OSREDNJA knjižnica v CELJU l*d«ji OIF .INORAD. Celje, v naldedl 2.000 Izvodov. Cesnik urejuje orodni- Ikl odbor. Odgovorni urednik Frenjo Cevnlk, tehnični urednik Vlil Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo. Tisk: »Paplrkonfekclja- KrSko. Po mnenju Izvršnega sveta SRS. Sekretariata za Informacije Je časnik oproščen davka na promet proizvodov. (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974. Ob dnemi h®teci Ni naključje, če je mesec julij tisti, ki nas tudi po zaslugi številnih praznikov, povezuje z borbo za svobodo, z ljudsko revolucijo. Pri vsem tem ne gre samo za praznik borca, četrti julij, marveč tudi za dneve, ki za večino naših narodov in narodnosti pomenijo začetek oborožene vstaje proti okupatorju. In ne nazadnje, v tem mesecu praznujemo tudi praznik celjske občine, v spomin na ustanovitev celjske partizanske čete, 20. julija 1941. leta v gozdovih Re sevne pri Šentjurju. In vendar je v tem spletu dan borca tisti, ki je posvečen vsem, ki so se s puško v roki ali kako drugače ativ-no vključili v boj za svobodo, v boj proti močnejšemu sovražniku. V tej borbi je zmagalo srce, zmagala je zavest, zmagalo je hotenje in zmagal je poziv Komunistične partije na borbo proti o-kupatorjem. Zato je dan borca tudi ti- Na vsakem koraku, v delovnem kolektivu, v družbeni organizaciji, v krajevni skupnosti ... Zato je dan borca ne samo zgodovina, ne samo obujanje spominov in tradicij, marveč tudi obveznost današnjega časa. Za vse. Brez izjeme. Ivanu Cijanu v slovo Dan borca je preteklost in sedanjost. Tudi jutrišnji dan. Toda, ker je zrasel v borbi, naj njegov borbeni duh prevladuje tudi danes, četudi smo puško zamenjali z lopato, strojem, peresom, učenjem in znanjem. Prav tako z delom na gradbišču. Naj živi dan borca. Iskrene čestitke in zahvale vsem, ki so dali svoj delež v borbi za svobodo. sti, ki obuja spomine na narodnoosvobodilno borbo, o-življa spomine na mnoge znane in neznane junake, ki so padli zato, da lahko mi danes v miru gradimo svoj lepši jutrišnji dan in novo življenje, oživlja spomine na mnoga junaštva. Bohor je vstal. Vstal pa je človek, se uprl tujemu zavojevalcu in se odločil boriti za svobodo, četudi za ceno svojega življenja. Zato je dan borca ne samo povezan s svobodo, ne samo z zmago nad fišizmom, marveč je to tudi dan, ki govori o deležu nekdanjih partizanov pri obnovi porušene domovine, pri utrjevanju in razvijanju socialističnih in samoupravnih družbenih odnosov, pri krepitvi delegatskega sistema. Prvi v borbi, prvi v prizadevanjih za izvrševanje vsakodnevnih nalog. Ko smo na tisti žalostni dan Tebe in ženo Zdenko, presunjeni zaradi krute resnice, spremljali k preranemu grobu, sem se v mislih vrnil za 24 let nazaj. Prišel si na naše gradbišče RTP Selce in kot je bila navada takrat pri nas, se nismo samo službeno predstavljali. Bili smo si skoraj enakih let in imeli srečo, da smo preživeli vojno, ko nas je usoda vrgla v najtežje preizkušnje. Pripovedovali smo si svoje poti, ki so si bile zelo podobne. Vsi smo izgubili pet najlepših mladih let, nato pa po vojni hiteli, da pridemo do poklica. Občudovali smo Tvojo izredno voljo in pridnost, ko sl poleg težke in odgovorne službe na železnici opravil maturo in končal študij na univerzi. Kot gradbeni inženir si najprej vodil gradbišče, kaj kmalu pa si pokazal izredno sposobnost v tehnično-komercialni službi in od ustanovitve združenega podjetja Ingrad vodil ta pomemben sektor. Tvoja velika razgledanost in sposobnost gradbenika-komercialista Te je uvrstila med vodilne gospodarstvenike slovenske gradbene operatlve. Pripravljal sl osnovno komercialno dokumentacijo za številne zahtevne investicije, ki jih je naše podjetje preteklih dvajset let izvajalo na celjskem in širšem slovenskem območju. Ne moremo našteti vseh, vendar smo lahko ponosni na naše skupno delo. Zahtevane so bile večinoma hitre odločitve in ravno pri teh si bil, zaradi izrednega znanja in izkušenj, v podjetju cenjen in spoštovan ter imenovan za direktorja službe. Kot strokovnjak si z velikim optimizmom in zvestobo sodeloval pri razvojnih načrtih našega podjetja. Težko in z žalostjo v srcih se od Tebe, dragi Ivan, poslavljamo vsi delavci Ingrada bi globoko sočustvujemo s hčerkama Ireno in Carmen. Zelo Te bomo pogrešali in ostal nam boš v trajnem spominu. Edo Božnik Aktualno v sindikatu POOBLASTILA SINDIKATA V OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Sindikatu se z določili v osnutku zakona o združenem delu daje veliko novih pooblastil in pristojnosti. Vloga sindikata in njegov pomen se odraža predvsem pri urejanju temeljnih odnosov med delavci v združenem delu. Konkretne naloge sindikata zasledimo kar v sedemintridesetih členih osnutka. Nekatera pomembnejša določila sindikata so: — ima zaščitno funkcijo pri uresničevanju družbenoekonomskega položaja delavcev in je zato družbeno odgovoren za čimprejšnjo izgradnjo združenega dela v celoti; — je pobudnik za ukrepe pri uveljavljanju družbenoekonomskega položaja delavcev, — nastopa z ukrepi, s katerimi zagotavlja družbenoekonomski položaj delavcem, — daje pobude za sklepanje in obravnavanje samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih aktov, — pravico ima udeležite se postopka in na postopku predlagati ustrezne rešitve za u-sklajevanje interesov in stališč med TOZD, — samoupravni organi TOZD morajo pred samoupravnimi odločitvami, ki govore o obveznostih in pravicah delavcev, najprej dobiti mnenje sindikata. — pravico ima začeti postopek pri reševanju sporov med delavci, — sindikat lahko v primeru, če delavec celo pomoč odkloni, zastopa delavca pri uveljavljanju njegovih pravic, — usmerja in vodi razpravo tudi pri referendumu; — sindikat lahko prevzame iniciativo in zasnuje merila za organiziranje TOZD in OZD, kot udeleženec družbenega dogovora, — izdelava motivacijskega merila za razporejanje dohodka in nagrajevanje po delu, itd. (nadaljevanje na 2. strani) AKTUALNO V SINDIKATU (nadaljevanje s 1. strani) Sindikat bo moral takoj, ko bo zakon sprejet, urejati organizacijske in vsebinske dopolnitve za dosledno izvajanje nalog iz določil zakona. POTEK JAVNE RAZPRAVE O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Akcija za razprave se je pričela tako, da so bili v vseh naših TOZD imenovani odbori za izvedbo javne razprave. Odbor na nivoju podjetja pa je izdelal analizo dejanskega stanja uresničevanja ustavnih določil v podjetju in jo poslal vsem TOZD z nalogo, da jo dopolnijo in prilagodijo dejanskim razmeram svoje TOZD. Javne razprave (na zborih delovnih ljudi) so bile izvedene v vseh TOZD v času od 10. do 17. junija 1976. Organizator razprav je bila OOS. Zbori delovnih ljudi so bili zastopani dobro — z večino delavcev, ki so tako imeli možnost, da so se kar najbolj aktivno vključili v razpravo o osnutku zakona o združenem delu. NEKAJ VPRAŠANJ IZ JAVNE RAZPRAVE V NAŠIH TOZD L Ali osnutek zakona določa tudi to, kako bodo proizvodne organizacije v združenem delu, predvsem tiste z zastarelo tehnologijo (sicer ne po svoji krivdi), zmogle prenesti vse večje obremenitve in kako pri tem zagotoviti ustrezen osebni dohodek in sklad za razširjeno reprodukcijo? 2. Več članov omenja v osnutku formiranje rezervnih skladov za razširitev materialne osnove v TOZD, ob tem pa ni dosti jasno določeno, katera sredstva bi naj to bila ter na podlagi česa bi se formirala. 3. V osnutku zasledimo več imen za dohodek, npr.: dohodek, prihodek, skupni dohodek, celotni dohodek, itd. Postavlja se vprašanje, ali so to kakšne nove kategorije dohodka, ali so to različne oblike dohodka, ali pa je slovenski os- Brez predaha nutek v prevodu netočno obdelan? 4. Katere so to izjemne ugodnosti, pri katerih se del dohodka odvaja za razvoj občine in republik? 5. V slučaju ko TOZD in SIS podpišeta samoupravni sporazum o financiranju SIS in če se nato med letom ugotovi, da TOZD nima sredstev, se postavlja vprašanje, kdo ima zdaj prioriteto; ali SIS za pokritje skupnih in splošnih potreb ali TOZD za pokritje svojih OD in razširjeno reprodukcijo. 6. Osnutek zakona določa, da se sredstva, ki se odvajajo za skupno porabo v TOZD, štejejo kot sredstva za OD, od katerih se plača prispevek. Ali to mogoče bolj točno določa kakšen drug zakon? Javne razprave o osnutku zakona o združenem delu so tako pri nas končane. Vendar pa na razpravah najbrž ni bilo vse povedano. Zato bi bilo prav, da bi vsi tisti, kateri v javnih razpravah niso dali svojih pripomb, poslali te svojim odborom za javno razpravo v TOZD, ki bodo pripombe posredovali občinski komisiji. Miro Medved DRUŽBENOPOLITIČNO DELO NE POZNA POČITNIC Družbenoekonomska in politična gibanja v sivetu ter pri nas zahtevajo stalno budnost socialističnih subjektivnih sil. Doseči moramo, da bo delovni človek obvladal celotno družbeno organizacijo. V borbi za takšne odnose ima posebno idejno vlogo zveza komunistov. To idejnopolitično vlogo sestavljajo predvsem tiri komponente, ki so neločljivo povezane: organiziranost, teorija in akcija. Če katerakoli od teh izostane, izostane tudi učinkovitost idejnopolitične vloge zveze komunistov. Med najvažnejšimi nalogami današnjega časa so prav gotovo nekatere sistemske irešitve. V razpravi je osnutek zakona o združenem delu, ki prinaša ustrezne rešitve lin obenem nalaga odgovornost pred nas vse. Pri nas je sorazmerno hitro rasel osebni standard, počasneje pa družbeni. Taka pot hi lahko povzročila kopico nevšečnosti. Že se srečujemo s problemi kot so slabe ceste, ni pogojev za celodnevno šolo na vseh šolah, večkrat nismo zadovoljni z zdravstvenimi uslugami itd. Da bomo doumeli potrebo po ustreznem družbenem standardu, morajo socialistične subjektivne sile v konkretnih sredinah odigrati svojo vlogo. Za nje ne sme hiti počitnic. Stalno morajo svojo sredino objektivno obveščati in iskati rešitve v skladu s socialističnimi normami. V naši zavesti (je še vedno veliko starega, preživelega. Kljub temu da nam ustava daje velike možnosti za uveljavljanje svojih pravic, raje nanje čakamo, kot da hi si te pravice vzeli na podlagi odgovornega dela in odnosa do dela. Jože Mešl Inovacije in izboljšave Nadaljnji predlogi ... Naši prvi nagrajenci (Belehar, Verbič in Štefančič) so vzbudili zanimanje za inovacijsko dejavnost v Ingradu in je tako prišlo na odbor še sedem prijav. Prijava Antona Poženela obravnava problematiko požarne varnosti v stanovanjskih stolpnicah; prva prijava Franca Klemena obravnava izboljšave tehnologije opaženja stebrov, dru-'ga pa rešitev za lahke montažne odre pri obdelavi jaškov za lifte v stolpnicah. Prijava ing. Petra Pavlina in ing. Elze Črepinšek obravnava nov sistem montažnih betonskih sendvič elementov, njiih proizvodnjo in transport, prijava Franca Stergarja pa _ hidravlični voziček na električni pogon, s katerim se vrši deponiranje svežih cevi in dviganje bremena. V maju mesecu (je odbor sprejel prijavo Mirka Gajška, ki obravnava nov način izdelave vakuumskih cevi, v juniju pa še prijavo Milana Škofleka, Antona Pesaka in Antona Oberžana, ki obravnava tehnične izboljšave na cevni prikolici. Vse omenjene prijave, razen zadnje v juniju, je obravnaval odbor na sajii 2. junija lin sklenil: — prijava Antona Poženela se predloži DS s predlogom, da se nagradi po členu 42 pravilnika, — za ostale prijave pa je odbor ugotovil, da so vse tehnične izboljšave, katere so že dolgo časa v uporabi in to že od takrat, ko še nismo imeli pravilnika o nagradah, niti sklada, kjer bi nalagali prihranke od posameznih izboljšav. Ker je bil odbor mnenja, da se vsaka tehnična izboljšava ali koristen predlog mora nagraditi, je imenoval strokovno komisijo, ki bo pogledala (nadaljevanje na 4. strani) SOCIALIZEM ČLOVEKOVE OSEBNE SREČE SE NE MORE PODREJATI NEKAKŠNIM VIŠJIM CILJEM, KER JE NAJVIŠJI CILJ SOCIALIZMA ČLOVEKOVA OSEBNA SREČA. Z DRUGE STRANI PA NIMA NIHČE PRAVICE, DA SVOJE OSEBNE INTERESE DOSEGA NA ŠKODO SKUPNEGA INTERESA VSEH. Iz programa ZKJ Vpis posojila za ceste V Ingradu -smo z akcijo pod geslom: »Najmanj polovico netto OD za ceste« pnučeli z vso resnostjo takoj. Na dan 15. ugotovimo naslednji vpis poso/jiiila v posamaznih TOZD: 6. 1976 lahko Projektivni biro 76.500,00 zaposl. 26 vpis. 26 100 o/o Družbeni standard 53.700,00 zaposl. 33 vpis. 33 100 o/0 100 % Mehanizacija 327.400,00 zaposl. 197 vpis. 197 Skupne službe 314.600,00 zaposl. 153 vpis. 150 98,7 o/o Proizvodni obrati 376.300,00 zaposl. 235 -vpis. 230 97,8 0/o Žalec 200.100,00 zaposl. 128 vpis. 125 97,6 o/0 Medlog 262.300,00 zaposl. 182 vpis. 177 97,2 «/o Celje 389.400,00 zaposl. 301 vpis. 273 90,70/o Šentjur 250.100,00 zaposl. 185 vpis. 158 85,40/o Laško 173.600,00 zaposl. 154 vpis. 126 81,8 o/o Za TOZD GO Slovenske Konjice im Ljubljano še nimamo podatkov, ker so občine zelo pozno razdelile navodila in obrazce za vpis posojila. Menimo pa, da bodo koncem junija tudi oni poročali o pozitivnem vpisu posojila. Skupen vpis posojila v Ingradu je 2,424.000 din ali v odstotkih izraženo 93,8 vseh zaposlenih. To je vsekakor lepa številka, vendar organizacija ZK in sindikat kot nosilec naloge s tem ne bi smela biti zadovoljna, ker je njuna naloga prevzgojiti še tiste, ki sedaj ob strani iiin z nezaupanjem gledajo na vpisovanje posojila. Teh je sicer malo, vendar so med njimi zlasti tisti, ki jim družba daje veliko, pa se tega ne zavedajo. Z ozirom na strukturo zaposlenih imamo povprečen vpis na posameznika 1.620,00 din. Akcija vpisovanja posojila bo trajala do konca oktobra, za vpis pa bomo zainteresirali tudi nove delavce. Posebej ije treba na tem mestu pohvaliti prizadevnost družbemo--političnih delavcev in vodstvo v TOZD Mehanizacija, ki so uspeli vpisati posojilo 100 odstotno, kljub temu, da so delavci na različnih gradbiščih po terenu. Izkazali so se tudi v TOZD Družbeni standard, ki so brez pripomb vpisali polovico OD. Tega pa ne moremo trditi za skupne službe. Bilo je pripomb, upravičenih in neupravičenih, skoraj lahko trdimo, da so nekaterim delavci na gradbiščih lahko za vzor. No upamo, da bo do konca oktobra marsikdo uvidel svoje nepravilno ravnanje in vpisani znesek povečal, ali vpisal vsaj do polovice svojega OD za ceste, ki jiih bo tudi uporabljal. Predsednik OOS Skupne službe Lea čmak Sklepi delavskega sveta podjetja Na 4. rednem zasedanju dne 14. 6. 1976 je delavski svet: potrdil investicijski program za leto 1976 po predhodnem sprejemu na delavskih svetih vseh TOZD, — potrdili cenike strojnih storitev in naprav, ki jih opravlja TOZD Mehanizacija v ostalih TOZD, — razpravljal o finančni problematiki im sprejel nekaj sklepov v zvezi s kreditiranjem, — potrdil pravilnik o nabavi, uporabi, vzdrževanju in evidentiranju sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu lin pravALniik o notranji kontroli pri izvajanju gradbenih del. V našem podjetju Imamo veliko zelo dobrih slabosti... — Zaradi kršitev, ki jih je napravil Franc Šternborgor, je delavski svet podvomil v realnost prioritetne liste za dodelitev stanovanj. Zato ije sprejel naslednja Sklepa: • komisija za družbeni standard naj še enkrat pregleda prioritetno listo in ugotovi, če ni morda narejena kakšna sprememba s strani Štembergerja po potrditvi prioritetne liste na komisijah za medsebojna razmerja TOZD; • sedanja komisija naj na podlagi že sprejetih sklepov komisij za medsebojna razmerja TOZD, odbora z dne 11. 2. 1976, ugotovitev prejšnje komisije za družbeni standard im prošenj za stanovanja, ki so že v evidenci, sestavi dokončni predlog prioritetne liste. Tak predlog prioritetne liste bo ponovno obravnaval odbor za medsebojna razmerja podjetja in -nato delavski svet. — Delavski svet podjetja je dne 27. 8. 1975 odobril posojilo za individualno gradnjo iz sredstev formiranih v letu 1976 41 delavcem v skupnem znesku 1.415.000 din. Komisija za družbeni standard v prejšnjem in sedanjem sestavu je ponovno pregledala vse gradnje in adaptacije stanovanjskih hiš članov kolektiva z namenom, da ugotovi dejansko stanje pred koriščenjem tega posojila. Na podlagi ugotovitev komisije je delavski svet odobril koriščenje posojila naslednjim: 1. Vlado Nožak, Mehanizacija 25.000.— din 2. Alojz Majer, Šentjur 30.000.— din 3. Ivan Kristovič, IGM — predlagano bo solidarnostnemu skladu občine Žalec, da reši njegov stanovanjski problem, ker je komisija mnenja, da z lastnimi sredstvi in s posojilom, iki mu ga lahko podjetje še odobri (70.000), ne more dokončati gradnje. Rri-stovič lim-a šestčlansko družino in je pričel z gradnjo hiše na temelju gospodarskega poslopja. 4. Anica Podgorevšek, Skupne službe 5. Vida Vengust, Projektivni biro 6. Ivan Mihevc, PO 7. Milan Pintar, PO 8. Srečko Povše, PO 9. Ivan Kopitler, Žalec 10. Peter Venek, PO 11. Andrej Verdel, IGM 12. Štefan Šumiga, Celje 13. Milan Ra tič, Celje 14. Marjan Vodovnik, IGM 15. Evgen Milanez, Laško 16. Franc Štrukelj, Žalec 17. Djuro Kuzmič, Laško 18. Edi Sorčan, PO 19. Ivan Golob, Ljubljana 20. Janez Andnimek, IGM 21. Vlado Arzenšek, PO 22. Milan Javornik, Šentjur 23. Marjan Mastnak, Celje 24. Mirko Gajšek, IGM 25. Hubert Golner, Skupne službe 26. Olga Jazbec, Družbeni standard 27. Anton Aškerc, Šentjur 50.000,— dim 25.000,— din 30.000,— din 40.000,— din 50.000,— din 40.000,— din 50.000,— din 30.000,— din 50.000,— din 20.000,— dim 40.000,— din V -letu 1976 40.000.— din v letu 1977 25.000,— din 40.000,— din v letu 1976 60.000,— din v letu 1977 20.000,— din 30.000,— din 20.000,— din v letu 1976 40.000,— din v letu 1977 25.000,— din 20.000,— dun 20.000,— din 20.000,— din 25.000,— dim 25.000,— din 10.000,— din 25.000,— din 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. Stanislav Mavrin, Mehanizacija Danica Kunc, Skupne službe v -letu v -letu Blaž Vodovnik, Žalec Dominik Pesjak, IGM v letu Dragutin Petek, Žalec Andrej Konjir, Žalec v letu Jože Turk, Mehanizacija Alojz Prevoršek, Družbeni standard Miran Verdel, IGM v letu v -letu Zdravko Radič, Skupne službe Nevenka Kučer, Skupne -službe Anton Klopotam Ljubljana Rudi Meštrič, Ljubljana Janlko Golob, Skupne službe Milena Petrič, Skupne službe 1976 1977 1976 1977 1976 1977 20.000. — din 30.000. — din 30.000. — din 20.000. — din 20.000. — din 20.000, — din 50.000, — din 50.000, — din 50.000, — din 25.000, — din 30.000, — din 20.000, — dim 30.000, — din 25.000, — din 50.000, — din 40.000, — din 100.000,— din 20.000, — din Delavski -svet je odobril tudi koriščenje kratkoročnih posojili iz sklada skupne porabe in sicer: L Anton Stermecki, Mehanizacija 20.000.— din 2. Franc Brežniik, PO 15.000,— din 3. Leopold Felioian, PO 15.000,— dim — Na podlagi sklepa delavskega sveta prejmejo stanovanja: Nova stanovanja e Mirko Zebec, PO, štiričlanska družina, dvoinpolsobno stanovanje • Ivan Dujič, Laško, štiričlanska družina, dvoinpolsobno stanovanje • Marina Komerički, PO, štiričlanska družina, dvoinpolsobno, -stanovanje (pod pogojem, da Avtomotor odobri posojilo za nakup itega stanovanja v višini 120.000 din) (nadaljevanje na 10. strani) Henrik Čmak dipl. grad ing, Res nekoliko pozno, pa vendar smo se prav prisrčno v krogu najožjih sodelavcev poslovili od ing. Henrika Cmaka, ki se je z dnem 31. 12. 1975 upokojil. Ing. Henrik Čmak je prišel v podjetje Ingrad 1. 1. 1963 na delovno mesto tehničnega direktorja. Zatem je bil več let glavni direktor podjetja, nazadnje pa pomočnik glavnega direktorja podjetja. Vsi ga poznamo kot izredno vestnega, sposobnega in cenjenega gradbenega strokovnjaka. Pripravljen je bil sprejemati vedno odgovorne in zahtevne naloge, saj je ves čas službovanja uspešno delal na najbolj zahtevnih delovnih mestih. Po katastrofalnem potresu na Kozjanskem ni imel pomisleka prevzeti izredno zahtevno delo vodje štaba za odpravo posledic po potresu. Osebno je bil ing. Henrik Čmak pošten, korekten in res pravi tovariš vsem sodelavcem. Zahvalo za njegov doprinos za razvoj in napredek Ingrada mu je izrekel v i-menu vseh glavni direktor ing. Marjan Prelec. -upokojen Ing. Henrik Čmak se je s prisrčnimi besedami zahvalil za sodelovanje in rekel, da je pripravljen še vedno sodelovati s kolektivom Ingrad, kolikor bo v njegovi moči in da bo ostal z njim tesno povezan. Ing. Čmaku želimo, da o-stane še dolgo let korenjak, da zadovoljen uživa zasluženo pokojnino in da kar največkrat med nas prinese svojo vedrino. F. Č. Beseda delegatov MARKO FEVŽAR je član delegacije TOZD IGM Medlog za ZZD občine Celje. V razgovoru nam je priznal, da se kot delegat še ni posebno aktiviral predvsem zaradi pomanjkanja časa, čeprav se sej delegacij udeležuje, bil pa je že tudi na skupščini ZZD. Sicer pa je Marko poln idej, pravi le, da v njegovi TOZD težko prodre z njimi. Čudi ga, da se Ingrad ni uspel plasirati z montažnimi betonskimi izdelki pri gradnji avto ceste Hoče — Arja vas in da proizvodnja betonskih cevi (še posebno za manjše preseke) ne dohaja potreb tržišča. Po njegovem mnenju bi bilo potrebno usmeriti in razširiti proizvodnjo tudi v to smer. Marko ima tudi inovatorske sposobnosti. Ko se je pokvaril stroj za izdelavo cevi, rezervnih delov pa ni bilo na razpolago, se Je lotil popravila po lastni zamisli. Stroj je uspešno popravil, obljubljena mu je bila nagrada, vendar je ni prejel. Predlagal je tudi način, kako bi na obstoječih strojih izdelovali drenažne betonske cevi, seveda pa bi za uresničitev ideje Delegacije v DELEGACIJE V GIP INGRAD V prejšnji številki glasila smo objavili sestav delegacij za ZZD, danes pa objavljamo sestave delegacij za SIS (samoupravne interesne skupnosti). SKUPŠČINA OBČINE CELJE Delegacija TOZD GO Celje: Vinko Vrbnjak (vodja), Andrija Dukanič (namestnik vodje), Tomo Simon (zapisnikar), Ivan Kotnik, Anton Remus, Ekrem Pli-vac, Miodrag Mirkovič, Vlado Lovrič, Franc Pukšič, Neaib Dod-gič, Štefan Turk, Štefan Šoštarič. Delegacija TOZD Mehanizacija: Jože Oberžan (vodja), Viktor Cigoj (namestnik vodje), Lojzka Mravljak (zapisnikar), Franc Gmajnair, Karl Gobec, Alojz Dora, Jože Cepuš, Ivan Ce-puš, Marjan Stožir, Ivan Mravlja, Peter Gradišnik. bila potrebna pomoč odgovornih strokovnjakov. — * — MARTA OGRAJENŠEK je članica delegacije DS skupne službe za zbor združenega dela skupščine občine Celje, opravlja pa tudi dolžnost zapisnikarja v konferenci delegacij volilne enote 4. Povedala nam je, da gradivo za skupščino prihaja pravočasno in v zadnjem času v precej zgoščeni obliki. Še vedno pa ni uveljavljena praksa, da bi delegati skupaj s svojimi volilci, predelali gradivo. Mogoče je temu kriva tudi sama izbira delegatov. Tu misli predvsem na izbor v delovno skupnost skupne službe, kjer je kar pet delegatov iz kadrovske službe in trije delegati iz tehnične službe, medtem ko ostale službe niso zastopane. Tako večina delegatov zastopa na sejah bolj kot ne le stališča svojih služb. Lani je med prvimi iz Ingrada obiskovala šolo za delegate, za katero meni, da ni koristna samo za delegate, ampak tudi za ostale delavce v samoupravnhi organih. CIP Ingrad Delegacija TOZD Družbeni standard: Vili Olenšek (vadija, Katica Belehar (namestnik vodje), Milena Inkret (zapisnikar), Jožica Čepin, Silva Cimperman, Fanika Kos, Marjan Vitanc, Alojz Pirevoršek, Franc Rižmanič, Alojzija Plahuta. Delegacija TOZD Projektivni biro: ing. Milisav Mandič, (vodja), Slavica Maokovšek (namestnik vodje), Štefka Krušič (zapisnikar), ing. Vida Vengust, Adolf Strašek. Delegacija TOZD Proizvodni obrati: Rudi Štifter (vodja, Stanko Kovač (namestnik), Marina Komerički (zapisnikar), Ivo Božič, Ivan Cizej, Franc Krznar, Miha Levičniik, Ivan Mihevc, Peter Rorič, Stane Turščak. Delegacija TOZD IGM Medlog: Alojz Nerat (vodja), Ostaja Jodid (namestnik vodje), Stana Uranič (zapisnikar), Franc Čakš, Janez Horvat, Oto Jošovc, Milo- rad Mihajlčič, Janko Dolar, Anton Slokan, Karl Žerovnak. Delegacija DS Skupne službe: Majda Tavčar (vodja), Vlili Šuster (namestnik vodje), Manija Pšaker (zapisnikar), Metka Gilan-čnik, Franc Štemborger, Franc Karner, Albert Kenkoš, Zdravko Radič, Tomo Studnička, ling. Stane Zagode. Vse ite delegacije TOZD sestavljajo konferenco delegacij SIS in imajo za vsako skupščino posamezne SIS eno delegatsko mesto. Vodja konference delegacij je ing. Milisav Mandič, namestnik vodje Adolf Strašek, zapisnikar pa Majda Tavčar. SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU Delegacija TOZD GO Šentjur: Danijel Beltram, Marjan Kotnik, Irena Šentjurc, Franc Šprajc, Josip Horvat, Josip Ježek, Olga Lanonar, Evgen Žohar, Ranko Makarič, Danijel Križanec, Ignac Jakopina. SKUPŠČINA OBČINE LAŠKO Delegacija TOZD GO Laško: Rudi Gajšek, Štefan Mesarič, Ed- vard Mraz, Janez Deželak, Šte fan Ceglec, Džavad Cosič, Danijel Pečnik, Alojz Prtnjak, Martin Rozman, Maja Bratina. SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC Delegacija TOZD GO Žalec in TOZD PO Gomilške: Ivan Klančnik, Marija Kroflič, Jože Kramarič, Franc Krulc, Stojan Ma-rinovič, Vinko Hindel, Ivan Mihevc, Alojz Slemenšek, Karl Slemenšek, Ivan Vaš. SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKE KONJICE Delegacja TOZD GO Slovenske Konjice: Roman Bobiik, Janez Berglez, Josip Dunaj, Ante Jozi-novič, Milan Krklec, Jože Ofen-tavšek, Štefan Posiilovič, Ivan Retoznik, Ivan Skok, Jakob Šu-perger. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA Delegacija TOZD GO Ljubljana: iing. Jože Brodnik, Neda Čoki, Mirko Čeha, Franc Jagodič, Anton Klopotam, Muha-rem Komerički, Rudi Meštrič, Boris Petan', Franc Slivnik, Jože Škulj. Prejeli sindikalna priznanja Za dolgoletno uspešno sindikalno delo so bili nagrajeni s srebrnim znakom Zveze sindikatov Slovenije: Lea ČMAK, DS skupne službe, Franc MURKO, TOZD IGM Medlog in Miro MEDVED, DS skupne službe. Priznanja so jim bila podeljena v Celju. Vsem trem odlikovancem iskrene čestitke! ZAHVALA INGRADU Občinski odbor RK Celje je poslal v podjetje pismeno zahvalo za opravljene brezplačne prevoze darovanega materiala ob skupni akciji zbiranja oblačil, ki jo je organiziral Republiški odbor RK Slovenije. Klub samoupravljalcev V Celju smo dobili svoj klub samoupravljalcev (drugi v Sloveniji). Na pobudo OOS Celje je 31. -marca Venčeslav Zalezina, predsednik sindikata v celjski občini, podal referat na ustanovni skupščini, na kateri so bili delegati iz vseh TOZD in drugih družbeno-političnih dejavnosti. Delegati so najprej sprejeli poslovnik in nato izvolili organe kluba. Za predsednika skupščine kluba je bil izvoljen Frido Gradišnik iz železarne Štore, za podpredsednika Emil Jančar, za sekretarja Jure Volk, člani pa so Jože Oštir, Hasan Besimii, Ivan Štefančič, Maks Pečnik, Lea Čmak, Janez Oman, Nuša Tasič, Marjan Žumer, Jure Toplak, Viild Končan, Tone Erjavec, Antonija Zatler, Fric Kotnik. Tudi naša OZD ima svoje delegate in sicer: DSSS Novak Krista, TOZD GO Celje Benič Nenad, TOZD Mehanizacija Vrbnjak Franc, TOZD PO Zatler Marko. O pomenu kluba samoupravljal cev bomo v naslednji številki obširneje poročali. Želim, da naši delegati čim bolj sodelujejo s klubom in prenašajo izkušnje nazaj na svojo TOZD. Lea Čmak INOVACIJE IN IZBOLJŠAVE (nadaljevanje z 2. strani) dokumentacijo od kdaj se posamezne tehnične izboljšave uporabljajo, ugotovila prihranke ter bo nato odbor za racionalizacije in tehnične izboljšave predlagal delavskemu svetu nagrajevanje predlagateljev. Komisijo sest valjaj o: Alojz Kranjc, ing. Tomo Studnička, Ivan Steble, ing. Janez Kovačič lin Mirko Gajšek. Odbor vabi k sodelovanju in pričakuje novih prijav, ne samo zato, ker smo v letu inovacij, ampak zato, ker je podjetje izpostavljeno vse ostrejši konkurenci na tržišču in se lahko zmanjšanje stroškov vloženega živega dela pri gradnji objektov, doseže tudi z večjim številom inovacij in izboljšav. ing. Milisav Mandič oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo O Q 8 o o o o o o o o o O o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o c o o o o. o o o o o o t na ra d GLAS MLADIH o o o o o o o o o o o o o o o o o o o 'O o o o o o o o o o o o o 8 o o o o o o o o o 0000000000000000000000000000000030000000000000 Svetal zgled Ob 50-letnicl III. kongresa SKOJ V soboto, 19. .junija je bila v Raivnah na Koroškem osrednja slovesnost ob 50-letnioi III. .kongresa SKOJ. O delu in pomenu skojevske in partij ske organizacije pred 50 leti je .na proslavi .spregovoril v. d. .predsednika ZSMJ Dragam Milič, ki je dejal, da se današnja mladinska organizacija zgleduje po delu SKOJ, čeprav so pogoji dela ZSMJ bistveno drugačni kot so bili takrat. Udeleženci slavja so sd ogledali Kefrov miiin, 'kjer je potekal kongres pred petdesetimi leti. Naloge, ki so si jiiih zadali takrat so bile velike, toda s .pomočjo članov ZK, z mladostno zagnanostjo, vztrajnostjo in aktivnim delom so jih opravili. Delo ni bilo lahko, saj so povečini delali ilegalno. Mi danes uživamo sad njihovega boja — svobodo. Toda vse premalokrat se vprašamo in zavedamo, kako težko in s .koliko žrtvami so svobodo priboriti. Tudi oni so bili mladi, toda čas, v katerem so živeti, jim ni dopuščal, da bi zbirali gramofonske plošče, značke itd., temveč je bil njihov konjiček drugačen. Tekmovati so kdo bo zbral več pušk, .bomb, nabojev..., ki jim bodo v pomoč pri uporu proti sovražniku. Velik je bil krvni davek, ogromne so številke mladih, ki so dali življenja za našo svobodo. Naloga nas vseh mladih je, da nadaljujemo ta velik in težak boj in s tem pokažemo, da se zavedamo, kaj imamo. Tudi mi se moramo boriti, da -bodo kasnejši rodovi imeli še več kot imamo mi. Po centralni proslavi je bila še slavnostna seja predsedstva RK ZSMS, na kateri so podelili številna priznanja mladim delavcem in osnovnim organizacijam ZSMS. Franc Ramšak Naš izlet Došao je maj, najlepši mesec u godini. Tek proovetaio šaireno cveče, .podseča nas na slikarski mozaik. U maju — mesecu mladosti — organizuju se školski izleti u oblližnija letovališta i izletišta, au-tobusima i vozom. Vesela d razdragana omladina uz pesmu d šalu doživljava najlepše trenutke mladosti. 15. maja učenici d mladi rad-.nici Ingrada, krenuli smo na or-ganizovan Izlet u Postojmu, o či-jiim lepotama »Postojnske jame« smo pumo čuti, pa smo željno isčekivali dan polaska. Prekrasno, sunčano jutro istega dana, dočekali smo &ratni i veseli d tako krenuli na izlet. Pe-sma, .radost i veselje, ispuniili su monotonijo tokom potovanja preko Ljubljane, auto putem za Vrhniku i Postojno, sa .konač-nim ciljem. Stigavši u Postojmu, odrn-ah smo shvatili, da smo sretnii što .smo se odlučiti za o-bilazak ovog prirodnog iepog tu-nističnog izletišta. Na prvi pogled »Postojnska jama« malik na pečiinu, sa lepo uredjenom Okolimom, gde se uz-dižu modemi restorani i hoteti. Tu simo odseli i okrepili se .picam i hramom od dugog putova-mja i nabavili ulazmice za razgle-danje jame. Ispred ulaza skupio se veliki brej posetilaca, kojii .su sa ne-strpljenjem očekivali momenat, da k-renu u razgledanje. Konač-no je došao taij tirenutak. Pose-tioci sa organuzovanim grupama krenuli su u unutrašnjost jame, oduševlj avaj.uči se lepoti pri-ro dno stvorenih figura. Razgledanje smo nastaviti mdlom željez-nicom, ikroz zamimljiive hodnike jame. Kako smo sve više zalazi-li u unutrašnjost jame, nailazili smo na irazličite oblike figura, koje su -bile sve lepše i lepše. Prizor je bio izvanredan. Pred nama su se redj-ale Čudovite figure, prirodno stvorene od stalaktita d stalagmita, ko ji su svojim obiiicima st varati prelepe predstave u našoj maš ti. Tako Izletniki pred Postojnsko jamo smo stigli do koncertne dvorane, gde mi se učinilo, kao da se nalazim na velikoj Staniči mer-memog metroa. Covečiija ribica, jedini prime-rak u našoj zemlji i sve ostalo, ostavilo je na mene nezabora-van utisaik. Tek sada sam shva-tio dostižno stvaralaštvo prirode, kome se čovek — stvaralac jedva približi. Presretan sam što takva lepota prirode postaji baš -u našoj zemlji. Neka svakome bude doživljaj, videti Postojnsko jamu i time se uveri u ono što je učno u škodi. Sakib Džanid Veseli večer je uspel Lahko vam je žal, če se veselega večera (bil je 17. junija v sindikalni dvorani) niste uidele- Veseli večer je pripravila naša mladinska dramska skupina s pomočjo mladincev VVZ Pričenjamo veseli večer ... Napovedovalka Anica Ramšak Prlek (Zlatko Jalšovec) je »gu-čal« o Italijanskih lovcih v naših loviščih žili. Nasmejali smo se, kot rečemo, -do solz. Smejali -smo se tekstu in igralcem, zabavali pa so nas tudi štirje gledalci. Ti so namreč tekmovali lin to ne zastonj, kajti dobili so lepe nagrade. Anice Čemejeve, .KS Otoka in Savinje ter Škofje vasi pod vodstvom Franca Beleharja. Prikazali so nekaj smešnic, v-mes pa veliko šal predvsem na račun našega življenja. Precej (nadaljevanje na 6. strani) VESELI VEČER jim je uspel tudi govor v narečju, vendar ije bil tekst zaradi tega včasih nekoliko manj razumljiv. Po tem nastopu me hi moglli verjeti, da imajo ti mladinci za sabo le nekaj nastopov, kajti e-den je bil boljši od drugega. Posebej moramo pohvaliti Zlatka Jalšovca, ki je gledalce še posebno navdušil. Tekst je bil lahkoten, saj je služil zgolj zabavii, vrh pa je predstava dosegla v modni reviji ženskih modelov, predvsem kopalk, ki so jiih moški igralci odlično predstavili. Tako so odkrili še eno odliko, saljvjiim je marsikatera gledalka zavidala njihovo postavo. Gledalci, iki so napolnili dvorano, so se ires od srca nasmejali. Dokaz temu je deklica, iki je svojo mamico ne- kajkrat opomnila, naj se ne smeji tako. Naša želja je, da hi naša dramska skupina še naprej tako pridno delovala, naloga nas vseh pa je, da z našim obiskom nagradimo njihovo prizadevnost. Intervju z gospodinjo, ki o svojem možu ni vedela povedati nič dobrega »VRELEC« V Dolenjskih Toplicah se je končal 8. dvomesečni politični tečaj pri RS ZSS in RK ZSMS, ki ga je obiskoval tudi član IO OOS TOZD Mehanizacija, Jože Jakob. Tečajniki so izdajali svoj časopis »Vrelec«. V 2. številki časopisa je več sestavkov napisal tudi Jakob, od katerih enega objavljamo: ZAKAJ HOČEM BITI DR UZBENOPOLITIČNI AKTIVIST? Kot neposredni proizvajalec sem bil deležen le deleža — plače. Vsa dogajanja v sredini, v kateri sem živel in delal, so bila zame nerazumljiva ali ne dovolj jasna. Podpiral sem mnenja in ocene sodelavcev, ne da bi bil sposoben oceniti ali je tako tudi prav. Zaradi takega nihanja in neodločnosti sem postal še slab delavec, deležen vsake kritike in premestitev, kar mi je še bolj rušilo zavest proizvajalca. Nisem se hotel prepustiti takemu toku, ki bi mi za vedno pokopal še tisto malo upanja, da vendarle nisem tako slab delavec. Toda, nekaj moram napraviti. Kaj pa je tisto, nekaj? Da, v šolo moram, hočem se izobraziti! Hočem postati boljši, kot so me ocenili! Dve leti sem hodil v šolo, se učil in si pridobil srednjo izobrazbo. Počutil sem se močnejšega, saj sem lažje spoznaval svet In na koncu modna revija — moški manekeni v ženskih kostumih Le tako jii-m lahko poplačamo vse tiste -ure, iki so jiih porabili, da so nam pripravili uro zabave. Torej, pridite drugič tudi vi, čeprav ne boste dobili osebnega vabila. Edita Čebela okoli sebe. Utvare, ki sem si jih delal med obiskovanjem šole, so se kaj kmalu soočile z resničnostjo. Resničnost je poleg vsega tega lepega imela tudi veliko slabega. Spet sem bil pred uganko. Nisem našel pravega orožja, da se spopadem. Začel sem spoznavati, da pravzaprav zelo malo vem. 'Moram še v šolo, veliko se moram še naučiti. Potem pa se je drugič prelomilo. Spoznal sem, kaj mi koristi sto šol, če se neposredno ne vključim v dogajanje. Torej se moram družbenopolitično aktivirati, ker bom le tako imel orožje za spopad, obrambo, za uresničevanje zadanih ciljev v praksi. Vem, da pot političnega delavca ni lahka, da bom deležen napadov z vseh strani, da bom imel veliko dela in malo prostega časa. Zato pa tudi vem, da hočem v svojem življenju še nekaj narediti. Da pa bom lahko uspel v borbi, bom moral še veliko prebrati, se še marsikaj naučiti. Pri vsem tem hočem ostati še naprej pošten, ker mi bo to edino dolgoročno zagotovilo uspešnosti. Takšen je moj osnovni cilj, ker le tu vidim smisel, zakaj sploh živim. Do tega spoznanja pa mi je pripomogel tudi ta seminar. Zato sem hvaležen vsem, ki me krepijo v tej smeri. Jože Jakop PJESMA POGINU LOM R AT NIKU Negdje daleko, daleko na brdu, u suzama jesenske kiše, gdje štekče ožaren mitraljez, vodi se ustanička borba. Ponekad se čuje i plač djeteta ili možda ranjenog partizana. Bolničarke liječu i nemaju mira. Jedan neprijateljski metak, ko ji ide kao letak, pogodi srce hrabrog drugara, nekada lijepog lugara. Pritrčaše mu drugovi ali je bilo kasno, još riječi izgovori: »Drugovi borite se krasno/« Ne htjede da ga ostave, več njegovo mrtvo tijelo na čebe postave. Zatim raku izkopaše i u nju ga staviše. Minut čutanja mu odadoše, jak plotun pucnja ispališe, s crnom ga zemljom zagrnuše i žalostnu pjesmu zapjevaše. Sastavio učenik Džanič Sakib SKRITI OBJEKTIV Prostor na soncu... Iz naših TOZD - Iz naših TOZD ■G Objekt »Muflon« Radeče Stanovanjski stolpič v Debru Egidlj Fifer, direktor TOZD GO Laško TOZD GO Laško je bila ustanovljena liani. iFred tem so bila gradbišča na območju Laškega in Radeč v sestavi poslovne enote Celje. Z ustanovitvijo TOZD so bile pred 168 članski kolektiv postavljene odgovorne naloge, predvsem pa je bilo potrebno TOZD organizacijsko uirediti, da bi bila sposobna izvajati din samostojno prevzemati dela. Že lami smo pričeli ter letos še temeljiteje nadaljevali z dzpopal- V papirnici Radeče gradimo nove objekte, adaptiramo pa tudi obstoječe. Na posnetku objekt kotlarna, kjer se izvaja nov dimnik. Izvršiti je bilo potrebno cca 200 m;l ročnega izkopa za temelj dimnika in vgraditi cca 200 m3 betona ter 12 ton armature. Po gradbiščih v Laškem in Radečah nitvijo osnovnih pogojev za delovanje TOZD. Delavcem smo priskrbeli primerna naselja, zgradili skladišča za materiale in pisarniške prostore. Sedaj izvajamo naslednja dela: stanovanjski stolpič v Debru, zaključujemo objekt zobne ambulante in objekt polnilnice v pivovarni Laško, samopostrežno trgovino v Jurkldštm, pričeli smo z izgradnjo hlevov v Rimskih Toplicah in z izgradno samopostrežne trgovine v Sevnici. V Radečah dokončujemo gradbena in obrtna dela v papirnici m gradbena dela ipri Muflonu. Proizvodni plan za letos je bil postavljen s planiranimi 130 de- Skladišče In dodelava v Radečah. Največja težava je bila gradnja objekta nad obstoječo strugo hudournika Sopota. Rudi Gajšek, gradbeni delovodja na gradbišču v Radečah lavci v višini 60 milijonov din. Do konca aprila je bil plan izpolnjen v višini 23,60 milijonov din, ikar dokazuje, da bodo tre-zultalti v prvem -polletju ugodni lin da TOZD uspešno posluje. V TOZD uspešno delujejo družbenopolitične organizacije in samoupravni organi. Predvsem moramo omeniti IO OOS, Zaključujejo se dela na objektu Nesreče pri delu v letu 1976 Letos do 28. junija je -bilo v podjetju 42 nesreč pri delu. Od tega je bilo 31 nesreč lažjega značaja, 6 srednje težkih, 4 težje nesreče pri delu in ena smrtna nesreča na poti na delo. Od težjih nesreč sta se dve pripetili pri žaganju s krožno žago, kjer sta si delavca poškodovala prste rak, ena se je pripetila pri montaži stroja za dvigalo v stolpnici, ena pa pri premeščanju opažev, ko je delavec zaradi poledenelega opaža pa del na tla. Smrtna nesreča se je pripetila na poti na delo, iko je delavec šel na delo preko železniških tirov, kjer ga je zadel vlak. Glavni vzroki za nastale nesreče so predvsem v nezanesljivem načinu dela pri posameznikih, izvajanju del v nasprotju s predpisi lin zaradi neupoštevanja pravil varnega dela. Pozivamo vse vodij e del, da dosledno skrbijo za izvajanje varnega dela, posebno pa, da pri vsakem naročanju del izdajo tudi navodila za varno 'delo. S tem ki v okviru občinskega sindikata rešuje vse probleme TOZD GO Laško. .Kolektiv TOZD GO Laško je’ zainteresiran, da svoj obseg proizvodnje razširi tudi na območja izven občine Laško, sicer pa že konkurenčno nastopa na območju Sevnice An Krškega. nove polnilnice v pivovarni Laško bomo v polni gradbeni sezoni dosegli, da v tem obdobju ne bo porasta števila nesreč pri delu. Ne uporabljaj pokvarjenih in krpanih lestev. Iz naših TOZD - Iz naših TOZD NATEČAJ OTOK III-S Kot smo informirali člane kolektiva že iv prejšnji številki glasila, se je naše podjetje udeležilo natečaja za izdelavo projekta za stanovanjsko sosesko Otok III-S. K sodelovanju so bili vabljeni: GIF »Gradis«, Ljubljana, GIF »Vegrad«, Velenje in GIF »Ingrad«, Celje. GIF Gradis je predložil osem idejnih rešitev, GIF Vegrad eno rešitev in GIF Ingrad tri rešitve. Od tega je projektivni biro podal eno, razvojni oddelek pa dve varianti. Komisija je v prvi fazi izločila vse rešitve, ki niso bile v skladu z razpisanimi pogoji. V drugi fazi je izločila slabše rešitve. V ožjem izboru sta ostali: ena varianta GIP Gradis in druga varianta »A« GIF Ingrad, M jo je podal razvojni oddelek. Ob primerjavi teh dveh, skoraj enakovrednih rešitev, je prevladala na osnovi kriterija osončenja naša rešitev. Tako smo pridobili obsežno projektno nalogo, ki bo zahtevala resno angažiranost večjega tima strokovnjakov. KADROVSKE NOVICE Milijon za ceste Ko je Riifet Djogič iz TOZD GO Žalec vpisal stari milijon posojila za ceste, se je vest o visokem vpisu »navadnega« delavca hitro razvedela. Poiskali so ga novinarji in »prišel« je v časopise. Kljub temu pa je ostal Jaoko (tako ga kličejo na gradbišču) skromen in 'neposreden fant, ki pa ve, kaj hoče. Obiskal sem ga v vročem junijskem popoldnevu in ga našel pri delu — betoniranju plošče na stolpiču v Žalcu. Povedal je, da mu podaljšani delovni čas pride zelo prav, saj mora vzdrževati mamo in očeta — invalida ter še dve nepreskrbljeni sestri. Doma je v Lukovici pri Dobaju, po narodnosti Musliman, star 22 let. V Slovenijo je prišel leta 1971 najprej k Vegradu, nato pa leta 1972 k Ingradu. Všeč so mu manjša mesta kot je Žalec in rad hi se tu ustalil. 'Na vprašanje, kako se je odločil za to vsoto posojila, je začel pripovedovati, 'da je za akcijo zvedel preko lepakov in da je sprva premišljeval, zakaj je potrebno še posojilo za ceste pri tolikšnih prispevkih, ki jih že odvajamo vsi zaposleni za različne potrebe. Tudi takrat, ko so imeli na gradbišču tolmačenje o posojilu, je bil še proti, nato pa se je odločil v trenutku in dal s tem vzgled ostalim. Tudi Mehmed Hasinovič je vpisal pol milijona (starega), drugi pa so vpisovali vsote, kot ostali v pod- Rifeta je vpis posojila za ceste ena od oblik varčevanja. Denar mu bo z obresti povrnjen, ceste pa bodo ostale! Ni kaj, fant bistro premišljuje. Pokramljala sva dudi o življenju v novem .naselju TOZD GO Žalec, ki je prijetno opremljeno in čisto, vendar stanovalci pogrešajo predvsem televizor. Pra- vi, da jim sindikalni voditelji včasih očitajo nepoznavanje dogodkov doma in po svetu, ne Rifet Djogič — Jacko omogočijo pa jim spremljati dnevne vesti preko časopisa, radia in televizije. V prostem času gredo večkrat na bližnje kegljišče, žal pa jlim ni dovoljeno igranje nogometa na travnatem igrišču, čeprav tudi oni plačujejo prispevke za šport v Občini Žalec. Naj povem še to, da sem se z njim pogovarjal slovensko, da je vse razumel in da se tudi med njegovimi besedami najde marsikatera slovenska. Vili Šuster V mesecu aprilu in maju smo pridobili 60 sodelavcev, od tega za: TOZD GO Celje 6, Laško 4, Šentjur 4, Slovenske Konjice 5, Ljubljana 5, za TOZD Mehanizacija 10, IGM Medlog 8, Proizvodni obrati 7, projektivni biro 3 in Skupne službe '8. Iz JLA so se vrnili: Azemi Malič, NK delavec; Belehar Boris, K klepar; Bibič Bojan, KV stavbni ključavničar, Damjanovič Vlado, NK delavec; Djukič Vid NK delavec; Brič Vidan, KV monter centralne kurjave; Gostič Radaje, NK delavec; Firšt Ciril, KV avtomehanik; Horozovič Šernso, NK delavec; Ikamovič Dragomir, NK delavec; Kampuš Rafko, KV slikopleskar; Knez Miran, KV elektroinštalater; Krbuljič Omer, NK delavec; Karažija Zlatko, NK delavec; Košenina Bogdan, gradbeni tehnik; Lipovšek Marjan, KV zidar; Mijatoviič Nedjefljko, KV tesar; Mihajdovič Bora, NK delavec; Musič Rahman, KV strojnik težke mehanizacije; Ogrizek Janez, KV slikopleskar; Pejič Drago, PK tesar; Petrovič Blagoje, FK zidar; Rakanovič iBoro, NK delavec; Sega Maksimiljan, KV zidar; šakušič Kasim, PK zidar; Sakušič Rasim, NE delavec; Šeško Željiko, KV strojni ključavničar, Zalokar Boris, KV strojnik težke mehanizacije. V JLA SO ODŠLI: Blagojevič Luka, PU tesar, Domazet Omar, FK gradbeni delavec, Dautbašič Rasim, PK gradbeni delavec, Jurički Josip, PK delavec, Jakeševič Juro, NK delavec, Kmecl Vlado KV mizar, Keškič Juro, NK delavec, Likič Sulejman, NK delavec, Lugarič Stanko, gradbeni tehnik, Markovič Vašo, NK delavec, Memčič Osman, PK delavec, Mujkič Esad, PK delavec, Marinkovič Simeun, NK delavec, Ogra-jenšek Peter, gradbeni tehnik, Petonj.ič Pavao, NK delavec. Pejanovič Mirko, PK delavec, Radovanovič Dragan, NK delavec, San- dič Miloš, PK tesar, Sakušič Muhamed, PK delavec, Sabanovič Be-go PU tesar, Stifiter Rudi, KV avtomehanik, Tošič Petar, NK delavec, Tam še Silvo, KV zidar, Uršič Franc, KV avtomehanik, Vidmar Jože, KV zidar, Vrbnjak Bojan, KV avtomehanik. Stanje zaposlenih se ni spremenilo, kajti v istem razdobju je odšlo iz delovne organizacije prav toliko delavcev kot jih je prišlo, tj. 60. Iz .posameznih TOZD pa: Celje 12, Laško 6, Šentjur 6, Slovenske Konjice 4, Žalec 2, Ljubljana 5, Mehanizacije 3, IGM Medlog 3, Projektivni obrati 5, Projektivni biro 1 An Skupnih služb 3. Upokojeni so bili: Jerneje Franc, rojen 19. 9. 1913, gradbeni delovodja v TOZD IGM Medlog, je bil upokojen starostno. V delovni organizaciji je bil zaposlen polnih 29 let. Cvetič Rudi, 8. 4. 1924, VK tesar v TOZD IGM Medlog, je bil s 13. 4. 1976 invalidsko upokojen. V delovni oraniizaciji je delal 19 let in inol. Osmičevič Mustafa, rojen 10. 4. 1933, PK gradbeni delavec v TOZD Gradbena operatiiiva Celje, je bil 13. 5. 1976 invalidsko upokojen. Zaposlen je bil 6 let. _ Dolinšek Janez, rojen 26. 12. 1913, skladiščni delavec v TOZD Proizvodni obrati, je bil 28. 4. 1976 invalidsko upokojen. V podjetju je delal 4 leta. NA NOVO ŽIVLJENJSKO POT SO STOPILI: Tavželj Edita iz Skupnih služb, Velenšek Sonja iz TOZD Mehanizacije, Cop Marija liz skupnih služb, Kovač Stane iz TOZD Proizvodni obrati, Remus Ervin iz TOZD Mehanizacije. Vsem želimo obilo sreče v zakonskem življenju. Naš vid in delovno mesto Letošnji dan zdravja je bil posvečen našemu najvažnejšemu čutilu — očesu. Različna delovna mesta zahtevajo določane sposobnosti viida od ostrine vida, razpoznavanja barv, plastičnega in globinskega gledanja do presojanja razdalje. Če hočemo postavita »pravega človeka na pravo mesto«, je treba dobro poznati zahteve in potrebe na posameznih delovnih mestih kot tudi lastnosti in sposobnosti delavca. Žal so zdravniški pregledi oči še vedno zelo pomanjkljivi in če damo delavcu zahtevnejše delo kot ga zmorejo njegove o-či, se pri delu muči in napreza, dela počasi in manij natančno ter iahko nastanejo usodne napake. VARUJMO OČI, PREPREČUJMO SLEPOTO Nevarnost preži očesu pri najrazličnejših delih: pri sekanju, tolčenju, raztrelijevanju, brušenju, drobljenju, stiskanju, struženju, mletju, za kolačev anju pri delu z mehaničnimi dleti, z mla-zom peska ali jeklenih drobcev, pri vrtinčenju prahu v zraku itd. Poškodb na očeh je v naših delovnih organizacijah čedalje več, že nad 14%, medtem ko jih je npr. v ZDA samo 4%. Verjetno pripomore ik temu slabo organizirana skrb za varnost delavcev in nediscipliniranost delavcev samih pri uporabi zaščitnih sredstev. Pozabljamo tudi na tiste delavce, iki nevarnega dela sicer ne opravljajo, ampak delajo v njegovi bližini. Zaščitno sredstvo je lahko nameščeno že na samem stroju. Poleg mehaničnih poškodb je precej opeklin s kislinami in lu-žimami. Ultravioletni žarki pri električnem varjenju povzročijo opekline očesnih veznic, lahko tudi vnetje roženice ali celo mrežnice. Ostra bolečina, kot bi nasul v oko peska, se pojavi šele nekaj ur po sevanju. Prva pomoč je največkrat napačna, ker si začno mencati oči in uporabljati vse mogoče kapljice, ki so ravno pri roki. Uporabljati je treba očala, ki ne prepuščajo ulit ra violetnih žarkov. Ne ic poškodbe, tudi bolezni oči lahko nastanjeo, če delamo pri slabi razsvetljavi, pri zastrupljanju z motilnim alkoholom, s svincem, pri uporabi skupne brisače se lahko nalezemo vnetja očesnih veznic itd. Infrardeči 'žarki (toplotni žarki) povzročijo siivo mreno. Zato ne opravljajmo nevarnih opravil brez zaščitnih sredstev. E. C. Pri naših v Nemčiji V dneh 11. lin 12. maja letos smo obiskali naše delavce v ZR Nemčiji, ki delajo v sestavu »Ingrad« GmbH. V tej firmi je trenutno vključenih okrog 70 delavcev, ki opravljajo investicijska dela na Območju Hamburga. Tu smo delavce 'tudi obiskali lin i-meli z njimi razgovor. (Glavni direktor ing. Marjan Prelec, pomočnik glavnega direktorja Franjo Cevniik in poslovodja firme Ingrad GmbH Jože Pintar). V razgovoru so se delavci predvsem zanimali za razmere v domovini in če bodo imeli zagotovljeno delo po vrnitvi. Razgovor je tekel tudi o vsebini zakona o združenem delu, o poslovanju podjetja Ingrad Celje, .kakor tudi o perspektivah firme Ingrad GmbH v ZR Nemčiji. Iz celotne vsebine razgovora smo lahko povzeli, da so delavci zelo navezani na domovino in svojce doma it er, da čutijo pripadnost matičnemu podjetju In- grad Celje. Posebej so izrazili željo, da bi jih večkrat obiskali in z neposrednimi stiki reševali njihove probleme. Franjo Čevnik NIKOLI BREZ ČELADE! ZAHVALA Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega FRANCA HLADENA se iskreno zahvaljujemo njegovim sodelavcem in sindikalni organizaciji DS Skupne službe za sočustvovanje in izraženo sožalje, za darovane vence in za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Žena Erika, hčerka Vanja in starša Hladen 20. julija 1976, za občinski praznik bomo v Celju bogatejši za lepo in prepotrebno večnamensko dvorano »Golovec«. Gornji posnetki nam prikazujejo detajle nove celjske »lepotice«. PROSIMO VSE ČLANE KOLEKTIVA IN BRALCE, DA NAM POŠLJEJO Z DOPUSTA IN LETOVANJA SVOJE VTISE, ZAPAŽANJA IN FOTO POSNETKE. VSE OBJAVLJENE ČLANKE BOMO HONORIRALI. ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO GLASILA PRIČAKUJEMO VASE PRISPEVKE DO 13. AVGUSTA 1976. Uredništvo Problemi stanovanjske gradnje (Nekaj misli ob razpravah, ki so bile objavljene v reviji Werk 5/76) Probleme stanovanjske gradnje, s katerimi se srečujemo tudi mu, skušajo na različne načine reševati tudi druge evropske države. Eden itakih problemov, ki je posledica serijske proizvo- dnje stanovanj, je uniformiranost in monotonija velikih naselij. Bolj razvite evropske države namreč izgrajujejo soseske z več tisoč stanovanji, kjer pride ta problem bolj do izraza. Raziskovalna institucija arhitektov SAR na Nizozemskem išče .rešitve, kako vključiti indivi-(nadaljevanje na 10. strani) PROBLEMI STANOVANJSKE GRADNJE (nadaljevanje z 9. strani) dualne potrebe stanovalcev v serijsko gradnjo. Švicarja so se lotili stanovanjskih problemov z druge plati. Izoblikovali so kriterije za vrednotenje stanovanjskih rešitev, ki obsegajo poleg samega stanovanja tudi zasnovo naselja ter lego naselja glede na večje oskrbovalne centre. Ocenjevanje po teh kriterijih naj bi zagotovilo stanovanjsko gradnjo, kjer bodo celotni stroški gradnje, komunale lin vzdrževanja v najugodnejšem razmerju s kvaliteto stanovanja in oskrbo stanovalcev. Prišli so namreč do ugotovitev, da stanovanjski objekti sami, brez funkcionalnega bivalnega okolja ne morejo zaživeti in nuditi stanovalcem normalnih življenjskih pogojev. V Nemčiji imenujejo taka stanovanjska naseka »snalna naselja«, ker se vse ostalo življenje stanovalcev odvi(i a drugje. Uporabna vrednost takih sta- ti so spoznali, kako pomembna l'e individualna komponenta v o-blikovanju najožjega življenjskega okolja. Zato metoda SAR temelji na vključevanju stanovalca v proces oblikovanja. Arhitekt ni več avtoriteta, ki vsiljuje svoj koncept, -temveč nastopa le kot svetovalec in projektant »lupine ali ogrodja« bivalnih celic. Seveda pa se mora svobodno Oblikovanje v okviru nosilne lupine omejiti na racionalne meje, iker ima sicer lahko za posledico znatno podražitev gradnje brez praktične vrednosti. Tu mislimo predvsem na racionalen nosilni sistem ter fiksiranje komunikacijskih ter instalacijskih vertikal. Svobodno se lahko delijo tlorisna območja glede na velikost stanovanj ter razmestitev predelnih sten, ki o-mugoča kombinacije različnih velikosti -in povezav prostorov v stanovanjski enoti. Projektanti foi morali že v projektu -prikazati vse možne kombinacije stanovanjskih enot, da N -lahko stanovalci izbirali sebi najbolj ustrezne rešitve. To bi ; V Celju je v izgradnji stanovanjska soseska na Lavi novanj je seveda -manjša, kar se odraža tudi v švicarskem sistemu stanovanj. Zanimive so tudi ugotovitve glede stanovanjskih površin. Študije minimalnih stanovanjskih površin so pokazale, da i-majo taki prostori manjšo uporabno vrednost, iker je namestitev pohištva čest-o omejena le na eno kombinacijo. Če bi se površina teh prostorov na -primer pri 4 sobnem stanovanju povečala le za 3 odstotke, bi -bila njihova uporabna vrednost znatno večja. Zato so Švicarji tabeli minimalnih površin dodali opombo, ki pravi, da mi dopustno na vseh po-dročjiih istočasno predvideti minimalne vrednosti. S tem (je prepuščeno arhitektom, da dimenzijsko ovrednotijo posamezne prostore, oziroma enote tako, kot se jim zdi glede stanovanjskih navad lin pogojev v -danih primerih najbolj ustrezno. Tako so -težišče pri vrednotenju tlorisnih rešitev prenesli iz izpopolnjevanja normativov na »izpopolnjevanje cilja« oziroma uporabno vrednost stanovanja. Še ena ugotovitev -je izmikla iz prvih poizkusov serijske proizvodnje stnovanj. Mnoga -taka naselja so bila nehumana — neosebna, brez individualne komponente stanovalcev. Psihični pritisk zaradi vsiljenega okolja, ki je -bilo često nevsklajeno z življenjskimi navadmi stanovalcev, ni moglo vzbuditi občutka pripadnosti — -doma. Projektan- sicer delno podražilo gradnjo, stanovalec pa bi dobil stanovanje, ki bi imelo zanj večjo u-porahno vrednost in individualno -noto. Tak način svobodnejšega oblikovanja stanovanjskih e-not pa bi v prvi vrsti zahteval spremembo odlokov o stanovanjski gradnji, ter spremembe v sistemih financiranja oziroma kreditiranja. Ta vzporedna problematika zakonodaje -in- financiranje je prisotna tudi v drugih državah, zato -so te ideje šele v fazi postopnega uvajanja v vsakdanjo prakso. Kot vidimo, so stanovanjski problemi prisotni povsod — tudi v razvitih državah. Reševati jih skušajo na različne načine, vsi pa stremiiijo za tem, da bi stanovanje čim bolj približali potrebam in finančnim zmogljii-v-ositim stanovalcev. Eden -izmed problemov je namreč -tudi -ta, da marsikje gradijo še -stanovanja, ki ni-so vskla-jen-a -s -kupno močjo prebivalcev in ostanejo zato, kljub stanovanjski stis-ki, nezasedena. Zato m-ora-mo stremeti le za gradnjami -takih stanovanj, iki bodo dostopna vsem. Stanovanjski objekti niso momentalne gradnje, temveč le sredstvo za ustvarjanje normalnih življenskih pogojev. Kat vsaka komponenta oblikovanja prostora, mora biti tudi ta pristen odraz pogojev -in časa, v katerem ije nastala. Elza Crepirašek, dipl. -ing. arh. SKLEPI DELAVSKEGA SVETA PODJETJA (nadaljevanje -s 3. strani) • Kari Rotar, Šentjur, -tričlanska družina, dvosobno stanovanje • Stanislav Turk, Mehanizacija, tričlanska družina, dvosobno stanovanje (Za nakup -stanovanja prispeva Nevropsihiatri-j a Vojnik-R-avne v višini 50 odstotkov vrednosti stanovanja) • -Dami Kailkoš, tričlanska družina, dvosobno stanovanje • Ivan Mravlja, Mehanizacija, tričlanska družina, -dvosobno stanovanje • Franc Posilek, Laško, -tričlanska družina, enosobno stanovanje • Herman Vovk, Šentjur, tričlanska družina, enosobno stanovanje • Miljenko Stojanovič, Celje, tričlanska družina, enosobno stanovanje • Mi-l-an F-iket, Celje, tričlanska družina, enosobno stanovanje • Rajiko Krajnc, PO, dvočlanska družina, enosobno stanovanje Stara stanovanja • Novica Trifunovič, PO, dvočlanska družina, enosobno stanovanje, ki ga izprazne Marina Komerički • Ostoja Todič, IGM, dvočlanska družna, enosobno stanovanje, ki ga izprazni Ivan Dujiič • Dragolijub Matovič, IGM, dvočlanska družina, enosobno stanovanje, iki ga izprazne Karl Rotar v Čopovi dlioi • Marjan Fogler, Celje, štiričlanska -družina, dvosobno stanovanje, ki ga -izprazne Marjan -Krošl v Vodnikovi ulici • I-van Jelen, Mehanizacija, tričlanska druižna, enosobno stanovanje, ki ga izprazne Anica Podgoršek v Vodnikovi ulici • Marjan Vitane, tričlanska družina, enosobno stanovanje, ki ga izprazne Mi-ilko Zebec v Vojkovi ulioi e Alojz Dovečar, Mehanizacija, tričlanska družina, garsoniero, -ki jo izprazne Milena Veber v Kocbekovi uliai • Majda Plevnik, -PO, odkup enosobnega stanovanja v -Simončičevi ulici, ilast sklada za komunalno urejanje zemljišč občine Cel-je. V kolikor to ne bo mogoče, ise ji dodeli garsonier-a, ki jo izprazne Marjan Vit-anc v Šaran-ovičevi Ulici. — Po predhodn razpravi dn odobritvi na delavskih svetih TOZD, je DS podjetja sprejel rebalans plana sklada skupne porabe. — Sprejel je samoupravni sporazum o načinu in pogojih usklajenega nastopanja pri izvajanju inves-tioijsikih del v tujini -ter določil podpisnika -tega sporazuma. — Imenoval je Janka Goloba, dipl. oec. v svet za finančno poslovanje Gipossa in potrdil, da se zamenja delegata v DS Giposs -im sicer namesto ing. I-l-ija Markoviča prevzame to funkaijo ing. Atanas-ie Bresjanac. — Franc Ramšak se -bo udeležil enoletne politične šole v Dob-nni. Podjetje mu plača stroške šolanja dn pa mesečni osebni dohodek. — Sprejel je samoupravni sporazum o formiranju samoupravne skupnost-i dn poslovno sodelovanje pri skupnem pripiravlijianju in izvajanju hladilniških naprav lin objektov -ter določil podpisnike. — Potrdil -je dogovor -med Antonom Kosom in Igradom glede odstopa stanovanja v Bux-tehude s tem, da Anton Kos to stanovanje plača Ingradu. — V okviru problematike izobraževanja je delavski -svet odobril povrnitev šolnine za izredni študij naslednjim: Karl Rom, del-o-vodska šola, Anton Jurkošek, VEKŠ, Janez Černič, delovodska šola in Ervin Drgajner, Višja varnostna šola. — Delavski svet je potrdili predračun stroškov za izdajanje glasila v letu 1976, iki ga je predložil uredniški odbor. Po tem predračunu je planirano, da bo za tisk, klišeje in honorarje za prispevke (vzeto po cenah letošnjih tiskarskih -storitev), porabljeno za posamezno izdajo glasilo v nakladi 2000 -izvodov din 14.700.— ali za 12 številk skupaj din 176.400.—. Stroški so izračunani za obseg osem strani. Letovanje otrok Skupnost otroškega varstva v Celju organizira letovanje otrok v Baški. Stroški letovanja za 14 dni znašajo za enega otroka 1.100 din. Sklenjeno je bilo, da v -letošnjem -letu omogočimo letovanje čiimvečjemu številu otrok, zato bodo del -stroškov letovanja prispevali starši sami glede ina višino dohodka ina družinskega člana, ki velja za otroški dodatek. Višina oziroma udeležba staršev in podjetja je naslednja: prispevek prispevek delavca podjetja I. skupina (do 1.100 din doh.) 275 (25%) 825 (75%) II. skupina (do 1.300 din doh.) 550 (50%) 550 (50%) III. -skupina (do 1.750 diin doh.) 825 (75%) 275 (25%) Celotne stroške letovanja bo podjetje pokrilo le zdravstveno šibkim iz prve -in druge dohodkovne skupine, torej tistim, ki imajo najmižji dohodek dn ki s potrdilom zdravnika dokažejo slabo zdravstveno stanje otroka. Na podlagi razpisa se ije za letošnje sezono letovanja -prijavilo 94 otrok članov kolektiva. Ivica Bezlaj V mesecu juniju so bile na programu še preostale ittri panoge v prvem delu tekmovanja SIG '76. Drugi del — finalno tekmovanje bo 18. septembra v Kranju, kjer bodo sodelovale v vsaki panogi po štiri najboljše ekipe. Rezultati junijskih tekmovanj: Odbojka v Ljubljani V nedeljo, 13. junija, se je na igriščih Slovana na Kodeljevem v Ljubljani odvijalo tekmovanje Odbojkašice: Tatjana Robida, Metka Motoh, Zdenka Kračun, Irena Jager, Tončka Pečovnik, Marija Pšaker, Majda Tavčar v odbojki za moške in ženske. Ženska ekipa v sestavi Irena Jager, Tončka Pečovnik, Majda Tavčar, Manija Pšaker, Zdenka Kračun, Tatjana Robida in Metka Motoh je kot nosilec skupine zasedla prvo mesto in se tako uvrstila v finale. Tekma z igralkami Konstruktorja se je končala po dveh dobljenih nizih 15 : 11 nin 15 : 11. Druga tekma z ekipo Termike, ki se ni pojavila na lignišču, nam je prinesla re zultat 15 : 0 za oba niza. Ob 15. uri so bile naše nasprotnice tek movalke Gradbenika z Ljubnega. 'Navidezno močna ekipa, nam je pred tekmo zadala skrbi, vendar pa smo že po nekaj sarvah spoznale, da je tudi ta tekma naša. Rezultat je bil 2:0. Prvi set 15:11 in drugi 15 :2. Finalno tekmovanje v Kranju bo 18. in 19. septembra. Takrat bodo naše nasprotnice polfina listke Gradis Ljubljana, Pionir Novo mesto in Salonit Anhovo. Potrudile se bomo, da zasedemo prvo mesto, ki prinese Ingradu maksimalno število točk v skupni uvrstitvi. Letos bo disciplina odbojka za ženske prvič tudi na zveznih igrah v Šibeniku, zato je naša želja po uveljavitvi na ŠIG 76 toliko večja. ■Metka Motoh Tekmovanja v moški odbojki se je udeležilo 29 podjetij, v zaključni del tekmovanja pa so se plasirale ekipe naslednjih podjetij: Gradis Ljubljana, IMP Ljubljana, Salonit Anhovo in Pionir Novo mesto. Žal med njimi ni Ingradove ekipe, ki je izpadla v predtekmovanju in se po več letih tokrat ne bo borila za dobro uvrstitev v zaključnem delu tekmovanja. Rezultati odigranih tekem: Ingrad : Elektroprojekt 2 : 0; Ingrad : Grosuplje 2 : 0, Ingrad : Gorica 2:0, Ingrad : Pionir 1:2 (6 : 15, 15 : 9, 14 : 16) Za ekipo so nastopali: Anton Aškerc, Hubert Golmer, Karl Gornik, Peter Juhart, Miha Kro-novšek, Franc Ledinšek, Marjan Vitanc, Janko Žillmik. Balinanje v Novi Gorici V soboto, 5. junija je bilo tekmovanje v balinanju v organizaciji SGP »Gorica« Nova Gorica. Sodelovalo je 28 ekip. Naša ekipa je premagala MP Instalacije Ljubljana 9 : 6, izgubila pa z Gradisom 0 : 9 in s Cevovodom Ma- Mali nogomet V soboto, 26. junija je bilo tekmovanje v malem nogometu, ki ga je organiziralo industrijsko montažno -podjetje Ljubljana,. Ingrad so na tem tekmovanju zastopali igralci: Kampuš Rafko, Lipovšek Marjan, Gradič Omer, nlbor 3:9 ter tako 'izpadla iz nadaljnjega tekmovanja. V finale so se uvrstile ekipe: IMP Ljubljana, -»Stavbar« Maribor, »Salonit« Anhovo in »Gorica« Nova Gorica. v Ljubljani Plivac Ekrem, Lipovšek Dušan, Posilovič Franjo, Klenovšek Štefan, Curkovič Veljko, Gaši Selim, Jovanovič Zoran, Babič Franjo, Vanovšek Dušan, Granu--la Dnagoljub An Zukič Esad, tehnični vo-dja: Vranjek Edi. Že v prvem kolu se -je naša ekipa srečala z zelo močnim nasprotnikom — z ekipo podjetja PAP Ljubljana, katero [je sestavljala večina tekmovalcev železničarskega kl-juba Ljubljana in se je le požrtvovalnosti in dobri igri naših igralcev zahvaliti, da so nasprotnika premagali z rezultatom 2:1. V drugem kolu so se spoprijeli z zmagovalcem druge skupine Niigradom iz Maribora in zmagali z rezultatom 4 : 0. V tretjem 'kolu pa so se srečali k ekipo Konstruktorja iz Maribora. Naši so izgubili z rezultatom 1:3. Na neuspeh je vplivala utrujenost igralcev, sai je billo zalaganje na vseh tekmah maksimalno, poleg -tega pa je bil poškodovan odlični tekmovalec Lipovšek Marjan, ki ije kljub poškodbi še večji del -tretje tekme ostal v igri. Ivica Bezllaj Tekmovanje v mesecu mladosti Meseca maja je bilo v organizaciji mladincev iz TOZD IGM Medlog interno tekmovanje v počastitev dneva mladosti. Za tekmovanje je 'bilo veliko zanimanje, saj so prijavile svojo u-deležbo vse TOZD razen iz Slov. Konjic. V posameznih panogah so se najbolje uvrstile ekipe naslednjih TOZD: — mali nogomet: sodelovalo 9 ekip, 1. skupne službe, 2. GO Celje, 3. IGM. — odbojka: sodelovalo 6 ekip, 1. proizvodni obrati, 2. skupne službe, 3. mehanizacija. — kegljanje: sodelovalo 10 ekip, 1. mehanizacija, 2. proizvodni obrati, 3. L jubl jana — streljanje: sodelovalo 8 ekip, 1. mehanizacija, 2. GO Celje, 3. proizvodni obrati. — šah: sodelovalo 9 ekip, 1. GO Celje, 2. skupne službe, 3. Ljubljana. — namizni tenis: sodelovalo 6 ekip, 1. mehanizacija, 2. skupne službe, 3. Šentjur. TRIM vest V poletnih mesecih bo na sporedu plavanje. TRIM akciji bosta 18. julija in 8. avgusta, plavalne štafete v okviru TRIM iger pa v avgustu (datum še ni določen). Udeležite sc plavalnih tekmovanj v čiimvečjem številu. — balinanje: sodelovale 4 ekipe, 1. Ljubljana, 2. mehanizacija, 3. skupne službe. Skupna uvrstitev: 1. mehanizacija 74 točk, 2. skupne službe 69, 3. Celje 56, 4. proizvodni obrati 50, 5. Ljubljana 46, 6. Šentjur 44, 7. IGM 36, 8. Laško 35, 9. Žalec 13, 10. projektivni biro 9 in ill. družbeni standard nič točk. V internem tekmovanju [je sodelovalo preko 220 članov kolektiva, kar je zelo pohvalno, posebej še, ker je tekmovanje namenjeno temu, da se da možnost rekreacije čimširšemu krogu članov kolektiva. Vsa tekmovanja so potekala brezhibno, za kar ima zasluge organizator mladinska organizacija IGM Medlog lin še posebej njena predsednica Štefka Kračun. Za udeležence tekmovanja [je bdi organiziran prijeten piknik v Crešnjicah. H* V dneh od 18. do 20. junija 1976 so bile v Celju 35. balkanske atletske Igre. To je bila doslej največja športna prireditev v našem mestu. IZID ŽREBANJA Za nagradno križanko iz prejšnje številke je prispelo 28 rešitev. Žreb je izbral: 1. nagrado 50.— din prejme Majda Plevnik, proizvodni obrati 2. nagrado 30, —din prejme Danica Rebernišek, skupne služ. 3. nagrado 20,— din prejme Marica Jošt, skupne službe Nagrade lahko dvignete v blagajni podjetja. Nagradna Rešitev križanke dz majske številke glasila: POSESTVO, KAMP, OSEBNOST, OSIR, VETROMER, RANA, ZP, OPOLDAN, IS, ENA, JEMANJE, TINTA, ELITA, EC, KOPNO, IRKA, KEPA, EKS, TOK, ALIGATOR, RT, ANTENA, LEICA, PARCELA, GON, RUMBA, PAR, ANA, IP, AS, ATA. križanka Med enajstimi račkami sta samo dve enaki. Kateri? Člani ZB Ingrad skupaj z mladinci na lanskem izletu v Begunjah za Dan borca £La poletno casoedcilo »Janezek, zakaj pa se tako smejiš?« vpraša mama enega od dvojčkov. »Kaj se ne bi, ko pa že drugič kopaš Petra!« — ★ — — Zelo lep vrt imate, soseda. Ali ne bi dali strašila za ptice vanj, bilo bi namreč zelo koristno! — Oh, ne, ni potrebno, saj sem jaz cel dan na vrtu! — ★ — Sinček: »Očka, po stropu leze pajek.« Oče: »Pohodi ga in pusti me na miru!« oooooc — Danes sem jih pa od očeta -dvakrat dobil... — Zakaj pa? — Najprej zato, ker se mu pokazal spričevalo s tremi cveki, drugič pa potem, ko sem mu povedal, da je spričevalo njegovo. NA STADIONU — Očka, zakaj tečejo tisti ljudje toliko časa? — Tečejo za zlato medaljo! — Kdo jo bo dobil? — Prvi! — Ampak, zakaj tečejo še ostali... V KINU — Sinoči, med predstavo je zmanjkalo elektrike. — Je prišlo do panike? — Da, vendar šele takrat, ko so prižgali luč. ■fl-v 888/ •4) 10 11 KAKO JE KMET PRODAL SVOJE ŽIVALI? Kmet je prodajal svoje živali na sejmu po naslednji ceni: konje po 5.000 din krave po 1.000 din ovce po 50 din Izračunajte, koliko posameznih živali je kmet prodal, da je dobil zanje ravno 100.000 din in da je bulo vseh živali skupaj ravno 100. Zastopane morajo biti vse trii vrste živali.