUPRESURA >
pod nadzorstvom zdravnika zelo uspešna:
□	pri prekomerni teži
□	odvajanju od kajenja .□ stresnih situacijah
INFORMACIJE:
vsak dan po 14. uri
na tel. št. 003866/73448 dr. Ljudmila BIZJAK
Vilfanova 15 - Portorož
PUNTAR_
Vabimo vas, da se nam pridružite pri odkrivanju zanimivosti in lepot Zgornjega Posočja, zbranih v programih naše ponudbe.
Informacije: Trg I. maja 8, TOLMIN, Slovenija, tel. (065) 82977
Mnenji deželnega in pokrajinskega tajnika sindikata CGIL
Razpust komunistične komponente korak k popolni prenovi sindikata
Predlog generalnega sekretarja sindikalne konfederacije CGIL Bruna Trentina o postopni razpustitvi komunistične komponente najmočnejšega italijanskega sindikata, je v popolnem skladu s potrebo po globoki prenovi organizacije, ki sta si jo kot cilj zastavila tudi deželni in tržaški pokrajinski sindikat CGIL. To izhaja tako iz včerajšnje izjave deželnega tajnika CGIL Graziana Pasguala, kot iz tega, kar nam je v krajšem pogovoru povedal pokrajinski tajnik Roberto Treu.
»Osebno sicer menim, da ne kaže pretirano demonizirati strankarskih komponent in vloge, ki so jih le-te imele v življenju CGIL,« pravi Grazia-no Pasgual. »Res pa je tudi, da danes brez njihove premostitve ne bomo mogli začeti nove sezone CGIL, ki bi nam omogočila v celoti zajeti novo vsebino in značilnosti pluralizma v svetu dela. Za ta pluralizem so namreč danes mnogo bolj značilni npr. programski vidiki in potreba po poklicnem uveljavljanju, kot pa politično-ideološka istovetnost, ki je bila tako Pomembna v preteklih letih.«
V splošnem pa CGIL po Pasgualo-vem mnenju ne more mimo sprememb, ki so se že uresničile, ali se še dogajajo v italijanskem političnem življenju. V tem smislu predstavlja razpustitev komunistične komponente v CGIL prispevek k temu, da bi se sindikat izognil zunanjim polemikam (ki so značilne tako za KPI kot za odnose med KPI in PSI) in da bi sodeloval pri Preosnovi italijanske levice s samostojnim in sindikalno naravnanim delom. Pri tem pa je treba z vso močjo Uveljaviti sindikalno enotnost in avtonomijo, realno reprezentančnost sindikata in nova pravila notranje demokracije v odnosih z delavsko bazo.
»Sedaj, ko je kamen zalučan,« nadaljuje Pasgual, »pa je potrebna akcija odpravo vseh strankarskih komponent v okviru CGIL. To nam nujno narekuje tudi potreba po novih pravilih, preko katerih naj se uveljavlja Pluralistično vrenje, ki bo članom povrnilo suverenost odločanja in ki jih bo hkrati sposobno zastopati na vseh ravneh. Zavedati se namreč moramo, da bo Trentinov predlog spremenil način notranjega soočanja in ustvarjanja vodilnih skupin, ki ga je doslej 0Predeljeval odnos med komunisti in socialisti znotraj CGIL.
»Trentinov predlog,« zaključuje deželni tajnik CGIL, »je po mojem mnenju nujna in hkrati pogumna izbira, ki bo nedvomno sprožila veliko razprave na vseh ravneh sindikata, še zlasti v tem predkongresnem času. Ni dvoma, da gre za prispevek k jasnosti, ki ga pozdravljam z velikim odobravanjem.«
Kako pa so Trentinov predlog sprejeli v vrstah tržaškega sindikata? Z vprašanjem smo se obrnili na pokrajinskega tajnika Treua, ki nam je potrdil, da jih Trentinov korak nikakor ni presenetil. Nasprotno, gre za predlog, ki je bil že povsem zrel in v določeni meri tudi udejanjen v mnogih predelih države in tudi v Trstu. »V teh zadnjih letih je bilo čutiti razširjeno nezadovoljstvo nad logiko strankarske lotizacije, in to zlasti med komunisti in člani sindikata, ki niso vpisani v nobeno stranko. Socialisti pa so se kot komponenta v CGIL (glede na to, da so v manjšini) čutili bolj zaščitene, saj so jim bila avtomatično rezervirana zastopstva v sindikalnih organih, ne glede na strokovnost ali sposobnost njihovih predstavnikov,« je dejal Treu. V Trstu se je po njegovih besedah v zadnjih letih še posebej zastavil problem ohranitve enotnosti v CGIL in istočasne premostitve logike komponent, da bi tako prišli do večje demokracije oziroma do tega, da bi de-
lavci imeli večjo težo pri izbiri vodstvenih skupin sindikata.
Komunistična komponenta tržaškega sindikata CGIL se je kar zadeva imenovanja in organizacijske vidike že pred časom odpovedala - svoji formalni vlogi - pravi Treu - medtem ko je tržaški CGIL kot celota že lansko jesen sprejel poseben dokument, v katerem se je izrekel za to, da bi dosedanji sistem komponent temeljito spremenili oziroma odpravili. To seveda še ne pomeni, da na krajevni ravni problemov ni več. Eden izmed njih je npr. v dejstvu, da ni dovolj razpustiti le eno komponento, ampak obe (v primeru CGIL), povrhu pa ostaja še vprašanje komponent v okviru UIL in - sicer v nekoliko drugačni in blažji obliki - tudi CISL. »Kot komunistična komponenta KPI torej odločno potrjujemo odločitev o svojem razpustu, vendar kličemo k istemu koraku tudi ostale, saj bo le na tak način mogoče skupaj zakoličiti novo sindikalno pot, na kateri naj dobijo prednost programi, zamisli, sposobnosti (tudi osebne) ne glede na nazorsko-politično prepričanje ali pripadnost, ki se med drugim danes ne more več omejevati le na tradicionalne stranke. To pa je kot rečeno problem, ki ne zadeva samo CGIL in ob katerem upamo, da ha naš korak k razpustitvi tudi spodbuda za vse ostale.« (vb)
Nad 400 železničarjev iz naše dežele bodo v kratkem predčasno upokojili
Pred dnevi so se srečali okrajni funkcionarji železniškega vodstva in predstavniki sindikatov, da bi še pogodili o izpeljavi pogodbe, ki so jo podpisali julija letos. Govor je bil predvsem o organiku ter o skorajšnji predčasni upokojitvi 404 delavcev, omenjena številka se nanaša na vso deželo Furlanijo-Julijsko krajino. V celotni zadevi pa je spornih 84 delavcev in 17 uslužbencev, ki bi jih morali premestiti.
Podpisana pogodba določa, da mora šteti deželni organik 5899 železničarjev in to v sedmih delovnih kategorijah. Ob tem so zabeležili premajhno število delavcev in uradnikov na železniških postajah, v uradih in pri tehničnih službah. Okrajno vodstvo železnic je 19. t. m. izdalo odlok, s katerim naj bi šlo v pokoj 320 delavcev, ki še nimajo dovolj let delovne dobe, upokojili pa naj bi še 84 uradnikov, ki imajo za to pogoje, 17 delavcev pa bi premestili v druge državne službe.
Spornih je prav 84 uradnikov, saj je, kot smo že poudarili, v uradih premalo osebja. Skratka, odhod tolikega števila uradnikov bi dodatno ošibil prav tisti sektor, kjer je že itak premalo uslužbencev. Sindikalni predstavniki zahtevajo, da vso zadevo prouči posebno tehnično telo, ki mora ugotoviti, kako zapolniti vrzeli in uskladiti predčasne upokojitve in potrebe po dodatnih delovnih močeh.
V soboto in nedeljo v Gročani
Razstava
kmetijskih
pridelkov
KD Krasno polje v sodelovanju z vaškimi skupnostmi Gročane, Peska in Drage, kraškimi kmetovalci in upravo Občine Doline ter pod pokroviteljstvom Kraške gorske skupnosti tudi letos prireja razstavo-sejem značilnih kmetijskih pridelkov Krasa. Tretja izvedba tega prijetnega praznika, ki želi biti veliko več kot običajna vaška šagra, bo prihodnji konec tedna, v soboto, 29., in nedeljo, 30. septembra v Gročani. Glavno vlogo bodo seveda imeli domači kmetovalci in živinorejci, ki se na tem kraškem koncu dolinske občine še ukvarjajo s to tradicionalno gospodarsko panogo. Po lanskem uspehu bo tudi letošnjo razstavo-sejem spremljala dvodnevna odprta meja, ki jo v sodelovanju prirejata sežanska in dolinska občinska uprava. Obiskovalci se bodo lahko sprehodili čez državno mejo med Italijo in Jugoslavijo do Vrhpolja in cerkvice sv. Tomaža, v katero so še do predvojnega časa zahajali prebivalci teh zamejskih vasi.
Gročansko »krasno polje«, na katerem si iz roda v rod še predajajo ljubezen do obdelovanja zemlje, kjer je vsakdanje življenje še v veliki meri vezano na rodovitnost obdelanih površin, bo tako spet zaživelo z dvodnevno prireditvijo. Domačini jo že od prvega leta pripravljajo z značilno, morda nekoliko tiho, a vendar neklonljivo voljo človeka, ki že od mladih nog živi v sožitju z naravo, z njeno lepoto, a tudi z njeno neizprosno zakonitostjo. Po sobotnem popoldanskem odprtju in večernem plesu bo tretjo gročansko razstavo-sejem v nedeljo popestril kulturni spored s koncertom Pihalnega orkestra Breg, ki ga vodi Renzo Muscovi, in nastopom klepetavih »venderigel« Vanke in Tonce. Zvečer pa bo za ples in zabavo igral ansambel Happy Day. Kot običajno bodo prireditev obogatili ogledi domačih hlevov in čebelarske dejavnosti, ponudba pristnih domačih kmetijskih pridelkov in seveda -poleg jedi na žaru - tudi tipične domače poslastice, (dam)
Deželna uprava ne bo okrnila poslovanja gorske skupnosti
Deželna vlada ne namerava okrniti Poslovanja Kraške gorske skupnosti, mora še dalje opravljati svojo dose-'ianjo vlogo združevalna kraških območij tržaške in goriške pokrajine. To ie prišlo do izraza na nedavnem po-Svetu med predstavniki Dežele in Predsedniki vseh gorskih skupnosti v -JK, na katerem je tekla beseda o iz-Vajanju zakona o reformi krajevnih uPrav, ki na tem področju poverja de-2elam s posebnim statutom specifične naloge. Zagotovilo, da deželna oblast he bo krčila dejavnosti KGS, je na zadnji skupščini te ustanove iznesel Predsednik Marino Pečenik.
. V svojih sporočilih svetovalcem je Učenik obravnal še nekatera druga žanimiva vprašanja. Pohvalil je orga-

SLOVENSKO £'STALNO _ GLEDALIŠČE
BALETNA ŠOLA
Mnogim med nami se je v prejšnji sezoni tožilo po baletni šoli. Zato je SSG sklenilo nadaljevati z dolgoletno tradicijo in znova od-Pira vrata vsem, ki jih zanima kla-sični in jazz balet.
Pričetek pouka bo 1. oktobra. Vpisovanje in informacije na upravi SSG, UL Petronio 4, tel. '34265, vsak delavnik od 10. do H ure.
Sestanek s starši ter novimi in starimi gojenci bo v vadbenih Prostorih Kulturnega doma istega dne ob 16. uri.
tržaška knjigarna
obvešča cenjene odjemalce, da bo 0ciPrta jutri, 24. t. m., s sledečim
drnikom:
od 8. do 13. ure ter od 14. do 19. ure
Nadalje sporoča novi delovni
drnik:	P
*°rek, sreda, četrtek in petek, od • do 13. ure in 0d 14. do 19. ure s°bota od 9. do 13. ure.
nizatorje nedavnih Kmetijskih dnevov in postavil v ospredje zagotovila v zvezi s kraškim teritorijem in načrtovanim parkom, ki so jih deželni in drugi javni upravitelji iznesli na tej pomembni manifestaciji. Pečenik je tudi pozdravil uradno umestitev upravnega sveta padriškega Centra za znanstveno in tehnološko raziskovanje. V tem pomembnem telesu zastopa KGS zgoniški župan in deželni svetovalec Miloš Budin, ki bo redno obveščal to ustanovo o poslovanju in načrtih raziskovalnega središča. Končno je Pečenik govoril tudi o izvajanju sporazuma o protivrednostih za hitre ceste in o vprašanju dvojezičnih cestnih tabel in smerokazov na avtocesti.
Končno je skupščina razpravljala še o bodočnosti cvetličarskega centra na Proseku, ki ga namerava deželna ustanova za kmetijstvo ERSA predati v upravo videmski univerzi oziroma neki furlanski ustanovi. KGS pa je mnenja, da bi morala proseški center, kolikor je mogoče, upravljati kakšen predstavnik krajevne stvarnosti, pri čemer ne gre pozabiti na potrebe pro-seške cvetličarske zadruge. Skupščina je poverila Pečeniku nalogo, da v zvezi s tem naveže ustrezne stike s predsednikom ERSA Del Gobbom in z deželnim odbornikom za kmetijstvo Ben-venutijem.
Danes se na tržaškem velesejmu zaključi razstava mačjih lepotic
Na tržaškem velesejmu se je včeraj popolne v organizaciji Združenja ljubiteljev mačk iz FJK in s podporo Tržaške hranilnice pričela mednarodna razstava čistokrvnih mačk. Štirinožne lepotice najrazličnejših pasem bodo občinstvu na ogled tudi danes od 10. do 19. ure. Dopoldne bo na vrsti defile razstavljenih živali, ob 14. uri pa bodo proglasili najlepšo med najlepšimi. Prejšnja leta je prvo nagrado vedno odnesla kaka bela puhasta mačka perzijske pasme.
Tržaške razstave so se s svojimi naj-lepšimi čistokrvnimi mačkami udeležili rejci in zasebni lastniki iz številnih evropskih držav. Nekaj jih je bilo iz Trsta, predvsem pa iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije in raznih italijanskih mest. Največje občudovanje številnih obiskovalcev so vzbudile prav dolgodlake perzijske mačke najrazličnejših barv in velikosti. Lepe in zanimive pa so bile tudi živalice s kratko dlako, predvsem tiste orientalskega izvora z značilnim skrivnostnim pogledom, kot na primer siamska ali ceylonska mačka. Na ogled so tudi razne druge, precej redke pasme, ki jih je v Italiji sploh nemogoče dobiti. Treba je še povedati, da je nekaj čistokrvnih mladičev tudi naprodaj. Cene so seveda zelo visoke, saj gre za živalice s plemenitim rodovnikom.
"Častni gost" letošnje tržaške razstave je bila tigrasta Trudy vrste Ocelot Baby (z znanstvenim imenom Felis Tigrina Oncilla). Gre za zelo redko "zverinico" iz Amazonije, ki jo je izredno težko udomačiti. Po barvi je zelo podobna leopardu. Pred sedmimi leti so oblasti strogo prepovedale izvoz te mačke v druge države, saj je bila zaradi svojega prelepega kožuščka priljubljen plen lovcev, (hj)
Na sliki: častni gost razstave — redka tigrasta mačka iz Amazonije.
Večja skupina študentov iz Madžarske bo jutri prispela na obisk v naše mesto
Jutri bo prišla v Trst skupina 35 študentov in profesorjev iz madžarskega mesta Kaposvar. Na obisk jih je povabil pokrajinski odbornik za šolstvo Gi-orgio Berni.
Delegacija bo prebivala v študentskem domu Tergeste, kjer jih bodo sprejeli predstavniki tržaških profesorjev in študentov. V torek bodo obiskali tehnično šolo Volta, v popoldanskih urah pa si bodo ogledali tržaške znamenitosti. Zvečer bodo mladi poslušali rock koncert "Musiča 55", ki ga je pripravila skupina Baiguere.
V sredo si bodo madžarski študenti ogledali Miramarski grad, nato se bodo srečali s predsednikom Pokrajine Crozzolijem, sledil bo obisk na Gradu sv. Justa. Dijaki pa se bodo se-
znanili tudi z nekaterimi drugimi aspekti našega mesta in tako bodo v gosteh pri obrtniškem združenju. Obiskali bodo tudi zavod za geometre Fabiani in sedež Trgovinske zbornice. V petek bodo odšli na izlet v Benetke.
■ Združenje Italija-SZ prireja enotedenske brezplačne pripravljalne tečaje ruskega jezika. Ob rednih tečajih, ki se bodo pričeli 15. oktobra, združenje organizira še vrsto zasebnih lekcij in skupinske tečaje za delovne kolektive.
Združenje pa pripravlja tudi poskusne tečaje madžarskega, češkega in kitajskega jezika. Omenjene lekcije bodo pričele pod pogojem, da bo v vsaki skupini vsaj 10 udeležencev.
Aretirali mladeniča z 200 grami hašiša
V okviru poostrenega nadzora, ki so ga glede razpečevanja in uživanja mamil uvedli tudi v naši pokrajini, so predvčerajšnjim zvečer agentje milj-ske policijske postaje aretirali mladega Tržačana Maura Canzianija, pri katerem so našli 200 gramov hašiša.
Policijski agentje so izsledili Canzianija po daljših zasledovanjih. Do aretacije je prišlo v bližini hotela Lido v Miljah: Mauro Canziani je opazil agente in se skušal iznebiti hašiša. Ob aretaciji so pri njem našli tudi dva noža, v naknadnih preiskavah pa so odkrili še 40 gramov hašiša in tipično pripravo za razpečevanje mamil.
Mauro Canziani, ki je star 24 let, je bil že večkrat vpleten v primere razpečevanja in uživanja mamil.
Na progi Dolina-Prebeneg
Čez teden dni četrti Slalom odprte meje
V nedeljo, 30. septembra, bo na vrsti že četrta izvedba Slaloma odprte meje, ki ga prirejata tržaški avtomobilski klub ACI in Avtomoto zveza Slovenije s sodelovanjem in pod pokroviteljstvom Občin Dolina in Koper. Predvidena proga, na kateri se bodo prijavljeni tekmovalci dvakrat preizkusili, bo šla od glavnega dolinskega trga po cesti za Prebeneg do cilja pod Socerbskim gradom. Tekmovanje se bo začelo v poznih dopoldanskih urah in se zaključilo okrog 16. ure z nagrajevanjem. Za vse gledalce bo v Prebenegu, na prireditvenem prostoru KD Jože Rapo-tec, poskrbljeno za primerno okrepčilo.
Dne 21. t. m. nas je za vedno zapustila naša draga
Alojzija (Gigia) Simonič
Pogreb bo jutri, 24. t. m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na pokopališču pri Sv. Ani.
Žalujoči sestre Roža, Pavla in Francka) nečaki ter ostalo sorodstvo.
Trst, 23. septembra 1990
t
Dne 20. t. m. nas je zapustila naša draga mama in nona
Rafaela Ferluga vd. Ferfolja
Pogreb bo jutri, 24. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Barkovlje.
Žalostno vest sporočajo sin Romeo z ženo Etko, hčeri Lia in Nives, brat Josip, vnuki in ostalo sorodstvo.
Trst, 23. septembra 1990
Ob hudi izgubi mame Rafaele izreka iskreno sožalje svojemu bivšemu predsedniku Romeu in vsem sorodnikom
TPK Sirena
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Teofila Emilija
se prisrčno zahvaljujemo dr. Ukmarju ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Prosek, 23. septembra 1990
23. 9. 1980	23. 9. 1990
Ob 10. obletnici smrti naše drage
Mare Milič por. Ostrouška
se je z ljubeznijo spominja
hči Marta z družino
Salež, 23. septembra 1990
23. 9. 1989	23. 9. 1990
Savo Spacal
Minilo je leto, odkar si nas zapustil. Neutolažljivi se te spominjamo
mama in oče, Diana z otroki, brat in vsi sorodniki
Trst, 23. septembra 1990
13iCitt,wM»
Ul. sv. Frančiška 20
Vas vabi v četrtek, 27. t. m., ob
18. uri na otvoritveno razstavo letošnje sezone
TIHOMIR PINTER
100. razstava
Fotografski portreti umetnikov v ateljeju.
gledališča		TRETJA RAZSTAVA		mali oglasi
izleti
Bi si rad ogledal lepote Rima od 18.
do 21. oktobra za 205.000 lir? Za informacije telefonirati na št. 200150 (Škrk Franka) od 19. do 21. ure. Vpisovanja vključno do 5. oktobra 1.1.
Zveza upokojencev CG1L - Nabrežina prireja izlet v Buzet in Poreč v sobor to, 6. oktobra. Za informacije tel. na št. 200036 ob uradnih urah.
ŠD BREG se iskreno zahvaljuje vsem društvom, organizacijam, posameznikom ter članom, ki so sodelovali pri izvedbi PRAZNIKA ŠPORTA in KMETIJSKIH DNEVOV.
M
m
ŠE DANES IN JUTRI V PREBENEGU
ZABAVA IN PLES
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke:
AGIP
-	D' Annunzijev drevored 44
-	Miramarski drevored 49
-	Istrska ulica 50
-	Ul. I. Svevo 21
MONTESHELL
-	Ul. F. Severo 2/2
-	Largo A. canal 1/1/
-	Devin-Nabrežina 129
-	Ul. D' Alviano 14
-	Nabrežje Grumula 12
-	Strada del Friuli 7
-	Ul. Revoltella 110/2.
ESSO
-	Nabrežje N. Sauro 8
-	Sesljan (drž. cesta 14)
-	Trg Valmaura 4
-	Ul. F. Severo 8/10
-	Miramarski drevored 267/1
IP
-	Ul. Giulia 58
-	Ul. Carducci 12
API
-	Passeggio S. Andrea
SAMOSTOJNI:
SIAT
-	Trg Cagni 6
NOČNE ČRPALKE -SELE SERVICE
FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramrski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202)
ČRPALKE NA AVTOCESTAH
AGIP
-	Devin (sever)
-	Devin (jug)
ROSSETTI
Gledališča sezona 1990/91 - Začetek sezone bo 6. novembra s Pirandellovim HENRIKOM IV v interpretaciji G. Boset-tija.
VERDI
Simfonična sezona 1990/91 - Pri blagajni gledališča Verdi je v teku vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih. Urnik: od 9. do 13.00 in od 16. do 19. ure. Ob ponedeljkih zaprto.
Simfonična sezona 1990/91 - Danes ob 16. uri (red D) ponovitev baleta v izvedbi baletne skupine BALLETS DE MONTE CARLO. Na sporedu skladbe Mahlerja, Shoenberga in Stravinskega. Dirigent David Garforth, pri klavirju Na-tascia Kersevan; igra orkester gledališča Verdi. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča.
razne prireditve
šolske vesti
kino
DIDATTICA 2000 s.d.r.
Ul. Pasteur 3/a (Melara) TS - Tel. (040) 911733
ŠOLSKE KNJIGE
zastopnik: ADICA EDUCA in NU0VA SCU0LA ITALIANA
nudimo vse za Solo
sejem značilnih kmetijskih pridelkov Krasa - GROČANA
V soboto, 29. in nedeljo, 30. t. m.
Sobota, 29. t. m. - od 16. do 24. ure Nedelja, 30. t. m. - od 10. do 23. ure Oba dneva odprta meja od Gročane do Vrhpolj.
Primotor Klub Trst - Gorica prireja 23. in 24. t. m. 3-DNEVNI KLUBSKI PRAZNIK V PREBENEGU. Ogledali si boste lahko zanimive fotografije in stare motorje. Z glasbo, dobro založenimi kioski in odlično ponudbo piva se boste s Primotor klubom lahko zabavali in sprostili. Danes, 23. t. m., ob 17. uri rock koncert DDZ, nato za večerni ples z ansamblom Mapped show. Jutri, 24. t. m. bo za ples in zabavo igral ansambel Kalifornija.
Slovenski kulturni klub (višješolska mladina in akademiki), Ul. Donizetti 3 vabi ob začetku sezone vse stare in nove člane na zabavo ZBOGOM POLETJE, ki bo v soboto, 29. t. m. Prireditev v poletnih pisanih oblačilih. Vabila dobite pri referentih na šolah. Začetek ob 18.30.
V imenu KD KOLON KOVEC se
lepo zahvalim vsem podjetjem in državnim ustanovam, ki so prispevali za dober uspeh TRADICIONALNEGA PRAZNIKA SOLATE in sicer:
Tržaški kreditni banki, Hranilnici in posojilnici na Opčinah, Ag-rimpex Import/Export, Kmetijski zadrugi v Trstu, trgovini sadja in zelenjave Licia Perini, železnini Mario Sluga, agrariji Marinaz, trgovini sadja in zelenjave Mario Starhauc, pohištvu Koršič, trgovini jestvin sadja in zelenjave Mario Hotes, Tržaški trgovinski zbornici, Tržaški pokrajini, fotografu Primorskega dnevnika Mariju Magajni, prijateljem in članom društva, ki so pripomogli k uspehu našega praznika.
Predsednik - Josip Stančič
Danes se vzameta
ALEKSANDER in PATRIZIA
Vso srečo na skupni življenjski poti jima želijo
Uslužbenci ZTT
Sklad Mitja Čuk bo organiziral v šolskem letu 1990/91 od oktobra dalje izpopolnjevalni tečaj 70 ur pod vodstvom strokovnjakov, namenjen šolnikom in vsem, ki se poklicno ukvarjajo z mladino, posebej z razvojno moteno in z otroki, ki imajo učne težave. Informacije in prijave po telefonu št. 212289 ali osebno v uradu, Proseška ul. 131-133, Opčine, do 28. t. m. med 9. in 12. uro.
Sindikat slovenske šole organizira s prihodnjim tednom tečaj za nestalne učitelje, ki se bodo udeležili izrednega in rednega natečaja, ki bo v kratkem razpisan. Prijave sprejema SSŠ - Ul. Carducci 8/II nadstr., tel. 370301, ob torkih in četrtkih med 11.-in 12. uro in ob sredah in petkih med 16. in 17. uro.
Danes se vzameta
MIRAN in TANJA
Vso srečo na skupni življenjski poti jima želi
Godbeno društvo Prosek
Da bi se lušno imela žeji
DAVIDU in MAL VINI
družba vesela, ki se je vse do jutra lepo imela.
Vsi, od Milj do Sesljana.
ARISTON - 15.30, 22.15 Mr. & Mrs. Brid-
ge, r. James Ivory.
EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Pretty Wo-man, r. Garry Marshall.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.45, 22.00 L’-airicana, r. Margarethe Von Trotta, i. Stefania Sandrelli.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Sotto shock, r. We Craven □
NAZIONALE II - 15.45, 22,00 Poliziottl a due gambe.
NAZIONALE III - 15.30, 22.15 Cattive compagnie, i. Rob Lowe, □
NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Ragazzi luori, r. Marco Risi, □
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Ritorno al futuro parte III, r. R. Zemeckis, i. M.J. Fbx.
MIGNON - 15.30, 22.15 Ancora 48 ore,i. Eddie Murphy.
EDEN - 15.30, 22.00 Tutti vizi di mia moglie, pom., □□
CAPITOL - 16.30, 22.00 Non aprile quel cancello 2.
LUMIERE - 17.00, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta, Kristle Alley.
ALCIONE - 17.00, 22.10 Chi ha paura delle streghe, r. Nicolas Roeg.
RADIO - 15.30, 21.30 Nightlife - danzat-rici erotiche, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
Danes praznujeta 25. obletnico poroke
EMILIO (Doro) in VALNEA CIACCHI
Še na mnoga skupna leta jima kličejo
vsi domači in prijatelji
Naša najmlajša pevka
IRENA PAHOR
je 17. t. m. diplomirala iz oboe. Iskreno ji čestita
Šentjakobski cerkveni pevski zbor
Čestitke
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 23. septembra 1990 LIN
Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 19.02 - Dolžina dneva 12.09 - Luna vzide ob 11.42 in zatone ob 20.32.
Jutri, PONEDELJEK, 24. septembra 1990
GERARD
PLIMOVANJE DANES: ob 0.03 najviš-ja 21 cm, ob 5.25 najnižja -23 cm, ob 11,40 najvišja 43 cm, ob 18.29 najnižja -39 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 0.34 najvišja 13 cm, ob 5.34 najnižja — 15, ob 11.54 najvišja 38 cm, ob 19.01 — 34 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
22,5	stopinje, zračni tlak 1007,3 mb narašča, veter 6 km na uro jugo vzhodnik, vlaga 71-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 21,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Antonio Lorenzo Giuli-ani, Federica Fomularo, Samuela Tafuro, Matteo Fragiacomo.
UMRLI SO: 64-letni Giglio Crevatin, 78-letni Giovanni D'Aquino, 79-letna Leonida Puopolo, 61-letni Carlo Sokolic, 88-letni Sergio Di Pinto, 89-letna Giusep-pina Škerl, 81-letna Sabina Rosalia Fav-ro, 81-letna Luigia Simoni, 51-letni Franco Pressello, 75-letna Romilda Verzeg-nassi, 82-letna Giorgina Zucca, 49-letna Elisabetta Plausic, 75-letna Maria Medi-
za vd. Sferco, 52-letna Ondina Coretti, 80-letni Ezio Chiussi, 57-letni Ernesto Chencih.
SLUŽBA LEKARN Nedelja, 23. septembra 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), FERNETIČI (tel. 416212) - Odprti od 8.30 do 13.00. Od 13. ure dalje samo po telefonu za nujne primere.
Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. septembra 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
Prosek (tel. 225141-225340) - samo po telefonu za nujne primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Ul. Flavia 89 (Zavije).
Prosek (tel. 225141-225340) - samo po telefonu za nujne primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Istrska ulica 35, Trg Ospedale 8, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
Prosek (tel. 225141-225340) - samo po telefonu za nujne primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
BARI	LOTERIJA 25 18	90	7	88
CAGLIARI	13 83	19	34	8
FIRENCE	39	85	61	26	30
GENOVA	33 69	31	18	87
MILAN	19	64	53	25	49
NEAPELJ	79 86	43	14	40
PALERMO	57	13	20	65	32
RIM	56 22	60	24	2
TURIN	31	13	65	28	43
BENETKE	49	10	75	4	22
1 1 X X	ENALOTTO 12	XXX		X 2	1
KVOTE: 12	47.855.000.—	lir 11	1.808.000,—	lir 10	143.000.—	lir				
koncerti
Repentabrska cerkev Danes ob 18. uri bo v repentabrski cerkvi drugi glasbeni popoldan stare in sodobne glasbe, ki jih prireja GALLUS CONSORT v sodelovanju s tržaškim deželnim sedežem RAI in tržaško pokrajino. Na sporedu bo glasba 18. stoletja iz furlanskih glasbenih arhivov v izvedbi GALLUSA CONSORT, katerega sestavljajo Miloš Pahor (prečna in kljunasta flavta), Erika Slama (prečna flavta), Dina Slama (Čembalo) in Irena Pahor (viola da gamba).
Glasbeni september Jutri ob 20.30 bo v stolnici sv. Justa nastopil madžarski organist Andras Vi-ragh. Izvajal bo skladbe Bacha, Liszta in Langlaisa.
razna obvestila
CARMELI in DARIU ŽERJALU s Kr-menke želiva še veliko takih let v skupnem življenju Dragica in Jolanda z družinama.
Jutri, 24. t. m„ praznuje lepi jubilej OLGA GRGIČ iž Bazovice. Se mnogo zdravja v življenju ji želijo prijateljice Marija, Zora in Sabina.
Danes, 23. t. m., praznujeta svojo 1. obletnico skupnega življenja MARA in FRANKO. Obilo sreče, zdravja in dobrega razumevanja jima kličeta mama Laura in oče Stelio. Mali Marko pa pošilja mamici in očku zvrhan košek poljubčkov. Tem voščilom se pridružujejo še ostali sorodniki.
VESNI za rojstni dan ji želimo vse najboljše vsi, ki jo imamo radi.
Danes slavi svoj rojstni dan nona BOŽKA. Vse najboljše ji želijo vnuk Nikolaj in vsi domači.
Jutri, 24. t. m., praznuje svoj 8. rojstni dan naša KARIN. Iz srca ji želimo, da bi bila vedno tako pridna in luška-na, mama Irma, nono Srečko, nona Pie-rina in teta Tiziana ter vsi, ki jo imamo radi.
Sekcija VZPI-ANPI Križ vabi borce, aktiviste in vaščane na vseljudsko zborovanje ob 45. obletnici zmage nad fašizmom, ki bo danes, 23. t. m., bo 15. uri v Kazljah pri Sežani.
Nadaljevalni in ponovitveni tečaj
akupresure, refleksologije in šiatsu, ki ga vodi prof. Helena Bizjak bo danes, 23. t. m. dopoldne v Domu A. Sirka v Križu.
Društvo Kardiopatikov Švveet Heart -
Dolce Cuore Trst naznanja, da poteka tečaj telovadbe za kardiopatike. Vpišejo se lahko bivajoči v občinah: Devin-Nabrežina, Repentabor, Zgonik, Dolina in bivajoči v okoliških vaseh Bazovica, Padriče, Trebče, Opčine, Prosek, Kontovel in Križ. Vpisovanje v tajništvu društva, Ul. Massimo D' Azeglio 21/c, tel. 724646 ob ponedeljkih in četrtkih od 9.30 do 11.30, ali telefonsko pri g. Luigiju Padovanu, tel. 211463 v večernih urah.
Jesen skozi gib: od 2. do 6. oktobra t. 1. plesni seminar za vzgojitelje, mentorje otroških skupin, kulturne delavce... Vodja Igor Jelen iz Studia za ples iz Celja. Povezava likovne, gibalne, plesne dejavnosti, videoposnetki, ogled plesne predstave soba 3-6-6. Informacije in prijave: ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 767303) od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure ter od 16. do 18. ure.
Jesen skozi gib: plesne delavnice za otroke. Vsako soboto popoldne od 13. oktobra do 24. novembra 1990. Vodi Igor Jelen - Studio za ples iz Celja. I. delavnica - starost od 6. do 8. leta, II. delavnica -starost od 9. do 12. leta ter III. delavnica
-	starost od 13. do 18. leta (plesni trening in jazz balet). Informacije in prijave: ZSKD - Ul. sv. Frančiška 20. tel. 767303 od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure ter od 16. do 18. ure.
Sklad Mitja Čuk prireja tudi letos popoldanske lekcije v pomoč šolskemu delu učencev in dijakov. Vpisovanje vsak dan ( razen ob sobotah) do 28. t. m. med 9. in 12. uro na sedežu Sklada, Proseška ul. 131 - 133, Opčine.
Na Skladu Mitja Čuk bodo z oktobrom zopet začele šiviljske usluge za mala popravila. Zglasite se lahko vsako sredo do 12. ure.
Od ponedeljka, 24. t. m. do konca meseca bodo na razpolago na Skladu Mitja Čuk med 9. in 12. uro fotografije iz Poletnega centra.
SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom
v četrtek, 27. t. m„ ob 20. uri se začenjajo tedenska srečanja za žene in dekleta "Ob pletenju še kaj". Vabljene!
SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom -
Začetek rekreativne telovadbe bo v ponedeljek, 1. oktobra. Potrditev vpisov pred vsakim tečajem.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom
-	jutri, 24. t. m., ob 17. uri informativni sestanek za uro pravljic "Živa knjiga", za otroke od_6. do 8. leta in za likovno delavnico "Čarobna roka" za otroke od 8. do 10. leta. Vabljeni starši.
KRUT obvešča, da se začenjajo v torek, 9., in v četrtek, 11. oktobra, tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/b, od 9. do 12. ure, tel. 360324.
Sekcija VZPI-ANPI iz Boljunca vabi na masovni sestanek, ki se bo vršil v Kulturnem domu F. Prešeren v Boljuncu v petek, 28. t. m., ob 19.30. Vabljeni borci, aktivisti in politični preganjanci.
Zveza slovenskih kulturnih društev -Trst, Gorica, Čedad sklicuje sejo glavnega odbora v sredo, 26. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici. Vabljeni vsi člani in predsedniki društev.
OSMICO je odprl Milko Purič v Repnu št. 15.
INŠTRUIRAM angleščino in španščino ali pa pomagam učencem pri domačih, nalogah in jih lahko spremljam v šolo. Tel. 309956 - Klavdija.
UGODNO prodam domače belo vino in teran. Telefonirati od 19. ure dalje na št. 327215.
PRODAM alfo 75 letnik '87 v odličnem stanju. Zainteresirani naj telefonirajo na št. 229501 od 19. ure dalje.
PRODAM prodajalno zelenjave in sadja po ugodni ceni. Tel. 330237 v večernih urah.
PISARNA išče uradnico z vsaj petletno prakso tajniškega dela. Pisati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montec-chi 6, 34137 Trst, pod šifro »Tajnica«.
DNE 15. t. m. se je izgubila v okolici Padrič mačka stara štiri leta, bele barve z rdečimi in sivimi lisami ter zelenimi očmi. Odgovarja na ime Miki. Kdor jo vidi je naprošen, da tel. na št. 226682 ali 226355.
PRODAM prvovrstno grozdje vrste merlot. Tel. na št. (0481) 78005.
PRODAM domač krompir. Tel. na št. 200882 ob uri kosila ali večerje.
DIATONIČNI HARMONIKI (novi) znamk SITAR H-E-A in TOLAR CIS-FIS-H prodam. Tel. (040) 200377.
PRODAM fiat uno 60 SL, pet vrat, v odličnem stanju. Tel. 229224.
INŠTRUKTORJA za matematiko, fiziko in angleščino za nižjo srednjo šolo iščemo. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6 34137 Trst, pod geslom "Matematika".
IŠČEM knjige za tretji razred DTTZ Žiga Zois. Telefonirati od 10. do 12. ure na št. 225219.
IZREDNA priložnost! Zaradi potovanja prodam avto lancia beta, letnik '77. pregledan. Tel. v večernih urah na št 380486.
RESNI univerzitetni študentje iščejo opremljeno stanovanje v centru Trsta za dobo enega leta. Tel. na št. 44749 zjutraj do 9. ure.
TRGOVINA posode in darilnih predmetov Liviana Zorn - Prosek št. 5 sporoča cenjenim odjemalcem nov delovni urnik v veljavi od 22. t. m.: torek, sreda, četrtek in petek, od 8. do 13. ure, sobota od 8. do 13. ure ter od 15. do 20. ure.
PRALNICA ROIANO - Ul. Barbariga 5, Trst (Rojan), tel. 414142: operemo in zlikamo vse vrste perila za posamezni: ke, gostilne, restavracije, bifeje in ustanove.
IŠČEM resno gospo, brez obveznosti ža družbo in nego mlade invalidne deklice. Nudim hrano, sobo in plačo, tel-(040) 61270 od jutri do petka, od 16. do 19. ure.
IŠČEMO prodajalca - odgovornega za prodajno mesto s priporočili za prodajo kmetijskih proizvodov. Zahtevajo se: organizacijske sposobnosti ter kontakti s klienti, dobra kultura, znanje srbohrvaščine ali slovenščine, opravljen vojaški rok. Nudi se dober zaslužek in možnost napredovanja. Pismene ponudbe poslati na: upravo Primorskega dnevnika, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro Izkušen".
MOŠKA IN ŽENSKA moda predlaga za jesen in zimo nove žive barve blaga iz čiste volne kašmir in kamelo za reklce, plašče, obleke, ženske kostime. Krojač-nica Aleksander Košuta, Ul. D'Annun-zio št. 11, tel. 764584.
OBČINA TRST UPRAVNA SLUŽBA ODDELKOV ZA URBANISTIKO
Prot. št. S.A.I. (a) - 87/214/31 PREDMET: Obnovitveni načrt »Ulica Donota« - odobritev.
ŽUPAN
na podlagi 43. člena deželnega zakona št. 45 z dne 24. 7. 1982 ter 22. člena deželnega zakona št. 23 z dne 9.4.1968;
obveščam,
da je bil s sklepom občinskega sveta št. 197 z dne 20. 3. 90 (sklep je pokrajinski nadzorni odbor spoznal za zakonit na seji dne 19. 4. 90 - št. 3381/3844) odobren obnovitveni načrt imenovan sveta št. 719 z dne 12-12. 1988.
Omenjeni sklep bo skupno z načrti deponiran v občinskem tajništvu in na prost vpogled vsakomur (soba št. 607 6. odseka Prostorska ureditev, VI. nadstropje občinske palače, Cos-tanzijev prehod št. 2).
Trst, dne 23. julija 1990 GLAVNI TAJNIK (dr. G. Serraglio)
ŽUPAN (dr. F. Richetti)
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD »SERGIJ TONČIČ« V TRSTU
razpisuje
v akademskem letu 1990/91 štipendije oz. podpore, namenjene rednemu študiju ali izredni raziskavi ali izrednemu študijskemu potovanju v tujini.
Pogoji so-naslednji:
1.	Prosilci so lahko visokošolski študenti slovenske narodnosti s stalnim bivališčem v deželi Furlaniji-Julijski krajini;
2.	Imeti morajo dober šolski uspeh: vsaj 42/60 kot oceno zrelostnega izpita ali vsaj dve tretjini opravljenih izpitov s srednjo oceno 24/30, ako so univerzitetni študenti;
3.	Pripadati družini s skromnimi finančnimi dohodki.
Lastnoročne prošnje s kratkim curriculum, opremljene z družinskim listom prosilca in kopijo zadnje družinske davčne prijave, nasloviti do 31. oktobra 1990 na: Visokošolski sklad »S. Tončič«, Pisarna rag. Boris Kuret, Ul. Genova 13, Trst. Informacije na tel. 742405 ali 365260.
iillllilli
nedeljski televizijski in radijski sporedi
III!!! II

■■lllllll
iilllilll

RAI 1
7.00	Film: Carmela 6 una bam-bola (kom., It. 1958, r. Gi-anni Puccini, i. Marisa Al-lasio)
8.25	Risanke
9..40 Dok. oddaja: Kvarkov svet
9.25	Zelena linija
10.25	Maša in nabožna oddaja
12.15	Zelena linija (2. del)
13.00	Napoved nove sezone RAI 1
13.30	Dnevnik
13.55	Toto-TV Radiocorriere
14.00	Športne vesti
14.15	Film: Mogambo (pust., ZDA 1953, r. John Ford, i. Clark Gable, Ava Gar-dner)
16.10	Variete: La Domenica in... degli italiani
16.50	Športne vesti
17.50	'Športne vesti
18.15	90. minuta
19.00	Variete:	Aspetta e
ved...RAI!
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Variete: Gran gala Prix ■ Italia - Podeljevanje nagrade (iz Agrigenta)
22.15	Športna nedelja
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.10 Tenis: Avstrija- ZDA
^ RAI 2___________________
7.00	Risanke
8.30	It. prvenstvo v kanuju (neposredni prenos)
11.25	Film: lo so dove vado (dram., VB 1945, r. Powell-Pressburger)
13.00	Dnevnik
13.45	Nadaljevanka: Beautiful
14.30	2. festival fitnessa
14.45	Avtomobilizem Fl: VN Portugalske (iz Estorila)
17.00	Atletika: Jonske igre
17.30	Motokros: Master
18.00	Športna rubrika: Studio Stadio
18.30	Italijansko nogometno prvenstvo A lige
19.45	Dnevnik
20.00	Domenica sprint
21.05	Film: L'ispettore Lavardin (krim., Fr. 1986, r. C. Chabrol, i. Jean Poiret, Jean-Claude Brialy)
22.55	Dnevnik - nocoj
23.00	Rubrika o protestantizmu
23.40	Osebnosti rocka, popa in
jazza
0.15 Dok.: Si - Seitaly
0.45 Film: Angoscia mortale (krim., ZDA 1980, r. Davide Hannay, i. Diana McLean)
RAI 3_______________
12.00	Vaterpolo
12.35	Film: Cuori senza frontie-re (dram., It. 1950, r. Luigi Zampa, i. Raf Vallone)
14.00	Deželne vesti
14.10	Motokros: Master
15.15	Film: La grande cavalcata (pust., ZDA 1940, r. George B. Seitz, i. John Hall, Lynn Bari)
16.55	Film: Flirt (kom., It. 1983, r. Roberto Russo, i. Monica Vitti, Jean-Luc Bideau, Alessandro Haber)
18.35	Rubrika: Domenica gol
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
20.30	Film: Tex e il signore degli abissi (vestem, It. 1985, r. Duccio Tessari, i. Giuli-ano Gemma, William Berger, Isabel Russinova)
22.15	Aktualno: Lo spettacolo in confidenza - Alberto Sordi (vodi Anna Maria Mori)
23.05	Filmske novosti
23.15	Nočni dnevnik
23.40	Deželni nogomet
[jjf- TV Slovenija 1
8.50	Otroška matineja: Živ žav,
9.40	nan. Pet prijateljev
10.05	Dok.: Gradovi (2. del)
10.30	Kratki film: Kam je izginila nevesta (VB)
11.00	Nanizanka: 'Alo, 'alo
11.25	Videomeh v Ameriki
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Družinsko petje na dinjah
13.40	Sanremo '90
13.55	Euromusica (pon. 2. dela)
14.40	Nad.: Rosowski (1. del)
15.30	Sova. Ponovitev nanizank Zlata dekleta in Ljubezen pa taka
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Film: Predsednik (krim., Fr. 1961, r. Henry Verneu-il, i. Jean Gabin)
18.50	Risanka in Mdrnik
19.15	TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nad.: Vrnitev Katarine Kožul (2. del)
21.10	Zdravo
22.30	Dnevnik in vreme
22.55	Nočni program Sova, vmes nanizanki Doktor Doogie Howser in Ljubezen pa taka
TV Koper_____________
10.45	Dok.: Čampo Base (pon.)
12.45	Tenis - ATP Tour
13.30	Športna oddaja: Sportime Domenica, vmes VN Avstralije (posnetki)
17.45	Supervvrestling
18.45	TVD Novice
19.00	Rubriki: Bordo Ring, 20.00 Fish Eye
20.30	Dok.: Čampo base
22.15	TVD Novice
22.30	Eurogolf - evropski turnirji
23.30	Avtomobilizem Fl - posebna oddaja o VN Portugalske
|	TV Slovenija 2
10.00	Danes za jutri: Nedeljski mozaik
13.00	Športno popoldne, vmes prenos teniškega srečanja Italija-Švica za Davisov pokal (iz Splita) in dirke Fl za VN Portugalske
19.30	Dnevnik
20.00	Dok. oddaji: Čudežna čutila, 20.30 Le Corbusier (zadnji del)
21.35	Fl - VN Portugalske
22.25	Športni pregled
CANALES
8.30	Nanizanki: Arcibaldo, 9.00 Simon Templar
10.00	Aktualno: II Girasole
10.30	Film: Intrigo alTAvana (krim., ZDA 1957, r. Laslo Benedek, i. John Cassave-tes)
12.00	Varieteja: Anteprima, 12.30 Rivediamoli
13.00	Superclassifica Show
14.00	. Film: I barbieri di Sicilia (kom., It. 1967, r. M. Ciorci-olini, i. Franco Franchi)
16.00	Film: I magnifici tre (kom., It. 1961, r. Giorgio Simo-nelli, i. Ugo Tognazzi, Wal-ter Chiari)
18.00	Kviz: O.K. II prezzo e giu-što!
19.30	Nanizanka: Love Boat
20.30	TV film: II fantasma delFO-pera (dram., Fr.-It. 1989, r. Tony Richardson, i. Burt Lancaster, Charles Dance, Andrea Ferreol, 1. del)
22.30	Jesenske napovedi
23.00	Aktualno: Sette scenari per il 2000 (vodi Maurizio Costanzo)
0.15 Nanizanki: Ellery Oueen,
1.15	Marcus Welby M. D.
RETE 4_________________
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Nanizanka: Bonanza
9.30	Veliki golf
10.30	Nanizanke: Due onesti fu-orilegge - L uomo che uc-cide se stesso, 11.30 Shane -Un calibro cinguanta, 12.30 Barnaby Jones - Lezione di crimihe, 13.30 Joe Forrester - Alta moda
14.30	Nadaljevanka: Anastasia (zadnji del)
16.15	Film:Manonperme(kom., ZDA 1959, r. VValter Lang, i. Clark Gable, Carroll Baker, Lili Palmer)
18.15	Film: 10 in amore (kom., ZDA 1958, r. George Sea-ton, i. Clark Gable, Doris Day, Gig Young)
20.30	Film: Scemo di guerra (dram., It. 1985, r. Dino Risi, i. Beppe Grillo, Bernard Blier)
22.35	Film: E' ricca, la sposo e 1’-ammazzo (kom., ZDA 1971, r.-i. Elaine May, i.' Walter Matthau, Jack Weston)
0.35 Nanizanki: Mannix - La ra-gazza del guadro, 1.35 Bar-naby Jones
ITALIA 1________________
7.00	Otroška oddaja
10.25	Vikend v kinu
10.30	Rubriki: Šport v ZDA, 12.30 Guida al campionato
13.00	Tednik: Grand Prix
14.00	Variete: Kitajski cirkus (pon.)
16.00	Otroški spored: Bim bum bam, vmes nanizanka Bal-liamo e cantiamo con Licia in risanke
18.00	Nanizanka: Manimal -Gran Premio
19.00	Risanke: Ewoks, 19.30 The Real Ghostbusters, 20.00 I Puffi
20.30	Športna oddaja: Pressing (vodijo Omar Sivori, Marino Bartoletti, Giorgio To-satti in Kay Sandvik)
22.00	Variete: Mai dire Banzai
22.30	Film: La venexiana (erot, It. 1986, r. Mauro Bologni-ni, i. Laura Antonelli, Monica Guerritore, Jason Connery)
0.15 Avtomobilizem Fl - Po VN Portugalske
0.45 Rock opolnoči: Elton John
1.45	Nanizanka: Benson - Il se-gno del comado
ODEON__________________
8.30	Nan.: Captain Nice, 9.30 Ouattro in amore
13.00	Rubrika o zdravju
13.30	Film: I tromboni di fra' Dia-volo (kom.,.I{. 1962, r. G. Si-monelli, i. R.Vianello)
15.00	Nanizanka: Captain Power
15.30	TV film: Verso il grande sole (3. del)
17.00	Glasba: Caffe Italia
18.00	Nanizanka: Galactica
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nan.: Flash Gordon
20.30	Film: Ti combino gualcosa di grosso (vestern, ZDA 1971, r. Andrew V. McLag-len, i. Dean Martin)
22.30	Film: Il sospetto di Fran-cesco Maselli (dram, It. 1975, r. Francesco Maselli, i. Gian Maria Volonte)
0.30 Nan.: Un salto nel buio
TMC____________________
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Film: Il giallo piu pazzo del mondo (kom., ZDA 1980, r. H.Kanter, i. D.Raffin)
14.45	Fl - VN Portugalske
17.20	Film: Gli eroi delLisola (kom., ZDA 1942, r. Erle C. Kenton, i. Bud Abbott)
19.00	Neurejeni potopis
20.00	Vesti: TMČ News
20.30	Variete: Galagol
22.15	Film: Cleopatra (zgod., ZDA 1934, r. Cecil B. De Mille, i. Claudette Colbert)
24.00	Film: L'anno crudele (dram., VB 1963, r. S. Miles, i. L. Olivier, S. Signoret)
TELEFRIULI_____________
9.30	Furlanska noč (pon.)
11.00	Rubrika
11.30	Dok.: Destinazione uomo
12.30	Nanizanka: Julia
13.00	Športne napovedi
13.30	Film
15.45	Film: Freud, passioni segrete (biog., r. John Hus-ton, i. Montgomery Clift)
18.00	Nanizanka: Hawkins
19.30	Športne vesti
20.30	Film: In due si soffre meg-lio (kom., It. 1942, r. Nunzio Malasomma, i. Carlo Nin-chi, Carlo Campanini)
22.30	Športne vesti
24.00	Nočne vesti
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00	Maša; 9.45 Dnevni pregled tiska;
10.00	Mladinski oder: Šola za strahove (Urban Jan) 10.30 Revival; 11.00 Filmi na ekranih; 11.15 Glasbeni potpuri; 11.45 Nabožna oddaja; 12.00 Na počitnice; 12.30 Orkestralna glasba; 12.40 Pihalni orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Antologija humorja (pon.); 14.40 Priljubljene melodije; 15.00 Poslušali boste; 15.15 Rock zvezde; 15.40 Melodije; 16.00 Počitniški rendez-vous; 16.20 Potpuri; 17.00 Šport in glasba, 18.30 Evergreeni; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Jutranji koledar; 7.00 Kronika in vreme; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.50 Pop rock za mlade; 9.05 Pomnjenja; 9.35 Preludij;
10.05	Matineja; 10.30 Reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih;
17.05	Amaterski zbori; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.00 Operne melodije; 19.45 Glas. razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
14.30,	17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 12.45 Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba;
6.05	Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 8.25 Popevka tedna;
9.00	Nedeljska oddaja; 9.30 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 15.00 Poletna oddaja; 17.32 Folk studio; 18.30 Lestvica Long Playing plošč; 19.40 Športna nedelja;
20.00	Nočni program - glasba.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Oddaja SKD Tabor in knjižnice Pinka Tomažiča; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Nočna glasba.
ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi
[~y rai i____________________
6.55	Aktualno: Uno mattina
10.15	Nad.: Santa Barbara
11.00	Jutranji dnevnik
11.05	Film: La fine dellavven-tura (dram., VB 1955, r. Edward Dmytryk, i. Deborah Kerr), vmes (11.55) vreme in vesti
13.00	Nan.: Alfred Hitchcock
13.30	Dnevnik	i>
14.00	Variete: Ciao fortuna
14.15	Dok.: Kvarkov svet
15.00	Velike razstave
15.30	Ponedeljkov šport
16.00	Mladinska oddaja: Aspet-tando Big!
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete:	Aspetta e
ved...RAI!
18.45	Nad.: Santa Barbara
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.40	Film: Professione assassi-no (krim., ZDA 1972, r. Michael Winner, i. Charles Bronson)
22.20	Dnevnik
22.40	Opera: Il signor Bruschino (G. Rossini, dir. Renato Renzetti)
0.20 Nočni dnevnik in vreme
0.35 2. festival fitnessa
% RAI 2___________________
7.00	Risanke
8.15	Nanizanki: Lassie, 8.40 Ho ' sposato tutta la famiglia -
9.30	Božanska komedija
10.00	Rubrika o židovski kulturi
10.30	Film: Tormento del passa-to (dram., It. 1952, r. Mario Bonnard, i. Carla Del Pog-
gi°)
11.55	Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik in gospodarstvo
13.45	Nadaljevanka: Beautiful
14.30	Nan.: Saranno famosi
15.15	Variete: Ghibli
16.20	Nanizanka: Mr. Belvedere
16.45	Odprti prostor
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Odbojka: Italija - Kuba
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nanizanka: Il commissa-rio Kdster
21.35	Proza: Ouesti fantasmi (r.-i. Eduardo De Filippo), vmes (22.30) večerni dnevnik
24.00	Dnevnik in horoskop 0.15 Film: Borsalino (krim., Fr.
1970, r. Jacgues Deray, i. Alain Delon)
RAI 3_______________
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - tečaj angleščine in francoščine, Z avtorjevim dovoljenjem, Prvo leto življenja, Otroški laboratorij
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Mestno vesolje
15.30	It. prvenstvo v bezbolu
16.00	It. prvenstvo v golfu
16.30	Italijansko prvenstvo v malem nogometu
17.00	Film: I ruggenti Anni Venti (krim., ZDA 1939, r. Raoul Walsh, i. James Cagney)
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Ponedeljkov deželni šport
20.00	Drobci
20.30	Ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi)
22.00	Drobci
22.25	Večerni dnevnik
22.30	Film: Sguadra speciale 44 Magnum (krim., Avstral. 1978, r. Bruce Beresford, i. Terence Donovan, Ed De-vereaux)
0.05 Nočni dnevnik
TV Ljubljana 1
8.50	Video strani
9.00	Spored za otroke in mlade: Miti in legende islamskih ljudstev: Kaj je islam? (1. del)
9.15	Mozaik. Tamburaški orkester Bisernica iz Reteč,
9.35	Utrip, 9.50 Zrcalo tedna, 10.05 Mernik
10.20	Video strani
15.20	Video strani
15.35	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik. Zdravo (pon.)
18.30	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Luč, 18.40 Čebelica Maja
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Sile v zraku (N. Rončevič)
21.35	Osmi dan
22.20	Dnevnik in vreme
22.40	Koncert ob 500-letnici Idrije: Na struni Merkurja (Aldo Kumar)
23.35	Nočni program Sova, vmes nanizanki Alfred Hitchcock vam predstavlja in Ljubezen pa taka
0.50 Video strani
[UPI TV Koper
13.00	Supenvrestling (pon.)
14.00	Dok.: Čampo base
15.45	Eurogolf
16.45	Wrestling Spotlight
17.30	Nogomet - argentinsko prvenstvo (pon.)
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rubrika: Tuttocalcio
20.30	Oddaja o boksu: Speciale Bordo Ring
22.15	TVD Novice
22.30	Rubrika: Il meglio di Koper
23.30	Eurogolf - evropski turnirji
0.30 Oddaja o boksu: Bordo Ring
TV Slovenija 2
19.00	Dokumentarna oddaja: Ponovno rojstvo londonskih dokov
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Dok.: Po sledeh napredka
21.00	Športna oddaja: Sedma steza
21.20	Zabavnoglasbena oddaja: Karavana zapravljivčkov
21.55	Igre brez meja (finale)
CANALE 8_______________
8.00	Nanizanke: Simon Templar, 9.00 Alfred Hitchcock, 9.30 Diamonds
10.30	Film: La pila della Peppa (kom., Fr. 1963, r. Claude Autant Lara, i. Anna Ma-gnani)
12.30	Nanizanka: Due come noi -Alibi per un maniaco
13.30	Kviza: Čari genitori, 14.15 Il gioco delle coppie
15.00	Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerco e offro, 16.30 Čara TV
16.55	Kvizi: Doppio slalom, 17.25 Babilonia, 17.50 O.K. Il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e marito (vodi Mar-co Columbro)
20.30	TV film: Il fantasma deli'O-pera (dram., It.-Fr. 1989, r. Tony Richardson, i. Burt Lancaster, Charles Dance, 2. ih zadnji del)
22.30	Dosje: Tovarna strahov
23.00	Variete: Maurizio Costanzo Show
1-00 Nanizanka: Marcus Welby M.D. - Lagressione
RETE 4_________________
8.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.30 Andrea Celes-te, 10.00 Amandoti, 10.30 Aspettando il domani,
11.00	Cosi gira il mondo
11.25	Filmske novosti
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria - Litigi in famiglia
12.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.45	Nadaljevanki: Sentieri,
14.40	Marilena, 16.50 La valle dei pini
17.25	Nanizanka: General Hos-pital
18.00	Nadaljevanka: Febbre d'a-more
19.00	Aktualnosti: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Bar-bareschi)
19.30	Nanizanki: Dynasty, 20.30 Colombo - Prova d'intelli-genza
22.00	Nadaljevanka: Marilena (pon. Lin2.dela)
23.55	Filmske novosti
24.00	Film: Oualcuno da odiare (pust., ZDA 1965, r. Bryan Forbes, i. George Segal, Tom Gourtenay)
2.40	Filmske novosti
ITALIA I______________
7.00	Otroška oddaja
8.30	Nanizanke: Webster, 9.00 Arnold, 9.30 La piccola grande Neli, 10.00 Amore in soffitta, 10.30 La famiglia Brady, 11.00 Strega per amore, 11.30 Tre nipoti e un maggiordomo, 12.00 La famiglia Addams, 12.30 Benson, 13.00 La famiglia Bradford, 14.00 Happy days, 14.30 Compagni di scuola, 15.00 Supercar
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke in nanizanka
18.30	Nanizanki: Tarzan, 19.30 Časa Keaton
20.00	Risanke
20.30	Film: Rimini Rimini - Un anno dopo (kom., It. 1988, r. Bruno Corbucci-Giorgio Capitani, i. Andrea Ronca-to, Renzo Montagnani)
22.30	Film: Porky's - Ouesti paz-zi pazzi porcelloni (kom., ZDA 1981, r. Bob Clark, i. Kirn Cattrall)
0.25 Nanizanke: Chips, 1.25 Benson, 1.55 Appartamen-to in tre
OPEOM___________________
9.00	Nan.:Laredo, 10.30 Colla-borators, 11.30 Le spie
12.30	Filmi in risanke
15.00	Nan.: Captain Power
15.30	Film: Becky Sharp (dram., ZDA 1935, i. M. Hopkins)
17.00	Glasba: Caffe Italia
18.00	Nanizanka: Galactica
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nan.: Flash Gordon
20.30	Film: Basta che non si sap-pia in giro (kom., It. 1976, r. L.Comencini, i. M.Vitti)
22.30	Film: Il brigadiere Pasgua-levZagaria ama la mamma e la polizia (kom., It. 1973, r. Luca Davan, i. Lino Banfi)
0.30 Nan.: Un salto nel buio
TMC_____________________
8.30	Nanizanke: Get Smart, 9.00 Petrocelli, 10.00 Condo
10.30	Nad.: Terre sconfinate,
11.15	Potere
12.30	Tajnosti in skrivnosti
13.00	Športne vesti, dnevnik .
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	Film: Patto a tre (kom., ZDA 1965, i. F. Sinatra)
17.00	Aktualno: Ženska TV
18.00	Nanizanki: Autostop per il cielo, 19.00 Ouartieri alti
19.30	Variete:Ceraguesto, cera guello
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Il piccione dargilla (krim., ZDA 1971, r. Stern-Slate, i. T. Savalas)
22.20	Ladies & Gentleman
23.00	Vesti, mednarodni prenosi 0.15 Film: Chi ha ucciso Jenny?
(krim., ZDA 1972, r. J. Goldstone, i. J.Garner)
TELEFRIULI_____________
11.00	Dok. o naravi
11.30	Nad.: Vite rubate
12.30	Rubrika
13.05	Nadaljevanke: Capriccio e passione, 13.40 Potere,
14.20	Un uomo due donne
15.30	Nan.:L'albero delle mele
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Nanizanka: Si e giovani solo due volte
19.30	Dnevnik in rubrika
20.30	Ponedeljkov šport
22.30	Nočne vesti
23.00	Furlanska noč
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17,00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Na počitnice (pon.); 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.10 Radijska igra: Intervju (Matjaž Kmecl); 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Š koncertnega repertoarja; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Morje - včeraj, danes, jutri; 12.20 Orkestri; 12.40 Poje Tržaški oktet; 13.20 Melodije; 13.40 Za smeh in dobro voljo; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Stari časi družabnosti; 16.45 Orkestri; 17.10 Klasični album: teden Franza Schuberta; 18.00 Aladinova svetilka; 18.30 Znani ansambli; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Glasba; 10.00 Gospodarstvo; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00;
14.05	Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček; 15.00 Radio danes;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije;
17.00	V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja;
21.05	Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Lit.nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku;
14.35	Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Interna »52«; 18.35 Glasba po telefonu; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 1930 Dnevnik; 6.05 Almanah;
6.30	Utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Okoli sveta; 9.15 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass;
10.35	Družina; 11.00 Knjižne novosti;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Poletna oddaja; 16.00 Igre; 16.20 Poletje v živo;
17.00	Kultura in šola; 17.05 Hot hits; 18.00 Mixage; 18.30 Popevke; 19.00 Souvenir;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.);
19.30	Potujte s Putnikom; 20.30 Loža v operi, nato Nočna glasba.
Minister Dular poudaril potrebo po enotnem zastopstvu Slovencev
»Naše glavno merilo je, da na vas, ne glede na politično in nazorsko opredelitev, gledamo kot Slovence, da ocenjujemo in se veselimo vašega skupnega prizadevanje za uveljavitev narodnostne skupnosti. Zato je nujno, da bi tudi med vami prišlo do koordinacijskega organizma vseh pripadnikov Slovencev, tako v odnosu do same Slovenije, kot tudi do države, v kateri živite.« S temi besedami, ki jih je izrekel ob srečanju s slovenskimi predstavniki strank, je minister za Slovence po svetu dr. Janez Dular, v bistvu, izostril aktualno vprašanje skupnega zastopstva Slovencev v zamejstvu v stikih s slovensko vlado in parlamentom.
Sam obisk pa je predstavniku slovenske vlade gotovo razgrnil stvarnost goriških Slovencev, njihovo prizadevanje za obstoj in razvoj. S tem v zvezi velja podčrtati, da se je po srečanju na goriški Občini sešel z ravnatelji slovenskih šol, ki so mu predoči-li željo, da bi bili šolniki in dijaki na Goriškem deležni iste strokovne pomoči, kot kolegi na Tržaškem.
Popoldanski del obiska se je začel s srečanjem s slovenskimi gospodarstveniki, člani SDGZ, Po besedah predsednika Antona Nanuta ter članov Hadrijana Corsija in Igorja Černiča je minister Dular podčrtal pomembnost te organizacije, ki združeje vse slovenske gospodarstvenike ne glede na njihovo politično prepričanje.
Prisotnost na Goriškem je minister Janez Dular izkoristil tudi, da se je v zavodu Sv. Družine srečal s slovenskimi duhovniki ter si ogledal uredništvo Katoliškega glasa ter prostore Glasbene šole Emila Komela.
Osrednje popoldansko srečanje pa je potekalo v Katoliškem domu, kjer je bil predstavnik slovenske vlade gost Sveta slovenskih organizacij. Po ogledu nove telovadnice in samega Katoliškega doma, je uglednega gosta nagovorila predsednica SSO Marija Ferletič, ki je izrazila veselje, da je predstavnik slovenske vlade prvič obiskal Katoliški dom. Ob ugotovitvi, da si je minister v jutranjih urah ogledal lepše prostore, je Ferletičeva podčrtala prizadevanje tistega dela Slovencev, ki se prepoznavajo v SSO, da bi
dr. Janez Dular
na vseh področjih ohranili slovensko identiteto. Sicer podrobno o delovanju katoliških Slovencev v organizacijah SSO so ministru Dularju spregovorili Damjan Pavlin, Franka Žgavec, Dragotin Butkovič, Anka Černič, Karlo Mučič, Marjan Markežič, Martin Kranner, Igor Černič in Kazimir Humar.
V	svojem posegu je minister za Slovence po svetu omenil, da je bilo v preteklosti storjeno marsikaj krivičnega do nekaterih skupin Slovencev. Odslej pa bodo skušali uresničiti uravnovešena merila v odnosu do zamejcev, kar v nekaterih že vzbuja strah (revanšizem), ki ni utemeljen, saj je slovenski vladi pri srcu, da vzpostavi dobre odnose v vsemi Slovenci v zamejstvu. Predstavnikom SSO je minister Dular dejal, da se zaveda, da so več let delali v senci in da si bo zato prizadeval, da se bo odslej položaj izboljšal.
Na sovodenjski Občini so župani treh slovenskih občin Vid Primožič, Marij Lavrenčič in Ivan Humar s predstavniki večine in manjšine gostu iz Slovenije orisali narodnosti in upravni položaj v javnih upravah, v katerih so Slovenci v večini.
Svoj obisk na Goriškem je minister Janez Dular, ki ga je spremljal Boštjan Hožič, svetovalec v republiškem sekretariatu za mednarodno sodelovanje RS, sklenil s srečanjem s predstavniki strank, v katerih Slovenci sodelujejo. Srečanja so se ob predsednikih SKGZ in SSO Borisu Periču in Mariji Ferletič udeležili Livij Semolič (Zeleni golobice), Rudi Pavšič (PSI), Paolo Malaroda (KD), Karlo Brešan (SSk) in Ivan Bratina (KPI). Vsi, sicer z različnih zornih kotov, so ministru orisali prizadevanje strank, v katerih delujejo, da bi slovenska narodnostna skupnost bila deležna maksimalne zakonske zaščite in vseh pogojev za njen vsestranski razvoj. V svojem posegu je minister Dular opozoril na dilemo, ali je boljše, da se Slovenci združujejo v eni sami narodnostno opredeljeni-tagrupaciji ali da se prepoznavajo tudi v italijanskih strankah. Sicer najvažnejše pa je, da bi bile strankarske razlike odstranjene in da bi se našel skupen jezik, ko gre za vprašanja, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost.
V	včerajšnji številki PD je, žal, prišlo do zamenjave med slikama o obisku ministra Dularja in o srečanju SKGZ z občinsko upravo v Sovodnjah. Bralcem in prizadetim se oproščamo.
V sredo v dvorani Stella Matutina
Posvet o Faiduttiju in Furlanih ter odnosih z goriškimi Slovenci
V Gorici je v zadnjih dvajsetih letih bilo veliko govora o tukajšnji zgodovini, za kar gre zasluga predvsem Inštitutu za socialno in versko zgodovino ter še nekaterim ljudem, ki so se tega lotili še pred uradno ustanovitvijo tega inštituta. Tem ljudem, kulturnikom iz italijanskih in furlanskih katoliških vrst, je šlo predvsem za ovrednotenje in pravilni prikaz vloge, ki so jo tukajšnji katoličani imeli v letih pred prvo svetovno. Furlanski katoličani so se aktivno zavzemali za ovrednotenje italijanskega značaja enega dela takratne Goriške dežele, bili pa so za to, da ta področja ostanejo v sklopu avstroogrskega cesarstva. Niso bili iredentisti. Zaradi tega je voditeljema tega gibanja, ki sta imela oporo v veliki večini italijansko - furlanskega prebivalstva, kar je bilo pred prvo vojno dokazano na volitvah, bil po prvi vojni zabranjen z Dunaja povratek v domač kraj.
Zaradi tega sta takratna poslanca v dunajskem parlamentu Luigi Faidutti in Giuseppe Bugatto napisala in izdala konec leta 1919 nekak obračun in tudi zagovor svojega političnega dela. Knjiga je imela naslov L attivitd del partito cattolico popolare friulano negli ultimi venticingue anni (1894 -1918). Knjiga je bila nekako uradno
poročilo in tudi politični testament furlanskih katoličanov. O njej, kot o stališčih voditeljev te stranke v tukajšnjih krogih, ni bilo govora ne v času fašizma ne v prvih desetletjih po drugi vojni. Faidutti in Bugatto sta bila ocenjena kot renegata, zanju ni bilo prostora v tukajšnji italijanski »realnosti«. Šele sredi šestdesetih let je takrat že upokojeni učitelj in zgodovinar Camillo Medeot pričel akcijo za tudi politično ovrednotenje takratnega furlanskega katoliškega gibanja. Od takrat je bilo veliko posvetov na to vprašanje.
Sedaj je prej omenjeni inštitut poskrbel za ponatis te knjige, ki izhaja s pokroviteljstvom Pokrajinske uprave. Daljši uvod je napisal prof. halo San-teusanio. O vsebini te knjige bo govor v sredo, 26. septembra, ob 18. uri, v središču Stella matutina v Gorici. Knjigo bo predstavil prof. Alberto Cova z univerze v Milanu, o takratnem političnem dogajanju pa bosta govorila tudi prof. Paolo Ziller z univerze v Trstu ter goriški časnikar in zgodovinar Marko Waltritsch. Prvi se bo dotaknil vloge, ki jo je gibanje furlanskih katoličanov imelo v avstrijskem svetu, drugi pa o odnosih med tem gibanjem in Slovenci na Goriškem.
Doberdobski občinski svet za liberalizacijo avtoceste
Občinski svet v Doberdobu je na petkovi seji soglasno odobril resolucijo proti podvojitvi avtocestne postaje na Moščenicah in za odpravo cestnine na avtocestnem odseku med Moščeni-cami in Vilešem.
O tem vprašanju je uvodoma poročal župan Lavrenčič, ki je obnovil dogajanje v zadnjem času, od prošnje družbe Autovie Venete, da bi od do-berdobske občinske uprave dobila dovoljenje za razširitev postaje na Moščenicah, ki naj bi zasedla še okrog 9 tisoč kvadratnih metrov dodatne površine. Župan Lavrenčič je povedal, da se je doberdobska občinska uprava takoj povezala z drugimi občinami na Tržiškem, ki se prav tako že več let zavzemajo za liberalizacijo, prometa na avtocestnem odseku, in so vse občine soglasno in odločno nastopile v tem smislu. Doberdob ima še razlog več za zahtevo, da se sprosti promet na avtocestnem odseku: v tem primeru bi namreč avtocesta postala odlična alternativa državni cesti skozi Dol. Doberdobska uprava namreč odločno nasprotuje obnovi te ceste s posegi, ki bi kvarno vplivali na kraško okolje, in sprejema samo manjše "neboleče" popravke najostrejših ovinkov.
Sledila je razprava, v kateri so vsi podprli to stališče uprave, nato pa je
občinski svet soglasno odobril resolucijo, s katero pooblašča župana in občinski odbor, da naredita vse potrebne korake pri predsedstvu deželne uprave in vseh pristojnih deželnih odbor-ništvih, da pride čimprej do popolne liberalizacije prometa na odseku avtoceste Moščenice-Vileš, s katero soglašajo že dalj časa vse politične sile in občinske uprave na tržiškem območju. V resoluciji je še poudarjeno, da ta zahteva temelji tudi na določilu Deželnega načrta za ceste, ki označuje liberalizacijo kot "neobhodno potreben in strateški ukrep", na že leta 1986 osvojenem stališču občine Doberdob za liberalizacijo in proti širjenju drž. ceste št. 55 skozi Dol ter na ugotovitvi, da bi širjenje avtocestne postaje na Moščenicah imelo negativne učinke na okolje na zaščitenem kraškem območju, ki ga že bremeni prisotnost številnih drugih struktur (naftovod, metanovod, vodovod in razni elektrovodi ter vojaške služnosti).
Na isti seji je župan na vprašanje svetovalcev manjšine v zvezi z zaraš-čenostjo robov nekaterih občinskih cest povedal, da so v ta namen dobili od Kraške gorske skupnosti prispevek 16 milijonov lir in bo občinska uprava čimprej poskrbela, da se s tem denarjem očistijo in uredijo ceste.
Tretji sejem antikvariata
Jutri na preturi druga obravnava v postopku zaradi števerjanskih zvonov
Goriška turistična in letoviščarska ustanova bo danes že tretjič ponovila sejem antikvariata, ki so ga poskusno priredili že v teku letošnje poletne sezone na gradu. Sejem bo na Seghizzi-jevem trgu na gradu. Stojnice z raznovrstnimi predmeti bodo starinarji postavili ob 9. uri, nato pa bo sejem trajal do 19. ure. Vse kaže, da bo sejem antikvariata postal kar stalen, saj že napovedujejo, da ga bodo ponovili tudi zadnji nedelji v oktobru in v novembru.
Jutri dopoldne bo na goriški civilni preturi druga obravnava v sodnem sporu med grofico Isabello Formentini, lastnico Golf hotela v Števerjanu, in števerjanskim župnikom Antonom Lazarjem. Grofica zahteva, naj se preneha bitje ure na zvoniku cerkve, češ da gostje hotela zaradi tega ne morejo spati. Obravnava bo potekala za zaprtimi vrati.
■ Vest o težki prometni nesreči na cesti med Volčjo Drago in Prvačino, v kateri sta umrli dve dekleti, je presunila tudi doberdobsko javnost, kjer je bila ena od žrtev dobro poznana. Nesreča se je pripetila že pred nekaj dnevi, ko je na ovinku zaneslo zastavo 128, ki jo je upravljal 19-letni Dimitrij Marušič. Avto je treščil v betonsko ograjo mostu, nato pa- je zdrsnil v strugo potoka Lijak. V nesreči sta umrli 19-letna Katarina Marušič (Španeva) iz Opatjega sela in 17-let-na Valentina Prinčič iz Šempetra, drugi dve dekleti pa sta bili ranjeni.
A.S. PALLACANESTRO GORIZIA
ABONMAJSKA KAMPANJA
ITALIJANSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO
B 1 LIGA 1990-91


SEKTOR	POLNI	S POPUSTOM	VSTOPNICA	S POPUSTOM
Boljši parter	450.000	250.000	30.000	18.000
Navadni parter	210.000	120.000	25.000	15.000
Tribuna	240.000	140.000	18.000	12.000
Stopnišče	120.000	80.000	10.000	8.000
Prva faza do 15. septembra je namenjena starim abonentom. Druga faza od 17. septembra dalje.
Posebni popusti za organizirane skupine in podjetja.
Predprodaja
gego centro viaggi
GORICA
Ul. Contravalle 9 Tel. 33044 - 87124 Telex 461169
včeraj danes
Iz gorlškega matičnega urada v obdobju od 16. do 22. septembra 1990.
RODILI SO SE: Silvia Andriani, Davide Bressan, Elisa Corvaglia, Amanda Palla-visini, Patrick Scifo, Giulia Kenda, Fran-cesca Fontanini, Giovanni Lutman, Ro-mina Cijan.
UMRLI SO: 85-letni upokojenec Jožef Šinigoj, 71-letna upokojenka Italia Tappa-ro vd. Zanco, 82-letni upokojenec Vitale Peressin, 83-letna upokojenka Josipina Kamenšček vd. Makarovič, 58-letna gospodinja Francesca Medeot por. Losani, 81-letna gospodinja Irma Devegnack, 65-letna gospodinja Albina Vida por. Pao-letti, 77-letni upokojenec Marcello Giovanni Colugnati, 50-letna upokojenka Ida Miniussi.
OKLICI: delavec Licio Passon in gospodinja Giulia DelLAngelo, strokovnjak Vittorio Mariso in menažerka Claudia Bon, prodajalec Cesare Accurso in trgovka Donatella Milocco, delavec Roberto Gomisel in uradnica Daniela de Mitri, Antonio Ruggiero in Eugenia Rossi, karabinjer Nicoli Angeli in gospodinja Ma-risa Furlan.
POROČILI SO SE: tehnični izvedenec Hussein Osman Gibril in uradnica Laura Menotti, industrijski izvedenec Giorgio Bregant in učiteljica Antonella Mene-gutti, uradnik Stefano Ecoretti in učiteljica Luciana Zaban, inženir Lorenzo Se-rantoni in arhitekt Giulia Ceppi, služabnik Amerigo Romano in služabnica Mar-gherita Gabrielcic, delavec Marco Simone in delavka Chiara Marchi, uradnik Fabio Perazza in uradnica Angela Zanin, obrtnik Mauro Azzano in uradnica Lucia Pisk, profesor Bernardo De Santis in bolničarka Laura Corbatto.
Teden
Rdečega
križa
Od danes do prihodnje nedelje, 30. septembra, bo tudi pri nas Teden rdečega križa. O raznih pobudah so razpravljali na seji pokrajinske odbora Rdečega križa, ki ga vodi dr. Alberto Tomat.
V soboto, 29. septembra, v popoldanskem času bodo nabirali denar v pasaži Goriške hranilnice. Razdeljevali bodo tudi propagandno gradivo. V četrtek, 27. septembra, zvečer pa bodo v avditoriju priredili jazz koncert Romana Mussolinija in njegovih solistov. Vabila za koncert si je mogoče nabaviti v pisarni Rdečega križa v Ulici Codelli št. 9 v Gorici (tel. 531819).
Tečaji jezikov
Združenje ARCI Nova prireja tudi v letošnji sezoni tečaje angleščine, francoščine, slovenščine, nemščine in španščine. Pouk se bo začel 8. oktobra in se bo odvijal ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih. Podrobnejše informacije nudijo na sedežu ARCI, Verdijev korzo 109 (tel. 535204), ob ponedeljkih in sredah od 16. do 19. ure in ob sobotah od 10. do 13. ure.
Krajevne uprave
Pokrajinski svet bo zasedal v torek ob 16. uri in v sredo ob 9.30. Rajonski svet Podturn-Sv. Ana se sestane jutri ob 20.30 v zavodu Lenassi. Govorili bodo o univerzi. Seje se bosta udeležila tudi predsednik Konzorcija za univerzo Martina in občinski odbornik za urbanistiko Martina. Svet za Rojce se sestane v torek ob 20. uri v Ul. Pasu-bio 8 za razpravo o zahodni obvoznici. Na sejo so povabili odbornika za javna dela Del Bena in predsednika štan-dreškega rajonskega sveta Ressija.
■ ZSKD obvešča, da bo v sredo, 26. septembra, ob 20.30 v goriškem Kulturnem domu zasedal glavni odbor, na katerem bo tekla beseda o bližnjem občnem zboru Zveze.
___________prispevki_______________
Namesto cvetja na grob Milke Devetak darujeta družini Babič in Urdih 100 tisoč lir za društvo prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj.
Namesto cvetja na grob Mare Pelicon darujeta Venče in Ani Tabaj 30 tisoč Ur v sklad za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu.
Namesto cvetja na grob Milke Devetak darujejo Alvira, Stanka in Frida 60 tisoč lir za Kulturno društvo Sovodnje.
V	spomin na mamo Milko darujeta Marko in Anica 100 tisoč lir za ženski pevski zbor Sovodnje.
V	spomin na pokojno Milko Devetak daruje družina Hmeljak 100 tisoč lir za športno društvo Sovodnje.
Namesto cvetja na grob Milke Devetak daruje družina Kovic 25 tisoč lir za Društvo krvodajalcev v Sovodnjah.
kino
Gorica
CORSO 15.15-22.00 »Caccia o ottobre rosso«.
VERDI 15.30-22.00 »Pretty woman«.
VITTORIA 16.00-22.00 »Cicciolina e Mo-ana mondiali«. Prep. ml. pod 18. letom,
Tržič
EKCELSIOR 15.15-22.00 »Lettere d'amo-re«.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 16.30-18.30 »Človek izza rešetk«, 20.30 (revija Pula po Puli) »Gluhi smodnik«.
SVOBODA Šempeter 18.30 »Carstvo sonca«, 20.30 »Porno lutka«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita, Ul. Don Bosco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. Toti 52, tel. 410701.
_________pogrebi____________
Jutri v Gorici ob 10.10 Ermenegllda Bagat, vd. Mania iz bolnišnice sv. Justa v Štarancan, ob 13.15 Jolanda Marleos, vd. Cabas iz splošne bolnišnice v Marian.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Ljudmile (Milke) Tomšič vd. Devetak
se prisrčno zahvaljujemo vse.m, ki s0 kakorkoli počastili njen spomin.
SVOJCI
Sovodnje, 23. septembra 1990
Luknjo so napolnili z Italijani in s kongresnim turizmom
25 od sto manj Nemcev v Gradežu
Trgatev za vino miru bo 30. t. m.
Kdor je letos poleti šel v italijanska obmorska letovišča ob Jadranu je s povečevalnim steklom iskal avtomobile z zahodnonemško in avstrijsko registracijo. Točneje povedan, videl jih je zelo malo, veliko, veliko manj kot v prejšnjih letih. Prej so ti avtomobili bili pred hoteli parkirani v skoro enakem številu kot tisti z italijansko registracijo. Letos tujcev iz severne in srednje Evrope ni bilo.
V	Gradežu, ki nas pobliže zanima, so sicer imeli veliko turistov iz severne Italije. Ti pa so prišli v glavnem v avgustu, nekaj tudi v juliju, v času šolskih in drugih počitnic. Tudi v Gradežu so zmanjkali nemški turisti. Po še nepopolnih podatkih je Nemcev bilo 14 odstotkov manj kot lani, njihovih nočitev pa je bilo celo za 25 odstotkov manj kot lani. K vsemu temu je treba povedati še, da so že lani, v avgustu in septembru, imeli manj nočitev Nemcev kot v letu prej. Dočim so bili hoteli v Gradežu polni so vrzeli bile v kampih, kamor Nemci zelo radi prihajajo. Italijanov je v Gradežu letos bilo 11 od sto več kot lani, nočitev so ustvarili kar za 14 odstotkov več. Tudi Avstrijcev je bilo več kot lani.
V	Gradežu so sicer krizo občutili manj kot v Lignanu, Bibbionu, Caor-lah in Jesolu. V Gradež namreč prihajajo turisti z bolj debelo denarnico, še zlasti taki, ki se poslužujejo tudi tamkajšnjih termalnih kopeli. Všeč jim je še zlasti lepo urejena zaprta plaža, edina te vrste na severni obali Jadrana. Gradežani se morajo za vse to zahvaliti dejstvu, da vsako leto gostujejo dva zdravniška kongresa. Zaradi tega zdravniki svojim pacientom svetujejo, da gredo letovat v Gradež. Vrh vsega je v neposredni bližini Gradeža še arheološko zanimiv Oglej, ki pritegne zanimanje Nemcev in Avstrijcev, pa tudi zgodovinsko zanimiva Palmanova ni daleč.
Marsikdo bi preprosto dejal, da Nemcev na Jadran letos ni bilo zaradi alg, ki so v zadnjih dveh letih nagajale kopaLcem v Jadranskem morju. Vsi nemški časopisi so namreč lani in tudi letos veliko pisali o algah. V vseh letoviških krajih so si letos nabavili naprave, da ne bi alge nagajale, vrh vsega pa alg letos sploh ni bilo.
Večjo škodo kot v Gradežu, kjer bodo ob koncu sezone najbrž zabeležili le kak odstotek manj turistov kot v prejšnjih letih, so imeli v velikih »ljudskih« letoviščih v videmski in beneški pokrajini: v Lignanu, v Caorlah, v Jesolu. Tam je govora o trideset do petdeset odstotkov manj turistov kot v prejšnjih letih. To pa je že prava katastrofa. Tudi v teh krajih je bilo v avgustu več italijanskih turistov, a en sam mesec ne more nadomestiti sezone. Manj nemških turistov je bilo tudi v drugih krajih Italije, tako v Riminiju kot ob Gardskem jezeru (za razliko od prejšnjih let si tokrat tudi v konici turistične sezone z lahkoto dobil prenočišče). Manj jih je bilo tudi v takoime-novanih zgodovinskih mestih Italije.
V	italijanskem hotelskem gospodarstvu velja podatek, da mora biti hotel
v letoviškem kraju poln vsaj sto dni na leto, da bo iztržek pozitiven. Če greš pod to mero si neuspel. Tudi zaradi tega so tudi v glavni sezoni, t.j. v juliju in že takoj po velikem šmarnu, cene v hotelih nižje od tistih prvotno določenih, zasebna stanovanja si letos dobil v najem že za ceno, ki je bila kar za polovico nižja od lanske.
Vse to pomeni, da so minila leta debelih krav, da bodo morali italijanski gostinci in turistični delavci drugače delati v prihodnjih letih. Nujno bo moralo priti do preusmeritve.
Novi gosti so namreč na vidiku. V nekatere kraje prihajajo sedaj, v poseženi, avtobusi polni'turistov iz Vzhodne Nemčije, iz Češkoslovaške in iz Madžarske. Zasedaj je ta turizem zelo reven. Ljudje iz teh držav nimajo denarja, da bi ga vsevprek trošili. Kako naj bi ga, saj je povprečna plača na Češkoslovaškem 3.000 kron, v bankah in menjalnicah v Benetkah dobiš za eno krono samo 22 lir, dočim je na Češkem uradna menjava 49. Z Madžari ni boljše, saj je pri njih povprečna plača 8.000 forintov, pri nas za en forint dobiš 10 lir. Kljub temu pa so turistične ustanove in hotelirji v nekaterih italijanskih obmorskih krajih sprejeli zastonj na enotedenska letovanja skupine turistov iz teh dežel. Nadejajo si, da bodo v prihodnjih letih postali njih stalni gostje.
Italijanske turistične ustanove so tudi letos, kot že tolikokrat prej, v turistično reklamo vložile veliko denarja. Nemških turistov je letos bilo manj tudi v jugoslovanskih obmorskih krajih. Kam so šli nemški in avstrijski turisti? Nekateri v prekomorske dežele. Veliki nemški tour operaterji so zgradili hotele v Tuniziji in Turčiji ter še dlje. Z lastnimi letali jih peljejo v ta oddaljena letovišča. Letošnja velika atrakcija za nemške in tudi avstrijske turiste pa so Vzhodna Nemčija, Češkoslovaška in Poljska. Še zlasti Nemci, ki so bili izgnani ali so zbežali iz teh držav, so šli letos pogledati kako je v krajih, kjer so se rodili, kamor prej niso smeli, saj jim oblasti teh vzhodnoevropskih držav niso dale vstopnih vizumov. Čehoslovaki so po vojni izgnali nekaj milijonov sudetskih Nemcev. Enako se je zgodilo na Poljskem. Iz Nemške demokratične republike je v štiridesetih letih na zahod zbežalo nekaj milijonov ljudi.
V turističnih pisarnah Zahodne Nemčije je letos vse polno vabil za obisk krajev v dosedanji Nemški demokratični republiki. Uvedene so bile špevilne nove letalske in železniške proge. Vsi zahodnonemški časopisi veliko pišejo o dogajanju v že bivši DDR. Žal pa tam ni hotelskih zmogljivosti, da bi bilo vsem zadoščeno. V zadnjem času so tam zgradili le nekaj visokokategornih hotelov. Če si pred podrtjem berlinskega zidu hotel v DDR si moral vnaprej dobiti in plačati hotel, drugače ti niso dali vstopne vize. Po nekaterih strokovnih ocenah bo letos samo krajev v nekdanji DDR obiskalo 6 milijonov turistov iz dose-
danje Zahodne Nemčije. Po mnenju turističnih strokovnjakov se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnjih letih, saj je na ozemlju dosedanje DDR tudi veliko muzejev in drugače zani-mivh krajev. Vrh vsega pa Nemci zelo radi letujejo na obalah severnih morja in v DDR je obala ob Baltskem morju zanje zelo privlačna. Isto velja tudi za Češkoslovaško in Poljsko. Letos poleti so bile ulice Prage in drugih čeških mest ter Waršave in Wroclawa ter drugih poljskih mest polne avtomobilov z zahodnonemško registracijo.
Ti milijoni nemških turistov pa so po sili razmer zmanjkali tako na italijanskem in jugoslovanskem Jadranu. To je letos prizadelo tudi Gradež in brez dvoma se bo to ponavljalo tudi v naslednjih letih. Vse to pa bo seveda v škodo celotnega našega gospodarstva in zaposlitvene ravni.
V Gradežu si sicer skušajo pomagati tudi na drugačen način. Dalekovidni so bili, ko so pred kakimi desetimi leti dali zamisel o igradnji kongresne dvorane. Za razliko od vseh drugih počitniških krajev na severni italijanski obali Jadrana so tu že prej prirejali vsako leto nekaj kongresov, med temi
dva, spomladanskega in jesenskega, že omenjena strokovna kongresa zahod-nonemških in avstrijskih zdravnikov. Dotedaj so se kongresi vršili v gradeš-ki kinodvorani. Deželna uprava Furlanije Julijske krajine je dala denar za izgradnjo sodobne kongresne palače.
V	teh letih se je pokazalo, da je izbira bila posrečena. Poleti, ko je v Gradežu veliko turistov, v tej palači prirejajo koncerte in razstave. Med slednjimi si je pomembno mesto izboril grafični biennale, ki ima mednarodno obeležje.
V	drugih letnih časih pa so v kongresni palači številni kongresi deželnega, vsedržavnega ali mednarodnega značaja. Prav v tem tednu je tam bil italijanski kongres kmetijskih strokovnjakov, na katerem so razpravljali o žitaricah. Iz leta v leto je kongresov več. Na tak način v Gradežu lahko govorijo o uspešni pred in posezoni. V nekaterih hotelih imajo tudi naprave za zimsko ogrevanje, tako da v njih prenočijo ljudje, ki pridejo na kongrese v mrzlih mesecih. V Gradežu računajo, da bodo s kongresno dejavnostjo nadaljevali in tako še bolj kot doslej doprinesli k razvoju domačega turizma.
MARKO VVALTRITSCH
Trgatev v "vinogradu miru" pri zadružni kleti v Krminu bo prihodnjo nedeljo, 30. septembra. Trgatev se bo začela ob 8.30. spremljale pa jo bodo glasba in druge prireditve. Osrednja slovesnost bo 11. uri. V vinogradu rastejo trte stotin sort grozdja z vseh kontinentov.
Iz njih vsako leto pridobivajo "vino miru", ki ga pošiljajo državnim poglavarjem po svetu s poslanico za mir in bratstvo med narodi. Letošnji pridelek, zagotavljajo v krminski zadrugi, se obeta kot najboljši vsaj v zadnjem dvajsetletju.
Izlet v Celovec ob 25 letih pobratenja
V četrtek, 27. septembra, bo večje število Goričanov odpotovalo v Celovec, kjer bodo razne prireditve ob 25. letnici pobratenja tega koroškega mesta z Gorico. Iz Gorice bo odpeljalo več avtobusov, prireditelj izleta pa je občinska uprava. Na voljo je še nekaj prostih mest. Prijave sprejemajo na županstvu v uradu za šolstvo.
Zbor Hrast na tekmovanju v Belgiji
Doberdobski pevski zbor Hrast se že dober mesec pripravlja na novo sezono. Pevci so se namreč zbrali že konec meseca avgusta in po enotedenskih vajah redno začeli z delom. V teh dneh se mladi pevci zbora Hrast pripravljajo na nastop na mednarodnem zborovskem tekmovanju, ki bo 30. septembra v Maas Michelnu v Belgiji. Prvo selekcijo je zbor opravil že sredi prejšnje sezone, ko je belgijska komisija zbrala med vsemi prijavljenimi zbori le 12 najboljših. To preizkušnjo je zbor Hrast opravil nadvse uspešno. Sedaj ga čaka ša težja preizkušnja, ko se bo s svojimi pesmimi
potegoval za čim višje mesto na tekmovanju.
Poleg moderne skladbe sodobnega belgijskega skladatelja Pieta Swertsa (napisana prav za to tekmovanje leta 1989), bo vsaka pevska skupina predstavila še izbor svojih pesmi.
Doberdobski pevci pa se tega doživetja še posebno veselijo, ker bodo v Belgiji gostje tamkajšnjega slovenskega društva A.M. Slomšek. Za Slovence, ki živijo v Belgiji, bodo pripravili dva večerna koncerta.
Na sliki pevski zbor Hrast iz Doberdoba.
V Novi Gorici zidajo novo gledališko hišo
Po vsej verjetnosti bo sezona 1991-92 Primorskega dramskega gledališča ostala zapisana v zgodovini novogoriške gledališke stvarnosti. Jeseni prihodnjega leta bi se namreč morala zaključiti dela nove gledališke hiše, ki stoji ob Parku v mestnem središču. Tako je pred dnevi, na predstavitvi letošnjega repertoarja PDG, povedal direktor Tomiča Dumančič.
Novo gledališče, čigar gradnja je v zaključni fazi, bo razpolagalo z veliko dvorano s 370 sedeži (270 v parterju ter 100 na balkonu) ter z večnamenskim anfiteatrom (600 sedežev) za poletne prireditve. V gledališču bodo uredili tudi tanjšo konferenčno dvorano ter prostore za predavanja in podobne prireditve.
Čeravno bodo dokončno vselitev v nove prostore predvidoma uresničili jeseni leta 1992, naj bi v njih že prihodnjo jesen speljali srečanje gledališč Npe-Jadran.
Kot podatek si velja zapomniti, da so v solkanskem gledališču doslej odigra-h kar 210 premier, od katerih je bilo 133 profesionalnih. Prva predstava v solkan-skem gledališču pa nosi datum 29. oktobra leta 1955, ko so predstavili Celjske grofe.
Na sliki (foto Pavšič) pročelje novogoriškega gledališča.
Umetniški vodja PDG odgovarja na kritike
O pljuvanju po gledališču
Gradnja novega gledališča v Novi Gorici se ni izognila določenim polemikam in negodovanju nekaterih, ki so v uresničitvi tega načrta videli nepotrebno potrato javnega denarja.
O tem je tekla beseda tudi na predstavitvi letošnje abonmajske gledališke sezone, ko je s tem v zvezi spregovoril umetniški vodja Srečko Fišer in pristavil tudi svoja razmišljanja:
THEATRUM MUNDI ah po domače
GLEDALIŠČE SVETA v rovtarskih Atenah
V Novi Gorici je hit sezone pljuvanje po gledališču, po njegovi novi hiši, po potrati, ki jo simbolizira, po kraji takorekoč, skratka, po moralni oporečnosti tega podjetja. Ni ga čutečega demokrata, ki se na poti od Grčne proti poslovnemu in upravnemu središču ne bi spotaknil ob rastočo arhitekturo.
Ekolog de: "Kakšna čistilna naprava bi to lahko bila.1" In športnemu navdušencu se od srca ukrade vzdih: "Olimpijski bazen..." Pa pride še alternativa in zarenči: "Mladinski dom ne pa ta grobnica talentov!" Pravi delile idej, bogme.
In kot po naključju so sanjane naprave (katera bo naslednja na vrsti? Dajmo, natečaj!) namenjene telesnemu in duhovnemu očiščenju in pomlajenju našega regijskega centra in tako je po vsakomur jasni logiki teater kriv za njegovo umazanijo in razkroj.
Ta globoka misel pravzaprav ni tako zelo nova. A ker se njeni preroki vsled pomanjkljive socialistične izobrazbe nemara niti ne zavedajo, da imajo svojega patrona, jim ga lahko pomagamo najti. To bo - v času saharske žeje po modrosti cerkvenih očakov in kulturnega hrepenenja po oltarju (le še to se demokratično zmenimo, čigava kri bo curljala po njem) dalo njihovi viziji novega zagona.
Pravzaprav je možnih patronov več, a bržčas je eden najprimernejši, saj ima poleg nesporne avtoritete tudi - z ideološkega stališča - najširšo medijsko promocijo in tako dobro odraža počezno, nadstrankarsko pljuvalno koalicijo. To je seveda sveti Avguštin, izgubljeni in spet najdeni, zablodam vdani in v svetost spreobrnjeni.
"Mikale so me gledališke igre," pravi, "polne posnetkov mojih tegob in netiva za ogenj mojih strasti. (...) Jaz ne-
srečni pa sem tedaj ljubil bolečino in iskal sem, da bi bil našel, zaradi česar bi mogel žalovati. In tako mi je v tuji, zlagani in glumaški tegobi bolj ugajala in me močneje privlačevala igra tistega igralca, ki mi je izvabljala solze iz oči. Kaj čuda torej, da me je onečedila ostudna garjavost nesrečno ovčico, ki se je, naveličana tvojega varstva, po-tepla od tvoje črede? (...) Takšno je bilo moje življenje. Ali je bilo to sploh še življenje, moj Bog? (Izpovedi III, 2).
Sveti Avguštin sicer kaže preference do tragiške veje teatra, a nič ne de: koliko bolj veljajo njegovi očitki šele za ono drugo!
Ne dvomim, da bo tako ugleden glas odločilno prispeval k zmagi v boju za zdrav duh in telo naših regijskih Aten in pričakujem za svojo sugestijo vsaj malo hvaležnosti. Saj ga ni, ki bi ne bil nič nečimrn, razen svetih mož seveda.
Zablodeli pa se bomo naprej skušali tolažiti z zablodo. Seveda ima tudi ta svoje profete, lažnive, se razume. Da ne bomo kar naprej vlekli po zobeh ubogega Viljema iz Stratlorda:
"Zakaj se čudite? Čemu plašite, saj vendar sen mi bil je učenik, pa se v tesnobi venomer bojim, da se bom zbudil in se vnovič našel v zatohli ječi. In če ni tako, dovolj že to je, da te sanje sanjam, zakaj tako dodobra sem sprevidel, da vsa človeška sreča konec koncev premine kakor sen; zato se zdajle, dokler pač traja, z njo bom okoristil, proseč vas, da nam zmote oprostite, saj žlahtna srca rada to store."
(Calderon, Življenje je sen III, 14)
Prav res je svet oder in tudi Nova Gorica ni izjema. Ampak kar se tega tiče, je vseeno - pri vseh zadržkih - še najboljši repertoar, režija, igranje in kar spada zraven - v pravem teatru. Za to s polno zavestjo zastavljam svojo besedo.	Srečko Fišer
Umetniški vodja PDG
Danes v Kazljah pri Štorjah vseljudsko zborovanje ob 45-letnici zmage nad nacifašisti
S pogledom v novo tisočletje
Današnje srečanje na gmajni pri Kazljah bo slavje primorskih ljudi v spomin na zmago in osvoboditev nad fašizmom pred 45. leti. Obujali bomo spomine na pretekle čase, vendar s pogledom naprej, v leta, ki nas bodo pripeljala v novo tisočletje, v katera vstopamo duhovno, politično in tudi materialno le bolj bogati, kakor kdaj prej v naši zgodovini. Zlasti znanje in izkušnje nas bodo vodile k napredku resnične odprte družbe, v kateri demokracija ne bo le fraza in vse ideje, interesi in aspiracije naših ljudi se bodo stalno, strpno soočevale, in s tem preprečile uveljavitev družbenih deformacij, ki jih sodobni svet odklanja. Ker se bomo srečali ljudje dobre volje s cele Primorske, z obeh strani meje, nasledniki prav vseh tistih upornikov proti fašizmu, ki so nam vlivali hrabrost, da nismo klonili in da smo končno zmagali in se osvobodili, si bomo segli v roke z odprtim srcem in polni želja za uspešno skupno delo v korist svobodni domovini. Poklonili se bomo spominu žrtvam in vsem, ki so žrtvovali in trpeli v uporu in boju proti fašizmu vse iz časov, ko je leta 1920 gorel v Trstu Narodni dom, po vsej Primorski pa Delavske zbornice, čitalnice, sedeži naprednih društev, do upornih Marežganov. Vsi tisti, ki so delovali v političnem in narodnem gibanju, ki je privedel do Bazoviških žrtev. Med njimi so bili delavci, kmetje, učitelji, duhovniki in inteligenca, ki so bili preganjani, zaprti v ječah in v internacijah. O junakih, ki so bili ustreljeni na Opčinah skupno s Finkom Tomažičem, do borcev primorskih partizanskih brigad IX. Korpusa in vseh, ki so se borili v prekomorskih brigadah in družinam, ki so ta boj podpirale in ga dejansko tudi omogočale. Kot dediči takih bogatih vrednot smo ponosni tudi na dejstvo, da patriotizem primorskih ljudi ni nikoli pre-rastel v ozki nacionalizem. Obratno, prav v tem dolgem uporu in boju se je izkazoval humanizem in dolgo-vidnost narodno-osvobodilnega gibanja na Primorskem. Razlikovali smo narod, ljudi, od fašistične države in vedno težili, da odnosi prijateljstva in sodelovanja, ki so vladali zlasti v tovarnah med delavci, prežemajo celotno družbeno dogajanje v nacionalno mešanih krajih. Zato ni nakljmčno, da so mnogi Italijani na Primorskem in tudi širše odobravali in aktivno podpirali naš pravični boj, kar se je izkazalo pozneje, ko je upor prerastel v oboroženo vstajo. V oboroženem boju smo na Primorskem postavili temelj kulturnega sožitja in prijateljskega sodelovanja v duhu sodobne Evrope. Kljub bremenom in vsem možnim težavam tragičnega obdobja vojnih razmer, je veliko število Italijanov izkazalo odločnost in hrabrost, da so se pridružili slovenskim partizanom. Začelo se je že pred kapitulacijo Itali-
Primorski borci vabijo v Kazlje
Občinski odbori ZZB NOV Primorske vabijo
na vseljudsko zborovanje
ob 45-letnici zmage nad fašizmom V Sežani na gmajni pri Kazljah - Štorje
Danes, 23. septembra ob 15. uri
Slavnostni govornik bo
Milan Kučan
Predsednik predsedstva Republike Slovenije
Pozdravili bodo predsednik ZZB NOV v Sežani Emil Škerlj in predstavnika VZPI-ANPI ter Združenja aktivistov in invalidov NOB na Tržaškem
V kulturnem sporedu sodelujeta godba na pihala iz Kopra in Divače,
TPPZ Pkiko Tomažič in recitatorji iz Sežane
je, ko se je iz borcev italijanske narodnosti pri slovenskih partizanih oblikoval »Distaccamento Garibaldi« in krenil v Benečijo, kjer naj bi spodbujal k oboroženemu uporu furlanske protifašiste. Prof. Mario Lizzero-Andrea - vidna osebnost italijanske Resistenze - vedno poudarja, da je bila ta partizanska formacija, ki je prišla s Primorske, dejansko prva enota italijanskega upora. Med temi prvimi 22 italijanskimi partizani iz obdobja pred kapitulacijo Italije so bili Tržačan Mario Cariš, Milj-
čan Pietro Marcandel, iz Tržiča Vi-nicio Fontanot in Giovanni Fiore-Cvetko ter Ondina Peteani iz Ronk.
Množični odhod prostovoljcev v partizane prostovoljcev, pa se je začel takoj po kapitulaciji Italije. Tako sta se na slovenskem ozemlju konstituirali dve veliki formaciji italijanskih partizanov. V slovenski Istri se je formirala v sestavu 14. Divizije NOV in POS Tržaška brigada, ki sta jo vodila Giovanni Zel in Natale-Božo Kolarič in so jo v glavnem sestavljali delavci iz Trsta, Milj, Kop-
ra, Izole in Pirana. Na Goriškem, na Vogrskem pa se je formirala druga brigada v sestavi Goriške divizije NOV in POS. V njej so bili tržiški ladjedelniški delavci in je tudi poznana kot »Brigata Proletaria«, ki je krenila iz Selca pri Ronkih, ko je vojaška oblast odklonila predlog protifašistov, da jih oboroži in organizira, skupno z ostanki redne vojske, za obrambo pred prodirajočimi nemškimi enotami. Tudi to enoto so vodili v glavnem znani protifašisti, kot so F. Marega, C. Donda, O. Mo-
Prvo ilegalno delo na Goriškem
Za delavsko gibanje je bil prav gotovo težak udarec, ko je izgubilo svoje glasilo. Ob prisilnem molku je bilo gibanje brez politične orientacije. Bilo je nesposobno reagirati na še tako pomembna dogajanja doma in v svetu. Edina možnost je bila v tem, da bi izhajalo v ilegali. Komunisti so imeli s tem že precej izkušenj, saj je reakcija vpregla vse svoje moči proti revolucionarnim težnjem delovnih množic. O tem je napisal Regent: »Leta 1926, ko so v Italiji prepovedali vse stranke in vsa nefa-šistična glasila, sta bila postavljena izven zakona tudi Delo in II Lavoratore. Tedaj so umaknili Delo v ilegalo. Tehnika je bila najprej premeščena na Goriško. Glasilo so verjetno urejali brata Vilhar in bratje Ušaj. Razen tega lahko menim, da so se mnoge akcije revolucionarnega gibanja Slovencev in Hrvatov v Juliski krajini odvijale po navodilih, ki smo jih mi komunisti prejemali med drugim tudi v svojem glasilu. Kakšen značaj so italijanski komunisti prisojali temu listu, priča dejstvo, da če bi morali v slučaju potrebe ukiniti enega od dveh glasil, bi ukinili prej H Lavoratore kot pa Delo.«
Priprave za izdajanje ilegalnega Dela so kmalu uspešno stekle. Najprej je po navodilih ilegalnega strankinega vodstva Albin Vodopivec, vodilni komunist in študent iz Kamenj na Vipavskem, priskrbel opalograf, ki so ga namestili pri Ušajevih na Rafutu ob vzhodnem robu
Gorice. Začetne težavne, vendar dobro zastavljene korake za razmnoževanje ilegalnega glasila je Venček Ušaj opisal takole: »Pozimi 1926-1927. leta je Albin Vodopivec priskrbel opalograf za tiskanje našega propagandnega gradiva, ki nam je postal zelo koristen. Danes je ta opalograf v Goriškem muzeju. Namestili smo ga pri družini Ušajevih v goriškem predmestju. Čim smo uredili vse potrebno, smo začeli s tiskanjem Dela, glasila KS1 za slovensko manjšino.
Prva številka je izšla na štirih straneh v nakladi tisoč izvodov. Glasilo so tedaj urejali Albin Vodopivec, Stane in Srečko Vilhar, Teodor, Ciril in Polda Ušaj ter jaz. Do konca maja 1927 je izšlo pet-ali šestkrat, v enaki nakladi kot prva številka. Tiskali smo tudi glasilo komunistične mladine Rdeči prapor, dalje večje število letakov ob priliki raznih obletnic in pomembnih dogodkov. Zaradi številnih policijskih preiskav v stanovanju Ušajevih smo morali junija leta 1927 premestiti tehniko v Solkan k Janezu Zavratniku, kjer je ostala do konca naslednjega leta. Tam je ponovno izšlo šest številk Dela, enkrat pa tudi glasilo KSI L’Unitš v italijanščini.
(Iz knjige Vida Vremca Pinko Tomažič in drugi tržaški proces)
desti, R. Fumis, A. Tambarin, V. Fontanot in drugi.
V istem času se je v Brdih formirala enota, ki jo je vodil znani, legendarni komandant Mario Fantini-Sasso, ki je bila jedro bodoče brigade in Divizije Natisone.
Velika nemška ofenziva ob koncu septembra in v začetku oktobra
1943	je hudo prizadela obe italijanski brigadi. Komandant Tržaške brigade Giovanni Zol je padel v Mu-nah v Čičeriji. Tako je ostal Slovenski Istri le en bataljon italijanskih partizanov, ki se je poimenoval po padlem komandantu. Na Krasu v okviru Kosovelove brigade pa se je oktobra oblikoval Tržaški udarni bataljon, ki je pozneje - 4. aprila
1944	- prerastel v brigado, t.j. »La Brigata d'Assalto Garibaldi Trieste«. V brigado je bil vključen tudi bataljon iz Istre potem, ko je prišlo do hudih nesoglasij z vodstvom Istrskega odreda ter večje skupine dezerterjev iz postojank v Vrtojbi in na Opčinah, sestavljene pretežno iz mobilizirancev iz Ferrare in iz Sar-degne. Tržaška udarna brigada je imela kot poseben oddelek Bataljon Alma Vivoda v Slovenski Istri, poseben bataljon na Krasu in skupine GAP v ravnini. Skupine GAP, ki so delovale v Trstu, kakor tudi bataljon delavcev iz tovarn pa niso spadali pod vodstvo te brigade.
Borbena pot Tržaške udarne brigade je bila podobna poti ostalih brigad 30. divizije IX. Korpusa vse do osvoboditve. Razlika je le v tem, da so v to brigado stalno prihajali novi borci bodisi iz mesta in iz furlanske nižine, kakor tudi iz drugih slovenskih in hrvaških brigad. Prihajali so po dogovoru med štabom IX. Korpusa in vodstvom italijanskega Upora, tako da je v Tržaško brigado prišlo nad 3.000 italijanskih borcev. Večina je bila potem razporejena v enote v Furlanijo, medtem, ko je skoraj 1000 prostovoljcev iz Tržiča, iz Trsta in Istre - ki so se zatekali v partizane zato, da se izognejo mobilizaciji v nemško vojsko - premeščenih na osvobojeno ozemlje VII. Korpusa, kjer so pozneje ustanovili italijansko brigado Fontanot, v sestavi XVIII. Divizije VI. Korpusa.
To je le bežno razmišljanje, da ob 45. letnici osvoboditve osvežimo spomin na skupini boj slovenskih in italijanskih partizanov na Primorskem, ob tem pa velja poudariti še pomemben prispevek borcev Divizije Garibaldi Natisone, ki so pristopili v sestav IX. Korpusa ob koncu leta 1944. Ta enota tudi predstavlja v sintezi celotni zbor italijanskih partizanov v Sloveniji. V skupnem partizanskem boju se je kovalo bratstvo in medsebojno razumevanje, osnova poznejših dobrih sosedskih odnosov ljudi in državnih organov na primorskih tleh.
MARIO ABRAM
English
Language
Centre
TRST - Ul. S. Nicold 11 - Tel. 040/363878
Tečaji angleščine vseh stopenj
Materin jezik učnega osebja
Tečaji za otroke »Magic box«
Posebni tečaji za mladino
Priprava izpitov za Cambridge
Intenzivni tečaji
Omejeno število do 9 slušateljev
Zora in njena rdeča torbica
Njena življenjska pot je bila tragično presekana pred 46 leti v Ul. Ghega, kjer so jo nacifašisti obesili skupaj z 51 talci. Bila je mlado dekle, veselega značaja in je pričakovala, da ji bo življenje natrosilo samo srečo in veselje; pa se je znašla v dogodkih, ki so njene mladostne želje povsem preplavili in jo postavili pred trdo dejstvo - ali boj proti sovražniku in okupatorju, ali suženjstvo in nato uničenje.
Zora Grmek, mlado, brihtno, živahno dekle iz Avberja na Krasu, je razumela klic svojega naroda, pa tudi klic vseh tistih, ki so hoteli svobodo, demokracijo, enakopravnost majhnih narodov in predvsem mir.
V Trstu, kamor je bila poslana, je vestno opravljala nelahko nalogo aktivistke. Pa je bila kljub vsem težavam vesela, vedno polna vere v boljšo bodočnost.
Takšno sem jo srečala še tisti usodni dan, ko so ji bili gestapovci že za petami. Nekje je dobila torbico - za tiste čase pravo čudo - ki si jo je kot vsako normalno mlado dekle iz vsega srca želela.
»Zorka, skrij torbico - izdala te bo,« sem ji zašepetala, ko me je vsa srečna, zaradi te, danes tako skromne pridobitve, obiskala v pekarni in slaščičarni Gašperšič na Ul. Carduc-ci, kjer mi je omenjena družina nudila zavetje in me je kot sorodnico vzela med uslužbenke.
Za lažji prehod meje
VZPI-ANPI sporoča, da bodo imeli udeleženci današnje proslave na gmajni pri Kazljah olajšan prehod meje na mejnem prehodu Bazovica-Lipica. Kdor bo izpostavil na vetrobranu kartonček z žigom VZPI-ANPI, bo lahko šel preko meje po posebni stezi, ki je običajno namenjena avtobusom.
VZPI-ANPI se za razumevanje iskreno zahvaljuje italijanskim in jugoslovanskim mejnim organom.
Dohod z avtomobili na zborovalni prostor je iz sežanske smeri skozi Štorje z levim odcepom v Kazlje, iz goriške strani pa skozi Štanjel in proti Ponikvam in Dobravljam. Parkirišča so zagotovljena. Prav tako je zagotovljena zdravstvena služba in časnikarski servis.
»Ne bodi takšna. Kaj mi pa morejo, saj gre samo za torbico,« mi je odgovorila in vesela, kot je prišla, tudi odšla iz trgovine.
Takrat sva se videli zadnjič. Na cesti so jo prav po torbici spoznali slovenski ovaduhi, ki so jo prijavili gestapovski policiji.
Torbica ji je bila usodna. Prav rdeča barva je namreč pritegnila pozornost izdajalcev, ki so potem do kraja opravili svoje delo.
• Zora se je znašla v esesovskem bunkerju na Trgu Oberdan, kjer so jo mučili do enemoglosti. Ljubo Černe, ki smo ga prav pred dnevi pokopali, je bil med tistimi, ki je videl, kaj vse so z njo počenjali, kako je trpela, a ni klonila. Ko so izbirali žrtve za Ul. Ghega, je bila Zora med njimi. Nihče ni videl, kako se je obnašala v tistih zadnjih trenutkih. Toda tisti, ki smo jo dobro poznali, vemo, da ni klonila, umrla je zravnano in ponosno ko-tnjeni sotrpini.
Takih Zork je imel naš narod veh" ko. Borile so se in umirale v času, ko bi morale sanjati samo o ljubezni, dobroti, svetlem, lepem življenju'
Nič drugačne niso bile od današnjih mladih. Le rodile so se v časih, ko so dogodki terjali od vsakogar jasno odločitev. In Zorka ni oklevala, opredelila se je za narod in svobodo.	v
NEVA LUKES
Začetek sezone v Primorskem dramskem gledališču
Vida Grantova kot družinska drama
»Istranova« nov mesečnik o kulturi Istre
Primorsko dramsko gledališče za torek, 25. septembra, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici pripravlja premierno uprizoritev predstave za otroke Ferija Lainščka »Ciren čaj in juha ho-kos pokos kvak kvak«. Živopisno predstavo je z igralci Stanetom Lebanom, Jožetom Hrovatom, Iztokom Mlakarjem, Tonetom Šolarjem, Tejo Glažar in Nevenko Sedlar pripravil režiser Andrej Stojan s sodelavci: scenografom Pavlom Mihaličem, kostumografko Jernejo Jambrek, avtorjem glasbe Mirkom Vuksanovičem, koreografom Matjažem Faričem in lektorjem Srečkom Fišerjem (foto Metod Zavadlav)
Zakon, družina, posel, ob tem še hrepenenjsko čustvo in danes, dodatno, tudi sociopsihološke študije o ponovnem valoriziranju družinskega jedra po evforiji »svobode« prejšnjih petnajst, dvajset let, sožitje (konvencionalno ali čustveno), odkrivanje blizkih človekovih usod in odnosov: če bi ves ta material natlačili v mik-ser in hoteli izoblikovati skladno, lepo premešano in spojeno gmoto, bi se nam namera nemara ponesrečila, tudi če bi hoteli dograditi tip meščanske drame, kakršna je »Vida Grantova« (napisana leta 1940) Ferda Kozaka. Pravzaprav drama s tega vidika niti ne bi imela kaj veliko povedati, kajti lepovidovski motiv, ki ga je hotel Kozak na vsak način in neprikrito poudarjati, se v njegovi dramatiki kaže le preveč, za moje pojme, naivno, psihološko tenko in brez tistega energijskega naboja, ki naj bi zasenčil pragmatične življenjske robove, bil v kontrapoziciji in antagonizmu s »kruto realnostjo« in gojil tisti idealizem, katerega nikoli ni bilo in ga ni, ker ga ne more biti. A hrepenenje je v literarni fikciji prav to.
Zdi se, da so se oblikovalci prve letošnje premiere (bila je v četrtek v Solkanu) Primorskega dramskega gledališča vsega tega zavedali in zato so šli v sodobno, današnje pojmovanje in hrepenenja in konkretnih družinskih odnosov, pri čemer jih ni vodila nekakšna psihoanalitična slast, ki je pri Kozaku tako rekoč neobstojna (lahko bi celo rekli, da gre pri slovenskem pisatelju za težnost, ki naj bi bila v kritiki meščanskega pojmovanja sveta), ampak analiza medčloveških odnosov na ravni Možnega in Dejanskega - nikakor pa ne utopičnega. Zato pa se kaže novogoriška »Vida Grantova« presenetljivo uspešna prav na nivoju »surovega« realizma, oblikovanja odnosov in koherentne realizacije osnovne dramaturške ideje, ki ni koketirala z baročnimi vi-
jugicami, ampak je šla direktno v srčiko hotenega (o tem bomo seveda pisali). Prav dramaturška razčlemba Diane Koloini in režiserke Katarine Pegan je iz »hrepenenjske«, a močno škripajoče Kozakove »Vide Granto-ve«, ustvarila kleno zgradbo deziluzi-je, jo očistila vsakršnih romantično-žalostnih navlak in narekovala trden vpogled v »dejansko stanje« odnosov in individualnih pozicij.
Pa poglejmo, kaj smo pri tem še dodatno razbrali, ne da bi se spuščali v že dolgočasne razprave in primerjave med slovenskim mitom Lepe Vide in Kozakovo dramo. Režiserka Katarina Pegan se ni pustila zaslepiti od tega mita, predstavo je vodila preko odnosov protagonistov (mnoge je obogatila z valencami, ki jih drama sama nima) in izklesala svojevrsten nero-mansiran vpogled v neko družinsko sintagmo. Vida Grantova se proti svoji volji poroči s podjetnikom Mihaelom, v ta zakon prinese tudi romantič-no-idealistično avanturo z njegovim bratom Tomom. S svojim možem živi odtujeno, Mihael ji je celo v napoto pri njenem hrepenenjskem iskanju nečesa (česa še sama ne ve), zato ji je tuj in odvraten, kajti ne vidi, da se za njegovimi muhastimi in infantilnimi menami razpoloženj skriva velika iskrena ljubezen. Sama je zaslepljena od nekega nerazločnega ideala, zato pa predana egoističnemu iskanju same sebe, ničesar ne vidi, kar se dogaja okrog nje, niti romantičnega samomorilskega čustva najmlajšega od Grantov - Andreja, slabiča in sanjača, zdolgočasenega mladeniča, ki v svoji odtujenosti in brezperspektivnosti ne more drugam kot v smrt. Vida takega dejanja ni zmožna, niti takrat, ko spozna, da je bila za Toma avantura. V svoji nezrelosti in aseksualnosti se zapre vase, hoče živeti sama in »na miru« do trenutka, ko ji Mihael, razbremenjen vsakršne sentimentalnosti
do nje, spregovori o svoji veliki krvaveči ljubezni, ko je postavljena pred odgovornost, ko se razbremeni »ideala« in »hrepenenja« in je v čisto konkretni legi - soočanju z realnostjo. Tisti trenutek ni več neodrasla ženska, ki je Toma fascinirala s statusom »idealne ženske«. Ni več »ženskica«, kar je vedno pravzaprav bila, ampak ženska. Z zlomom ideala na obeh straneh si omogočita družinsko življenje, v katerem bo tudi Vida končno našla svojo realnost.
Tako branje (in drugačno v današnjem času niti ni možno) zagotavlja »Vidi Grantov!« potenco, s katero govori današnji družbi brez moralizatorskih skušnjav, nasprotno, dosledno in brez ovinkov. Zato so tudi nekateri liki zelo odmevni (nasploh pa bi lahko predstavi očitali preveč kričečih -glasovno - tonov), v prvi vrsti Mihael Grant, ki ga je z vsemi odtenki oblikoval Peter Boštjančič. Boštjančič je v najstarejšega Granta vnesel očitno notranjo razdrobljenost, ki se na eni strani kaže v podjetniškem nasilju in posesivnosti, po drugi pa v strahu, da bi izgubil svoj ženski ideal, Vido. To vse je znal igralec poantirati z mešanico občutkov, ki so že mejili na človekovo muko, kakršno lahko sproži ljubezensko čustvo, ki ni vračano z enako mero. Znal je posredovati zareze in rane srca in na koncu poosebiti strtega, a edinega moralnega »zmagovalca« v drami. V naslovni vlogi Vide
Grantove je nastopila nova članica PDG Alenka Vidrih, ki je bila prepričljivejša v Vidovi deziluziji, vračanju na trdno življenjsko podlago, kot pa v prizorih idealističnega hrepenenja. Vsekakor pa je znala Vidrihova poosebiti izredno težaven lik s preštudirano dozo stopnjevanj in duševnih leg. Mogoče bi bila morala svoj lik opremiti izključno s tišino, saj so kriki delovali tu pa tam moteče. Svojevrsten lik njene matere, gospe Borinove, je upodobila Mira Lampe Vujičič, ženska zunanjega bleska, kar se da uspešno pa sta nastopila tudi Radoš Bolčina in Milan Vodopivec. Bolčinov Andrej Grant je bil izjemno izostren v osnovnem življenjskem spleenu, duhovit in tragičen, z radoživostjo, ki je skrivala muko. Vodopivec pa je oblikoval Toma Granta z nekakšnim odsotnim pogledom lahkoživca na vse, kar se dogaja okrog njega. V ostalih vlogah so igrali Dušanka Ristič, Ivo Barišič, Sergej Ferrari, Janez Starina, Metka Franko, Dragica Kokot, Nevenka Sedlar, Breda Urbič in Domen Fišer. Učinkovito sceno, s povednim zidom v drugem dejanju, sta oblikovala Rene Rusjan in Boštjan Potokar, kostumografka je bila Gordana Gašperin, skladatelj Vanja Pegan in koreograf Matjaž Farič, medtem ko je lektorsko delo, kot običajno, opravil Srečko Fi-
šer-	MARIJ ČUK
Danes na Repentabru popoldan stare glasbe
Danes popoldne bo v okviru glasbenih popoldnevov stare glasbe na Repentabru drugi koncert s skladbami manj znanih avtorjev za flavto (na sliki izvajalci Gallus Consorta)
Vukova pisma na odru MGL
Na malem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so v petek premierno uprizorili monodramo »Tako srečen bi bil, če bi ti razumela te moje besede«. Izbor pisem Stanka Vuka svoji ženi Danici Tomažič je napravil dramatik Tone Partljič, režija pa je bila v rokah Jožeta Babiča. Predstavo si bomo ogledali v prihodnjih dneh.
Istrski kozel, ki gleda skozi šahovnico hrvaške zastave, ne more videti razkošja istrskih barv, zato naj bi v bodoče poiskal in si nataknil svoja. To naj bi bilo v vinjeto strnjeno sporočilo prve številke mesečnika Istranova, katerega poslanstvo naj bi bilo prav poskus odslikave istrske resničnosti in gojenja neke tradicje in specifičnosti, ki sta v nevarnosti, da se povsem izgubita.
Istrski kulturni prostor je opredeljen s prepletenostjo treh različnih jezikovnih kultur in kot mejni prostor poln zgodovinskih ran. In če se z izkrivljenostjo polpretekle zgodovine bolj ali manj intenzivno ubadajo prav vse politične stranke in frakcije, ostaja kulturna plat zaenkrat zanemarjena. Istrani pa se predobro zavedajo, da je treba hitro ukrepati, kajti izpraznjeno zaledje Istre lahko postane kaj kmalu prostor novega načina razmišljanja prišlekov, ki ne bi mogli razumeti čara domače govorice, lepote že skoraj izumrlih domačih obrti in melodičnosti istrske pesmi. Istrski demokratski zbor, stranka, ki se je oblikovala teritorialno in ki se zavzema za regionalizacijo Istre, je zaenkrat edina, ki je v svoj program vključila tudi kulturno dejavnost. In z mesečnikom Istranova smo dobili prvi materialni dokaz njihovega dela. Vendar pa list - če je verjeti njegovemu uredništvu - naj ne bi postal glasilo stranke, ki ga je zasnovala in izdala, temveč naj bi bil odprt vsem, ki dihajo z Istro. Istranova je pisana v treh jezikih in različnih dialektih. S tem naj bi nekako zajeli jezikovno raznolikost tega prostora.
Kot je na predstavitvi prve številke Istranove poudaril odgovorni urednik novorojenega lista Slavko Kalčič, želijo z Istranovo zajeti čim širši krog bralstva, temu seveda pia bo morala biti primerna tudi vsebina. Tako bo ena stran posvečena ekologiji, ki naj postane del našega vsakdanjika; svoje mesto bodo našli tudi literarno-esejis-tični prispevki, vsem političnim strankam na območju Istre pa bo uredništvo odstopilo stran, na kateri se bodo lahko oglašali in predstavljali svoje akcije. Predvidena so tri uredništva glede na jezikovne skupine, pri čemer je bilo nekaj več težav s slovenskim jezikovnim področjem, za katerega odgovorni urednik zaenkrat še ni določen. In na koncu še nekaj o samem imenu, ki ga je mesečnik simbolno prevzel po istoimenski glasbeni skupini; odločitev, s katero je uredništvo že takoj jasno predstavilo svojo programsko usmeritev: nadaljevati v besedi tam, kjer je glasbena skupina Istranova končala v glasbi. Glasbeniki Istranove so namreč z zbiranjem istrskega glasbenega izročila pravzaprav prvi opomnili širšo javnost, da Istra niso samo hoteli, tuizem in morebiti še zaostalo zaledje, temveč da ima vse predolgo prezrti kulturni prostor svojo preteklost, ki jo je treba osvetliti, dediščino, ki jo je nujno ohraniti. Samo tako bo možno harmonično uglasiti vso kulturno in nacionalno raznolikost tega prostora in ohraniti ravnovesje, ki - porušeno - lahko pripelje do novih ran, še predno bi se stare povsem zacelile.
VIDA GORJUP-POSINKOVIČ
S plesi na glasbo Mahlerja, Schonberga in Stravinskega
Ballets de Monte-Carlo v Trstu
Na otvoritveni predstavi operno-baletne sezone gledališča Verdi je baletni zbor »Ballets de Monte-Carlo«, katerega plesni vodja je bivši zelo znani baletnik Jean-Yves Esguerre, predstavil tri balete na glasbo Gustava Mahlerja, Arnolda Schoenberga in Igorja Stravinskega v koreografijah Johna Neumeierja, Jirija Kyliana in Georga Balanchina. Vsi trije baleti so nastali v zadnjih približno dvajsetih letih in so stilno ubrani na moderen plesni izraz z elementi klasičnega baleta.
V otvoritvenem baletu »Adagio iz X. simfonije« Gustava Mahlerja, je koreograf John Neumeier črpal iz glasbene snovi skladateljeve prve in desete simfonije, vendar s poudarkom na adagiu iz desete simfonije, ki je najbolj ustrezal iranspoziciji njegovih občutij pri interpretaciji raznih aspektov skladateljeve drame v prometejski viziji človekovega rojevanja v spopadanju naravnih elementov. Koreografi-ja je zasnovana abstraktno, intelektualistično in ne ponuja 'ahkega kontakta s publiko, pač pa zahteva miselno vključevanje v ritmične plesne procese. Balet- se začenja brez Slasbene podlage s simboličnim nakazovanjem šumenja voda, vetra in ognja, iz zraka porojena je ženska, iz spojitve 2raka in vode se rodi ogenj, iz plamena se rodi lepota in z ^jo v zadnji konsekvenci upanje.
Balet iz Montecarla je tako v zboru kot s svojimi naj-k°ljšimi elementi, zlasti elitnim plesalcem Fredericom Oli-Merijem in drugimi, bil vseskozi veren tolmač inventivne koreografske zasnove, rafiniran v plesnih elementih in stil-n° ubran, kljub temu pa občinstva ni še ogrel prav zaradi že omenjene izrazito intelektualistične koncepcije prenašala glasbenega tkiva v vidno vizijo.
Koreografijo za balet »Preobražena noč« (Notte trasfigu-rata - Verklrte nacht) na mladostno partituro postromantič-^ega skladatelja Arnolda Schoenberga po pesnitvi Richarda Dehmela, ki jo je avtor večkrat predelal in je zadnjo •°Bliko dobila šele po petdesetih letih od prvotne, je kore-°9raf Jiri Kylian oslonil na nočni sprehod dvojice: njo, ki je
noseča z drugim moškim, in njega, ki v zaupanju v moč ljubezni še upa v ponovno osvojitev lastnega spokoja. Temo podaja pet plesalcev z vodilno elitno plesalko Paolo Cantalupo in njenim partnerjem Nicolasom Musinom v glavni vlogi. Koreografska zasnova združuje klasično z modernim z močnim oslanjanjem na romantična izročila, ki so prisotna v sami partituri. Gibi so harmonično povezani, v njih je ob mukah bivanja nakazana tudi svetloba upanja. Plesalci so naravnost mojstrsko interpretirali koreografsko zamisel s suverenim obvladanjem klasičnih plesnih prvin v sintezi z modernim podajanjem. Občinstvu je bil zato balet razumljivejši in njegova odzivnost je bila topla.
Balet »Rubini« na glasbo Igorja Stravinskega, iz cikla treh baletov s skupnim naslovom »Dragulji«, ki jih je znameniti koreograf George Balanchine zasnoval za New York City Ballet. Vsebino črpa iz partiture »Capriccio za klavir in orkester« iz glasbe polne ironične ritmično igrive bri-Ijantnosti, v kateri je klavirju kot solo inštrumentu zaupana vodilna vloga. V izvedbi celotnega baletnega zbora z vodilnima solistoma Anne Derieux in Fredericom Olivierijem, je Balanchinova inventivna koreografija prišla do polne veljave, zlasti v individualnih odlikah plesalcev in v njihovi interpretaciji abstraktnih in klasičnih prijemov, na katerih je Balanchine zgradil to svojo mojstrovino, ki je scensko učinkovala tudi zaradi lepih kostumov.
Orkester gledališča Verdi je vodil ameriški dirigent David Garforth, ki je bolj kot za vsebinsko poglabljanje v partiture, skrbel za ritmično skladnost s plesalci, pri čemer se mu je tržaški orkester dovolj dobro odzival. Klavirski part v Stravinskega »Capriccio za klavir in orkester« je odigrala Nataša Kerševan, sicer stalna članica gledališča Verdi, z ritmično preciznostjo in prožnostjo. Občinstvo je tudi ta balet nagradilo z zasluženimi aplavzi.
Predstave baleta iz Montecarla se bodo nadaljevale do konca meseca.
JOŽE KOREN
uradno priznan jezikovni licej
sedež državnih izpitov
tehnični zavod za računovodje
sedež državnih izpitov uradno priznanih vseh pet let
srednja šola za nadoknadenje izgubljenih let
geometri - knjigovodje - učiteljišče liceji - vrtnarice - srednja šola
informatika poklicni tečaji
tajništvo podjetja programerji IBM - strojepisje stenografija - jeziki knjigovodstvo - aranžerstvo finančni svetovalci
VPISOVANJE
v dnevne in večerne tečaje:
NOV SEDEŽ
TRST - UL. LAZZARETTO VECCHIO 24 TEL. 040/307440 - 307416
Danes v 3. kolu italijanske B lige v Trstu
Triestmi obe točki?
Današnja tekma 3. kola italijanske B lige med Triestino in Padovo bo ena od 6 derbijev treh dežel v tej sezoni. Obe moštvi sta doslej v dveh kolih izbojevali borno točko in pričakovati je tudi dokaj-šen obisk navijačev obeh moštev. Upati je tudi, da danes na Grezarju ne bo prevroče, sicer je notometna zveza poskrbela, da bi ne prišlo do pregrobe igre, saj je določila za to tekmo kar mednarodnega sodnika, to je Pairetta iz Turina.
Obe moštvi nimata težav za sestavo enajsterice. Tržačani bodo bržkone uvrstili izkušenega stopperja Ceroneja, ki je prvi dve koli »počival«. Posebno pozornost bodo v tržaškem taboru seveda posvetili Galderisiju, ki je v tem uvodnem delu prvenstva še kako razpoložen.
Udinese bo opravil že drugo gostovanje v treh kolih. Marchesijevi varovanci bodo namreč igrali proti Salernitani. Na dlani je, da morajo Videmčani v tem kolu odnesti vsaj točko, kajti nasprotno bi bili že po treh kolih v zelo nevarnih vodah.
Po dveh kolih sta le Foggia in Ancona s polnim številom točk. Obe ekipi pa bosta tokrat igrali doma, Foggia proti Brescii, Ancona pa proti Luccheseju.
DANAŠNJI SPORED: Ancona - Luc-chese: Ascoli - Cosenza; Avellino - Bar-letta; Foggia - Brescia; Verona - Pescara; Modena - Messina; Reggina - Cremone-se; Salernitana - UDINESE; Taranto -Reggiana; TRIESTINA - Padova.
LESTVICA: Foggia in Ancona 4; Ascoli, Verona, Lucchese, Salernitana, Avelli-
no in Pescara 3; Reggina, Cremonese, Taranto in Messina 2; Reggiana, Padova, Barletta in TRIESTINA 1; Brescia in Modena 0; UDINESE -4.
Od vodilnih Inter tvega
Medtem ko Milan in Piša igrata v 3. kolu prve italijanske nogometne lige doma (Milančani proti Fiorentini, Piša pa proti Genoi), bo Inter gostoval pri Torinu, ki je doslej zbral le eno točko.
Sicer pa bo današnje kolo dokaj pomembno tudi za nekatere druge »velike ekipe«. Tako bo Napoli, ki je doslej dosegel vsega eno točko, igral v Parmi, Ju-ventus pa bo gostoval v Ceseni, ki je še brez točke.
DANAŠNJI SPORED: Atalanta - Cag-liari; Cesena - Juventus; Lecce - Lazio; Milan - Fiorentina; Parma - Napoli; Piša - Genoa; Roma - Bari; Sampdoria - Bologna; Torino - Inter.
LESTVICA: Piša, Inter in Milan 4; Atalanta, Juventus in Sampdoria 3; Genoa, Roma, Lazio, Bari in Cagliari 2; Napoli, parma, Torino, Fiorentina in Lecce 1; Bologna in Cesena 0.
Jugoslovanski nogomet
Ljubljančani danes proti ekipi Rada
V 7. kolu prve jugoslovanske nogometne lige bo danes ob 18.30 v Ljubljani
domača Olimpija igrala proti beograjskemu Radu, ki ima 7 točk in je kar četrti na skupni lestvici. Ljubljanska Olimpija pa je s 6 točkami na osmem mestu.
V	včerajšnjem anticipiranem srečanju je Zemun z 2:1 (0:0) premagal Osijek.
DANAŠNJI SPORED: Radnički - Vojvodina; Željezničar - Proleter; OLIMPIJA - Rad; Budučnost - C. zvezda; Velež -Sloboda; Rijeka - Spartak; Borac - Hajduk; Partizan - Sarajevo; prost: Dinamo.
Lep uspeh Kopra Katastrofa Izole
V	7. kolu tretje jugoslovanske nogometne lige je Koper pred nekaj več kot tisoč gledalci po dopadljivi in učinkoviti igri, v kateri sta predvsem blestela Benedejčič in Zulič, kar s 4:1 premagal vodilno Jugokeramiko in jo potisnil na drugo mesto. Zadetke za Koper so dosegli Benedejčič (2) ter Breznikar in Čosič po enega.
Izola je na gostovanju v Splitu doživela z istoimenskim klubom katastrofo. Izgubila je s 6:0, medtem ko je najvišjo zmago kola (7:0) dosegel Zadar in prevzel vodstvo z 10 točkami. Maribor Branik je v Ljudskem vrtu premagal Orijent z Reke z 2:0. Po 7. kolih je Maribor Branik z 8 točkami četrti, Koper ima točko manj in je na šestem mestu, Izola Toa z dvema točkama zadnja, osemnajsta.
(Kreft)
Mladinsko jadralno DP v razredu laser radial
Daniele Toscano (Čupa) osvojil državni podnaslov
VARAZZE (Savona) — Na italijanskem državnem mladinskem jadralnem prvenstven v razredu laser radial je član JK Čupa Daniele Toscano dosegel izjemen uspeh, _ saj je osvojil končno drugo mesto. Že sam začetek prvenstva je veliko obetal. Na prvi regati je namreč Čupin jadralec prehitel vso konkurenco (moči je skupno merilo 45 tekmovalcev). V naslednjih treh regatah mu ni šlo tako dobro od rok (zasedel je 7., 8. in 5. mesto), tako da ga je član Č.V. San Vito Giuseppe Manzo prehitel (dvakrat je bil drugi in enkrat prvi). V zadnjih dveh preizkušnjah pa se je Toscano spet pokazal svoje sposobnosti: v predzadnji regati je prišel skozi cilj drugi, v poslednji pa je bil znova najboljši. Bil je tudi edini, ki je dosegel dve zmagi. Gotovo sta bila Manzo in Toscano razred zase, saj ostali tekmovalci precej zaostajajo (tretjeuvrščeni Pogliano ima namreč že 25 kazenskih točk).
V tem razredu sta nastopila še dva Čupina člana, Igor Marušič in Marko Tomšič, ki se sicer nista borila za vrh, vendar sta se še kar solidno odrezala. Zasedla sta namreč 25. oz. 32. mesto.
Čupa je imela svoje predstavnike tudi v razredu laser standard (skupno 45 jadralcev), v katerem se je najvišje prebil Alex Domeniš, ki je zasedel 18. mesto.
KONČNI VRSTNI RED:
LASER RADIAL: 1. Giuseppe Manzo (S. Vito) 10,75 kazenske točke (uvr-
stitve v posameznih regatah: 4., 2., 2.,
1.,	4., 2.; 2. Daniele Toscano (Čupa) 15,50 (1., 7., 8., 5., 2., 1); 3. Flavio Pogliano (C.N. al Mare Alessio) 25,00 (11., 3.,
5.,	16., 3., 3.); 25. Igor Marušič (Čupa) 99,00 (6., 33., 31 DNC, 17., 12.); 32. Marko Tomšič (Čupa) 135,00 (19., 30.,
20.,	DNC, 21., DNE).
LASER STANDARD: 1. Francesco Bruni (C.C. Roggero di Lauria) 7,25 kazenske točke (uvrstitve v posameznih regatah: 4., L, L, 2., 3., 1.; 2. Diego Negri (Club del Mare) 20,00 (6., 5., 12.,
5.,	2., 2.); 3. Stefano Travison (Centro Velico Elbano) 25,75 (1., 9., 2., 6., 17., 8.); 18. Alex Domeniš (Čupa) 93,00 (20., 12.,
35.,	11., 25., 25.); 38. Adriano Ferfoglia (Čupa) 160,00 (29., 28., 40., DNC, 35., 28.).
V Trstu SP v off-shoru?
TRST — Na sedežu letoviščarske in turistične ustanove so se sestali predstavniki javnih ustanov iz Trsta, ki so razpravljali o možnosti, da bi prihodnje leto v Trstu priredili nekaj velikih športnih manifestacij. V prvi vrsti gre za svetovno prvenstvo v off-shoru, etapo avtomobilskega rallyja Pariz - Dakar ter start kolesarske dirke po Italiji-Vsi so bili mnenja, da gre za zanimive pobude in so izrazili pripravljenost, da posredujejo na pristojnih mestih. Sestanka se je udeležil tudi motociklist Edi Orioli.
Danes v 1. kolu košarkarske A-l lige
Pred današnjo dirko za veliko nagrado Portugalske v formuli ena
Messaggero v Trstu
Za današnje prvo prvenstveno tekmo italijanske košarkarske A-l lige v Trstu med Stefanelom in Messagge-rom iz Rima vlada izredno zanimanje, tako da bo tržaška športna palača gotovo pretesna.
Po nekaj letih odsotnosti v najvišji ligi bo torej tržaška ekipa, pod vodstvom Bogdana Tanjeviča, poskušala z zelo mladim moštvom (izjema je le ve-tarna Dino Meneghin) doseči uvrstitev v play-off. To pa gotovo ne bo lahko, saj je konkurenca v tej ligi neizprosna.
In današnji nasprotnik Tržačanov je kot nalašč, da navijači že v uvodnem kolu lahko preverijo, kam lahko meri Tanjevičevo moštvo v tem prvenstvu. Stefanel bo namreč igral proti Mes-sagg:eru iz Rima, ki letos gotovo ni štedil z denarjem in z bombastičnimi nakupi. Primer Jugoslovana Dina Rad-je je namreč odjeknil po vsem športnem svetu, saj je bivši splitski as eden »najbogatejših« športnikov na svetu sploh. Zaradi poškodbe pa Radje ne bo danes na parketu v Trstu, dokler ne bo okreval, ga bo namreč zamenjal Američan Kurt Nimphius. Tu pa je še Cooper, slavni član lakersov itd. Skratka, v Rimu so sestavili ekipo, ki lahko že letos suvereno poseže po državnem naslovu.
Močnih ekip v tej sezoni je kar nekaj. V prvi vrsti to velja za Scavolini iz Pesara, pa tudi bolonjski Knorr bi lahko končno po nekaj letih spet dobil »scudetto«.
Včeraj pa je v anticipiranem srečanju 1. kola v Trevisu domači Benetton,
ki ga letos trenira Jugoslovan Petar Skansi, zasluženo premagal ekipo Phonole iz Caserte s 101:87 (47:54). Daleč najboljši mož na igrišču je bil Američan Del Negro, ki je odlično vodil svojo ekipo, poleg tega pa je bil skupno z Mintom z 28 točkami tudi najboljši strelec srečanja. Pri gostih pa je bil najboljši strelec Gentile, ki je dosegel 23 točk.
DANAŠNJI SPORED (18.30) STEFANEL TRST - II Messagero Rim; Panasonic Reggio Calabria - Fi-lanto Forli; Basket Torino - Knorr Bologna; Libertas Livorno - Clear Cantu; Sidis Reggio Emilia - Philips Milan; Basket Napoli - Ranger Varese; Firen-ze - Scavolini Pesaro.
Danes začetek tudi v A-2 ligi
Za naše privržence košarke bo še kako zanimiva tudi A-2 liga, saj v le-tej nastopajo kar štirje naši predstavniki: Jordan Marušič v Desiu, Marko Ban pri Kleenex Pistoia, Boris Vitez v Benetkah in Sandi Rauber pri Pall. Livornu.
DANAŠNJI SPORED (18.30) Aprimatic Bologna - Arese; Lotus Montecatini - Pall. Venezia; Desio -Pall. Livorno; Glaxo Verona - Fernet Branca Pavia; Fabriano - Telemarket Brescia; Bancosardegna Sassari - Klee-nex Pistoia; Ticino Siena - Cremona; Birra Messina Trapani - Emmezeta Videm.
Ferrari hitrejši od melama
ESTORIL (Portugalska) — Ferrari takega uspeha na uradnih poskusnih vožnjah ni doživel od julija 1988, na tekmi za VN Velike Britanije, ko sta njegovi vozili startali v prvi vrsti. Tokrat je najboljši čas dosegel Mansell, takoj ob njem pa bo teamski tovariš Prost. Veliko zaslugo za to imajo novi motorji, ki so pripravljeni nalašč za kvalifikacije. Brazilec Šenna je sicer dal vse od sebe, na koncu pa je ostal presenečen: »Mislil sem,« je izjavil, »da sem vozil zelo hitro, a sem ostal tretji, čeprav so zaostanki minimalni. Na dirki pa bo drugače, borba je odprta.«
Zastavlja se vprašanje, kako se bo danes ravnal Mansell. Bo pomagal Proštu? Anglež je bil dokaj suhoparen: »Odvisno bo od tega, kako se bo razvila dirka in od tega, kaj bo naredil Senna,« je povedal. Očitno mu ne bi bilo vseeno, če bi se zaradi »višjih« koristi moral odreči možnosti za zmago. Njemu namreč uspeh ne more kaj prida koristiti, Proštu pa bi omogočil, da še naprej upa na svetovni naslov (njegov zaostanek za Senno je namreč precejšen). Tudi v primeru, da zmaga Brazilec, matematično ni še vse izgubljeno, a možnosti za Prosta bi bile minimalne. Slednji je povedal, da še ni govoril z Mansellom, vendar računa, da mu bo pomagal: »Vsekakor na startu ni mogoče taktizirati, sicer tvegamo, da nas kdo prehiti.« Prav glede starta je bil Francoz dokaj optimist: »Menim, da ne bomo imeli težav, saj
smo odpravili nevšečnosti, ki nam niso omogočile, da bi startali kot treba.«
Pri Tyrrellu pa so včeraj sporočili, da bo v prihodnji sezoni zanje vozil tudi Italijan Stefano Modena. Nadomestil bo Alesija, ki bo prestopil k Ferrariju. Modena je podpisal enoletno pogodbo z opcijo še za eno sezono.
Do incidenta je včeraj prišlo v boxu VVilliamsa, kjer je plamen oplazil nekega mehanika in mu poškodoval roko. Da bi se izognil ognju, je mehanik podrl na tla še Franka VVilliamsa (slednji je že leta priklenjen na voziček, potem ko si je v avtomobilski nesreči poškodoval noge), ki se je lažje ranil po glavi. Sprva je kazalo, da ima mehanik huje poškodovano roko, vendar so ga na srečo kmalu odslovili iz bolnice.
STARTNI VRSTNI RED:
1. vrsta: Mansell (VB, ferrari) 1T3"557; 2. Prost (Fr., ferrari) 1T3"595; 2. vrsta: Senna (Braz., melaren honda) 1T3"601; 2. Berger (Av., melaren honda) 1T4"292; 3. vrsta: Patrese (It, willi-ams renault) 1T4"723; Piguet (Braz., Benetton ford) 1T4"728; 4. vrsta: Bout-sen (Bel., williams renault) 1T4"934; Aleši (Fr., tyrrell ford) 1T5 T22; 5. vrsta: Nannini (It., benetton ford) 1T5"411; Bernard (Fr., espo larrousse) 1T5"673; 6. vrsta: Suzuki (Jap., espo larrousse) 1T6"012; Capelli (It., march leyton house) 1T6"284; 7. vrsta: Pirro (It, BMS dallara ford) 1'16"290; Gugel-
min (Braz., march leyton house) 1T6"296, itd.
Niso se uvrstili za današnjo dirko: Grouillard (Fr., osella ford), Barilla (It., minardi ford), Targuini (It., AGS ford) in Gachot (It., coloni ford).
Kankkunen še vodi
PERTH (Avstralija) — Tretja etapa avtomobilskega rallyja po Avstraliji ni prinesla bistvenih sprememb na skupni lestvici, čeprav je Sainz dal vse od sebe, da bi prehitel vodilnega Kank-kunena. Sainzu je sicer sprva šlo dobro od rok, osvojil je nekaj posebnih voženj in zmanjšal zaostanek, zatem pa je skoraj zletel s cestišča in je vse, kar je nadoknadil, spet izgubil. V zadnji posebni vožnji ni več tvegal, morda je imel kaj težav z vozilom, morda pa je še bil pretresen po incidentu.
VRSTNI RED PO 3. ETAPI: 1. Kankkunen - Piironen (lancia delta HF 16V) 4.15’43"; 2. Sainz - Moya (toyota celica GT4) po 1'06"; 3. Fiorio - Pirollo (lancia delta HF 16V) 4T9"; 4. Dunkerton -McKimmie (mitsubishi galant VR4) 9'26"; 5. Bourne - Freet (subaru) 10T4"; 6. Carlsson - Karlsson (mazda 323 4WD) 15'30" itd.
Rekord Andreinija
ORISTANO — Marco Andreini je Z znamko 5,65 m postavil nov italijanski rekord v skoku s palico. Tudi prejšnja znamka (5,61 m) je pripadala temu atletu.
Tenis za Davisov pokal
Avstralija v finalu
SYDNEY, DUNAJ — Avstralija je prvi finalist letošnjega tekmovanja za Davisov pokal. Po dveh zmagah v srečanjih posameznikov v prvem dnevu si je zmagovito točko proti Argentini priborila v igri dvojic po pravem maratonskem srečanju. Avstralska predstavnika Krat-zmann in Cahill sta namreč strla odpor Argentincev Miniusija in Frane šele po 5 setih (3:6, 7:6, 7:6, 4:6, 15:13). Domačina sta osvojila drugi in tretji set po tie-breaku, zaključnega petega pa po 28 igrah.
V drugem polfinalu vodijo po dveh dneh ZDA proti Avstriji z 2:1. Drugo točko so osvojile v igri dvojic z Leachem in Pughom, ki sta odpravila domačina Mus-terja in Antonitscha s 7:6 (7:4), 3:6, 6:0 in 7:5.
O drugem finalistu Davisovega pokala bosta tako odločali srečanji posameznikov med Agassijem in Muster jem in med Changom in Skoffom.
Jugoslavija vodi z 2:1
SPLIT — V srečanju za obstanek v svetovni skupini Davisovega pokala Jugoslavija po drugem dnevu vodi proti Švici z 2:1. V igri dvojic sta drugo točko za Jugoslovane osvojila Goran Ivaniševič in Goran Prpič, ki sta v štirih setih s 3:6, 6:3, 6:4 in 6:2 premagala švicarski par Hlasek-Rosse.
Po tej zmagi ima Jugoslavija res lepe možnosti za obstanek med najboljšimi teniškimi reprezentancami sveta. Danes se bo namreč najboljši jugoslovanski igralec Ivaniševič srečal s Hlaskom, Prpič pa bo igral proti Rossetu.
Kljub potresu samo nekaj ur pred pričetkom
Azijske igre v polnem teku
PEKING — Potres 4 stopnje po Richterjevi lestvici, ki je prizadel področje Pekinga, ni povzročil ne žrtev in ne škode niti ni zakasnil uradne otvoritve 11. azijskih iger, na katerih nastopa 4.035 tekmovalcev iz 37 držav in ki se bodo zaključile čez 16 dni. Otvoritvena slovesnost te doslej največje in najpomembnejše manifestacije, ki jo je organizirala Kitajska, je bila zelo slikovita in je trajala tri ure. Pri organizaciji teh iger kitajske oblasti ne štedijo z napori, saj si z njimi želijo povrniti ugled, ki so si ga zapravile po pokolu na Trgu Tienanmen. Kljub vsemu pa stadion ni bil polno zaseden. Za vstopnico je bilo treba odšteti 400 jenov, okrog 100 tisoč lir, kar znaša dve povprečni mesečni plači.
V	prvih srečanjih za deželni odbojkarski pokal F-JK
01ympii slovenski derbi
OLVMPIA - VAL/NAŠ PRAPOR 3:1
(17:16, 7:15, 15:12, 15:9)
OLYMPIA: A., S. in I. Terpin, Dornik,
Komjanc, Cotič, Sfiligoj, Černič, Breganti, Pellegrin, Milocco, Bensa.
VAL/NAS PRAPOR: Petejan, A. in M.
Feri, Lutman, Princi, Vogrič, Tomšič,
Koršič, Superga.
GORICA — V sinočnjem derbiju, veljavnem za deželni pokal, sta tako 01ym-pia kot Val/Naš Prapor pokazala spodbudno igro. Ekipi sta se namreč odlikovali z uigranostjo, veliko borbenostjo, voljo do zmage. Val/Naš Prapor je bil zlasti soliden pri bloku in napadih s krila, 01ympia pa pri sprejemu in napadu.
Pred polno telovadnico ob Katoliškem domu sta pomlajeni postavi začeli agresivno, a tudi nervozno. Posledica so bili zgrešeni servisi na obeh straneh. Vsekakor je bil set napet, borben in izenačen do konca. Morda je bil tudi odločlilen za nadaljnji potek tekme, saj so oboji potrošili veliko energij.
V	drugem je 01ympia popustila v sprejemu, Val/Naš Prapor pa je bil odličen pri servisu in tako zaustavil napad nasprotnika ter niz tudi osvojil. V 3. setu je 6lympia bolje nadaljevala. Izenačeno je sicer bilo do izida 12:12, valovci pa niso zdržali ritma in 01ympia je niz zanesljivo osvojila. Isto se je ponovilo tudi v zadnjem, 4. setu. (P. Černič)
BOR AGRIMPEX - CUS	3:1
(15:6, 11:15, 15:2, 15:12)
BOR AGRIMPEK: Giacca, Aiello, Marega, Stančič, De Carli, Starc, Metton,
Pernarčič, Paganini, Palin.
V	prvem letošnjem uradnem nastopu so borovci zasluženo slavili zmago proti
ekipi CUS-a, ki nastopa v deželnem prvenstvu D lige. Gostje so sicer prijetno presenetili in občasno prikazali precej obrambnih atraktivnih potez. Borov nastop pa je potekal v znamenju iskanj3 najboljše postave in najučinkovitejših taktičnih potez. Največ preglavic je »pla! vim« sicer delal sprejem servisa, saj predvsem v začetnem delu tekme ni dovoljeval tipične Borove hitre igre. V 4 setih so se na igrišču zvrstili vsi razpoložljivi igralci in tudi v različnih vlogah Ker so svojo nalogo precej dobro opravili, smo imeli vtis, da trener Giacca tokrat razpolaga z zelo homogeno ekipo, ki se lahko prilagodi številnim sistemom igre in različnim taktičnim izbiram. (Igor)
S. LUIGI PASTICC. BROTTO - SOČA
SOBEMA 3:1 (13:15, 15:3, 15:9, 15^1
SOČA SOBEMA: M., Š. in I. Cotič. Battisti, Muscau, Černič, Tomšič, P'5'*’' Čevdek.
KONTOVEL - OMA 0:3 (4:15, 5:15, 5:15)
KONTOVEL: Pertot, Legiša, Garbini. Regent, Kralj, Černe, Bezin, Bogateč, Colja, Štoka, L. in E. Grilanc.
ŠD Mladina Resco z 8 tekmovalci
V kraju Eppan pri Bocnu bo danes tekmovanje za evropsko prvenstvo v jokanju. Organizator pa je poskrbel tudi z vrsto obrobnih tekmovanj, na kateri lahko nastopajo tudi mlajši rolkarji.
Tako se bo ŠD Mladina Resco udelez^ la tega tekmovanja z osmimi Pre.tls^a'21a. ki, ki bodo nastopili v kategoriji ciciu nov in mlajših začetnikov-
Danes pričetek nogometnega prvenstva 2. amaterske lige, v katerem bodo nastopile štiri naše ekipe
Naši za prve prvenstvene točke
Danes se bo začelo nogometno prvenstvo 2. amaterske lige, v katerem bodo igrale štiri naše enajsterice (Gaja, Primorje, Vesna, Zarja).
Zastopnikom naših društev smo pred začetkom prvenstva zastavili naslednji vprašanji:
•	kako ocenjujejo novosti, ki jih je in jih bo uvedla nogometna zveza (reorganizacija prvenstva, pomlajevanje ekip, zdravstvena služba, nova pravila)
•	kako so potekale priprave in kaj si obetajo v letošnji sezoni.
STANI KALC (Predsednik Gaje)
»Z nekaterimi spremembami se popolnoma strinjam, kot to, da bodo uvedli prvenstvo »eccelenza« in tri skupine (sedaj dve) v 1. AL. To pomeni, da kakovostnejše ekipe bodo lahko tu igrale in ne bodo imele večjih stroškov kot sedaj v 2. AL. Kar se tiče pomladitve, ni pravilno, da imajo nogometaša pri 26 letih že »starega«, saj samo v tem obdobju lahko pokaže vse igralske sposobnosti in prav zaradi še kako potrebuje ekipi. V teku vsakega svetovnega prvenstva vedno uvedejo nekaj novega, kar se tiče pravil igre in tako so letos prišli na vrsto strožji ukrepi proti nogometašem, ki namerno hočejo s prekrškom zaustaviti igralca, ki je namenjen proti vratom. Upam, da bodo sodniki pravilno tolmačili to novo pravilo in da se ne bodo preveč posluževali rdečih kartonov, kot tudi, da bodo bolj pozorni glede »off-sidea« za katerega letos velja tudi novo pravilo.«
»Ekipo za letošnjo prvenstvo, kljub napredovanju, nismo v bistvu mnogo spremenili. Dobili smo le štiri nove igralce. Ti pa so: Sancin (Montebello), Loi (Chiarbola), Crisman (S. Vito) in Kelemen (Chiarbola). Odšel je le napadalec Strac in še ta na lastno željo, kar pomeni, da zaupamo nogometašem, ki so iz 3. AL prestopili v 2. AL. S tem smo tudi omejili finančne izdatke. Naš cilj je v prvi vrsti, da vlada v ekipi dobro razpoloženje, kar je predpogoj za dobre rezultate. Letos bi se gotovo zadovoljili s tem, da končamo prvenstvo na sredini lestvice. Pri Gaji namreč velja pravdo, da vsaka stvar gre postopoma in ker mi gojimo tudi druge panoge, moramo biti tudi z nogometom kos ostalemu delovanju.«
DARIO KANTE (Predsednik Primorja)
»Novosti, ki jih je, oziroma jih bo Uvedla nogometna zveza prihodnjo sezono, mislim, da ne bodo škodile v amaterskem nogometu, čeprav se ne strinjam z vsemi. Na primer prisotnost zdravnika na igrišču se mi zdi pravi absurd, ker dobro vemo, da primanjkujejo zdravniki celo na rešilcih, da ne govorimo v bolnicah in ambulantah. Mislim, da to stvar treba temeljito obravnavati in dobiti ustrezno rešitev. Vsi se zavedamo, kaj pomeni takojšen zdravniški poseg v primeru nezgode na ugrišču. Zato bi lahko to trenutno rešili, s tem da bi organizirali nedeljske morda celo leteče ambulante, ki bi pokrivale več igrišč. Vendar pripomniti moram, da na igriščih, ki so Po navadi oddaljena od naselij ni niti.... telefona in to ne po krivdi dru-
Ob štirih odmorih konec 12. 5. 91
Nogometno prvenstvo 2. amaterske lige, ki se začenja danes, se bo predvidoma končalo 12. maja 1991.
Vmes so predvideni štirje odmori: 23. in 30. decembra zaradi božičnih in novoletnih praznikov, 31. marca 1991 zaradi velikonočnih praznikov, ter 28. aprila 1991 zaradi nastopa deželne amaterske reprezentance.
V prvem kolu igrajo Vesna in Primorje na domačih tleh, Zarja in Gaja pa gredo v goste.
2. AL - SKUPINA F DANAŠNJE, 1. KOLO ZAČETEK OB 16.00 Mariano - ZARJA VESNA - Capriva Piedimonte - Como Villanova - Mossa Pro Romans - GAJA PRIMORJE — Fogliano Villesse - Audax Pro Farra - Moraro.
štev, temveč telefonske družbe, ki ne daje na razpolago telefona... če ni toliko uporabe. Glede pomlajevanja ekip mislim, da vsaj kar se tiče našega društva že nekaj let strmimo in delamo v tem smislu in priznati moram, da smo z mladinskimi ekipami imeli že nekaj zadoščenj. Zato Primorje prihodnjo sezono glede pomlajevanja članske ekipe ne bi smelo imeti problemov«
»Če primerjam našo ekipo s prejšnjimi sezonami, mislim, da letos ni bilo velikih novosti. Ekipo so zapustili Husu, Verillo, Bertuzzi, Antonazzi, Metton in Mosetti. K nam pa so prišli Coronica (S. Anna), Fabris (Portuale), Peter Štrukelj (Portuale), Ussai (Ron-chi) in Miclaucich (S. Nazario). S tem da smo lani končali pod vrhom lestvice (tretje mesto), je rezumljivo, da letos ponovno startamo za visoko uvrstitev, kar pa bomo morali pokazati na igrišču. Doslej se je ekipa še kar dobro odrezala, posebno na turnirju Turn und Taxis, kar pomeni, da so priprave potekale v najboljšem redu in zato upam na res uspešno prvenstvo našega moštva.«
FRANC CATTONAR (Predsednik Vesne)
»Vsaka sprememba mora biti dobro premišljena, vendar ne vem, če je nogometna zveza tokrat primerno sklepala, posebno kar se tiče starostne dobe nogometašev. Meni se zdi absurd, da prihodnjo sezono nogometaš, ki bo imel 26 let, bo prestar, ker mesto v ekipi jih bo imelo šest v 2. AL, ter 4 v 1. AL, od katerih dva, ki že več let igrata v isti skupini. S tem seveda se ne strinjam in zato upam, da bodo pravila primerno spremenili. Sicer ni-
sem proti pomlajevanju ekip, nasprotno: popolnoma se strinjam z vključitvijo mladih, vendar to mora priti pso-topoma. »Starejši« so ekipi vedno potrebni, ker slednji marsikaj naučijo mlade nogometaše.«
»Naša ekipa se je nekje prilagodila letošnji kot pravijo revolucionarni sezoni. V naših vrstah je prišlo do številnih sprememb. Za enkrat od lanske sezone ni več Negrinija, Franciolija, Ridolfa, Radosa, Podgornika, Pisani) a, Kostnapfla, Ravalica, Diega Sedmaka in Papinija. Njih bodo nadomestili: Messina (S. Marco), Giardino (prost), Giraldi (Chiarbola), Massai (S. Marco), Germani (S. Luigi), Kriscjak (S. Luigi), F. Canazza (prost), Venturini (Ponzia-na), M. Canazza (Čhiarbola) in Puntin (S. Anna). V začetnem delu priprav je šlo vse v najboljšem redu. Odigrali smo tudi nekaj lepih tekem v okviru deželnega pokala in turnirja Turn und Taxis. Nato smo imeli smolo s poškodbami, tako da smo proti Ponziani imeli celo probleme, da smo poslali 11 nogometašev na igrišče. Upam, da bodo za prvo tekmo nekateri nogometaši okrevali. Predvidevanja? Težko je napovedati usodo ekipi, ki precej mnenja, vendar upamo, da se bomo dobro odrezali. Sicer bomo že v prvi prvenstveni tekmi lahko ocenili, kakšno vlogo bo igrala Vesna v letošnjem prvenstvu.«
VOJKO KRIŽMANČIČ (Podpredsednik Zarje)
»V prvi vrsti se sprašujem, kam nas bodo peljale vse novosti, ki jih je, oziroma jih bo uvedla nogometna zveza. Zelo sem skeptičen, ker pa to so_»višji ukazi«, se bo treba prilagoditi. Že na zadnjem sestanku nogometnih društev v Čedadu je bilo precej negodovanj, zato se sprašujem, kdo je pravzaprav
tisti, ki se ogreva za vse te novosti. Blazno nizka oziroma omejevalna se mi zdi starostna meja nogometašev, ki pri 26 letih bodo že v posebnem seznamu tistih, ki morajo čimprej zapustiti ekipo. Kdor pa se spozna na nogomet, ve, da je za nogometaša to naj-cvetejša doba in zato gotovo ne prevzame mesto mlademu, morda še povprečnemu nogometašu, kvečjemu tega lahko še marsikaj nauči, oziroma tudi pripomore, da se mlajši uigra in dobro počuti v ekipi. Velike možnosti napredovanja, ki bodo v letošnji sezoni, so samo predpogoj, da bomo v višjih ligah (1. AL) videli povprečnejši nogomet. Glede zdravniške službe pa le ena sama pripomba: v nedeljo bo v naši deželi približno 280 tekem. Je mogoče dobiti 280 zdravnikov? Mislim, da to bi bil res velik čudež in ker so čudeži nemogoči, nimajo nič skupnega z nogometom.«
»Glede na lansko sezono smo letos precej menjali ekipo. Odšli so Verco-ugnig, Samec, Jerman, Castellano, Vidah, Rojaz in Gotti. Prišli pa Ridolfo (Vesna), Varljen (S. Marco), Gombač (Triestina), Germani (prost), Mauro (S. Marco), in Voljč (NK Koper). Zamenjali smo tudi trenerja in ker Mikuš se je v zdnjih sezonah (Primorje, O. Super-caffe, S. Marco) vedno dobro odrezal, smo precej optimisti. S pripravami smo začeli razmeroma zgodaj (6. avgusta) in to se je zelo obrestovalo, saj smo res dobro igrali na turnirjih Husu, Turn und Taxis ter za deželni pokal, kjer smo si zagotovili tudi prvo mesto v naši skupini. Ekipa se mi zdi precej uigrana in solidna, zato lahko upravičeno računamo na dobro uvrstitev.«
Pripravil BRUNO RUPEL
Naše ekipe
SEZNAMI IGRALCEV
GAJA
VRATARJI
Massimiliano Zemanek (67), Zdravko Kante (52), Dino Sancin (62).
BRANILCI
Alessandro Ballarin (67), Alessandro Dellagiacoma (68), Max Grgič (61), Corrado Loi (65), Goran Šuč (66), Paolo Stranščak (61).
VEZNI IGRALCI
Davide Bullo (71), Carlo Gabrielli (61), Stefano Giraldi (68), Maurizio Neppi (63), Claudio Pangoni (67), Enzo Pečar (64), Marino Vengust (60), Alessandro Crisman (69).
NAPADALCI
Bruno Ghiotto (67), Aleksander Kalc (67), Alesio Kelemen (69).
TRENER: Tullio Tremul.
PRIMORJE MANDINGO CAFFE'
VRATARJI
Paolo Coronica (57), Mauro Fabris (70).
BRANILCI
Dimitrij Luksa (72), Gianfranco Milani (60), Mitja Štoka (71), Peter Štrukelj (71), Walter Pipan (60).
VEZNI IGRALCI
Dario Antoni (66), Marco Comino
(66)	, Walter Crevatin (66), Massimo Li-van (62)), Maurizio Savarin (63), Marko Škabar (73), Moreno Trampuš (72), Alessandro Ussai (65).
NAPADALCI
Vincenzo De Marco (65), Roberto Miclaucich (68), Andrea Sulini (65).
TRENER: Gianni Di Benedetto.
VESNA
VRATARJA
Marcello Messina (68), Paolo Giardino (62).
BRANILCI
Marco Babic (70), Fabio Candotti
(63)	, Gabriele Giraldi (70), Andrea Massai (66), Niko Sedmak (66), Paolo Soavi (68).
VEZNI IGRALCI
Alessandro Barilla (68), Franco Canazza (56), Gabriele Germani (72), Massimiliano Kriscjak (70), Alessandro Leonardi (67), Franco Naldi (52), Ful-vio Picchierri (61), Danilo Venturini
(67)	.
NAPADALCI
Marco Canazza (64), Roberto Candotti (66), Andrea Pertan (67), Mauro Puntin (60).
TRENER: Umberto Esposito.
ZARJA CA VE SCORIA
VRATARJI
Robert Kočevar (69), Paolo Sardi (59), Dario Racman (64).
BRANILCI
Adriano Borelli (67), Ivo Grgič (58), Roberto Ridolfo (60), Paolo Tognetti
(64)	, Gianfranco Varljen (60). Gianluca Germani (68), Andrea Gregorič (68).
VEZNI IGRALCI
Alessandro Antonič (68), Andrea Au-ber (67), Ravel Gombač (73), Damjan Fonda (63), Marjan Kalc (70), Renato Mauro (60), Robert Voljč (59).
NAPADALCI
Egon Fonda (62), Claudio Franza (64), Robert Kalc (68).
TRENER: Milan Mikuš.
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da je vpisovanje za novo sezono na društvenem sedežu v Uradnih urah od 17. do 20. ure na tel.
51377.
ZSŠDI
ubvešča, da sprejema prijave za Zdravniške preglede športnikov, ki bodo ob torkih in četrtkih v zdrav-hiški ambulanti na Opčinah (Prosvetni dom).
ZSŠDI
°bvešča, da bo tudi letos organizirajo plavalni tečaj za otroke v Hotelu Maestoso v Lipici. Tečaj se bo pričel v torek, 2. oktobra in bo v treh izme-Uah: od 15. do 16. ure, od 16. do 17. yre ter od 17. do 18. ure. Za prijave j® informacije se lahko zglasite v Uradu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304 v jutranjih urah.
ŠD MLADINA - BALETNI ODSEK sPoroča, da se prične nova baletna sezona v ponedeljek, 1. oktobra in četrtek, 4. oktobra, ob 16. uri za prvo skupino in ob 17. uri za drugo v prostorih osnovne šole A. Sirk v Križu.
priliki bomo predvajali posnetke »z zaključne prireditve. Vabljeni, da Se vpišejo vsi, ki jih zanima ta pano-9a.
PLAVALNI KLUB BOR °rganizira tudi letos v bazenu pri ^tturi šolo plavanja za otroke neplavalce in plavalce ter rekreacijo starejše. Za informacije in vpiso-^a®ja telefonirati vsak dan od 24. do 28- t. m. na št. 51377 - od 18. do 19. Ure.
KK BOR
sporoča, da bo v torek, 25. t. m., ob 19.30 v društvenih prostorih v Trstu, Vrdelska cesta, 7 seja kluba.
KOŠARKARSKI KLUB BOR sklicuje v soboto, 29. t. m., ob 19. uri v društevnih prostorih v Trstu, Vrdelska cesta, 7 svoj REDNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev občnega zbora ter izvolitev delovnega predsedstva in volilne komisije; 2. predsedniško poročilo; 3. razprava o predsedniškem poročilu in pozdravi gostov; 4. razreš-nica staremu odboru; 5. volitve novega odbora; 6. razno.
SPDG - REKREACIJA obvešča, da se prične vadba za stare in nove rekreativce v petek, 28. t. m. ob 21. uri v telovadnici goriškega Kulturnega doma.
ŠD POLET
KOTALKARSKA SEKCIJA obvešča, da so odprta vpisovanja za nove tečajnike (letnike 1983/84) in
tudi za druge ljubitelje kotalkanja. Interesenti naj se javijo na Poleto-vem kotalkališču od 18. do 20. ure vsak dan, razen sobote in nedelje, (tel. 211758).
ŠD KONTOVEL
ODBOJKARSKI ODSEK sporoča, da bo prvi trening miniod-bojke in superminiodbojke jutri, 24. t. m., ob 16. uri v telovadnici ob društvenem športnem igrišču na Kontovelu. Vabljene nove in dosedanje odbojkarice.
RADIO OPČINE
Na jutrišnjem tedenskem športnem komentarju (18.00) na Radiu Opčine bo govora najprej o nogometnem derbiju Triestina - Padova in seveda o 1. kolu 2. nogometne amaterske lige. Košarka: Bor in Cicibona v istem prvenstvu; Jadran nadaljuje uspešno osvojo pot. V Sovjetski zvezi jame brez kapnikov.
Prvo srečanje in vpisovanje v torek, 25. 9. 1990, ob 21. uri v Športno-kulturnem centru v ZGONIKU
ČASA
* DEL CICLO trst
&
mniraniLiL®
v V .
m MARIN
MOUNTAIN BIKES
MBK
- Ul. Valdirivo 21 - Tel. 68009
vil s.rl.
DOLINA 445 (Trst)
Tel. (040) 228800 - 228000 Telefax (040) 228053 - Telex 461105
UVOZ - IZVOZ - REEKSPORT REPROMATERIALI - BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780 -din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja pg formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
JL	dnevnik
nedelja, 23. septembra 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
Čedad - ui. Riston 28 Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
||jjj
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
V Ferrari, kjer se od včeraj mudi na dvodnevnem obisku
Papež Janez Pavel obsodil negativni demografski trend


Po qc otrdke
ovoru o demografskem padcu je papež ljubeznivo pozdravil prisotne
(Telefoto AP)
FERRARA — Nevarne posledice demografskega padca in vse večje industrijske konkurence sta bili osrednji vprašanji papeževih govorov med njegovim včerajšnjim obiskom Ferrare. Janez Pavel II., ki se bo v tem renesančnem mestu zadržal še danes, je prvič spregovoril množici vernikov na Trgu Castello. Sklicujoč se na visoko povprečno starost ferrarskih prebivalcev opozoril na nevarnosti tega trenda, ki se uveljavlja seveda zlasti v bogatih zahodnih državah. S tako nizko nataliteto pa po njegovem ni mogoče upati v boljšo bodočnost. Zato je izrazil upanje, da bo vera povrnila človeku zaupanje v življenje in mu omogočila, da premaga skušnjavo po egoističnem življenju in da odpre svoje srce širokogrudnosti.
Med poznejšim srečanjem s sindikalisti in industrijci pa je papež poudaril, da tudi v industriji in v svetu dela mora biti v središču pozornosti vedno človek s svojimi potrebami. Človek ima prednost pred delom, tehniko, profitom in kapitalom. Zato je industrij ce in sindikaliste pozval, naj pripomorejo k temu, da bodo podjetja bolj človeška, in naj vse probleme rešujejo v luči etičnih vrednot.
V New Yorku: 100 tisoč kandidatov za smetarja
NEW YORK — Po državnih in občinskih službah nimajo skomin samo Italijani in južnjaški narodi, »gotove« in »nepreveč zahtevne« službe si želijo tudi Newyorčani. Drugače si ne moremo razložiti, da se je za 2 tisoč mest v smetarski službi prijavilo kar 100 tisoč oseb iz tega ameriškega megalopolisa. Med njimi pa niso samo nekvalificirani delavci, temveč tudi šolniki in celo borzni izvedenci.
Občinske oblasti je tak naval presenetil, tako da so se odločile, da bo kandidate po pisni nalogi »zdesetkal« na 15 tisoč nepodkupljivi kompjuter. Srečneži bodo morali nato premostiti zahteven fizični test in še zahtevnejši zdravniški pregled, tako da bodo v službo sprejeli le 2000 kot dren zdravih hrustov.
Če je naval prošenj presenetil občinske može, pa ekonomisti niso presenečeni. Smetarji živijo bolj mirno kot policisti in prejemajo višjo mezdo od učiteljskih plač. Začetni mesečni dohodek znaša namreč 2 milijona lir, po petih letih staleža pa se vsota zviša na 3,5 milijona lir. Tak naval med drugim dokazuje, da je newyorško gospodarstvo v težki krizi brez gospodarske rasti in iz-gledov za bodočnost, tako da nima velikih izbir, kdor išče stalno in gotovo zaposlitev. Ta trend so prvič opazili pred meseci, ko se je na podoben še zahtevnejši natečaj za policiste prijavilo 26 tisoč ljudi.
V Neaplju prekinili kamoristični »vrh«
NEAPELJ — V neapeljskem predmestju Secondiglianu so agenti letečega oddelka prekinili kamoristični »vrh« in aretirali 5 oseb. Preiskovalci so prišli na sled kamoristom po aretaciji Salvatoreja Abatiella, ki so ga prestregli pred dnevi v Frusinateju s petimi grami čistega heroina.
Ko so agenti vdrli v stanovanje 32-letnega Gaetana Guide, jim je uspelo zajeti le dva kamorista, drugi trije so se skrili v pravi »bunker«, zamaskiran z večjim akvarijem, a brez uspeha. Prav tako je bilo brezuspešno, da je lastnik dobesedno blindiral stanovanje, ga akustično izoliral in poskrbel za nadzorstvo s televizijskimi kamerami.
Po mnenju preiskovalcev so na »vrhu« predstavniki raznih kamoristič-
nih klanov skušali doseči sporazum o razmejitvi »delokroga« pri razpečevanju mamil, kar dokazuje pripadnost aretiranih raznim klanom. Gaetano Guida (O Pazzo) je po aretaciji brata Nunzia v Braziliji postal kolovodja tega klana, Mariano Passaro je vidni predstavnik klana Nuzzovih iz Acerre, Raffaele Amato pripada klanu Maria-novih, istemu klanu pripadata tudi zadnja dva aretiranca, Alvino Mazzillo in Gaetano Bravaccini.
V stanovanju so agenti odkrili več zanimivih dokumentov, ki bi morali pojasniti odnose med raznimi kamo-rističnimi tolpami. Peterico so prijavili sodišču pod obtožbo združevanja v zločinske namene in posesti orožja.
Pred skorajšnjimi zasedanji o razoroževanju
Končno manj orožja v države tretjega sveta
Komisija Združenih narodov za razorožitev je v Ženevi spet pričela z delom, hkrati pa se je sestala v Parizu tudi manjša skupina strokovnjakov, ki je začela pripravljati del dokumenta o razorožitvi, ki bo na letošnji novembrski redni konferenci o evropski varnosti in sodelovanju prav tako predmet posebne pozornosti.
Razorožitev pač ostane osrednje vprašanje svetovne politike in človekovega razvoja. Potrebno pa je reči, da so se v zadnjem času, neglede na določene zastoje (v Ženevi na primer niso uspeli sprejeti listine o »neširjenju« jedrskega orožja), pojavila nekatera zanimiva znamenja, ki kažejo, da se je klima pri razoroževanju začela popravljati.
Zanimivo znamenje je na primer, da gre tako imenovanim državam v razvoju zadnje čase manj orožja kot običajno. V nekaterih primerih je padec izvoza orožja v te dežele kar očiten. Res je, da je v tako imenovanem tretjem svetu še zmeraj 28 vojnih spopadov, toda prav nazadovanje pri nakupu orožja (kajpak govorimo vselej o konvencionalnem orožju) utegne končno omejiti to katastrofalno težnjo.
Lani /e prodaja pri štirih največjih proizvajalkah orožja na svetu padla kar za 24 odstotkov (letos domnevno spet za kakih 9 odstotkov) tako, da znaša zdaj okrog 26 milijard dolarjev, medtem ko je bilo orožje prodano pred tremi leti vredno kar blizu 40 milijard. Tej tako rekoč pozitivni ugotovitvi sledi druga, prav tako pozitivna, namreč, da so v letošnjem letu naročile manj orožja prav dežele, ki so bile po navadi največje nakupovalke. To so Libija, Sirija in Irak.
Podatki so zgovorni; pri prodaji orožja je lani najbolj zaostala Sovjetska zveza (iz te dežele so odposlali 21 odstotkov orožja manj kakor pred dvema letoma), zatem ZDA (14 odstotkov manj) in Velika Britanija (kar 18 odstotkov manj). Podatek, ki ga je treba jemati kot dobro znamenje, oziroma kot resen pričetek procesa razoro-ževanja, je ta, da je do padca pri prodaji prišlo v razmeroma kratkem času, dejansko v obdobju dveh let.
Seveda je tu vpliv detanta, bolje rečeno povsem novih odnosov med velesilama, pa tudi nekakšno (kakor pravi De Cuellar, glavni tajnik Združenih narodov) »svetovno spoznanje«, da vojskovanje preprosto ni več koristno. Vojne povzročajo škodo tako premagancem, kakor navsezadnje tudi
zmagovalcem. Prav to,. je slišati, bo izhodišče poročila o razoroževanju, ki ga pripravljajo tudi za bližnje redno zasedanje Združenih narodov.
Da gre za pričetek procesa razoro-ževanja (vsaj v sferi razviti-nerazviti) se vidi tudi v notici, da je celo Kitajska, ki je v zadnjih letih spadala med največje (in najbolj poceni) oskrbovalce tretjega sveta z orožjem, morala zmanjšati letošnjo prodajo kar za 52 odstotkov v primerjavi z lansko v istem času. Podatkov je nič koliko; na primer Američani, ki so v zadnjih desetih letih navadno prodajali letno okrog 400 nadzvočnih letal, so jih lani uspeli prodati komaj 180.
Pri deželah v razvoju je dejansko samo Indija lani povečala nakup, kar opozicija v tej državi izkorišča kot dokaz, češ, politika take države ne more biti miroljubna. Gre pa, kakor vemo, za prav specifično stanje v tem delu Azije, kjer so spori med deželami (denimo med Indijo in Pakistanom) že kronični, konec koncev podpihovani od nekaterih razvitih dežel. V vsakem primeru pa je vredno poudarka spoznanje, da se je trgovina z orožjem pričela zmanjševati tudi med razvitimi deželami. Uradnih in končnih podatkov še ni, toda nekatere ocene kar potrjujejo takšen tok.
Gre pa še za nekaj drugega. Prodaja orožja je namreč pričela postajati »kontraproduktivna«. Poznavalci ugotavljajo, da so dežele (kajpak najbolj in srednje razvite) dosegle pri oboroževanju takoimenovano »gospodarsko mejo«, se pravi, da ni več gospodarske koristnosti. Vojaška industrija je prešla vse »iznajditeljske, proizvodne in prodajne faze«, kakor je rečeno v biltenu francoskega obrambnega ministrstva, tako da zdaj nima več kam. V bistvu je vojaška industrija začela zavirati civilno,- preprosto, oboroževalna industrija stane preveč.
Razen tega pa spoznavajo v znanstvenem svetu, da nove tehnologije v bistvu ne dopuščajo (ali vsaj ne bi smele dopuščati) nove oborožitve seveda zato, ker bi bila ta predraga, zlasti pa zato, »ker je pri uničevalnih možnostih« bila že dosežena skrajnostna meja.
Tako v Ženevi, kakor na bližnji konferenci o varnosti in sodelovanju v Parizu, bodo tokrat imeli nič koliko novih in tehtnih argumentov (poleg političnih), da se resnično skrčijo oboroževalni programi.
MIRO KOCJAN
Odškodnina za zaplenjeno tuje premoženje v Sloveniji je bila izplačana že pred leti
LJUBLJANA — Republiški sekretariat za mednarodno sodelovanje v zvezi z vračanjem po 2. svetovni vojni odvzetega tujega premoženja posreduje naslednje obvestilo:
Zaplemba oziroma nacionalizacija premoženja tujih državljanov je bila izvršena predvsem leta 1946 (zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državo last Ur. 1. DFJ 2/45) in leta 1948 (zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij Ur. list FLRJ 35/48), ko so prišle v državno last vse nepremični-
ne tujih državljanov, razen tistih v coni B bivšega STO, ki so bile nacionalizirane 8. 10. 1972.
Izjema pri nacionalizaciji so bile nepremičnine (zemljišča), ki so jih tuji državljani obdelovali sami. Na tej osnovi je današnja ureditev dvolastnikov z Avstrijo in Italijo.
Tuje države so kot zaščitnice interesov svojih državljanov od Jugoslavije zahtevale ustrezno odškodnino oziroma vrnitev premoženja, ki je bilo po njihovem mnenju odvzeto v nasprotju z mednarodnim pravom.
Danes so ta vprašanja urejena z veljavnimi mednarodnimi pogodbami. V primeru odvzetega
premoženja italijanskim državljanom, tudi beguncem iz Istre, je bil v skladu z mednarodnimi pogodbami del premoženja vrnjen, za ostalo pa plačana odškodnina Republiki Italiji. Za odvzeto avstrijsko premoženje na osnovi določb avstrijske državne pogodbe Republiki Avstriji ni bilo potrebno plačati odškodnine, z izjemo 2.400.000 ATS, ki so bili plačani. Stvar teh držav je, da kot generalna substituta uredita zadevo s svojimi državljani.
Tudi ob osamosvojitvi Republike Slovenije določbe mednarodnih pogodb, s katerimi so bila urejena ta vprašanja, veljajo naprej.
Izredna ponudba
/Kuni s/in orno
s kostjo in brei kosti
DUkE
grandi marche
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’Oro 332 (Dolga krona)
Tel.: 820334-5-6 Tele*: 460237 Avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE
ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19. ure