8554 AA 60100200 0 S R £ D N J A K N ...J I 'i NIC A . P.126 66001 KOPER ll¥l Poštnina plačana » gotovim •. Abb. postaje I gruppo (jCUU 4UU Ur Lelo XXXVII. Št. 221 (11.043) TRST, petek, 18. septembra 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, Z GLASOVI SVETOVALCEV KPI, PSI IN PDUP KOMUNIST PETROSELLI PONOVNO IZVOLJEN ZA RIMSKEGA ŽUPANA Vzdržanjc republikancev - Demokristjani oddali glas Gal Ioni ju - Nagovor novoizvoljenega župana - V Genovi še vedno pogajanja za novo upravo RIM — Luigi Petroselli je bil ponovno izvoljen za rimskega župana. Izvolili so ga včeraj v poznih dopoldanskih urah, svetovalci KPI, PSI in PDUP: Petroselli je prejel 39 glasov od skupnih 80 in bo načeloval manjšinskemu odboru, potem ko so socialdemokrati odpovedali sodelovanje z levičarskim odborom. Republikanci so se vzdržali (kot že v prejšnji mandatni dobi), demokristjani pa so glasovali za svojega kandidata Gallonija. Petrosellijev odbor bo užival podporo dveh republikanskih svetovalcev, kar mu bo omogočilo kolikor toliko redno u-pravljanje rimske občine. Takoj po izvolitvi je Petroselli naslovil poslanico na prebivalstvo. Dejal je, da je Rim edinstveno mesto «P0 zgodovini, po kulturi, po funkciji kot glavno mesto demokratične republike in kot središče krščan-stva». Dejal je, da bo novoizvoljena občinska uprava čuvaj te funkcije Rima kot evropskega in sve- tovnega kulturnega središča. Tej nalogi, je še dejal Petroselli, bi ne mogli biti kos če bi ne imeli sreče, da smo izraz močnega, dobrosrčnega in živahnega ljudstva, kakršno je rimsko. Petroselli je nato naslovil pozdravne besede na predsednika republike, na predsednika senata in poslanske zbornice, na predsednika dežele Lacij in na papeža Janeza Pavla II. Petroselli se je nato zahvalil svetovalcem PSI, PDUP in KPI za zaupanje, ki so mu ga izkazali, zahvalil pa se je tudi republikancem za vzdržanje. Kar zadeva socialdemokrate pa je Petroselli obžaloval, da so se v zadnjem trenutku, potem ko so že dosegli sporazum o programu in o sestavi odbora, u-maknili iz večine. Medtem pa se v Genovi še vedno nadaljujejo pogajanja za sestavo občinske uprave. Ključnega pomena bo tudi tu zadržanje socialdemokratske stranke, ki je v ligur- skem mestu razdeljena v dve skupini: eni se zavzemajo za vstop v odbor, drugi pa so proti sodelovanju s komunisti in socialisti. Tisti, ki so za sodelovanje z levico trdijo, da «veto» strankinega tajnika Pietra Longa zadeva samo tista mesta, kjer bi bila prisotnost PSDI v odborih odločujoča. V četrtek nov sestanek med vlado in sindikati RIM — Po vesteh iz palače Chigi se bo Spadolini (s pristojnimi ministri) ponovno sestal s sindikalnimi voditelji Lamo, Carnitijem in Ben-venutom prihodnji četrtek, pred petkovo sejo vlade, ki bo sklepala o proračunskem dokumentu in finančnem zakonu za leto 1982. Sindikati pa sporočajo, da se bodo že v ponedeljek sestali s proračunskim ministrom La Malfo, da jim pojasni namene vlade pri klestenju proračuna (za okrog 10 tisoč milijard), nato pa še z ostalimi «gospodarski-mi» ministri, s katerimi bodo proučili vprašanje davkov, cen, tarif in stanarin. Uraden protest SZ glede izgona Poljakova iz Kaira MOSKVA — Sovjetska zveza je včeraj tudi uradno protestirala zaradi izgona veleposlanika Vladimira Poljakova in ostalih šestih diplomatov iz Kaira ter naglasa, da bo vso odgovornost za posledice tega dejanja nosila egiptovska vlada. Sovjetsko zunanje ministrstvo, piše agencija Tass. je včeraj poklicalo na sestanek egiptovskega predstavnika v Moskvi Hasana Samyja Kandila in mu zatrdilo, da so obtožbe Kaira, češ da bi Sovjetska zveza naklepala proti predsedniku Sadatu, popolnoma neutemeljene in lažne. Sedaj tudi Sovjetska zveza daje egiptovskemu predstavniku na razpolago samo sedem dni, da zapusti Moskvo. Sovjetske oblasti si razlagajo Sa-datovo početje na več načinov. E-den izmed aspektov tega početja naj bi bil ta, da hoče egiptovski predsednik odvreči pozornost od raznih ukrepov, ki jih sam sprejema tako v notranji kot v zunanji politiki, ti ukrepi pa stopnjujejo veliko nezadovoljstvo med egiptovskim ljudstvom samim. Sovjetski voditelji so pripomnili tudi, da je bila vsa dejavnost sovjetskih državljanov v Egiptu uperjena v prizadevanje za razvoj države in v medsebojno razumevanje delovnih ljudi Egipta in Sovjetske zveze. Z MOGOČNIM DELOM URESNIČENO DOLGOLETNO STREMLJENJE ISTRANOV PREDOR POD UČKO BO SVEČANO ODPRT PROMETU PRIHODNJO NEDELJO, 27. T.M. Predor pod Učko bodo izročili namenu 27. t.m. Na sliki eden izmed viaduktov pred vstopom v predor na vzhodni strani Učke Kompromisna rešitev za predhodne pologe pri uvozu v Italijo BRUSELJ — Finančni in gospodarski ministri EGS so Italiji dovolili predhodni polog pri uvozih, a ga bo morala postopoma zmanjševati, in sicer: do 30 septembra ostane polog 30 odstatkov nespremenjen, od oktobra do 31. decembra bo znašal 25 odstotkov, januarja 20. februarja pa 15 odstotkov, j Z marcem 1982 bodo polog odpravili. POLOŽAJ NA POLJSKEM POSTAJA VEDNO BOU NAPET Tajniki vojvodskih komitejev PZDP so za proglasitev izjemnega stanja Sinoči so se sestali z voditelji PZDP - Dokument politbiroja naredil močan vtis na Poljake - Zmerne reakcije glasnika Solidarnosti Rimski župan Petroselli (KPI) v razgovoru s poraženim demokrščan-skim tekmecem Gallonijem (desno) v dvorani občinskega sveta (AP) RIM — Minister za šolstvo Bo-drato je včeraj izjavil, da bo čim-prej razposlal novo okrožnico, s katero bo dal navodila glede volitev novih šolskih svetov. Volitve naj 1'. bile, po- besedah ministra, konec oktobra letos. VARŠAVA — Odgovor poljske partije na zaključke prvega dela kongresa Solidarnosti bo kot kaže oster m nepopustljiv. Po poročilu politbiroja, ki je Solidarnost ’ obtožil, da »podžiga k frontalni konfrontaciji in prelivanju krvi*. in Jri so so ge;V sredo zvečer prebrali pred televizijskimi kamerami, so se sinoči sestali nekateri voditelji PZDP s sekretarji vseh vojvodskih komitejev PZDP. Včeraj se je zvedelo, da so se slednji sestali že prejšnji torek in sredo v Varšavi, kjer so na sidežu Razmere na Kosovu se izboljšujejo PRIŠTINA Član predsedstva Pokrajinskega komiteja ZK Kosova Slnan Hasani se je v Prištini pogovarjal z direktorji in glavnimi ter odgovornimi uredniki sredstev obveščanja iz vseh republik in pokrajin Jugoslavije, ki so na dvodnevnem delovnem obisku na Kosovu, o Poteku Stabilizacije politično varnostnih razmer v pokrajini. Hasani je poudaril, da so politično . varnostne razmere na Kosovu iz dneva v dan boljše: Pri tem je opozoril na uspešen začetek dela v šolah, obsežne priprave za nadaljevanje predavanj na univerzi, normalen potek kulturnega in športnega življenja v pokrajini in na dejstvo, da ni več tako odprtega sovražnega delovanja kot spomladi. Vendar pa sovražnik ne miruje, prisotna pa je tudi okrepljena propagandna dejavnost iz Albanije. Glede idejnopolitične diferenciacije je Hasani poudaril, da je ta Proces, čeprav ponekod poteka še Prepočasi, zajel vsa okolja v po krajini. Iz ZK so izključili 550, iz evidence pa brisali 350 članov. Poleg tega so z delovnih mest. največ v prosveti odstranili 210 ljudi. Za d' ločen čas so iz šol in fakultet izključili 270 učencev in študentov. Odkrili in onemogočili so tudi več sovražnih skupin in organizatorjev demonstracij Pred sodišči je 228 93cb odgovarjalo za sovražno dejavnost in protirevolucionarno delovanje, usmerjeno proti stabilnosti 'n celovitosti države, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. V nadaljevanju pogovora je Ha sani podčrtal, da poleg prizadevanja za ureditev politično - varnostnih razmer v pokrajini vse več pokornosti namenjajo gospodarski stabilizaciji. Vendar pa to angažiranje se ni v sorazmerju s številčnostjo Problemov in težav v gospodarstvu Pokrajine. Izgube so na primer prebegle milijardo 500 milijonov dinarje''. po drugi strani na so osebni daliodki narasli za nekaj več kot odstotkov, (dd) OD ZAČETKA LETA JE BILO ZA ODSTOTEK VEC TURISTOV KOT LANI V Sloveniji se pripravljajo na zimsko turistično sezono Skoraj povsod načrtujejo gradnjo novih objektov - Okrepitev toplic in turizma ob obali . NEW DELHI — V intervjuju z ladijskim opozicijskim časnikom «In-dian Express» naj bi bivši iranski Predsednik Abolhassan Banisadr iz-»vil, da je pripravljen vrniti se v Iran in se pokoriti sedanjemu režimu, če bo ajatulah Homeini vzpostavi! red in mir v državi in uka Jal ukinitev sodišč, ki določajo izvršitve smrtnih obsodb. Banisadr je ’”dl potrdil, da ne namerava oblikovati vlade v begunstvu. LJUBLJANA - Od začetka leta do konca minulega meseca je bilo v Sloveniji 5.880.000 nočitev turistov, kar je za odstotek več kot lani v enakem času. Tuji turisti so bili pri tem udeleženi z 2.350 000 nočitvami oziroma šestimi odstotki več kot lani, medtem ko je bilo domačih gostov s 3.550 000 nočitva'-mi za dva odstotka manj kot pred letom dni. Turistični delavci v Sloveniji pa se že pospešeno pripravljajo na zimsko sezono. Pričakali jo bodo s 40.000 posteljami, 200 žičnicami, ki bodo lahko prepeljale okrog 100 tisoč smučarjev in 130 kilometrov prog za zimske teke. Cena penziona bo okrog 280 dina rjev v zasebnih aranžmajih, okrog 600 dinarjev v hotelih B kategorije in do 900 dinarjev v A kategoriji. V Bovcu bodo letos odprli del ■»planinske vasice*, ki jo še gradijo. v Kranjski gori pa si z nekaj novimi žičnicami obetajo, da ne bo več tako dolgih vrst. Turistični delavci v Sloveniji se letos bolj kot prejšnja leta oripiav Ija.io na sezono ob slovenski obali. Enako bo v Slovenskih toplicah, v katerih je na voljo 7 000 postelj: ma.ia prihodnje leto bodo odprli hotel A kategorije v Rogaški Slatini, v katerem bo 323 postelj, lubja pa v šmarjeških Toplicah hotel B kategorije s 120 posteljami in v Moravskih Toplicah enak hotel s 330 posteljami. Zanimivi podatki turističnega prometa v Istri tudi kažejo, da je bilo v preteklih osmih mesecih v istrskih pristaniščih registrirano 13.703 plovil, to je okrog 20 odstotkov več kot v enakem času lani. Največji promet je bil v poreškem pristanišču (4.072), na drugem mestu je Rovinj (3.084), na tretjem oa Pulj (2.423). (dd) na Bližnjem vzhodu. Večina od približno 80 razpravljavcev je opozorila na nujnost zmanjšanja tekme v oboroževanju, odpravo kriznih žarišč, na krepitev zaupanja in popuščanja in na nujnost preprečitve napadalnih akcij Izraela na Bližnjem vzhodu. Treba je dodati, da je prišlo do več odprtih sporov o posameznih vprašanjih, posebej o nastopanju parlamentarcev iz blokovskih držav, vendar se je velika večina zavzela za svet miru in napredka. V tej luči je bilo posebej izraženo zavzemanje za vzpostavitev nove svetovne gospodarske ureditve, za kar se še posebej zavzemajo delegati iz ne- uvrščenih držav. V splošni razpravi je sodeloval tudi vodja jugoslovanske delegacije Ilija Topaloski. Posebej skrbi dejstvo, da je vsebinski dialog med SZ in ZDA povsem zamrznil, je poudaril Topaloski, ki je govoril tudi o zaostrenem mednai-odnem položaju, ki neposredno povzroča dramatičen razvoj oboroževalne tekme, (dd) NEW YORK - Nadzorna komisija pri OZN je včeraj proglasila za edinega zakonitega predstavnika kompučijskega ljudstva pri generalni skupščini OZN delegacijo «demo-kratične Kompučije», to je rdečih , vokacijarro, je dejal. Tudi podpred-kmerov. I sednik vlade Rakovvski, ki je zadol- CK razpravljali predvsem o proglasitvi izjemnega stanja in o novem pismu, ki ga je Brežnjev poslal poljskim voditeljem, katere poziva k o-dločnejšemu ukrepanju. Iz varšavskih novinarskih krogov se je izvedelo. da je večina sekretarjev zahtevala od vodstva, da proglasi izjemno stanje in da v tem okviru prepove dejavnost Solidarnosti, ki naj bi — po oceni politbiroja — enostransko prekinila družbeni sporazum ter se s svojimi pozivi in resolucijami zoperstavljala socialistični ureditvi Poljske. Opozorilo na «prelivanje krvi* je naredilo močan vtis na Poljskem, ki so o poročilu včeraj govorili z veliko zaskrbljenostjo. Prvič v enem letu od sporazuma v Gdansku in Sczeczinu so se soočili z možnostjo državljanske vojne. Večina Poljakov — kot poročajo opazovalci — je precej pesimistična glede politične rešitve poljske krize, ki postaja že prenevarna za poljsko partijo, o kateri Poljaki menijo, da je prešibka za soočanje na terenu s Solidarnostjo. Ljudje nimajo velikega zaupanja vanjo, želijo si obnove in gospodarske reforme, v vodstvu PZDP pa se baje še vedno bijejo konflikti med konservativno in naprednejšo strujo. Stališča med partijo in Solidarnostjo se niso še nikoli tako razhajala kot v dneh po kongresu sindikata, na katerem so delegati zahtevali referendum o zakonskem osnutku glede delavskega-samouprav-ljanaja, svobodne volitve, soudeležbo pri upravljanju sredstev množičnega obveščanja in pa podvomili o vodilni vlogi partije v poljski družbi. Sicer veija podčrtati, da je bil glasnik Solidarnosti Janusz Onysz-kievricz precej umirjen, ko je ko-mentrali dokument politbiroja. «Mi hočemo braniti do konca lanski sporazum in zato ne bomo nasedali pro- žen za stike s sindikatom, je v svoji včerajšnji izjavi skušal omiliti po sledice dokumenta političnega u-rada PZDP. Dejal je, da rima partija pravico in dolžnost ocenjevati položaj na Poljskem In da je do: kongresu Solidarnosti.* vprašanje ljudskega štetja na Južnem Tirolskem oktobra letos. Liberalni predstavniki Zanone, Biondi in Bozzi so včeraj tudi vložili vprašanje vladi, v katerem hočejo vedeti, kako nameravajo iz- ku©ent politbiroja odgovatJj^gk -umIL Jjsjtje. predvsem ..glede na iz ki politični položaj.. ki je nasul po' Jave prebiv; ‘ jave prebivalcev o pripadnosti italijanski. nemški ali ladinski narodnosti. Liberalci se bojijo, da bi preštevanje ne bilo nekakšno uradno beleženje o opredelitvah o narodno RIM — Predsednik vlade Spadolini je včeraj popoldne sprejel liberalnega tajnika Zanoneja in pod-1 sti, kar bi bilo seveda v nasprotju tajnika PLI Biondija. Tema raz- z načeli enakopravnosti državljanov govorov je bila osredotočena na | kot tudi z mednarodnim pravom. Napetost v Libanonu po bombnih atentatih BEJRUT — Včeraj je pred skupnim poveljstvom palestinskih in libanonskih levičarskih sil v Saidi (nekdanjem Sidonu) eksplodiral s 120 kilogrami razstreliva natrpan avtomobil. Eksplozija je povzročila pravo razdejanje in na ducate žrtev med civilisti in palestinskimi gverilci. Odgovornost za atentat si je prilastila «fronta za osvoboditev Libanona pred tujci*, ki si lasti tudi odgovornost za včerajšnji atentat v cementarni severnolibanonskega mesteca Seka, v katerem je izgubilo življenje 10 oseb. Oba atentata sta ponovno zaostrila libanonsko krizo prav v trenutku, ko so bili izgledi za njeno politično rešitev najboljši. Največjo napetost povzroča predvsem atentat v Saidi, mestu, ki je pod nadzorstvom naprednih libanonskih in palestinskih sil. Kot vedno v takih primerih lahko pričakujemo namreč povračilne ukrepe. Nad koni se' bo znesel srd Palestincev in libanonskih levičarjev ni jasno. «Fronta za ošvoboditev Libanona pred tujci* se je že v preteklosti proslavila, z vprašljivimi terorističnimi atentati. Vse vprek so napadali tuja veleposlaništva vključno z ameriškimi, predvsem pa so morili libanonske levičarske politike. V Bejrutu prevladuje mnenje, da je njihova ksenofobija le navidezna, da se za njo skrivajo izraelski interesi. S tega zornega kota sta bila včerajšnja atentata izvedena v pravem trenutka, ko se falanga postopoma otresa izraelske odvisnosti, a bi jo morala obnoviti, če bi ponovno izbruhnila tleča državljanska vojna. Spori v Havani HAVANA — Na konferenci medparlamentarne unije, ki se je začela v torek, so šele včeraj zjutraj končali razpravo o političnem, gospodarskem in družbenem položaju v svetu, o razorožitvi in o razmerah PO c DOBRO OBVEŠČENIH* BELGIJSKIH VIRIH, KI JIH NATO ŠE NI POTRDIL Pogajanja SZ-ZDA o jedrskem orožju že 17. novembra BRUSELJ — — Četudi naj bi datum ameriško - sovjetskih pogajanj o omejevanju taktičnega jedrskega o-rožja v Evropi sporočili šele konec meseca, ko se bosta med srečanjem generalne skupščine OZN v New Torku sestala zunanja ministra Aleiander Haig in Andrej Gromiko, so v tukajšnjih političnih krogih že pohiteli z zatrdilom, da bo dogovarjanje dveh velesil siarta-lo 17. novembra v Ženevi. Podatek, ki je prišel iz belgijskih «dobro obveščenih virov*, je za sedaj edina indikacija pričetka pogajanj, ki so v žarišču pozornosti zahodnoevropskih članic severnoatlantske organizacije, posebej peterice držav, ki naj bi po «modernizacij-skem načrtu» sprejele 108 raket r.Pershing 2» ter 464 «manevrirnih raket*. Precej manj odločni so na samem sedežu Atlantske zveze, kjer je bil včeraj že deseti sestanek rposbn posvetovalne skupine», ki pripravlja pogajalsko pozicijo Washingtona za ženevski dialog velikih. Eden visokih ameriških diplomatov je namreč poudaril, da se bo dogovarjanje pričelo tkonec novembra ali v začetku decembra», kar bo znano šele po sestanku Gromiko -Baig, a njegov podatek je zbledel ob novici iz belgijskih virov. Enako megleni so v natovskih krogih tudi kar zadeva sestanku, ki ga je vodil pomočnik zunanjega ministra pogajalsko pozicijo Združenih držav. Na včerajšnjem Lawrence Eagleburger, so menda razpravljali le o globalnih točkah pogajalske strategije, ki še ni dokončno izdelana in med drugim čaka na posebno študijo natov- skih potreb po taktičnih jedrskih raketah, la pa se naslanja na oceno sovjetske moči na taktičnem jedrskem področju. Severnoatlantski strategi že lep čas poudarjajo, da Sovjetska zveza krepi tempo proizvodnje in instalacije raket «SS-20» in njihovo število trenutno ocenjujejo na približno 259 s po tremi jedrskimi konicami. Ti podatki, katerih točnost je kajpak nemogoče preveriti, so namenjeni predvsem za pritisk na sočlanice, ki naj bi sprejele nove rakete. Za,sedaj so v to privolile le ZR Nemčija (ki bo dobila vse «preshinge» ter večji del manevriranih raket*). Velika Britanija in Italija, vtem ko Nizozemska in Belgija še zavlačujeta odgovor in se bosta na decembrskem sestanku obrambnih ministrov NATO znašli pod ostro kritiko IVashmgto-m. Pa tudi v ostalih treh «gostiteljicah* novih raket še vedno ni vse razčiščeno. Italija menda tiz tehničnih razlogov* ne želi sprejeti svojega deleža «■manevriranih raket» pred aprilom 1984, torej štiri mesece po pričetku inštaliranja teh orožij v zahodnih Evropi. Takšno stališče utegne sprožiti pomisleke Bonna, kjer se je celo v vodilni socialdemokratski stranki razvila dokajšnja o-pozicija proti novih natovskim orožjem. Bonska vlada je že v prologu razprav v severonatlantskem paktu dala vedeti, da bo orožja sprejela le, če v instalacijo privoli vsaj še ena članica zavezništva. Italijanska zahteva bo verjetno spravila v zadrego zahodnonemško koalicijo, iz ameriških krogov pa so že demantirali novico, da je Bonn zahteval štiriihesečni odlog predvidenega datuma inštalacije raket. Kar zadeva samo pogajalsko strategijo, se v severnoatlantskem paktu omejujejo le na nekaj okvirnih stališč, ki pravzaprav pomenijo zgolj zagrevanje ozračja pred startom dogovarjanja. Po zatrdilu iz ameriških virov je globalni cilj pogajanj, da oboroževanje s taktičnimi jedrskimi orožji spravijo na majnižjo možno raven*, pri čemer ne dajejo nobene številčne indikacije te definicije. Obe velesili naj bi umaknili po enako število raket, pri čemer se Američani ne omejujejo le na sovjetske rakete, ki so inštalirane v evropskem delu Sovjetske zveze, pač pa tudi na tiste v azijskem. Eden ameriških funkcionarjev je včeraj ugotovil, da je «mobilnost» sovjetskih raket «22-20» — «re-sen problem*. Američani tudi zavračajo sovjetske predloge o zamrznitvi taktičnih jedrskih orožij na sedanji ravni, češ da sile m obeh straneh niso izenačene in menda tudi za ceno umika vseh «SS-20* niso pripravljeni odstopiti od «modernizacijskega načrta*. Laivrence Eagleburger je na belgijski televiziji izjavil, da pogajanja o zmanjšanju niso mogoča, če ima ena od strani prednost in da «moderniza-cijski načrt» taktičnih jedrskih raket ostaja v veljavi. Prav v času ko v severnoatlantskem paktu krepijo pritisk na zaveznice in zagrevajo razprave, pa se napovedujejo nove protijedrske demonstracije. V Bruslju so za 25. oktober sklicali veliki shod, na katerem nameravajo zahtevati, da o vprašanju instalacije *manevrirnih raket* na belgijskem ozemlju razpišejo poseben referendum, češ da gre za preveč pomembno zadevo, da bi o njej lahko od ločala vladna koalicija. BOŽO MAŠANOVIČ PAZIN — Istra bo v prihodnjih dneh proslavila 40-letnico vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti ter 38. obletnico proglasitve zgodovinskih pazinskih sklepov, ko je bila 13. septembra 1943 v srcu I stre, Pazinu, proglašena priključitev Istre Hrvatski in Jugoslaviji, z odprtjem dveh velikih objektov, dveh izrednih dosežkov. V soboto, 26. septembra bodo v Pazinu odprli velik Spominski dom zedinjenja in svobode, naslednjega dne, 27. septembra pa bodo svečano izročili svojemu namenu predor skozi Učko, s čimer se bodo končno uresničile davne želje istrskega človeka, kajti s tem bo končno premagana gora, ki je srednjo Istro ločevala od njenega «okna v svet* — Reke in posredno tudi od Hrvatske. Da gre za resnično veliko delo, nam povedo nekateri podatki, s katerimi so nam postregli včeraj popoldne v komandni zgradbi na zahodnem vstopu v predor ter v veliki sejni dvorani občinskega sveta Pazin, kjer so časnikarje iz vse Jugoslavije sprejeli predstavniki o-blasti ter projektanti in izvajalci del. Ko je govor o predoru pod Učko, je treba vzeti v poštev še vse dovozne oziroma odvozne ceste, skratka ves velik »vozel*, ki meri od Matulj na vzhodni strani Učke pa do Lupcglava na zahodni strani celih 24 km povsem novih cest. Vmes pa je seveda največje delo, sam predor, ki je dolg 5032 m in spada torej med pet najdaljših predorov v Evropi. Tako cesta od Matuljev do predora, kot cestni trak od zahodnega izstopa do Lupoglava sta povsem nova in ker je teren dokaj «razgiban» je v teh dveh cestnih trakovih več mostov in viaduktov, posebno vzhodni del te ceste pa je bil težaven, ker so cesto speljali skozi dokaj naseljeno področje. Kako je bil predor pod Učko že davna želja posebno ljudi iz osrednje Istre, nam zelo zgovorno pričata dva podatka: že pred 120 leti so istrski poslanci prosili v dunajskem parlamentu, naj bi gradili predor pod Učko. Seveda je predlog ostal brez odmeva, brez odgovora. Minila so desetletja, obilno stoletje, medtem je Istra zamenjala «gospo-darja», ki se ga je, otresla 1943., toda šele osvobodilna borba in hkratna revolucija sta omogočili, da se je o zadevi ponovno govorilo. In pred desetimi leti, ko so se dalj-njih želja iotiu zares in razpisali tudi javno posojilo za gradnjo predora. je istrski človek plebiscitarno odgovoril: Na področju, ki teži na Učko. je tedaj živelo 180 tisoč ljudi. Od teh je bilo zaposlenih nekaj nad 49.000, posojilo za predor pa je vpisalo kar 52.000 ljudi, torej več kot je bilo zaposlenih. In še nekaj, finančni proračun je prispevku, ki naj ga da to posojilo, dodelil vsoto 9 milijard dinarjev, ko je bilo vpisovanje posojila končano, je vpis znašal 12,5 milijarde dinarjev. Sicer pa se vrnimo k predoru. Prvega dne januarja 1971 je bilo ustanovljena posebna delovna organizacija. ki je začela s pripravami. Vodenje investicijskih del je bilo poverjeno delovni organizaciji «Učka» v Pazinu, ki je poskrbela najprej za izdelavo idejnega načrta, nato za geološke raziskave in za sestavo geološkega profila Učke, sledila so druga že konkretnejša dela, vse do leta 1974, ko je vse občepelo zaradi finančnih težav. Toda z novim finančnim planom, ki je bil sprejet leta 1976 so dela spet stekla. Kolektiva podjetij Hidrce-lektra iz Zagreba ter podjetja Konstruktor iz Splita sta se zarila v goro, ki je v svoji geološki strukturi pokazala tudi nekaj resnejših težav, in sta naglo napredovala, da sta v posameznih obdobjih desezala izredne rezultate. Sicer pa je pribijanje predora trajalo le 21 mesecev, dne 15. maia 1978 so si namreč delavci obeh kolektivov lahko stisnili roke sredi predora, globoko pod vrhom Učke. S tem pa delo še ni bilo končano. Začelo se je najprej oblaganje sten predora in nato opremljanje, ki se končuje te dni. Predor pod Učko je po dimenzijah približno enak modernim cestnim predorom v Evro-pi. Njegov «profil» ali prerez meri 55,5 kv. m. Ima dva pasova za dvosmerni promet. Dopušča brzino tudi do 80 km na uro. Njegova «propust-nost* je tudi do 1800 vozil na uto. Z najmodernejšimi elektronskimi in drugimi sredstvi je zagotovljena popolna varnost, da ne govorimo o ventilaciji in razsvetljavi, požarni službi, in vsem. kar spada v najsodobnejše dosežke na tem področju. Seveda je tolikšen tehnični podvig zahteval tudi ogromna sredstva, ki se kažejo v naslednjih številkah: vsa cestna struktura, ki jo bodo čez dober teden izročili prometu, je stala nekaj nad dve milijardi dinarjev, 970 milijonov je stal predor, ostalo pa oba cestna priključka. Cena, kot vidimo, ni majhna, vendar si je Istran, ob pomoči celotne jugoslovanske skupnosti, odprl pot v svet. V PONEDELJEK VOLITVE V UPRAVNE SVETE Napredne sile zavzeto za izvajanje zakona o družinskih posvetovalnicah Danes zborovanja za volivce v vseh treh mestnih posvetovalnicah nov enako številu zdravstvenih in socialnih operaterjev, ki že delujejo v posvetovalnici. Orisale so tudi naloge novih odborov, ki se bodo morali truditi za uresničevanje zakona o splavu in družinskih posvetovalnicah, omogočiti večjo povezavo med teritorijem in strukturo samo, se udeleževati zborovanj na šolah, v tovarnah ter na sedežih krajev-vor o vprašanju kontracepcije in spolne vzgoje na šolah ter v družinah Poudarimo naj še, da je v treh tržaških posvetovalnicah skupno 3550 volilnih upravičencev, 1984 dejanskih uporabnikov, ter 1566 občanov, ki se je naknadno vpisalo v volilne sezname. Vsi volivci so vabljeni, da se danes, 18. t.m., udeležijo predvolilnih zborovanj, ki bodo potekale ob 18. uri. Za volivce rojanske posvetovalnice, pod kate- Zdravstveno - socialne ustanove, ki delujejo v naši družbi, imajo večkrat le malo stikov z uporabniki in opravljajo svojo službo osamljene, brez trdnejše povezave z okoljem in njegovimi dejanskimi potrebami. Povsem drugačna naj bi bila, vloga družinskih posvetovalnic, ki so v I-taliji nastale na podlagi zakona 194, kot rezultat dolgoletnega boja ženskih gibanj. Ravno v teh dneh pa je v našem mestu problem družinskih posvetovalnic spet na dnevnem redu, saj bodo v ponedeljek potekale volitve upravnih odborov. Volitve so bile kakor znano napovedane že za junij, tedaj pa naj bi v odbore posvetovalnic volili le dejanski uporabniki. Deželni nadzorni odbor, je ravno nekaj dni pred napovedanimi volitvami razveljavil člen pravilnika, ki je zadeval pravico do volitev in kandidiranja, tri tržaške posvetovalnice pa so morale takoj razveljaviti oddane glasovnice. V posvetovalnicah v Rojanu, Rocolu in v Ul. Valmaura, bodo tako volitve potekale 21. septembra, volilno pravico pa imajo po novih predpisih uporabniki in vsi tisti občani, ki so se do konca avgusta vpisali v posebne volilne sezname. Novi odlok, ki zgleda na prvi po gled napreden in demokratičen, je v resnici na strani tistih političnih sil, ki so nenaklonjene družinskim posvetovalnicam kot takim, in bi rade onemogočile, da bi delo v njih steklo, kot predvideva zakon 194. V bistvu gre tu za dobro znano organizacijo Gibanje za življenje, ter za najbolj konservativne komponente Liste za Trst in Krščanske demokracije. Te so z množično propagando dosegle, da se je veliko število njihovih pristašev vpisalo v volilne sezname. Njihov predlog je med drugim takšen, da bi posvetovalnice ukinile dobršen del uslug, kot n.pr. pomoč pri splavu in kontracepcijo, ter v krog operaterjev vključile družinskega ali moralnega svetovalca. Eden izmed glavnih ciljev, ki si jih te nazadnjaške sile postavljajo ,pa je preprečiti povezovanje med posvetovalnicami in o-koljem ter onemogočiti, da bi te pomembne zdravstveno - socialne strukture postale močan dejavnik družbene preobnove. Ravno zato so napredna ženska gibanja, med temi Zveza žensk I-talije (UDI), članice katoliške organizacije ACLI, članice organizacije ARCI, predstavnice sindikatov, naprednih rajonskih organizacij, ter neodvisnih katoliških gibanj poudarile potrebo po širši mobilizaciji ob volitvah, ter v posameznih posvetovalnicah tudi sestavile svoje kandidatne liste. Ponekod, kot na Val-mauri, ali v Rojanu, bodo te sile nastopile skupno, v posvetovalnici za Rocol - Kjadin, pa bodo kljub enotnemu programu predstavile različne kandidatne liste. Povsod pa so predstavnice kandidatnih list na pouličnih zborovanjih že poudarile vlogo novih upravnih odborov, v katerih bo izvoljeno število obča- VPRAŠANJE ODLAGANJA ODPADKOV UPEPEUEVALNIKA iWWF zahteva preiskavo o onesnaževanju morja 0 pereči zadevi bo sedaj sklepal tržaški pretor Reinotti ro spada tudi dobršen del vzhodno-kraškega področja, Greta, Barkov-lje in Sv. Ivan, bo zborovanje na liceju Dante, uporabniki posvetovalnice za Rocol - Kjadin, se bodo zbrali na sedežu rajonskega sveta v Ul. dei Mille. Volivci s področja Valmaura pa bodo zborovali v avditoriju organizacije ANCIFAP. Prav v zvezi z volitvami, ki bodo potekale v ponedeljek, pa so predstavniki Liste za Trst že oddali pritožbo na Deželno upravno sodišče (TAR); v njej zahtevajo razveljavljanje celotnega volilnega pravilnika in odločb tržaškega pokrajinskega zdravstvenega konzorcija, češ da se napovedane volitve ne držijo zakonskih predpisov o sodelovanju med posvetovalnico in vsemi družbenimi komponentami ter povzročajo diskriminacijo med občani. Dvojezični ceniki v trgovinah V NEDELJO ZVEČER NA OPČINAH Shakespearova igra «Kar hočete» na dvorišču Prosvetnega doma Zanimivo pobudo Slovenskega stalnega gledališča je omogočila jtf>rip„Bjiblicizacije. . , Boj, Iti je' delavstvo načelo 3» rešitev teh vprašanj bo tofej trajat da. pazitUjega «,izlsk»i spora, vanj pa se bodo vključili tudi predstavniki delavcev v upravnem svetu, ki so že zahtevali takojšnje sklicanje vodstvenih organizmov ustanove. Kolikor pa bi spora ne bilo mogoče rešiti v kratkem roku, so se udeleženci včerajšnjega sestanka dogovorili, da bodo mobilizirali delavstvo deželnih pristanišč in prevoznega sektorja, ki je neposredno povezan s pristaniškimi dejavnostmi. Zadnja sindikalna vest pa se nanaša na srečanje, ki ga je sindikalna federacija UIL prejšnji teden priredila v kraju Laggio di Cadore. V sklepni resoluciji je med drugim tudi rečeno, da federacija UIL iz Trsta namerava prirediti pred koncem letošnjega leta srečanje o gospodarstvu mesta in njegovega teritorija, katerega naj bi se udeležil tudi generalni tajnik UIL Giorgio Benvenuto in vsedržavni tajniki najbolj zainteresiranih kategorij. Povratek delegacije Primorskega dnevnika in ZTT iz Sarajeva Delegacija Primorskega dnevnika in Založništva tržaškega tiska se je včeraj zvečer vrnila s tridnevnega obiska v Bosni in Hercegovini, kjer je bila gost uredništva dnevnika «Oslobodjenje» in istoimenske založniške hiše. V razgovorih s predstavniki uredništva in založništva osrednjega dnevnika BiH, je bilo pozitivno ocenjeno dosedanje sodelovanje in podrobneje definirane nadaljnje oblike sodelovanja tako med uredništvom kot na založniškem in komercialnem področju in na področju marketinga. Drugi dan bivanja v Bosni in Hercegovini je delegacija obiskala Mostar, kjer jo je sprejel predsednik družbenopolitičnega sveta skupščine občine Mostar Branko Djeleto-vič, ogledala si je mogočno spominsko obeležje padlim za svobodo ter rojstno hišo - muzej Djemala Bi-jediča. Tretji dan se je delegacija PD in ZTT v spremstvu svojih gostiteljev podala v dolino Sutjeske na Tjentište, kjer se je odvijala ena najslavnejših epopej narodnoosvobodilnega boja. Tu je položila venec pred gigantski spomenik, podala pa se je tudi n kraj pod Ozrenom, kjer je bil v 5. ofenzivi ranjen Tito in kjer je padel narodni heroj Sava Kovačevič. Pred odhodom so predstavniki ZTT imeli še konkretne razgovore v o-limpijskem komiteju, predstavnike uredništva Primorskega dnevnika pa je sprejel sekretar republiške konference SZDL Bosne in Hercegovine Milan Uželac, ki je tudi zelo pohvalno ocenil sodelovanje med °bemA dnevmkfltna. v. xazgu:, vorOV med SZDL BiH ih SKGZ. N«i*zijive bcHezni Zdravstveni konzorcij tržaške no-krajine .je v mesecu avgustu zabele žil naslednje primere nalezljivih bolezni: 3 primeri škrlatine, 6 ošpic, 9 noric, 3 oslovskega kašlja, 9 nalezljivega vnetja, obušesne slinavke, 12 jetike. 7 rdečk, 6 srbečice, 15 nalezljivega vnetja jeter, 9 salmoneloze in 3 primeri vnetja lasišča. V trgovinah z živili so v teh dneh izobesili cenike dvajsetih prehrambenih artiklov, ki so vsebovani v sporazumu o omejevanju rasti cen živil, ki so ga podpisali predstavniki ministrstva za industrijo ter prehrambene industrije in organizacij trgovcev. V sporazumu so se podpisniki obvezali, da bodo od 15. septembra do 15. novembra zadržali cene 20 živil na ravni, ki so jo zabeležili na dan sporazuma, 8. septembra. Nalogo za sestavo cenikov so poverili trgovinskim zbornicam. To delo je opravila tudi tržaška zbornica, ki se je pri tem povezala z raznimi krajevnimi organizacijami, med katerimi je bilo tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje. Trgovinska zbornica je nato poskrbela še za tiskanje cenikov in to ne samo v italijanščini, ampak tudi za zadovoljivo število cenikov v slovenskem jeziku. Le te niso izobesili le slovenski trgovci po vaseh, ampak tudi nekateri trgovci v središču mesta. Sicer velja pri tem omeniti, da so tudi tokrat zabeležili proteste nekaterih meščanov, ki jim je slovenščina trn v peti. Po prvih dneh zamrznitve «srednjih cen* 29 živil lahko zabeležimo, da so kupci s precejšnjo mero indiferentnosti in celo nezaupanj sprejeli nov cenik. Bilo je tudi nekaj protestov, predvsem zaradi slabega označevanja artiklov in nerazumevanja pobude. Tržaški trgovci so na primer s seznama črtah sir vrste «provolone*. ki ga tukaj zelo malo predajo in ga nadomestili z bolj poznanim sirom vrste «latteria», podobno velja za milansko salamo, ki ro jo" v tržaški pokrajini nadomestili s furlansko kot tudi za riž. Do nesporazumov' je pfeTd^udi zaradi prepričanja, da morajo trgovci vsa živila, ki jih vsebuje cenik, prodajati po določenih cenah. To pa ni res, ker lahko prodajajo po nižjih cenah, določene bolj reklamirane ali kvalitetnejše produkte pa tudi po višjih cenah, v vsa-kgm primeru pa morajo imeti na razpolago dovolj takšnega blaga, kot ga vsebuje sporazum. V nedeljo zvečer se nam bo nudila lepa priložnosf, da se bomo lahko pošteno nasmejali in razvedrili ob izvrstni predstavi, ki je že ob koncu lanske sezone požela velik u-speh. Morda bo potrebna toplejša obleka vendar nam septembrske sapice ne bi smele preprečiti ogleda komedije Williama Shakespeara «Kar hočete*, ki jo bo Slovensko stalno gledališče uprizorilo na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. Predstava se bo pričela ob 20. uri. S to pobudo si SSG želi približati svoje igre publiki na nov način in v novem ambientu. Pravzaprav gre za pobudo, ki ponavlja tradicije preteklih let, ko je naše gledališče s predstavami na prostem želo velike, nepozabne uspehe. «Kar hočete* je igra, ki je kot nalašč za to, da se igra na prostem. Celo gledalci, k', so predstavo že videli, lahko v novem ambientu do- Z VČERAJŠNJEGA ZASEDANJA DEŽELNEGA SVETA Zahteva po refinansiranju zakona o obnovi Furlanije Potrebnih je še približno 2.500 milijard lir za prihodnje pet-letje - Dolga razprava se ni zaključila z enotnim dokumentom V deželnem svetu se je včeraj zaključila razprava o vprašanju re-finansiranja državnega zakona štev. 546 o obnovi in razvoju od potresa prizadete Furlanije. S tem zakonom je država leta 1977 nakazala deželni upravi 3.000 mi'ijard lir za obnovo potresnega območja: kot znano pa se dela. še niso končala, državni prispevki pa bodo z letošnjim decembrom v celoti pošli. Kot je povedal predsednik deželnega odbora Čemelli je za dokončanje obnovitvenih del potrebnih še približno 2.500 milijard lir: taka je torej zahteva deželne uprave do osrednje vlade, ki mora do konca tega meseca pripraviti finančni /.aken. v katerega bi morala po zahtevah dežele vključiti tudi posebno postavko o nakazilu omenjene vsote za obnovo Furlanije. Sicer pa je razprava pokazala, da glede vprašanja obnove in v širšem pogledu glede razvoja prizadetega področja in tudi drugih deželnih predelov, ki preživljajo hudo gospodarsko krizo, ni več takih enotnih pogledov, ki so na pr. označevali posege dežele takoj po potresu. Izid glasovanj o raznih dokumentih, ki so bili v razpravi, ali pa o dokumentih, ki so bili predloženi po njej, zgovorno kaže, da deželna skupščina ni več enotna glede smernic, ki bi- se jih treba držati za premostitev sedanjega stanja. Po mnenju socialističnega predstavnika Ermana so te diferenciacije odraz različnih odnosov med političnimi strankami, kot pa so bili takoj po potresu leta 1976 in v obdobju nacionalne soli- URADNI PODATKI 0 POSLOVANJU V PRVIH SEDMIH MESECIH LETOS V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU ZA 4 MILIJONE TON MANJ PROMETA Najbolj se je zmanjšalo raztovarjanje nafte - Tokrat so zabeležili celo padec prometa s kontejnerji in ro/ro ladjami Avtonomna pristaniška ustanova je včeraj objavila uradne podatke o poslovanju tržaškega pristanišča v prvih sedmih mesecih letos. Iz objavljenih podatkov se da razbrati padec prometa, ki sicer ni značilen le za tržaško pristanišče, ampak je predvsem odraz svetovne gospodarske krize, ki vpliva na zmanjševanje prometa po morju. V prvih sedmih mesecih letos je v Trst priplulo in iz njega odplulo 3.373 ladij, 906 manj kot v enakem obdobju lani. Te ladje so raztovorile in natovorile 18.834.016 ton najrazličnejšega blaga. Lani je bila ta količina za več kot 4 milijone ton večja. Skoraj nespremenjeno je ostalo le število potnikov, ki tudi v letošnjih prvih sedmih mesecih dosega 13 tisoč, vendar tudi pri SINOČI V BLIŽINI ŠTIVANA 61-letni Tržačan umrl v prometni nesreči Žrtev je delavec N. Franchini - V nesreči ranjenih ie pet oseb Sinoči se je pripetila pri štivanu huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 61-letni Noreo Franchini iz Trsta. Pokojni se ie vozil v avtomobilu znamke renault 5, ki ga je v smeri proti Trstu u-pravljal njegov 25-letni sin Renato. Iz doslej še nepojasnjenih razlogov je Franchini zavozil na levi vozni pas, ravno v trenutku, ko je v nasprotni smeri privozil avtomobil znamke A 111. ki ga je upravljal 26-letni študent Paolo Privitera. Trčenje je bilo tako silovito, da so reševalci le z veliko težavo izvle kli iz skrotovičenih razbitih nesrečnega Nerea Franehinija. ki je na mestu podlegel hudim poškod- bam. V tržiško bolnišnico. so pripeljali sina, ki je v nesreči zadobil verjetni zlom reber, pretres možganov, zaradi česar se bo moral zdraviti približno mesec dni. Paolo Privitera je zadobil udarce v prsni koš in druge lažje poškodbe, z.ara di česar se bo moral zdraviti 10 dni. V nesreči so bili ranjeni tudi Priviterovi sojDotniki, med temi je naihujše poškodbe zadobil 23-letni Ezio Cadel. ki si je zlomil levo roko in zadobil udarce po raznih delih telesa. Ostali sopotniki. 22 letna Eliana Ustolin in 17-letna Cristina Covacio od Banov sta se v nesreči le laž.je ranili. Paolo Privitera in Cristina Covacio sta člana TPPZ. potniškem prometu moramo zabeležiti rahel padec. Največji padec, ki je najbolj vplival na celotno količino prometa, so zabeležili pri raztovarjanju nafte. Le to se je glede na lansko leto zmanjšalo za skoraj štiri milijone ton in znaša 16.251.057. Za nekaj več kot 200.000 ton so se zmanjšale tudi kosovne pošiljke, kar bo Posebno priznanje za nase pristanišče V tržaškem pristanišču bodo v kratkem začeli raztovarjati večje količine barvastih kovin, kar bo nedvomno pripomoglo k okrepitvi ladijskega prometa in splošne trgovinske izmenjav v Trstu. Tako je včeraj u-radno izjavil predsednik pristaniške ustanove Zanetti. ki je dodal, da .je ugledna mednarodna družba «London metal exchange» izbrala naše pristanišče kot vozel za trgovinsko izmenjavo s severno Evropo. Trst se bo tako pridružil najpomembnejšima evropskima lukama. Rotterdamu in Hamburgu, ki že razpolagata z velikimi zalogami barvastih kovin in ki sedaj krijeta skoraj vse evropsko tržišče. V ta namen so že ustanovili posebno delničarsko družbo, ki bo neoosred no skrbela in vodila vse posle v zvezi z raztovarjanjem barvastih kovin. verjetno bolj vplivalo na dohodke pristanišča kot zmanjševanje raztovarjanja nafte. V tem primeru se je število ton zmanjšalo od 1.403 291 na 1.194.411. V prvih sedmih mesecih so za beležili tudi padec prometa z rudninami, in sicer od 735.372 na 681.545. Rahlo je porastel promet s premogom od 252.493 na 269.814 ton, žitaric in drugih semen od 64.102 na 87.489 ton in lesa od 106.214 na 109.569. V prvih sedmih mesecih letos so tudi prvič zabeležili padec prometa s kontejnerji. Njihovo število se je zmanjšalo z 52.031 na 50.681, količina raztovorjenega in natovorjenega blaga pa se je zmanjšala s 439.118 na 396.411 ton. Padec prometa so tokrat prvič zabeležili celo na najsodobnejšem načinu prevoza blaga z ladjami na sistemu ro/ro. Sicer je bil ta padec zelo omejen in je znašal le nekaj več kot 8 tisoč ton (od 206.374 na 198.199 ton), kljub temu je skupaj s padcem števila kontejnerjev po svoje značilen, ker prikazuje nezadovoljiv položaj tržaškega pristanišča. Prolcslna Slavka delavcev CMI Včeraj zjutraj so delavci delavnice CMI v Ul. Svevo stavkali iz protesta proti pomanjkljivi varnostni službi v podjetju. Kot smo včeraj poročali, je prišlo v sredo do nezgode na delu, ko je zaradi napačnega manevra žerjava s tesarskega odra padla lesena deska, in zadela 52-letnega delavca Alda U-grina. f Čestitke Danes praznuje RAFAEL KOCJAN iz Bazovice 70 let. Prijatelja Viktor in Gigia iz Križa mu voščita še na mnoga leta. Na konservatoriju Tartini je diplomirala iz klavirja MILOJKA MILIČ. Iskreno ji čestitajo Marija, Vido in Miloš. Danes praznuje 43. rojstni dan MIRANDA PANCRAZI. Mnogo sreče in zdravja ji želijo mama Angela, mož Zori, sin Fabio in hči Mtriam. darnosti. Poleg zahtev deželne u-prave o refinansiranju zakona štev. 546 je bil med razpravo v središču pozornosti tudi zakonski osnutek, ki ga je v parlamentu predložila KPI in ki se poleg vprašanja refinansi-ranja zakona o obnovi (o katerem se sicer strinjajo vse stranke) dotika tudi vprašanj razvoja ne samo od potresa prizadetih, ampak tudi drugih deželnih področij. Pobuda KPI je pri predstavnikih večine naletela na nasprotovanje, ker da ruši deželno enotnost glede teh vprašanj: svetovalci KPI. ki so {»segli v razpravo, so zavrnili take trditve in poudarili, da so bili prisiljeni sprejeti tako pobudo, ker je bil de želni odbor v zamudi glede reševanja teh vprašanj in ker emergenčno stanje obstaja ne samo na potresnem območju, ampak tudi v drugih predelih dežele, predvsem v tržaški in goriški pokrajini, ki preživljata hudo gospodarsko krizo. Od dveh resolucij, ki sta bili v razpravi — prvo je že 3. julija predložila komunistična skupina, drugo pa svetovalci PDUP, DP in Furlanskega gibanja — je bila z izjemo enega odstavka z večino' glasov sprejeta le 6165; Opčine: tel 211001; : tel 225 141: Božje polje : tel. 225 596; Nabrežina: tel ; Sest ja n: tel 209 197; Žavlje: 3-137; Milje: teL 271-124. Srna Glasbene malice ouvešca, ua bodo vaje mladinskega pevskega zbora, danes, 18. t.m., ob 15. uri in v ponedeljek, 21. t.m., ob 17. uri mali dvorani Kulturnega doma v Trstu - Ul. Petronio 4. Prosimo, da se vaj udeležijo vsi stari pevci, obenem vabimo vse tiste, ki jih veseli petje, da pristopijo v vrste zbora. Sola Glasbene matice obvešča, da bodo popravni izpiti iz teorije sol feggia v sredo, 23. t.m., na šoli Glasbene matice v Trstu s sledečim urnikom: ob 15. uri gojenci iz Trsta, ob 16. uri gojenci iz Nabrežine in ob 17 uri gojenci iz Boljunca. Razna obvestila Fotokrožek Trst 80 obvešča člane in prijatelje, da bo prva seja v novi sezoni danes, 18. septembra, ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20/11. K u-deležbi vabi ljubitelje tehnike in društvene dejavnosti. Uprava občine Dolina obvešča, da bo jutri, 19. t.m., od 9. do 10. ure v občinskem skladišču ob županstvu brezplačno cepljenje psov. I b>! KD KRAŠKI DOM fte TMGPENTABOR -1 obvešča, da bo odhod avtobusa s trga v Repnu na kulturno srečanje v Toskano jutri, 19. septembra, ob 7. uri Priporočamo točnost! ZVEZA VOJNIH INVALIDOV NOV obvešča udeležence izleta v Dolenjske Toplice, da je odhod avtobusa jutri, 19. t.m., točno ob 6.30 izpred sodne palače Fo-ro Ulpiano — Trst. Prosimo za točnost. Zamudnikov ne čakamo. Izleti SPDT javlja, da bo izlet v Rezijo v nedeljo, 20. septembra, z osebnimi avtomobili. Zbirališče in odhod ob 6.30 izpred sodne palače (Foro Ulpiano). Tržaška federacija KPI prireja or' 3. do 8. novembra 1981 letalski izlet v Sovjetsko zvezo. Vse informacije dobite v večernih urah na tel. štev. 220213. Izlet sovpada s proslavo oktobrske revolucije. Zveza borcev Bnljunec priredi v nedeljo. 4. oktobra, enodnevni izlet v Litijo. Vpisovanje pri Mariji v baru od 18. do 19.30 vsak dan razen ob nedeljah in ponedeljkih. Vpi sovanje bo do 26. septembra Cena izleta je 18.000 lir. Z nami gredo tu di »Veseli godci*. Društvo slovenskih upokojencev organizira avtobusni izlet v Ilirsko Bistrico dne 26. septembra z ogledom gradu na Premu in gradu Snežnik, s postankom na Sviščakih in povra tek čez Rakov Škocian. Vpisovanje danes, 18. t.m., od 10. do 11. ure za nečlane na sedežu društva v Ul. Ci-cerone 8/B. Združenje Union - Podlonjer priredi dva enodnevna izleta, in sicer 20. t.m. na Gardsko jezero in 27. t.m. v Cerknico in bolnišnico Franjo. Vpisovanje vsak torek in petek od 17. do 19. ure. Telefon 64459 ali 732858. SLOVENSKI DEŽELNI ZA VOD ZA POKLICNO IZOBRA ŽEVANJE sporoča, da je vpisovanje v tečaje podaljšano do 25. septembra.* Razstave V umetnostni galeriji «Kocian» v Gradežu bo jutri, 19. sept., odprl razstavo videmski likovnik Giorgio Valentinuzzi, ki je za to priložnost pripravil tudi nekaj svojih literarnih in glasbenih novosti v skupen performance. V Sesljanu, na sedežu turistične ustanove, razstavlja Claudia Raza Floreancig. Razstava bo odprta do 3. oktobra. Urnik od 9. do 12. ter 16. do 19. ure, razen ob nedeljah. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita bo do 22. septembra razstavljal Deziderij Švara. iSSBSIMi UNIVERZITETNA študentka, Slovenka, išče poldnevno zaposlitev v uradu, v podjetju ali trgovini. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika pod šifro «ZA-POSLITEV*. ŠTUDENTKA pedagogike, z vrsto izkušenj pri delu z otroki, bi spremljala srednješolskega otroka pri študiju. Sprejema tudi v varstvo predšolskega otroka v jutranjih urah. Prijave poslati' na Primorski dnevnik pod šifro »LEK-CIJE». OSMICO je odprl Ivan Lavrenčič v Samatorci štev. 8. V GORICI ali okolici iščem hišo ali zazidljivo zemljišče. Telefonirati po 20. uri na štev. (0481) 390-788. V MIRAMARSKEM drevoredu smo našli šop ključev. Tisti, ki jih pogreša, naj telefonira na številko 422-627. OSMICO je odprl Viktor Coretti pri Domju (pri spomeniku). Toči belo in črno vino. SLOVENSKO stalno gledališče v Trstu razpisuje delovna mesta mizarja, rekviziterja in kurjača. Pogoji : italijansko državljanstvo, obvladanje slovenščine, končana obvezna šola, odslužen vojaški rok. Za mesto kurjača se lahko prijavijo tudi elektrikarji ali vodovodni inštalaterji, ki so pripravljeni opraviti strokovni izpit. Pismene prošnje sprejema uprava SSG, Trst, Ul. Petronio 4 (Kulturni dom), do 21. t.m. ali do zasedbe delovnih mest. ENKRAT TOLIKO ZA NAS RAZVESELJIVA VEST V Gorici so cene prehrambenih izdelkov precej nižje kot v večjih mestih države Za košarico najbolj potrebnih prehrambenih izdelkov porabimo manj kot v drugih krajih dežele - Kje je torej resničnost statistik, da je Gorica med naijdražjimi mesti v Italiji? Najbrž ne odgovarjajo resnici statistični podatki, da so življenjski stroški v Gorici višji kot v drugih krajih države. V zadnjih dveh-treh letih smo iz trimesečnih statističnih podatkov, ki jih sestavljajo v trgovinski zbornici, povzeli podatke, da so cene prehrambenih in drugih izdelkov v Gorici višje kot drugod in da cene pri nas naraščajo hitreje kat drugod. O tem pojavu je bil večkrat govor v pokrajinskem in občinskem svetu, na raznih gospodarskih konferencah in sindikalnih kongresih, sindikalne organizacije so večkrat celo izdale letake in lepake in o-pominjale na ta pojav. Veliko najrazličnejših komentarjev je bilo na račun teh statističnih podatkov. Nekateri so krivili tukajšnjo razdrobljeno trgovsko mrežo rekoč, da preveliko število malih trgovin potiska cene kviš' in da bi bilo bolje če bi imeli tudi pri nas nekaj veleblagovnic (zaslužek teh pa bi šel v Milan, Benetke ali druge njihove centrale in ne bi ostal doma). Nekateri so tudi zvračali kriv-' do za tako visoke cene na obilo kupcev iz Jugoslavije. Goriški trgovci imajo v Jugoslovanih zveste in hitro plačljive kliente, zaradi tega lahko navijajo cene kolikor hočejo, so trdili ti kritiki in im nesimpatičen način gledali na kupce iz Jugoslavije, ki so prihajali in še prihajajo k' nam s polnimi denarnicami. No, sedaj pa so se kar naenkrat, vse te govorice razblinile. To lahko mirno trdimo, ko beremo v raznih časopisih cene tistih bazičnih prehrambenih izdelkov, za katere je rimska vlada zahtevala dvomesečno zamrznjenje. V Gorici nismo nič dražji od drugih krajev, z marsika PRODAM, oziroma zamenjam hišo ter° cenu° počelo na boljšem kot na Knnrskpm za hišo ali ffradheno V dragih večjih krajih nase dežele in mnogih mestu v Italiji. Za povprečno košarico vsak dan potrebnih prehrambenih izdelkov plačamo v Gorici mani kot v Trstu, Vidmu ali Pordenonu. Že res, da imamo v Gorici goveje, samo goveje, meso proste cone po precej nižjih cenah kot drugod, vendarle ne vpliva samo to na tukajšnje cene. Če primerjamo cene v Gorici z onimi v večjih italijanskih mestih lahko ugotovimo, da so le v Neaplju cenejši. Veliko več je treba za iste izdelke plačati v Milanu, Bologni, Firencah, Turinu,, Rimu itd. Najdražji mesti sta Milan in Bologna. In vendarle je. v teh mestih cela vrsta veleblagovnic in, zadružnih trgovin, kjer bi bile morale biti cene nižje od onih v malih trgovinah, v katerih so v glavnem zaposleni le družinski člani. Čudna so torej pota statistik. Danes moramo verjeti bolj podatkom o cenah, ki jih beležimo v teh dneh. Morda pa so veleblagovnice, zadruge in mali trgovci v drugih mestih že pred 2. septembrom zvišali cene, naši trgovci pa so bili na ta korak še nepripravljeni? ' na Koprskem za hišo ali gradbeno parcelo na Tržaškem. Crevatin Bogdan, ulica F. Patrizio 4/1 — Trst, telefon št. (040 ) 725463. OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo in črno vino. VIKEND na Lokvah prodam po u-godni ceni. Tel.: 065 - 22 872 vsak dan od 17. ure dalje. OSMICO je odprl Angel Kraljič -Prebeneg 73. Toči belo in črno vino. PRODAM karamboliran golf. Telefonirati na št. 040/824381. PRODAM harmoniko 120 basov Paolo Soprani. Telefonirati v ve-: černih urah- na št. 040/228352 ŠZ BOR išče podjetni osebo, ki bi prevzela društveni bar na stadionu «1 maj*. Delovni čas od 15. do 21 ure. Ponudbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod »DRUŠTVENI BAR*. PRODAM rabljene šolske knjige za prvi razred vzgojiteljske šole. Telefonirati na št. 040/225817. PRODAM zazidljivo zemljišče ob cesti na Krasu, tel. na štev. 226294 OPREMLJENO stanovanje išče ne-rezidentni zakonski par brez o-trok. Kuhinja, dve šobi, sobica o grevanje, za največ 4 leta Telefonirati od 9, do 14. ure na št. 040/60717 razen sobote in nedelje TEČAJI nemškega jezika za otroke od 6. do 14. leta. Informacije in vpisovanje Hildegard Bayer vsak dan razen ob sobotah od 16. do 19. ure - Ul. Ginnastica 3. prvo nad stropje, telefon ’ 040/730037. ŽENSKI PEVSKI ZBOR VALENTIN VODNIK obvešča, da bo prva vaja v sezoni 1981 82 danes, 18. septembra, ob 20.30 na društvenem sedežu. Vabljene vse pevke, posebno zaželene nove moči. V spomin na Andreja Mahniča daruje Pavla Kukanja 10.000 lir za Dijaško matico. 17. 9. 1981 Ameriški dolar 1148.— Kanadski dolar 945.— Švicarski frank 586.— Danska krona . 157,— Norveška krona 197.— Švedska krona 205.— Holandski florint 451.— Francoski frank 206,— Belgijski frank 29,- Funt šterling 2.125,- Irski šterling 1800.— Nemška marka 504.— Avstrijski šiling 71,20 Portugalski escudo 15,- Pezeta 11.- Jen 4,— Avstralski dolar 1.250,- Drahma 17,- Debeli dinar 27,80 Srednji dinar 27,50 Mali dinar 26,75 v vsakem mesecu. Naj dodamo, da urnik nekaterih avtobusov ne prilagajajo sezonskim potrebam in je torej vedno isti. To velja, denimo, za progi Gorica-Dol-Trst, Gorica-Sovodnje-Tržič. Podjetje zelo dobro «pokriva* vse večje kraje v goriški pokrajini, zveze vzdržuje tudi s tržaško in videmsko pokrajino, več prog pa je vzpostavilo z namenom, da poveže industrijsko cono v Sovodnjah s kraji v Furlaniji, kjer živijo delavci. Sestanek za KZE brez rezultata Četrti sestanek petstrankarske koalicije (KD, PSI, PSDI, PRI in SSk) v zvezi s krajevno zdravstveno enoto, ki so ga imeli v sredo na sedežu PSI v Gorici, so sklenili brez omembe vrednega rezultata. Krščanska demokracija je ponovila svoje pred dnevi objavljeno stališče, da nima pripomb na položaj seda- njega predsednika, da pa si zato docela pridržuje pravico svobodnega nastopanja v skupščini KZE. torej v tistem telesu, ki mora v naslednjem mesecu odobriti proračun. Stranka bo glasovala za predloge upravnega značaja, od primera do primera pa se bo odločala o političnih predlogih. Tudi. v odboru, ki mu predseduje socialdemokrat Espo-sito, noče biti več. Podobno stališče sta zavzela tudi zastopnika PRI in SSk. Vse kaže, da se bo petstrankar-ska koalicija ponovno sestala že drevi. Danes ne izdajajo anagrafskih potrdil Goriška občina sporoča, da zaradi stavke uslužbencev pri deželnem elektronskem centru, ki bo ohromila tudi terminal pri matičnem uradu goriške občine, danes ves dan ne-bodo izdajali anagrafskih potrdil. IZJEMNI KONCERT Pianist Gydrgy Cziffra danes v goriskem Verdiju Na sporedu so dela Liszta, Chopina, Saint-Saensa in Ravela Ljubiteljem glasbene umetnosti se obeta danes zvečer izjemni dogodek. V Verdijevem gledališču bo koncertiral znani madžarski pianist Gybrgy Cziffra. V programu ima glasbene komade Liszta, Chopina, Sant - Saensa in Ravela. Madžarski pianist ni bil dolgo let v Italiji, stalno je na ■turnejah v raznih deželah sveta. Poznavalci glasbene umetnosti ga prištevajo med najboljše sodobne pianiste, svojstvene interprete Liszta in Chopina. Koncert je v priredbi društva «Li-pizen in s podporo goriške hranilnice. Vstopnice so precej drage, a so jih kljub temu hitro razprodali. TURISTIČNA AGENCIJA GOTOUR — GORICA priredi v dneh od 25. do 27. septembra izlet na OKTOBERFEST V MuNCHEN V programu bo tudi ogled zanimivosti bavarske prestolnice in bližnjega taborišča Dachau. Cena 175.000 lir. GOTOUR — GORICA Korzo Italia 205 -— tel. 33-019 PROTEST ZASTOPSTVA RAJONSKE SKUPŠČINE Dim s smetišča je zakadil bivališča v Standrežu in mestu Od včeraj dalje smeti ne sežigajo več, ampak jih zakopavajo Nevšečnosti so nastale zaradi popravil na upepeljevalniku Obvestilo API o zimskem voznem redu Pokrajinsko prevozno podjetje (APT) sporoča, da je s 16. septembrom pričel veljati zimski vozni red. Kot prejšnja leta je podjetje tudi letos objavilo vozni red vseh prog v lično in pregledno tiskani publi kaciji. Iz nje povzemamo, da podjetje vzdržuje 27 medkrajevnih prog. Potnike opozarjamo, da so u-vedli nekatere spremembe, ki jih vanjo niso vnesli. Predvsem gre za opozorilo, da s' bo s spremembo ure (povratka od legalne na sončno uro) spremenil vozni red na progi Gorica - števerjan - Gorica. Nadalje podjetje sporoča, da bode morali z mesecem novembrom abonenti imeti dokument v redu že prvi delavnik, tisti pa. ki imajo pol-mesečne abonmaje, pa še pred 16. Piemvalci šiandreža so z ogorčenjem sprejeli odločitev smetarske službe, da'ob Soči zažiga smeti, ki jih pripelje iz mesta. Kako je tudi pe bi sprejeli, ko pa jim je dim povsem zasmradil hiše. Toliko ga je bilo, da je v torek popoldne smrdelo tudi po vsej Gorici. Predstavništvo štandreške rajonske skupščine je takoj Odšlo na občino izrazit nezadovoljstvo' nad takšnim početjem in zahtevat, da se smeti, ki jih te dni ne morejo zažigati v upepeljevalniku, uničujejo na kakšen drugačen način. Kot smo izvedeli na tehničnem u-radu goriške občine, so na upepeljevalniku pri Sovodnjah pričeli s popravili peči. Zaradi tega so morali peč ugasniti. Smeti so začeli voziti na parcelo pri Soči, ki jo je občina že pred časom vzela v najem za takšne primere. V ponedeljek so smeti prvič zažgali in kakor se zdi je veter, ki je pihal od severa, dim poti- iiliiiiiiiiiiiiiiitiiiiiititiiiiiiiiiiiMimiiiiiHiiiitiiiiimtiiiiifiiHimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiimiiiimiumitiiiiiM Skupščina CAF0 o metanovodu: Zavračamo deželni načrt! MENJALNICA vseh tujih valut Na zadnji skupščini vzhodnofurlan-skega vodovodnega konzorcija so župani prizadetih občin ovrgli deželni načrt za metanizacijo, ki ga je j pripravila neka milanska družba po : nalogu deželnega odborništva za jav-I na dela in o katerem je bil govor na sestanku županov v Vidmu pred približno dvema mesecema. Župani občin, ki so včlanjene v CAFO, so potrdili svoj prvotni načrt metani-zacije na tem področju, ki so ga izdelali že leta 1976 in po katerem naj bi metanovodsko mrežo razširili na vse občine z izjemo Dolenj in števerjana. Deželni načrt pa izključuje poleg dveh prej omenjenih občin tudi občine Doberdob, Sovodnje, Morar in Koprivno. Osvojili so tudi dokument iz katerega izhaja, da so deželna predvidevanja o stroških za izgradnjo me-tanovodske mreže kar se tiče izdatkov precej dražja od tega kar bi bi lo moč dejansko napraviti. Že omenjeni deželni načrt ni bil še osvojen s strani deželne uprave, kajti protesti so prišli z raznih strani Zaradi tega bo o načrtu, ki naj bi ga izvajali deset let, razprava v deželnem svetu. Medtem pa je deželna uprava že izdala zakon, ki naroča občinam naj izdelajo splošne načrte za metanizacijo. Ti načrti naj se prilagodijo smernicam deželnega načrta, ki pa ni še osvojen. Skupščina CAFO je sklenila od dežele zahtevati da sprejme prvotni načrt metanizacije na njenem območju. To pomeni da CAFO ne upošteva smernic deželnega načrta. Danes proslava 150-lelnice hranilnice S svečanim prikazom dosedanjega delovanja bo danes v goriškem avditoriju ob 11. uri proslava 150-letnice goriške hranilnice. Poročilo bo podal sedanji predsednik upravnega sveta ing. Gelserino Graziato. Za udeležence predpoldanske proslave bo ob 18.30 v avditoriju zaključen klavirski recital pianista Gyorgyja Cziffre. Razstave V galeriji Meblo v Novi Gorici odprejo danes ob 18. uri (jugoslovanski čas) razstavo skulptur umetnika Negovana Nemca. Odprta bo do 3. oktobra. Na 4. strani našega lista objavljamo danes daljši spis o tem kiparju. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bodo danes zvečer, ob 18. uri, odprli razstavo goriškega slikarja Franca Duga. Razstavljal bo grafike. Razstava bo odprta do 4. oktobra. skal proč od Štandreža. V torek pa se je njegova smer spremenila. Za nekaj časa je popihal jug in dim preusmeril v Štandrež in dalje proti Gorici. Od tod upravičeni razlogi za jezo, ne samo v Standrežu, ampak tudi v mestu. Pred tremi leti, so nam spet rekli na tehničnem uradu, so prav tako ugasnili peč v upepeljevalniku in smeti sežigali na isti parceli pri Standrežu. Takrat ni nihče protestiral, verjetno tudi zato ne, ker je vedno pihal sever, ki je dim potiskal čez reko. Od včeraj dalje smeti ne sežigajo več, ampak jih zakopavajo, kopali sc velike jame in vanje vsak dan zakopljejo kakšnih sto stotov smeti. Tako bodo ravnali približno en mesec. V tem času pa bo podjetje iPI iz Firenc, ki je upepeljevalnik zgradilo, opravilo remontna dela. Predvsem bo, moralo zamenjati tri plasti šamotne prevleke v rotacijski peči: potrebna pa so še druga popravila. (Na sliki smeti med gorenjem) V ŠTARANCANU Na Totocalcio zadeli 13 milijonov lir Igra na srečo Totocalcio se je ta teden nasmehnila Goriški. Ne vemo, če je osrečila eno samo osebo ali pa skupino ljudi. Vsekakor so doma v štarancanu. V baru Šport v tem kraju imajo namreč zmagoviti listek z eno trinajstico in 13 dvanaj-sticami za skupni dobitek okoli 13 milijonov lir. Trinajstica jim je vrgla 8,4 milijona, dvanajstice pa po 332 tisoč lir. Dobitnik ali dobitniki so igrali sistem, za katerega so plačali 387 tisoč lir. V tem kraju, razumljivo, vsi sprašujejo, kdo je tisti srečnež, vendar ni o njem ne duha ne sluha. Tudi sam previdno molči. Na Vršnem odkritje spomenika Simonu Gregorčiču Sinomu Gregorčiču, goriškemu slavčku, so postavili spomenike v raznih krajih slovenske zemlje. Zelo lep je spomenik na glavnem trgu v Kobaridu, doprsna kipa pa sta tudi na Erjavčevem drevoredu v Novi Gorici in v dijaškem domu v Gorici, ki je poimenovan po tem našem pesniku. Sedaj pa bodo odkrili spomenik Si mona Gregorčiča tudi v njegovem rojstnem kraju, na Vršnem pri Kobaridu. Svečanost bo v nedeljo 20. septembra, ob 13. uri (po jugoslovanskem času). Slavnostni govornik bo pesnik Ciril Zlobec, nastopil pa bodo še delavska godba na pihala Tolmin, recitatorji, pevska zbora iz Kobarida in Branika ter oktet »Simon Gregorčič* iz Kobarida. Ta spomenik bo najlepši izraz spoštovanja do pesnika, katerega 75-letnica smrti poteka letos. V nedeljo na Plešivem «Praznik v gozdu» Podobno kot v prejšnjih letih prireja v nedeljo, 20. t.m., radikalno združenje iz Gorice in Krmina »Praznik v gozdu*, ki bo od 9. ure pa do mraka v deželnem naravnem parku pri Plešivem. Bogat kulturni spored obsega nastop amaterskega gledališča Piccolo Teatro iz Gorice z Ari-stofanovim «Mirom», pevskega zbora iz Ločnika, skupine «Twettier’s» z melodijami iz preteklosti, jazz-tria iz Trsta. Nastopil bo tudi goriški glasbenik Mauro Radigna, mladi flavtisti iz Tržiča pa bodo predstavili repertoar srednjeveških plesov. Največja posebnost praznika pa bo pri kioskih, kjer bodo mineštre, zelenjava na žaru in slaščice nadomestile tradicionalne klobase in čevapčiče, namesto briških vin pa bodo točili mleko, čaj in sadne sokove, kot se spodobi za prepričane vegetarijance. Šolske vesti Doberdobska občinska uprava sklicuje jutri, v soboto, 19. septembra, ob 9. uri zjutraj v občinski sejni dvorani sestanek staršev otrok, ki obiskujejo doberdobski otroški vrtec. Tajništvo srednje šole »Ivan Tanko* vpisuje do 21. t.m. v letošnji tečaj 150 ur za pridobitev diplome nižje srednje šole. Vpišejo se lahko vsi, ki so dopolnili 16. leto. Organizatorji so mm povedali, da je na razpolago le še nekaj vstopnic za sedeže v galeriji. Koncert se bo pričel ob 21. uri. Uspel koncert H. Berganta v Gradežu Z orgelskim koncertom mojstra Huberta Berganta ob spremljavi goriškega komornega orkestra se je v ponedeljek zaključil v Gradežu ciklus orgelskih koncertov v priredbi goriške pokrajinske uprave. Koncert je v baziliki sv. Evfemije spremljala zelo številm publika, med katero je bilo tudi mnogo turistov. Bergant je izvedel «Medita-tion» iz «Le corps glorieuies» sodobnega skladatelja O. Messianena, ob spremljavi orkestra pa Haendlov koncert v F-duru. Kljub veliki razliki med obema skladbama je v obeh prišla do izraza glasbenikova sposobnost pri izkoriščanju velikih ekspresivnih možnostih, ki jih nudijo orgle, zlasti pri odločnem in mogočnem Jraziranju. Občinstvo je mgradilo s toplim ploskanjem mojstra Berganta, kot njegove spremljevalce, ki so izvedli še skladbe Corellija, Vivaldija in Griega. Zanimanje za ciklus, ki se je uspešno zaključil s tem koncertom še enkrat dokazuje večje zanimanje za kulturne in še posebno glasbene prireditve v naših krajih. Izleti Prosvetno društvo «Oton Župančič* priredi 9. in 10. oktobra dvodnevni izlet z letalom v Beograd z ogledom mesta, obiskom Hiše cvetja ter ekskurzijo v Kragujevac z obiskom Oplenca. Cena je 155 tisoč lir (otroci imajo 30 odst. popusta). Informacije in vpis vsak večer od 19. do 21. ure v Domu Andreja Budala v Standrežu. SPD - Gorica priredi zaključni družinski izlet na otok Krk v nedeljo, 4. oktobra. Vpisovanje do zasedbe mest v avtobusu, vsak dan med 9.30 in 11. uro na sedežu v Ulici Malta. Pohitite! Sola za prevajalce V GORICI Korzo Italija 112 Telefon 85605 O FRANCOŠČINA O SRBOHRVAŠČINA O ANGLEŠČINA O NEMŠČINA O SLOVENŠČINA Dnevni in večerni tečaji po želji za vse stopnje znanja PRIČETEK TEČAJEV 14. oktobra Tečaji PETER PAN francoščine, angleščine, nemščine in slovenščine, trikrat tedensko, za otroke od 6. do 12. leta Gledališča V gledališki dvorani v Solkanu nastopa ob 11. uri PDG iz Nove Gorice z A. Hienga »Zakladi gospe Berte*. Predstava za red SŠZD. Kino UurTcu VERDI 17.30-22.00 «L’isola». M. Kaine. Barvni film. CORSO 17.00 - 22.00 «Excalibur». Barvni film. N. Perry in H. Miren. VITTORIA 17.00-22.00 «Orgasmo proibito*. Prepovedan mladini pod 18. letom. t rži d EXCELSIOR 18.00 - 22.00 »I falehi della notte*. PRINCIPE 18.00 - 22.00 «Speedy cross*. /Voivi (7urico iit okolica SOČA 18.00-20.00 »Polnočni expres». Angleški film. SVOBODA 18.00-22.00 »Riba, ki je rešila Pitsburg*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Zora lažnih bogov*. Nemški film. Drogerija □ Parfumerija □ Fotografski laboratorij □ Fotokopiranje SERGIO ROVIS GORICA — TRAVNIK štev. 10 TEL. 84-812 Ženska in njena stvarnost ŽENSKE ZAVRAČAJO SPLETKARJENJE OKROG DRUŽINSKIH POSVETOVALNIC V ponedeljek «ponovne» volitve po razveljavitvi spomladanskih Če bi v pisanem in vedno bolj biotičnem dogajanju v današnji italijanski družbi hoteli najti verodostojen dokaz o «demokraciji na italijanski način*, bi v ožji izbor prav gotovo prišle družinske posvetovalnice. Primer treh tržaških družinskih posvetovalnic je v tem pogledu zelo zgovoren. V ponedeljek bodo namreč volitve upravnih odborov posvetovalnic, ki so v mestu pravzaprav ~ če povzamemo tezo ženskega gibanja — bodo to ponovne volitve. Kakorkoli, ponedeljkove bodo veljavne, medtem ko so bile spomladanske razveljavljene, oziroma «preklicane». «Veto» je izdal Deželni nadzorni odbor, ki je presodil, da ne smejo voliti in biti voljeni samo neposredni uporabniki posvetovalnic, temveč vsi; kar pomeni, da so volivci lahko vsi občani (ali državljani — to še ni popolnoma jasno, kajti prebivalci drugih dežel se niso posebej potegovali za to, da bi se mogli na primer u-deležiti volitev za posvetovalnico Kjadin - Rocol), ki se vpišejo v posebne volilne sezname. Takšni zahtevi seveda ni bilo mogoče ustreči v nekaj dneh, de želni nadzorni odbor je namreč svojo odločitev, s katero je razveljavil peti člen pravilnika tržaške občine, ki ga je pred časom v celoti že odobril, objavil nekaj dni pred najavljenim datumom, tako da volitve 15. junija niso bile pravno veljavne. Tovrstno razlago pa je žensko gibanje in še zlasti Odbor za zaščito ženskega zdravja, ki se je od svojega nastanka dalje odločno boril za ustanovitev posvetovalnic in za njihovo uspešno delovanje, ogorčeno zavračal. Prvič. ker gre po mnenju žensk za očiten napad na tiste strukture, ki so bile še pred njihovim rojstvom boleč trn v peti tistih političnih sil, ki iz starih predsodkov ku.iejo pravila in merila. In drugič, ker je odločitev deželnega nadzornega odbora prekršek in ga je Zveza žensk Italije kot takega predočila deželnemu upravnemu sodišču. Predno se bo TAR (deželno u-pvavno sodišče) izjasnil, bo potekle precej časa, zato se pripadnice Ženskega gibanja nameravajo udeležiti «drugih» volitev in sicer z istimi kandidatnimi listami. Potrditev kandidatk in predstavitev programa bosta danes popoldne ob 18. uri, za vsako posvetovalnico posebej. Vprašanja, s katerimi se srečujejo uporabnice - kandidatke niso povsem ista, kot pred nekaj meseci. Junija je bila največja težava v tem, k;iko vzbuditi splošno zanimanje o upravljanju posvetovalnic, na katere je marsikdo od pristojnih rad pozabil. Danes je tega zanimanja mogoče še preveč: prost vpis na volilne sezname je namreč skoraj podvojil število volivcev. Kot dejanski uporabniki v vseh treh posvetovalnicah ima volilno pravico 1984 oseb, medtem ko se je naknadno vpisalo, ne da bi se poslužilo katerekoli službe v okvi-ruposvetovalnic, še 1566 oseb. To bi bilo nadvse hvalevredno, ko ne bi bil vpis prisilno izveden, ko se namreč ne bi na sezname vpisovali ljudje, ki niso vedeli niti, za kaj se obvezujejo. Strankarska logika (kot kaže, se je pri tem najbolj izkazala Lista za Trst) je posegla tudi v o-srčje delovanja družinskih posvetovalnic, točneje v zametek .možganov* teh struktur. Prvenstvena naloga upravnih odborov, ki bodo izvoljeni 21. t.m. — do sedaj so vse delo opravljali začasni odbori -r je programsko in upravno vodenje posvetovalnic v sodelovanju s Krajevno zdravstveno e-noto, ki bo od oktobra dalje prevzela «nadzorstvo» tudi nad posvetovalnicami. Nadvse zamotan položaj na vsem socio - zdravstvenem področju je med drugim tudi odločilno prispeval k dejstvu, da je delovanje posvetovalnic večkrat zanihalo. Nejasnost v razdelitvi odgovornosti, otepanje in predajanje pristojnosti, prav gotovo niso mogli blažilno vplivati na tako občutljive strukture, kakor so družinske posvetovalnice, ki so se šele porajale. Izhod iz takšne nejasnosti je lahko samo v jasnih opredelitvah: geslo pripada seveda 'ženskemu gibanju, ki poziva vse volilne u-pravičenee, naj se udeležijo volitve in' naj oddajo svoj glas ti- stim, ki si prizadevajo, da bi posvetovalnice zaživele kot zdravstveno socialna ustanova, ne pa, da bi se spremenile v nekakšne laične spovednice. Velika akcijsko - propagandna vnema, ki je v zadnjih avgustovskih dneh zajela nekatera gibanja — rok za vpis je namreč zapadel zadnjega avgusta — ne napoveduje političnega preporoda, nasprotno, številne osebe, ki so prihitele s pozivnim pismom v rokah, so prepogosto spraševale o-peraterje, potern ko so se podpisale na volilno polo: «Kaj pa sedaj? Ali dobim injekcijo?* (bp) VRVEŽ OB ZAČETKU ŠOESKEGA LETA Kot je že običaj, je sredi septembra v Tržaški knjigami v Ulici sv. Frančiška vse živo. Začenja sc šolsko leto ter je treba nabavati knjige, zvezke in vse potrebščine, pa tudi starši najdejo kaj zanimivega zase DANES V NOVI GORICI ODPRTJE NJEGOVE RAZSTAVE Negovan Nemec pred pomembno obletnico Goriški akademski kipar je pred desetimi leti imel prvo samostojno razstavo, letos pa je poteklo tudi deset let od njegovega prvega večjega javnega dela Predstavljati akademskega kiparja Negovana Nemca v npsi sredini se zdi skoraj odveč, saj ga pozna vsa primorska javnost, pa tudi širom, po Sloveniji in Jugoslaviji ter dobršnem delu zamejstva njegovo ime že nekaj pomeni. Razstave, posebno kolektivne, so posamezna njegova dela približala številni kulturno aktivni publiki, nehote in neprisiljeno pa se je z njegovimi javnimi deli «spomeniki in kipi slavnim možem) srečala tudi tista sredina, ki je kulturi odmaknjena ali se vsaj silno redko z njo srečuje. Četudi, bi torej radi, tudi pričujočega kratkega zapisa o kiparju ne moremo napisati, ne da bi vsaj s skopimi podatki pokazali m njegovo državljansko izkaznico. Negovan Nemec je sin Goriške; rodil se je 25. aprila 1947 v Biljah pti Gorici. V tistih Biljah, ki so nam »suj v določeneni kratkem odbobju že dale kakšen likovni doprinos tudi več kot,, pokrajinskega pomena: tu je od septembra 1911 do 1914 slovenski slikar Fran Tratnik, ki ga je,na. Goriško povabil politik Bogomil Vošnjak, da bi portretiral njegovega očeta Mihaela Vošnjaka. In Tratnik se je res odzval, nekaj tudi zato, da bi si na Goriškem zdravstveno opomogel. Z družino je torej Tratnik prišel v Bilje in tu slikal. Tu je nastal njegov znani portret Lojzeta Špacapana (1913), pa tudi olja, kot npr. Bilje (1912), predvsem pa je Goriška in vse, kar se je na njej dogajalo med prvo svetovno vojno, dobilo v Tratniku najizrazitejšega in najmočnejšega upodab-Ijalca, ki je z mapo Begunci (z verzi Alojza Gradnika) dosegel svoj umetniški vrh. Julija 1912 je Tratnik skupaj s slikarji A. A. Bucikom, Ivanom Groharjem, P. _ Gostinčarjem, A. Gvaicem, H. Smrečarjem, Avg. Šantlovo, hčerko in sinom Sašem, razstavljal v hiši dr. Aniona Dermote. Bila je to prva slovenska umetniška razstava v Gorici in je zelo odmevala v umetniških in tudi drugih : krogih. Ko se je leta 1913 Tratnik preselil v Bilje, je list Novi čas pisal, naj bi slikarja kaj več ■ angažirali za poslikavo cerkva na Goriškem. Žal■ je bila Tratniko- ■ ;va Goriška epizoda prekratka, da bi lahko zapustila trajnejše. sadove in odmeve. ' "Vei1da'"io "bile Bilje na ta način vključene v širši slovenski likovni prostor. Negovan Nemec je po osnovnošolskem študiju (v Mirnu je imel za likovnega učitelja Silvestra Komela) študiral na šoli za oblikovanje v Ljubljani (kjer je imel za učitelja Staneta Keržiča in se Negovan Nemec, Rana, carrarski marmor, 1981 je velilco posvečal portretu), nato pa študiral na Akademiji za likovno umetnost pri prof. Dragu Tušarju in Borisu Kalinu, diplomiral pa pri prof. S. Tihcu. Kot pedagog je potem poučeval aranžerstvo na Šolskem centru za blagovni promet v Novi Gorici, predmet likovni pouk pa na pedagoški gimnaziji prav tam. Od leta 1980 živi kot svoboden umetnik v Biljah, kjer ima tudi svoj atelje. Nemec ima za seboj že dolgo vrsto skupinskih in tudi samostojnih razstav, izredno veliko izdelanih in uresničenih spomenikov in kipov javnih kulturnih, prosvetnih in političnih delavcev, kar vse mu je prineslo tudi vrsto nagrad 'm priznanj. Prvič se je pojavil na skupinski razstavi leta 1969 v okviru razstave Akademije likovne umetnosti, potem ko je leto dni prej 1968) prejel Prešernovo nagrado za kiparstvo. Sledile so potem skupinske razstave v letih 1971 (dve), 1972. 1973 (v Senti, Subotici in Ilirski Bistrici), 1974 v Beogradu m Novem Sadu, 1975 v Ljubljani, 1976 je na potovalni razstavi, ki obišče vrsto primorskih središč, potem pa potuje v Italijo (Conegliano, Treviso, Ferrara). 1977 je v Ljubljani, Murski Soboti in Banjaluki, leta 1978 v Beogradu, Čedadu, Štan-drežu, Kranju, Novi Gorici in Ajdovščini, 1979 na veliki retrospektivni razstavi Slovenska likovna umetnost 1945 • 1978 ter na Reki na 10. bienalu mladih, leta 1980 se udeleži skupinskih razstav v Ljubljani, na Cetinju, v Novi Gorici in Ajdovščini, v letošnjem letu pa ima za seboj udeležbo že v Tolminu, Idriji, Kanalu, Murski Soboti (V jugoslovanski bienale male plastike), Beogradu, na Reki (11. bienalu mladih) ter v Skopju (Vil. razstava Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije). Za umetniško rast in obračun posameznih faz ustvarjanja pa so za likovnega ustvarjalca posebno pomembne samostojne razstave. ki gotovo da predstavljajo nekakšne etape v njegovem delu. Nemec je prav do nekje samostojno razstavo priredil leta 1972 (skupaj z Lucijanom Bratušem) v Novi Gorici in Kopru, potem v Hruševici (1973). v Radovljici (1977), v Novi Gorici (galerija Meblo, 1978 - 79) ter v Ljubljani (1981). Največji in najmarkant-nejši prikaz svojega dosedanjega dela in nekak obračun na doseženi poti pa bo predstavljala prav razstava, ki jo pripravlja za letošnjo jesen in ki se bo v raznih krajih podaljšala tja v prihodnjo pomlad (v Novi Gorici, Ajdovščini in Piranu). Za to priliko je bil pravkar do-tiskan bogat in reprezentativen leatalog. ki bo obsegal nad 60 strani in je v njem reproduciranih v črnobeli tehniki 34 Nemčevih del, dve pa v barvah. Katalog pa je še posebej bogat zaradi spremnih tekstov: uvod v sedanjo razstavo je- napisal Andrej Medved, pregled čez celotno Nemčevo dosedanje delo pa daje Janez Mesesnel v daljši študiji. Oba teksta prinaša katalog tudi v italijanskem in angleškem prevodu. Veliko vrednost pa dajejo zbranemu gradivu celotna bibliografija, izredno številna po enotah, seznam dosedanjih skupinskih in samostojnih razstav, udeležbe na simpozijih, seznam javnih del (nad 40 spomenikov). Če se na kratko ustavimo še ob javnih delih, potem je treba povedati, da datira prvo še v leto 1969 '(spomenik slovensko - hrvaškemu prijateljstvu in sodelovanju med NOB i> kram Blaževci ob Kolpi), da je iz 1971 zvezna štafetna palica, iz istega leia spomenik padlim v NOB na ^Gradišču pri Prvačini, spomenik padlim v NOB v Podgori (197-i)-, spomeniki (portreti) velikim možem na Erjavčevi cesti v Novi Gorici (Antonu Gregorčiču, 1976; Alojzu Bratužu. Alojzu Gradniku. 1978 Josipu Vilfanu, in Ivanu Trinku. 1979; Andreju Budalu 1980) ter v drugih krajih (S. Kosovelu v Hruševici. Ivanu Suliču - Carju v Biljah, Alojzu Furlanu v Malem dolu, Simonu Rutarju v Tolminu, Dragu Bajcu v Vipavi, Franju Valiču v Bovcu, Mariu Preglju - Karku v Renčah, Borisu Kalinu, spominsko znamenje, v Solicanu). Vrsta je že tudi njegovih upodobitev Tita (1975, Nova Gorica; 1980 prav tam; 1981, prav tam za Kulturni dom). Večjih razsežnosti pa so drugi javni spomeniki, kakor spomenik primorskim gradbincem v Renčah, in spomeniki kakor figuralna kompozicija Borci v kasarni maršala Tita v Sarajevu, spomenik zvezi (v Muzeju za zveze v Beogradu), dalje ščit VI. v osnovni šoli v Biljah, in ščit Vil. na ladji Gorica, Torzo v Hotelu Argonavti v Novi Gorici, serija kiparskih del z naslovom Proboj (1 - V) na UJV v Novi Gorici, iz istega cikla na Kostanjevici na Krki itd. Del vsega tega likovnega u-stvarjalnega bogastva bo pokazala tudi razstava, ki jo odpro danes, v petek 18. septembra, ob 18. uri, v galeriji Meblo v Novi Gorici, zato jo z zanimanjem pričakujemo. M. BRECELJ Novost na knjižni polici Louis Adamič: OREL IN KORENINE Odveč je ob drugi izdaji knjige ameriškega pisatelja in slovenskega rojaka Louisa Adamiča, ki je nedavno izšla pri Državni založbi Slovenije in je posvečena tridesetletnici Adamičeve smrti, razpravljati o vsebini in značaju te knjige. Treba je le opozoriti na nekaj stvari. Ta Adamičeva khji-ga, v kateri je opisal svoje potovanje v Jugoslavijo pred tridesetimi leti kmalu po koncu druge svetovne vojne in razmere, s katerimi se je spoznal v svoji evropski domovini, ta knjiga posver čena osvobodilni borbi, naporom jugoslovanskih narodov za samostojno mesto v svetu in lastno pot v socializem, je imela ob svojem izidu velik odmev. Tako v Ameriki kot tudi v Jugoslaviji. ki?r so pod vplivom Djilssovih stališč zavzeli do nje negativno stališče. Zato je kljub Adamičevi smrti in kljub temu. da je bil pisatelj žrtev zarote tistih, ki niso bili najbolj naklcnjeni Jugoslaviji prišlo do tega. da je v slovenščini knjiga z naslovom Orel in korenine izšla šele leta 1970. Zdaj prihaja po dobrih desetih letih znova na slovenski knjižni trg. S pregovorom. ki ga je prvi izdaji napisal književnik Ivan Bratko in s predgovorom, ki ga je isti napisal sedanji drugi izdaji. In v celotnem obsegu šeststo strani knjige večjega formama. In ob novi izdaji je torej treba opozoriti, da je Adamič predstavil povojno Jugoslavijo tako kot je bila v resnici, porušeno, s slabo oblečenimi ljudmi, ki so neumorno delali, z velikimi akcijami, velikimi načrti, z voditelji, ki so se bili prisiljeni spopadati na levo in desno, ki pa so bili polni vere in optimizma skupaj z ljudstvom, ki jim je popolnoma zaupalo. Podoba Adamičeve Jugoslavije, njenih voditeljev predvsem pa maršala Tita je takrat v petdesetih letih obšla ves svet in pomagala spreminjati mišljenje i.n ustaljeno prepričanje o Jugoslaviji. Takrat je bil čas neposredno po kominformu in vse tiste razlike med sovjetskim in našim sistemom so začele prihajati na dan. Adamič je vse te stvari sam videl, sam razumel in pisal o njih tako, da jih je spoznal ves svet. Danes po tridesetih letih je postala takratna Titova vizija nove Jugoslavije stvarnost: stvarnost je postala takratna Titova vizija nove Jugoslavije stvarnost; stvarnost je postala ideja neodvisnosti od zahoda in vzhoda, ideja sodelovanja z vsemi narodi in državami, ideja samostojnosti in ideja vsestranskega razvoja. In prav ganljivo je danes brati, kako je pilot, ki je vozil Adamiča spraševala pisatelja s kakšnim avio-nom se pripeljal čez ocean in navdušen nad prekooceanskim letalom Constellation dejal, da bo nekoč Jugoslavija tudi imela taka letala. Vse to, o čemer je takrat zaslutil in pisal Adami* je postala stvarnost. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.25 Vremenske razmere in Danes v parlamentu 13.30 DNEVNIK 1 17.00 Risanka 17.15 Ptičje strašilo, serijski film 17.40 Furia — TV film 18.05 Mister Fantasy, glasbena oddaja 18.50 Pozor na ona dva, TV film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 1 20.40 Ping pong Mnenja o aktualnih dogodkih in problemih 21.30 Pred potopom — film Ob koncu DNEVNIK 1 in Vremenske razmere Drugi Kanai '13.00 DNEVNIK 2 — Qb 13. uri 13.30 «La caduta della časa degli Usher* f 17.00 Vesolje 1999 — TV film Program za mladino 18.15 Bonaparte na Malti, dokumentarna oddaja 18.30 Iz parlamenta in Dnevnik 2 — Športne vesti 18.50 KORENINE TV nadaljevanka 19.45 DNEVNIK 2 20.40 «11 ladrone* — film Igrata: Enrico Montesano, Edivige Fenech 21.45 Dokumentarna oddaja 22.45 Robinovo gnezdo, TV film Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti V teku oddaje Chianciano: BOKS Vitillo - De Montis Treijl Kanai 19.C0 DNEVNIK 3 19.35 Za srečen povratek s hribov: Kako se lahko izognemo nesrečam v hribih 20.05 Vzgojna oddaja 20.40 Antigona,/ po istoimenskem delu Sofokleja 22.15 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano 9.50 in 11.00 TV v šoli 18.15 Poročila 18.20 Rdeča zora, zadnji del TV nadaljevanke 18.50 Jazz na ekranu: Pori 19.15 Obzornik 19.35 Sodobna medicina: Naš svet je tudi njihov 19.55 Ne prezrite 20.10 Risanka 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Vitez v modrem, TV nadaljevanka 22.CO štiridesetletniki, humoristična serija 22.50 V znamenju 23.05 Nočni kino: Jaz, Pierre Riviere Koper 16.00 Serijski film 17.00 Rezervirano za najmlajše Avanti, Avanti, tečaj italijanščine «1 piccoli di Podrecca*, lutkovna serija 18.00 Film — ponovitev 19.30 Aktualna tema 20.00 Risanka 20.15 TV D — Stičišče in Dve minuti 20.30 Zgodba o treh ljubezni, fiim 22.00 TV D — Danes 22.00 Serijski film 23.00 Sarajevo: LAHKA ATLETIKA Prvenstvo Balkanov Ob koncu TV D — Danes Zaqreo 16.10 Balkanske atletske igre 19.15 Mladinska oddaja 19.45 Pesem, ki traja 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Nekoč je bila ljubezen, zabavno glasbena oddaja TRST A 7.C0, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.10 Radijski mozaik: Danes bomo govorui o. . .; Glasbene spremljave: lz arhiva; 10.10 Koncert s posnetki na trakovih in ploščah; 11.30 Poidnevniški razgledi: Nasi nepoznani bratje; Sprehod po naravnih parkih in botaničnih vrtovih; Razgovor z enologom; 13.20 Poštni predal: Letošnja revija «Primorska poje»; 14.10 Popoldanski program: Folklorni odmevi: 14.30 Otroški kotiček; 14.50 Danes smo izbrali; 15.30 Roman v nadaljevanjih — «Veleumni plemič Don Kihot iz Manče*; 16.00 Zvočna kulisa; 17.10 Razširjeni obzornik: U-metna glasba raznih narodov: Sodobne slovenske novele; 18.20 Priljubljeni motivi. KOPER'"16'1 a (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30. 10.30. 11.30, 12.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasbeno prebujanje;. 8.15 Ho- roskop; 9.00 štirje koraki; 9.32 Lu cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...: 10.15 Edig Galletti: 10.32 Glasbeni odmor in horoskop: 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Vsi jih poslušajo: 11.32 Kim, svet mladih: 12.00 Na prvi strani: 12.05 Glasba po željah; 14.33 Lahka glasba; 15.33 Prijetno popoldne; 16:00 Samoupravnik: 17.10 Italijanski zbori: 16.45 Poje folklorna skupina «La Vera Romagnas; 17.00 Kultura in družba: 17.10 Lahka glasba; 17.32 Crash: 18.00 Glasba: 18.30 Petkov koncert; 19.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14 30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro: 7.05 Ju tranji koledar; 7.15 Obvestila in reklame; 7.37 Kinospored. objave; 8.15 Nrjava sporeda; 8.30 Žaklju ček; 14.05 To smo mi — glasbena oddaja za mlade; 14.40 Svirac svi-ra, kolo igra — spored pesmi in plesov narodov in narodnosti Jugoslavije; 15.00 S polnimi jadri; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Kulturni relief; 17.10 Vaš telefon. naš mikrofon in zborovska sk'adba na vaš telefonski klic; 17.30 Primorski dnevnik RADIO 1 7.00. 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00. 7.15 in 8.40 Glasbena kombinacija; 6.44 Včeraj v parlamentu; 9.00 - 10.03 Radio tudi mi, glasbeno govorni program; 11.00 Jutranji variete; 12.U3 Ljube- | zen pomeni. . .; 13.15 Master; 14.28 | Vzgojna oddaja; 15.00 Poletna popoldanska srečanja; 16.10 Raliy; 16.30 Fonosfera; 17.03 Patchwork; 18.00 Glasba; 18.26 Golda Meir: iz Kijeva v Jeruzalem; 19.15 Jazz glasba; 19.40 Jaz, Toscanini; 20.40 Ona ni hotela, radijska povest; 20.35 Nocoj z. . .; 21.00 Operna glasba; 22.40 Srečanja s Tom Jo-nesbm; 23.03 Danes v parlamentu in Telefonski klic. RADIO 2 6.30, 7.30. 8.30, 9.30, 10.00. 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 17.30 18.30. 19.30 Poročila; G.OO - 8.45 Poletni dnevi: 9.'03 Radijska nadaljevanka; 9.32 Luna v vodnjaku: 11.32 Tisoč pesmi; 12.45->fciit parade; 13.41 Sound-Track, glasba in kino: 15.00 Nemogoči intervjuji; 15.42 Vsa vročina minuta za minuto; 19.00, 19.57 in 22.50 Stopimo Jkorak nazaj: 20.25 Krečanje z gledališčem; 22.20 Parlamentarna panorama. LJUBLJANA . 7.00, 7,30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. “ 12.00, 15.00, 20.00 Poročila: 7.10 Prometne informacije; 7.35 Vremensko poročilo za pomorščake; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov: 9.08 Z glasbo v deber dan; 9.30 'Glasbena pravljica: 9.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 10.05 11.00 Z radiom na poti; 11.05 - 11.35 Rezervirano za. . .; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 13.30 Kmetijski nasveti: 13.40 Pi- halne godbe: 14.00 Danes do 13. ure; 14.20 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam. ..; 14.50 Človek in zdravje: 15.05 Dve VVebrovi u-verturi; 15.25 Naši poslušalci če stitajo in pozdravljajo; 16.00 Do godki in odmevi; 16.30 Napotni za turiste: 16.35 Zabavna glasba: 16.50 Radio danes, radio jutri!: 17.C0 Vrtiljak: 18.00 Studio ob 18. uri; 19.00 Pojemo in godemo; 19.30 S knjižnega trga; 20.25 Obvestila in zabavna glasba: 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z Blej skim kvintetom: 21.00 Uganite, pa vam zaigramo.. .; 22.05 Oddajo o morju in pomorščakih: 23.25 Iz naših sporedov: 23.30 Besede in zvo-ki iz logov domačih: 00.05 Lirični utrinki: 00.10 Petkov glasbeni mozaik; 1.05 - 5.30 Nočni program. IZ DNEVNIKA PROF. DIEGA DE HENRIDUEIA FAŠISTIČNO POBIJANJE HT" IN POŽIGANJE V BRKINIH S Zm ŽE V APRILU LETA 1942 I. ?• Ustreljen v glavo brez milosti in sem nadaljeval sam Nameraval sem posredovati temu fašistu se nadaljnja pojasnila, ko je spet interveniral že omenjeni gospod Simon-cini (Simončič) in še enkrat pojasnil fašistom, da sem jaz (Henriquez - op. pisca) njemu znani oficir milice* (torej fašistične milice - op. pisca), izvedenec v vojaških zadevah, ki se nahaja tu predvsem zaradi teh. Zato so mi rekli — tako da gospod (Simončič) kot že omenjeni fašist — da smo s tem, ker smo šli v štirih tja, veliko tvegali, da postanemo predmet represalije s strani upornikov (ribellov oz. partizanov - op. pisca). Svetovali so nam, naj bi ostali z njimi in se pozneje tudi z njohovimi tovornjaki odpeljali. Odgovoril sem jim, da ne moremo ostati z njimi iz naslednjih ra/logov: predvsem sem moral nadaljevati z delom na mojem itinerarju, za katerega so me zadolžili predpostavljeni; potem,, če ostanemo le v štirih, je več možnosti. da nas bodo partizani napadli. Z naše strani pa je prav boj zaželen. In, končno, za nas vojake smrt ni veliko zlo... Fašisti so sprejeli te moje trditve (besede) z občudo- vanjem. Zato sem jih ponavljal tudi pozneje — vsakokrat, ko so mi spet svetovali, naj bi zaradi nevarnosti ostal z njimi. Odtlej se niso več sovražno vedli do nas. Medtem sem se napotil proti središču vasi, kjer se je zbrala večina fašistov. Pridružil se mi je neki fašist v črni uniformi, ki je imel rdeč obraz, iz njegovih oči pa je žarel dokaj čuden, tuj izraz. ReKel mi je, da se je na Ostrožnem brdu srečal z nekim Slovencem, ki je odklonil, da bi govoril (hotel je reči, da bi odgovarjal na njegova vprašanja), zato ga je ubil s pištolo; toda takoj se je popravil in dodal, češ, da mu je rekel, da ga bo ustrelil, če ne bo hotel govoriti, ker da so ga aretirali in ga vodijo s seboj kot jetnika. Toda pozneje, ko som jih pri Žagarju videl odhajati, nisem opazil, da bi vkrcali na kamion kakšnega aretiranega kmeta. (Fašist se je Henriquežu zlagal, ker se tudi na Ostrožnem brdu tega ni nihče spominjal (op. pisca). Str. 1033: Ko sem prišel v sredo vasi, sem opazil, da so mnogi fašisti sedeli, drugi so mirno stali. Medtem sem tudi opazil prihajau enega od že omenjenih mladincev v uniformi (avangardista); spremljali so ga nekateri fašisti, ki so vpili nad njim. Tedaj sem zvedel, da je ta mladinec zažgal neko hišo na Suhorju in da so ga drugi fašisti okregali zato, ker je zažgal eno izrHed tistih hiš, za katero ni bil dan ukaz za njeno uničenje. Ni se končalo le z vpitjem, pač pa je neki starejši fašist pristopil k mladincu in mu prisolil dve zaušnici. (S tem naj bi bila popravljena napaka tega nediscipliniranega pobalina). Nekaj fašistov se je medtem pripravljalo, da zrušijo velika zaprta vhodna vrata na neko dvorišče tam blizu, kjer so stali. Vendar so se pred tem vzdržali, ker je prišel neki kmet in se na vso moč potrudil, da je šel po ključ. Glede vojaške obleke oz. kovčka je bil incident kmalu poravnan, ker je bilo medtem sporočeno, da uniforma pripada nekemu domačinu, vojaku na dopustu, toda nekateri fašisti so medtem trdili, da so prav ti vojaki (do-pustniši), ki posojajo upornikom (partizanom - op. pisca) svoje uniforme, toda ugovor ni bil sprejet in ni povzročil posledic. Eden izmed mojih vojakov mi je povedal, da je opazil lastnika uniforme, ki se je javil fašistom v civilu in jih s svojimi pojasnili prepričal, da je uniforma njegova. (Anton Volk - Botegarjev in Franc Volk - Jogadnikov sta mi 2. 8. 1981 zagotovila, da je bila uniforma last Ivana Volka - Jagodinkovega, ki je bil tedaj na dopustu in so ga fašisti oklofutali, ker hodi v civilni obleki, (op. p.). Str. 1«3I: Zdi se mi medtem, da so nameravali fašisti, ko smo odšli iz Ostrožnega brda, še požigati hiše, ker je neki fašist med potovanjem spraševal, če je ostalo še kaj bencina, ker je najbrž domneval, da so vsega porabili na Ostrožnem brdu. Drugi fašisti so mu takoj zagotovili, da ga je ostala še kaka steklenica. Str. 1034: Ni mi uspelo ugotoviti, ali so bile hiše požgane kar tako venske izseljenske matice Stane Kolman, ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar i in drugi. Navzoči so bili tudi predstavniki izseljenskih matic iz Jugoslavije, predstavniki zamejskih Slovencev, med katerimi naj omenimo pred sednika SKGZ Borisa Raeeta in tajnika Zve z» slovenskih organizacij na Koroškem Feliksa Wieserja ter ameriški veleposlanik v SFRJ David Anderson. Življenje in delo Louisa Adamiča je orisa la predsednica odbora za obeležitev 30-letni ec pisateljeve smrti in članica predsedstva SR Slovenije Vida Tomšič, ki je v uvodu svojega govora dejala: »Vedno, kadar se spo minjamo osebnosti, dela in življenja Louisa Adamiča, ameriškega in slovenskega pisate lja,- publicista in javnega delavca, se nam širi pogled v njegov obsežni življenjski opus, bogati naša lastna misel in potrjuje spoznanje o njegovi pomembnosti za Slovence, za vse narode Jugoslavije, za Združene države Amerike in za sodobni svet.* Govornica je nato orisala Adamičevo delo v Ameriki in njegovo vlogo med priseljenci različnih etničnih skupin in poudarila njegov boj za enakopravnost med ljudmi različnih narodov in ras: »Ze pred petdesetimi leti,* je dejala Vida Tomšič, »je postavil kot osrednje vpra sanje boj za sožitje ljudi raznih ras, naeio nalnosti in jezikov, tako v deželi, kjer se je nastanil in deloval, kot tudi v svetu, zave dajoč se. da je to obenem tudi boj za nove pravice delavstva, za nove družbeno - ekonomske odnose. V boj za enotnost v raz ličnosti in različnost v enotnosti, za zavest, da je vsaka asimilacija nasilje, je vključil svoj umetniški navdih.* Tu se je govornica zaustavila ob Adamičevem obisku v domovi no, ki je pomenil za pisatelja nova odkritja. V Sloveniji se je srečal z Župančičem, Klop Čičem, Kidričem in Kardeljem. «Sam in z njihovo pomočjo je v stari domovini Adamič ugotovil težke nacionalne in socialne proble me dežele,* je nadaljevala govornica, »in od krival resnico o brutalnosti policijskega režima v času kraljeve diktature.* Te svoje u gotoritve je Adamič zapisal tudi v nekaterih svojih knjigah in jasno občutil potrebo po revolucionarnih spremembah. Prav zato se je Adamič, je nadaljevala i Vida Tomšič «z Vkem žarom postavil na stran osvobodilnega boja, boja za zmago rejnice* in opozarjal na vlogo, komunistov in Tita na čelu vseh progre- sivnih sil. Govornica je tu poudarila Adami-, čev boj proti fašizmu, omenila njegovo znamenito korespondenco s Titom in njegovo izjemno dejavnost v boju za pravične meje nove Jugoslavije. «Ob tem velja omeniti,* je pred drugim dejala, »kako se je zavzemal za to, da naj bi bodoče sožitje med Jugoslavijo in Italijo slonelo na tradiciji skupnega bo ja jugoslovanskih in italijanskih partizanov proti fašizmu — brez vmešavanja velikih sil.* Vida Tomšič je nato orisala Adamičev boj za mir v svetu, njegova prizadevanja za koeksistenco med velesilama in njegova grenka opozorila na nevarnosti hladne vojne, ki se je po drugi svetovni vojni, začela nevarno razraščati. V tem smislu, je zaključila govornica, je Adamiču «primer Jugoslavije in njen boj za neodvisno, samostojno pozicijo, za lastno pot v graditvi socializma tudi v svetovnem merilu pomenil potrdilo nje govih pričakovanj v spodbudo in pomemben korak k izoblikovanju sveta, za kakršnega se je z vsem svojim delovanjem angažiral. In v tem boju je tudi izgorel.* Govoru Vide Tomšičeve je sledil kulturni program z nastopom orkestra Slovenske filharmonije in recitacijami odlomkov iz Adamičevih del. Brani odlomki so potrdili Adamičeva prizadevanja za mir in pravico, nje govo zvestobo do dežele, v kateri je- živel . ' in pa njegovo veliko ljubezen do rodije zemlje in domovine. A. M. Organizacija združenih narodov je proglasila leto 1981 za mednarodno leto handikapiranih in tako dala pobudo za veliko akcijo informiranja svetovne javnosti o življenju in vsakdanjih problemih ljudi, ki trpijo za telesnimi motnjami. Naša družba je namreč vse prevečkrat neobčutljiva do vprašanj sočloveka, ki sta mu narava žili nesreča prizadeli fizično napako, čeprav bi se lahko vsako izmed nas mnogo koristnega naučil in pridobil od vsakdanjega in družabnega življenja ljudi, ki so jim družbene ustanove zaprle vrata ter jim tako prepredle normalno življenje. Italijansko združenje slepcev se že več kot šestdeset let aktivno bori proti družbeni emargi-naciji slepcev in je pri tem doseglo zavidljive rezultate. V naši deželi je v to organizacijo včlanjenih nad 2.000 popolnoma in ne popolnoma slepih tržaška sekcija združenja pa šteje približno 700 članov. Temeljni namen združenja je vključevanje slepcev v normalni ritem življenja, medtem ko splošna vprašanja socialnega skrbstva in zdravniške oskrbe pripadajo sedaj državi in javnim ustanovam, kot to predvidela nedavno izglasovana zakonodaja. Tudi italijanski parlament se je namreč pred kratkim odločneje zavzel za probleme slepcev in uresničil nekatere obveze, ki so bile v drugih državah že vsakdanja praksa. Gre v prvi vrsti za vključevanje slepcev v delovne procese in v proizvodnje, kar .je bistvene važnosti za ljudi, ki nočejo biti v breme skupnosti ampak se hočejo po svojih zmogliivostih sami vzdrževati in se tako imeti za aktiven del družbe. Na posredovanje tržaške sekcije Italijanskega združenja slepcev je sedaj v našem mestu in v pokrajini aktivno zaposlenih 70 slepcev in kot so nam povedali odgovorni je upati, da se bo to število v bližnji bodočnosti še povečalo. Od teh so skoraj vsi zaposleni v javnih ustanovah ali podjetjih, medtem ko zasebniki doslej niso še pokazali večjega zanimanja za vključevanje slepcev v produktivne procese. Več kot polovica teh ljudi opravlja poklic telefonista. ostali so pa zaposleni kot uradniki, fizioterapevti in učitelji na šolali. Tržaška sekcija Italijanskega združenja slepcev, ki jo je ustanovil neutrudni odvetnik Roberto Ker-vin (sedaj predseduje vsedržavnemu vodstvu te organizacije), pa ne deluje samo na področju aktivnega vključevanja slepcev v delovno o-kolje, ampak razprostira svojo de javnost tudi na rekreacijo in na kulturno osveščenost svojih članov. Organizacija razpolaga z zelo dobro založeno knjižnico (knjige :-o seveda natiskane v Braillovi pisavi) in z okusno opremljenimi prostori, kjer se lahko slepci redno združujejo in preživijo nekaj časa skupaj. Na razpolago imajo klavir in razne družabne igre, do katerih v normalnih pogojih žal ne bi imeli dostopa. Pred kratkim je združenje ustanovilo tudi lastno službo taksijev. ki služijo predvsem ostare lim slepcem za najnujnejše opravke in za redno obiskovanje sedeža združenja. Kot nam ie povedal tajnik trza ške sekcije Antonio Pinto, na aktivnost in prizadevnost združenja bosta prišli v polni meri do izraza samo takrat, ko bo javnost razumela in na zlasti sprejela v svojo sredo slepce kot ljudi, ki kljub fizični napaki, lahko prispevajo svoj aktiven doprinos k napredku družbe. Deželna ustanova ESA za razmah obrtništva Te dni .je zasedal nori upravni svet deželne ustanove za razvoj o-brtništva ESA, da bi proučil pobude za pripravo proračuna in delovnega programa za leto 1982. Glavno poročilo je podal predsednik ustanove Di Natale, ki je naglasil nujo po vnovičnem zakonu dejavnosti ESA v vsej Furlaniji -Julijski krajini, potem ko jo je potres iz leta 1976 občutno zavrl. Di Natale je potrdil veljavnost o-srednjih ciljev ustanove, ki so: tehnična pomoč: podjetjem; spodbujanje tehnološkega izpopolnjevanja in proizvodnosti: trgovska oskrba: razvoj umetniških dejavnosti: po- speševanje zadružniškib oblik d?" lovan.ja; sodelovanje obrtniških podjetij na sejmih in razstavah, morebitno odprtje novih prodajnih enot; pritegovanje mladih k obrtniškemu delu: prizadevanje za iz-boritev izdatnejših finančnih sredstev iz javne (deželne) blagajne, ponovno financiranje deželnega zakona 49 (1978) o nujnih ukrepih z« podpiranje proizvodnje, itd Po živahni debati, ki .ie sledila predsedniškemu poročilu, so svetovalskim komisijam poverili sestavo delovnega programa, ki naj v skladu z deželnim razvojnim načrtom omogoči obrtništvu ies učinkovit razvoj. • Tržaška pokrajina je raz] pisala natečaj za zasedbo enega mesta višjega upravnega uradnika. L; strežne prošnje je treba nasloviti na vodstvo pokrajine, ki je na raz polago tudi za vse informacije, najkasneje do 15. oktobra. ................ Pismo uredništvu O radijskih in TV programih Spoštovano uredništvo! Že več časa sem se hotela obrniti na Vas. Doma sem z Notranjskega, že več časa pa živim v Trstu pri sestri, ki je sama in bolna. Televizije nimava, zato pa veliko poslušava radio. Opažam, da so se v zadnjih poletnih mesecih nekatere oddaje popravile. Posebno zjutraj niso več tako suhoparne, včasih zgolj naštevanje podatkov in datumov. Posebno ena oddaja mi je zelo všeč, na sporedu je ob sredah zjutraj. Z veseljem sva s sestro poslušali prijetno kramljanje mlade »avtorice*, če tako lahko rečem. Kar mi je pri tej oddaji posebno všeč, so literarni vložki, pristne humoreske sodobnih slovenskih avtorjev. Take literature je v radijskih oddajali postaje Trst A vedno premalo. Še na nekaj bi Vas rada opozoi-ila. če dovolite. Spored radijskih in televizijskih oddaj je v vašem dnevniku prava zmešnjava. Mislim, da ga takega dobite od odgovornih, ker je tudi v ostalem kra 'evnem slovenskem tisku enak. Ali ne bi lahko, recimo. enkrat tedensko sestavili obširnejšo prilogo kot na pi-imer to delate z občasno prilogo o kulturnih dogodkih? Opremili bi jo lahko z imeni izvajalcev, morda s kakšnim krajšim komentarjem in intervjujem, da bi poslušalec že vnaprej vedel, kai bo čez teden poslušal. Oprostite, če se obračam na Vas, ki nimate z radiom direktnega o-pravka. Rada bi. da bi moje pismo obiavili in da bi mi morebitne težave s tem v zvezi objasnili. Zahvaljujem se Vam in vas pozdravljam bralka Marija Novak Spoštovani bralki se zahvaljujemo za pismo, pojasnilo pa ji seveda damo lahko ■samo kar zadeva rtast radijske in televizijske sporede. Sami se zavedamo, da so v njih večkrat netočnosti in da so tudi vsebinsko večkrat pomanjkljivi. Bralka sama je že ugotovila, kje je vzrok. Sporede prejemamo vnaprej in jih zaradi tehničnih razlogov v tiskani, poslavljamo že v popoldanskih u' rah. Včasih, a ne vedno, pridejo v poznih večernih urah popravki, toda takrat je za uredništvo, spet iz tehničnih razlogov, že prepozno, dobi jih vključili v programe. Tako se pač dogaja, da je objavljeno eno, v resnici pa je potem na programih nekaj drugega. O tem, da bi uvedli tedensko P,',' logo za radio in televizijo, smo P uredništvu že razmišljali, vendar nam. težave v tiskarni in tudi velikt stroški, ki so s tako prilogo povezani, tega za zdaj ne dovoljujejo. lde' je pa vendar nismo opustili in upamo, da jo bomo lahko uresničili. Uredništvo Pismo repenlabrskili staršev Spoštovano urednišlt o. Starši otrok 11. razreda osnovne šole Alojz Gradnik — Repentabof ne pošiljamo otrok k pouku, ker pristojni šolski organi niso ustregli naši prošnji po zamenjavi učiteljice. Že meseca maja smo odpisani obvestili bodisi didaktična ravnateljstvo, kot tudi skrbništvo, da imamo resne pomisleke glede učnih in vzgojnih sposobnosti dodeljene učiteljice. Skrbništvo je P°, slalo zadnja dva dni lanskega šolskega leta inšpekcijo. H pa ni mogla priti do nobenih zaključkov-Skrbništvo in ravnateljstvo sta na"1 staršem ustno predlagala, naj bomo uvidevni in naj eventualno P?' čakamo še do naslednje inšpekcije-Ker gre pri tem gre za otroke. ** so že v lanskem šolskem letu zelo malo pridobili in so večkrat meti ah učno moč, nismo starši oripraV' lieni zamuditi še eno šolsko let? ob ponovnem izmikavanju vristcl-nih šolskih organov glede kompetence vri dodeljevanju raz-ednv na šolah. Marucelli Sonja. Ravbar Nadja. Križman Božic?' Ravbar Ljubica. Grizooic Neda, Zenic Marta. Cah-ciani Ljudmila, Ravbar . Sonia V sodelovanju z NAJBOLJŠIMI KRZNARJI SEVERNE ITALIJE PITASSI rorivG STILE TRST — KORZO ITALIJA 2 predstavi KRZNA PRET - A - PORTER V IZREDNI KOLEKCIJI VSA KRZNA IMAJO GARANTNI LIST VELIKA IZBIRA OMOGOČA KLIENTOM NAKUP -► od 240.000 lir daue ◄— JOPE PODLOŽENE S KRZNOM USNJENE HLAČE • a • • ■ ••■■••••t po 290.000 lir po 135.000 lir TO JE EDINSTVENA PRILIKA OB ODPRTJU Cenjenim damam poklonimo posebno darilo ------> OGLEJTE Sl IZLOŽBE i------------------ -► UGODNI POGOJI PRI ODPLAČEVANJU 4-