Poftnhta plačana v gotovini Slav. 135. V Ljubljani, četrtek 15. junija 1939. dana Mn t*- Leto IV Angleški odgovor na japonsko blokado H TSAtirinBI Novc carine na japonsko blago, povečana podpora W I IVilVIllll Kitajcem, prepoved prometa japonskih ladij z angleškimi lukami na Daljnem vzhodu London, 15. jun. o. Angleška vlada je sklenila izdati daljnosežne gospodarske in druge ukrepe proti Japonski, če Japonci ne bodo sprejeli njenega predloga za mirno ureditev vprašanja o an^ gleškem predelu v Tientsinu, katerega so Japonci včeraj obkolili in začeli izvajati nad njim zaporo. V angleški in francoski četrti tega mesta prebiva 4000 Angležev, 3000 Francozov in 45.000 Kitajcev. Japonci trdijo, da so se v angleško četrt zatekli štirje Kitajci, ki so umorili nekaj japonskih vojakov. Po angleškem mišljenju pa ta zadeva ni tako pomembna, da bi opravičevala blokado in morda celo zasedbo angleškega mestnega predela. Če Japonci ne bodo prenehali z zaporo, so nkrepi, ki jih Anglija pripravlja proti Japonski, naslednji: 1. Določila bo nove uvozne carine za japonsko blago, ki prihaja v angleške kolonije na Daljnem vzhodu, s čimer bo japonsko gospodarstvo silovito prizadeto; 2. Prepovedala bo japonskim ladjam promet z vsemi velikimi angleškimi pristanišči na Daljnem vzhodu; 3. Omejila bo uvoz japonskega blaga v Anglijo; 4. Povečala bo denarno in gospodarsko pomoč Kitajski. Vojaških ukrepov za zdaj angleška vlada ni Izdala nobenih, ker upa, da bo to vprašanje z Japonsko vendarle uredila po mirni poti. Pač pa ima poveljstvo angleškega vojnega brodovja na Daljnem vzhodu pooblastilo, da vsak trenutek lahko ukrene vse, kar se mu zdi potrebno za varstvo angleških koristi. Pariz, 15. jun. o. Tudi francoski tisk se danes bavi skoraj samo z dogodki v Tientsinu in poudarja, da je Japonska z začetkom zapore storila prvi korak za odpravo pravic, ki jih uživajo An- Sodelovanje med nami in med Italijo Belgrad, 15. junija, m. Belgrajski gospodarski krogi pripravljajo ustanovitev posebne jugoslo-vansko-italijanske trgovinske zbornice. Po drugi Btrani po v Italiji pripravljajo ustanovitev itali-jansko-jugoslovanske trgovinske zbornice. Sarajevo, 15. junija, m. V proetorih tukajšnje trgovinske industrijske zbornice je bil ustanovljen italijanski jugoslovanski klub. Angleške vesti o nemških vojaških pripravah na Slovaškem in nemški odgovor nanje Angleški listi, zlasti »Times< in »Daily Herald«, za njima pa francoski, so včeraj prinesli presenetljive vesti o tem, da je Nemčija po sestanku slovaških ministrov s Hitlerjem, začela pošiljati izredno močne vojaške oddelke na severno slovaško mejo proti Poljski, kjer je po pogodbi, sklenjeni 23. marca, dobila pravico delati vojaške utrdbe po vrhovih Karpatov. Angleški listi trdijo v zvezi s temi vestmi, da namerava Nemčija storiti nepričakovane korake proti Poljski. S tem, da zbira svojo vojsko ob elovaško-poljski meji, pripravlja klešče proti poljski Slezi ji, kjer je središče vse poljske težke industrije, katero naj bi v ugodnem trenutku napadla s treh strani: iz Prusije, iz Češke in iz Švedske. Angleški listi ta poročila opirajo na izjave popotnikov, ne na kake uradne ali pa polurane vesti angleške vlade. Napovedujejo tudi v senzacionalni obliki popolno zasedbo Slovaške po nemški vojski in novo delitev slovaškega ozemlja med Madžarsko in Nemčijo. Meja med madžarskim in nemškim delom Slovaške naj bi potekala tam, kakor je potekala nekdanja ogrska meja. Tisti del Slovaške, ki bi_ prišel pod Nemčijo, bi dobil v nemški državi položaj protektorata, kakor ga imata Češka in Moravska. Nemška vlada je Madžarski že predlagala načrt za tako delitev. Ni mogoče ugotoviti, ali je kaj resnice temi nepričakovanimi vestmi o Slovaški, ko prav zadnje čase vse uradne izjave pričajo o dobrem razmerju med Slovaško in med Nemčijo. uDa«a*n]e nemško časopisje na prvih straneh odločno zavrača trditev angleških in pa francoskih listov, ki so pisali, da se zbirajo nemške čete ob nemško-slovaški in ob nemško-poljski meji. Te trditve nemško časopisje imenuje nesramne laži. »Angriff« meni, da imajo te trditve v angleškem časopisju jasno težnjo, da bi prisilile Sovjetsko Rusijo k čimprejšnji sklenitvi pogodbe * Anglijo. 0 poročilu, da nemške čete kopljejo rove na poljski loji, poroča »Nacht-nusgabec, da francoskemu vojnemu ministrstvu očitno še ni znano, da delajo Nemci ne le jarke, temveč celo utrdbe na vzhodni meji in da so te utrdbe ne razlikujejo dosti od onih na zahodu ob francoski meji. >Angriff< Pige: >Mi se v resnici ne zadovoljujemo samo Z nekaj rovi zaradi vojaške nevarnosti na vzhodu. To pa zaradi angleške politike ob-koljevanja in poljske mobilizacije.« Glede »zbiranja nemških čet na slovaški meji< pa »Naehtausgabe« pravi, da je to poročilo angleškega časopisja nesramna laz. Tudi »Lokal Anzeiger« se sprašuje, ali ofenziva s takimi lažmi pomeni oriurave za sklenitev obkoljevalne fronte. glija, Francija in Amerika na Kitajskem. Čeprav Anglija in Francija želita to zadevo urediti mirno ter ohraniti dobre odnoeaje z Japonsko, vendar ne bosta pustili nobenega napada na svoje pravice in na svoj ugled. Japonci naj o tem ne dvomijo, pa naj so nagibi, ki so jih vodili do ukrepov proti angleško-francoskemu mestnemu delu v Tientsinu kakršnikoli. Listi se sprašujejo, če ni Japonska tega sto- rila po nasvetu Italije in Nemčije, ki hočeta pritiskati na Francijo in Anglijo tudi s pomočjo svojega azijskega zaveznika. Po drugih razlagah naj bi Japonci začeli zaporo v Tientsinu iz propagandnih razlogov, ker hoče vojna stranka pridobiti na ugledu med Japonci samimi, kjer se oglaša vedno večje nezadovoljstvo proti dolgi vojni na Kitajskem, ki uničuje japonske gospodarske moči. Vesti 15. junija Bolgarski tisk o potovanjih romunskega zunanjega ministra: Bolgarija bi takoj vstopila v Balkansko ZVCZOf če bi Romunija vrnila Dobrudžo Sofija, 15. jun. m. Bolgarski politični krogi so z v6o pozornostjo zasledovali razgovore, ki 6ta jih imela v Ankari turški in romunski zunanji minister. Tudi bolgarski listi so o teh razgovorih objavili obširna poročila. Do zdaj so se vzdrževali vsakih razlag. Iz Londona 60 pa sinoči prispele v Sofijo vesti, da sta angleški poslanik v Ankari in turški zunanji minister Sarad Zoglu storila vse, da bi romunskega zunanjega ministra Gafenca pripravila do tega, da bi Romunija vrnila Bolgariji južno Dobrudžo kot pogoj za vstop Bolgarije v Balkansko zvezo. Če bi Romunija Bolgariji res vrnila južno Dobrudžo, bi Bolgarija takoj _ vstopila v Balkansko zvezo, toda samo pod pogojem, da ne bi bila vezana nikjer izven Balkana. V zvezi s temi razlagami so se začele znova razširjati vesti q potovanju predsednika vlade in zunanjega ministra Georgija Kjoseivanova v Berlin. Nekateri trdijo, da bo Kjoseivanov odšel v Berlin 17. t. m. Te vesti pa je zunanje ministrstvo zanikalo. Namen te poti naj bi bil, Bolgarijo odvrniti od vstopa v Balkansko zvezo. Carigrad, 15, jun. m. Turški politični krogi pripisujejo velik pomen Gafencovega obiska v Ankari ter poudarjajo željo, izraženo od vseh strani, da bi se po njej povečala in ojačila Balkanska zveza. Obe strani mislita pri tem na Bolgarijo. Pristop Bolgarije k Balkanski zvezi pa je odvisna od znanih okolnostih. Zato zdaj Gafencu potuje v Atene, kjer bo imel razgovore tudi z grškim predsednikom vlade in zunanjim ministrom Mctaxasom. Po odhodu romunskega zunanjega ministra Gafenca iz Turčije poudarjajo turški krogi, da sta oba zunanja ministra precejšen del svojih razgovorov posvetila tudi obrambi Črnega morja. S tem sta poudarila važnost angleških poroštev Romuniji in angleško-turškega sporazuma. Vesti o pripravah za vstajo na Češkem London, 15. 'juni ja, o. »Times« poroča iz Prage. da je zadnje dni opažati kredno živo delovanje nemških oblasti na Češkem in na Moravskem. Iz njega sc da sklepati, da pripravljajo tam kaj izrednega. Tako so železniška ravnateljstva v Pragi in Pardubicah dobila sinoči zapoved, da morajo biti vse uporabne lokomotive od nocoj dalje pod paro do nadaljnega. Ceste iz Brna v Olomuc in Iglavo so zaprte za vsak civilni promet danes, jutri in v soboto. Vsi veliki praški hoteli so rezervirani za višje nemške policijske uradnike, ki prihajajo iz Berlina. 'Nemški vojaški in policijski častniki, katerih žene žive v Pragi, so dobili povelje, naj družine takoj pošljejo v Nemčijo. Po poročilu tega angleškega lista utemeljujejo nemški krogi vso to razgibanost z razlogom, da so baje Čehi pripravljali vstajo in poboj Nemcev v Pragi in drugih večjih mestih. Uradno poročilo o turško romunskih posvetih Ankara, 15. jun. o. O obisku romunskega zunanjega ministra Gafenca v Turčiji je bilo izdano naslednje uradno poročilo: Obisk romunskega zunanjega ministra je spet potrdil globoko prijateljstvo med turškim in romunskim narodom ter soglasnost v vseh vprašanjih. Razgovori med obiskom so potekali v popolnem zaupanju in sta zunanja ministra obeh držav med njimi ugotovila, soglasnost o edinstvu, neodvisnosti in miroljubnosti politike^ Balkanske zveze. To zvezo smatrata obe državi za orodje bratstva in skupnega nastopanja do sosednih držav, ki je neobhodno potrebno z red in mir na Balkanu ter vedno potrebnejše za mir v Evropi. Ameriška davkarija lovi filmsko zvezdo Newyork, 15. jun. o. Slovita filmska igralka Marlena Dietrichova, ki je pretekli teden dobila ameriško državljanstvo, se je včeraj z možem in hčerko vkrcala na francoski parnik »Normandie«, da bi odpotovala v Francijo. Nekaj minut pred odhodom parnika so davčni uradniki nenadno zaplenili 34 kovčegov filmske zvezde z utemeljitvijo, da mora plačati Dietrichova 248.000 dolarjev zaostalih davkov. Čeprav je igralka zatrjevala, da je vedno plačala vse davke, se davkarija ni dala preprositi. Filmksa zvezda je morala pustiti davkariji kot poroštvo vse svoje dragocenosti, vredne nad 100.000 dolarjev, šele potem se je mogla s kovčegi odpeljati proti Evropi. Sefa kmetijskih zbornic v Belgradu Belgrad, 15. junija, m. V prostorih srbsko kmetijske družbe se bo danes nadaljevala konferenca zastopnikov kmetijskih zbornic iz vse države. Tudi na današnjem zasedanju bodo obravnavali vsa vprašanja, ki se tičejo kmečkega^ stanu: cene za pšenico, cenene kredite, povišanje cen živini in ostalim kmetijskim pridelkom ter znižanje čeme sladkorju Končno bodo udeleženci konference načeli tudi vprašanje o ustanovitvi Zveze kmetijskih zbornic, ki bo imela svoj sedež v Belgradu. Ljubljansko kmetijsko zbornico zastopajo poslanec Steblovnik, glavni tajnik poslanec dr. Lavrič ta tajnik dr. Franc Perger. Darujte za VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja, ki bo v Ljubljani od 25. do 30. lulija 1939 Angleški tečaj za dekleta, ki pojdejo v Anglijo, se prične nocoj ob 8 pri uršulinkal* Šport v zadnji minuti Mesto meddržavne lahkoatletske tekme med Francijo in Italijo bo v Parizu na stadionu Jean Bouin v nedeljo dne 18. ijunija lahkoatletska tekma med pariško reprezentanco in med lahkoatletsko reprezentanco province. Nedeljsko meddržavno tekmovanje, ki bi moralo biti v Benetkah, so odpovedali Italijani. Nekaj novih pravil in nekaj izpremeinb je uvedla na svojem zadnjem zasedanju v Leedsu mednarodna federacija rugbyja. Nogometna reprezentanca nekdanje Avstrije bo igrala v Ziirichu s švicarsko nogometno reprezentanco. Za to srečanje so si zlasti mnogo prizadevali Avstrijci, ki so naprosili nemški športni strokovni urad za dovoljenje. Tekma je določena za 25. junij. Stanje golfskega turnirja za prvenstvo Francije je naslednje: Dauge 87 in Estable 96, Hausse-guy 83 in Gash 73. Michaud 79 in Verdier 77, P. Hauesguy 83 in Barrau 83, Gobert 78 in Sauba-ber 73, Cintira 86 in Finiguer 85, Glerno 79 in Morisot 89, Lot h 83 in Laloup 95, Phillipon 83 in Bagneux 81, Botcazou 83 in Boucheron, lanski prvak, 89. Letošnje prvenstveno tekmovanje izredno ovira močno deževje, ki je pokvarilo teren. Madžarski zunanji minister grof Czaky je včeraj govoril na seji poslanske zbornice ter dejal, da je Madžarska ponudila Romuniji sporazum glede madžarske manjšine, a Romunija tega predloga ni sprejela. Madžarska bo storila vse, kar bi moglo dvigniti medsebojno zaupanje med njo in med Jugoslavijo, je dejal regent Horihy včeraj v začetnem govoru pred poslansko zbornico. Bivši predsednik Karpatske Ukrajine msgr. Volo-šin je bil včeraj sprejet v Pragi pri protek-torju Neurathu in pri predsedniku češke vlade Eliasu. Vse japonsko časopisje obširno poroča o blokadi angleško - francoskega predela v Tientsinu in pravi, da je angleških in francoskih pravic v tem mestu za vselej konec. Ameriška vlada meni, da je japonski korak v Tientsinu samo začetek nadaljnih ukrepov, če bodo velesile odnehale topot, naj se pripravijo še na kaj hujšega. Včeraj so pokopali v Nachvodu češkega policista, Mllllerja, ki ga je pred nekaj dnevi ustrelil nemški stražnik. Pogreba so se udeležili tudi zastopniki nemškega policijskega mesta, ki so v imenu poveljnika nemške policije položili na krsto venec. Predsednik japonske vlade Hiranuma, vojni in zunanji minister so na včerajšnjem sestanku sklenili, da bo Japonska nadaljevala s svojimi ukrepi glede tujih mestnih predelov po večjih kitajskih središčih. Poljsko-nemško trgovsko zbornico so ustanovili v Varšavi včeraj. Zastopala bo poljske gospodarske koristi pri trgovini z Nemčijo. Angleški posebni odposlanec v Moskvi Strang je bil danes v družbi angleškega poslanika sprejet pri sovjetskem zunanjem ministru Molotovu ter imel z njim prve posvete glede sporazuma med Rusijo in Anglijo. Ob 16 letnici žalostne smrti Aleksandra Stambo-liskega in 15 letnice smrti poslanca Petka Petkova je včeraj na sofijskem pokopališču duhovščina opravila žalne molitve. Navzočni so bili številni prijatelji in somišljeniki obeh pokojnikov. Po obisku nemškega notr. ministra dr. Fricka bo jutri prispel v Budimpešto šef nemškega tiskovnega urada dr, Otto Diettrich ter bo imel v soboto predavanje o organizaciji nemškega tiska. V angleški tovarni vojaških letal blizu Liverpoola je stopilo v stavko 5000 delavcev. Stavkati so začeli zato, ker je bil odpuščen en delavec, osumljen zveze z nemškimi vohuni. V to vohunsko zadevo je zapleten tudi nemški konzul v Liverpoolu. Naša križarka »Beograd« je včeraj dopotovala na uradni obisk v Napoli. Poveljnik italijanskih orožnikov general Moizzose mudi v Nemčiji in preučuje organizacijo nemškega orožništva, da bo tudi Italija svojo orožništvo uredila po njej, ker tako želi Nemčija. Italijanski vladar se bo danes v Genovi udeležil slovesnega sprejema italijanskih letalcev, ki se bodo vrnili iz Španije. Španski notranji minister Suner se je včeraj vrnil iz Rima v Barcelono, kjer so mu priredili navdušen sprejem. Po sprejemu je bila parada falangistov, pri kateri je korakala 110.000 članov te organizacije v Kataloniji. Ena prvih nalog nove madžarske poslanske zbornice bo sprejem zakona o ustanovitvi avtonomne Podkarpatije, je med drugim povedal v svojem govoru regent Horthy. Angleške oblasti so izgnale iz Palestine dva nemška časnikarja, ki 6ta imela predobre zveze z arabskimi vstaši. Naborne komisije v Angliji, ki so po zakonu o uvedbi splošne vojaške dolžnosti začele poslovati te dni, so doslej pregledale 18.000 mladih moških, od katerih jih je bilo 93% potrjenih. Angleški vojaški krogi so zaradi tega izredno visokega odstotka sposobnih zelo zadovoljni in ga pripisujejo splošnemu športnemu udejstvovanju angleške mladine. Francoska vlada je prepovedala uvažati v Tunis vse japonsko blago, ki nima posebnega zdrav- V Moravski Ostravi je pogorela največja judovska sinagoga z okoliškimi poslopji, ki so bila last judovske cerkvene občine. Predsednik republike Lebrun je sprejel v avdienco znanega odvetnika Moro Giafferia, zagovornika morilca Weidmanna, Odvetnik mu je izročil Weidmannovo prošnjo za pomilostitev. stvenega potrdila. Japonska trgovina je zaradi tega skoraj onemogočena. Angleški kraljevska dvojica je včeraj na kanadski bojni ladji »Skeena< priplula v mesto Char-lotetown, prestolnice ene najsevernejših kanadskih pokrajin. Vrhovni nadzornik angleške kopne vojske general Kirk je dobil vabilo finske vlade, naj uradno obišče Finsko. Njegovo potovanje je v zvezi s prizadevanjem, da bi si Anglija zagotovila za svojo obrambno zvezo sodelovanje, baltiških držav. Novo poljsko industrijsko središče so včeraj odprli v Stalovi. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik republike. Največji uvoz v Palestino izkazuje lani — Nemčija navzlic vsemu nasprotju do Judov, katerim Nemci še vedno veliko prodajo. Šele na drugem mestu pri palestinskem uvozu je Anglija, ki pa pokupi največ palestinskih pridelkov. Poljsko gospodarsko zastopstvo pod vodstvom polkovnika Koca je dospelo v London. Domnevajo, da bosta Poljska in Anglija pri tem obisku sklenili sporazum o posojilu 30 milijonov funtov za izpopolnitev poljske obrambe. V Turčijo je dopotovalo angleško vojaško zastop- stvo. ki se bo tam z vodstvom turške vojske posvetovalo o vojaškem sodelovanju med obema državama, kakor ga določa angleško-tur-ška zveza. Na prvo sejo madžarske poslanske zbornice včeraj so poslanci madžarskih narodnih socialistov prišli v uniformah, kar je vzbudilo veliko ogorčenje. Milijon dreves je izruval in polomil silovit vihar, ki je divjal pred nekaj dnevi po severni Škotski. Angleške čete so zasedle več vojaško važnih točk na arabskem polotoku, in sicer na tistem predelu, ki leži ob vhodu v Rdeče morje. Storile so to zaradi tega, da bi prehitele Italijane. Nemška vlada uradno zavrača vesti, po katerih naj bi bilo prišlo do atentata na vrhovnega poveljnika narodno socialističnih napadalnih oddelkov Ludzea. Prav tako zanikujejo vesti, da bi bili nasprotniki narodnega socializma v Gdansku med obiskom omenjenega poveljnika raztrosili ogromno letakov proti Hitlerju in Nemčiji, zaradi česar je bilo aretiranih več senatorjev in okoli 50 uradnikov v Gdansku. Italija in Nemčija naj se pridružita ameriškemu načrtu za splošni gospodarski sporazum. Če bosta svet delili v tako imenovane življenjske prostore zase, bodo druge države same po sebi morale organizirati gospodarsko obrambno fronto. Iz tega bi se nazadnje rodila samo vojna, zaradi česar Amerika upa, da bosta Italija in Nemčija njeno vabilo sprejeli. Tako je govoril ameriški zunanji minister Huil včeraj. Poveljstvo španske vojske je do zdaj demobiliziralo vsega okrog 250.000 mož. Vodja nemških narodnih socialistov t Gdansku Forster je včeraj odpotoval v Berlin na posvete o bodočem nastopanju narodnega socializma v tem mestu. Nemški poslanik v Varšavi je bil včeraj prvič po dolgih tednih sprejet v poljskem zunanjem ministrstvu in tam razpravljal o nekaterih tiskovnih vprašanjih. Poveljnik francoske pomorsko divizije v vzhodnem Sredozemlju, podadmiral Campertier je včeraj uradno obiskal Atene. 100.000 din za jeseniške mestne reveie fe velikodušno poklonil jeseniški rofak dr. Fr. S. Košmerl iz Chikaga — V zahvalo mu |e jeseniška občina podelila častno občanstvo Jesenice, 14. junija. Preteklo sredo sa dobile Jesenice odličen obisk svojega rojaka gospoda dr. Fr. S. Košmcrla, ešvetnika iz Čikaga v Ameriki. Po 57 letih, odkar je odšel kot študent t Jesenic v Ameriko, je prišel pogledat v svoj rojstni kraj in obiskat grobov« svojih staršev, ki počivata na 6tarem jeseniškem pokoipališču pri cerkvi. Namenil je je, da v spomin na biagopokojno mater go. Marijo Košmerl ustanovi sklad z 100.000 din za jeseniške ubožce. Oglasil se je v občinskem uradu, kjer ga je sprejel župan g. Markež in član občinske uprave g. A. Čufer ml. Gospod oktor se je zanimal za V6a vprašanja jeseniške občine, posebno glede mestnega zavetišča, katerega gradi jeseniška občina. V spremstvu obč, funkcijonarjev «e je podal k 'grobu svojih staršev, evgledal 6i je prenovljeno župno cerkev, o kateri se je zelo pohvalno izrazil. Odšel je na Pisarje, da si je do podrobnosti ogledal mestno zavetišče, g. župan pa mu ;e Jai točna pojasnila o stanju prepotrebnega poslopja. Mimogrede si je ogledal tudi kapelico na Plavžu in ctipil nov kip M. B., katerega kapelica dozdaj še ni imela. V petek, 9. junija je bila izredna seja ebčin-ekega odbora, na katerem je občinski odbor spre- £ Jel ustanovo in odobril ustanovno pismo. Istočasno je podelil občinski odbor g. dr. Košmerlu častno članstvo občine Jesenice za zasluge, ki si jih jo pridobil za Slovence v Ameriki in v znak hvaležnosti za ustvarjeno ustanovo. Ob prihodu g. dr. Košmerla v obč. posvetovalnico ga je g. župan pozdravil in nagovoril ter predstavil občinskemu odboru. Sporočil mu je soglasni sklep o imenovanju za častnega člana občine Jesenice in mu izročil album z fotografskimi slikami starih in novih Jesenic kot spomin na njegov rojstni kraj. Gospod dr. Košmerl se je za izkazano čast iskreno zahvalil. Po kratkem razgovoru je župan zaključi! izredna obč. sejo. Z ustanovo, ki jo je omogočil dobrotnik g. dr. Košmerl, je namenjena za preskrbo jeseniških revežev v mestnem zavetišču, zato sc mu jc g. župan zahvalil v imenu vseh občanom, to tembolj, ker je to prvi primer take ustanove jeseniške občine. Želeti je, da bi dala ta pobuda jeseniškega rojaka za enake ustanave tudi drugim premožnejšim Jeseničanom. Gospodu dr. Košmerlu želimo prav iz srca prijetno bivanje v lepi Gorenjski, kjer je bil nekdaj njegov dom. Ljubljana od včeraj do danes ,».In odprle so se nebeške zatvornice! Toliko dežja, kakor ga je padlo v zadnjih dveh dneh, že zlepa nismo dobili. Kako je bilo predvčerajšnjim ponoči in kakšna sta bila včerajšnji dan in noč! Človek si skoraj od doma ni upal, saj v takem ne zaleže ne dežnik ne »nepremočljivi« dežni plašč. Ploha je začela dopoldne, trajala vse popoldne in ponehala šele proti zgodnjemu jutru enkrat. Vode nevarno naraščajo Iz vseh krajev že prihajajo poročila, da vode stalno in naglo rastejo, tako da se je bati — če ne bo prenehalo deževje že v kratkem — novih, od prve še hujših katastrof. Reke in potoki so ponekod že prestopili bregove ter zalili bližnje travnike in polja. Se v Ljubljani vidimo, kakšne množine voda so se spustile z gričev. Ljubljanica stoji tako visoko, kakor že dolgo časa ni. Za tiste, ki se radi vozifo z letalom Tisti, ki se radi vozijo po najlepši prometni cesti, po zračni poti, naj si prebero tele vrstice: Dobili .smo obvestilo, da se je redni letalski promet z Zagrebom že začel. Ob 10.25 dopoldne letalo odhaja iz Ljubljane, ob 15.25 pa prihaja v Ljubljano. Letalski promet na progi Ljubljana— Sušak pa je ukinjen. Nesreče in poškodbe Nesreča nikdar ne počiva, praVi etarl pregovor. Dan za dnem prihajajo v ljubljansko bolnišnico novi ponesrečenci. Včeraj so bili v zdravljenje sprejeti tile novi: Jenko Franc, delavec iz Podgore, id se je pfe-ljal s kolesom, pa je padel in se hudo pobil, Pompe Rudolf, zaseb. uradnik, ki ga je vsiljiv nesramen in vročekrven krošnjar močno udaril po ohrazu, Kamnikar Ivan. mizarski pomočnik iz Ljubljane, ki si je pri delu poškodoval desno roko, Gril Franc, posestnik a vrha Sv. Nikolaja pri Kresnicah; Gril je popravljal kozolec, pa jo padel nanj tram in ga precej hudo poškodoval, Mohar Ivan, dveletni sinček bajtarja z Retja; Ivanček je padel s klopi ter si zlomil kluSnico, Gašperšič Francka, vdova po delavcu iz Železnikov, ki je padla ter si zlomila nogo in Kamnikar Alojzij, dveletni sinček zidarskega pomočnika iz Sneberij. Fantek je po nerodnosti prekucne gorečo petrolejko ter se pri tem prav močno opekel po obrazu. V bolnišnici naval kar nič ne poneha. Vsak dan 60 oglaša več kakor eto pomoči potrebnih. Maribor Mariborčani) Te dni je v Mariboru pričela prodaja tabornih knjižic in znakov. Pripravljalni odbor je s to prodajo začel, da bi bili Mariborčani pravočasno oskrbljeni s tabornimi znaki in izkazili. Oboje stane 5 din. Prosim«, ne odklanjajte prodajalcev, temveč segajte po knjižicah in znalcih. Obisk francoskega konzula. V soboto, dne 17. junija bo g. G. Remerand, francoski konzul v Ljubljani, 6 svojo družino obiskal francoski krožek v Mariboru. Prisostvoval bo zaključni slavnosti otroških tečajev v Vesni ob 16.30. Odbor vabi vse prijatelje Francije, posebno pa starše otrok, ki se učijo ali se bodo učili francoščine, da pridejo na slavnost in tako izkažejo dragim go-stom svaje veselje nad njihovim obiskom. Vstopnine ni. Šahovski turnir za prvenstvo Maribora priredi SK Železničar za leto 1939. Začetek turnirja je 3. julija. Pogoji za udeležbo na tem turnirju bod pravočasno objavljeni. Članstvu mariborskih in okolilkih odsekov. Člani odiekav Maribor I., III. in V., Studenci, Pobrežje, Radvanje, Kamnica, Št. Peter pri Mariboru imajo danes zvečer ob 7 na prostoru SK Železničarja vajo za rajalni pohod. Vsi in točno! Sprejem v vojaško akademijo. Razpisana sta natečaja za sprejem v nižjo šolo vojne akademije ter nižjo šolo intendantske akademije v Belgradu. Vsi pogoji za sprejem 6e dabe v pisarni mestnega vojaškega urada. Mariborski pekovski moistri sa s pomočniki v pogajanjih za kolektivno pogodbo, se katero se bo rešilo tudi vprašanje nočnega dela. Kongregacija za gospe ima jutri, na praznik presv. Srca ob 6 v jezuitski kapeli sveta mašo 6 skupnim obhajilom. Težke posledice zadnjih vremenskih nezgod v Slovenskih goricah Sv. Ana v Slov. goricah, 15. junija. Zadnji čas so obiskale Slovenske gorice katastrofalne vremenske nezgode. Vsi nižji predeli dolin v območju potokov Pesnica, Ščavnica, Velka, Ročica, Drvanja itd. so hudo trpeli od poplav. Najhujše sta bili prizadeti Pesniška in Ščavniška dolina, ki sta bili v velikih delih poplavljeni. Voda je nanesla med prej lepo nastavljeno travo, ki je kazala na obilno košnjo, blata, gramoza in grušča, da je popolnoma polegla. Žalostno sliko nudijo prizadeti predeli, kjer kmetje kosijo pokvarjeno travo, ki jo bodo po večini uporabili za nastilj in kompost. Še občutnejše so prizadeti poljski nasadi in posevki v prizadetih predelih dolin, v katere je segla voda. Večji deli Pesniške doline postajajo radi stalnih poplav zamočvirjeni. Za poplavami je obiskala našo pokrajino druga še večja šiba, toča, ki je povzročila najstrahovitejše razdejanje v občinah Sv, Ana in Sv. Benedikt v Slov. goricah. Vsi poljski posevki in nasadi so kazali na dobro letino, prav tako tudi vinorodne gorice. V petek popoldne pa je vsem upom prekrižala dobre račune toča, ki je obiskala omenjeni občini in uničila po nekaterih predelih vse poljske, travniške, trtne in sadne kultur*. Pov-vprečno škodo cenijo v omenjenih občinah na več ko 60%. V težke stotisoče gre. Obračamo se na merodajne činitelje, da se prizadetim priskoči nemudoma na pomoč in da se izboljša socialno, kulturno in gospodarsko ogroženo ozračje. Kongres Kristusa Kralja Glavna kongresna pisarna. Čeprav smo večkrat v časopisju objavili naslov kongresne pisarne, se dogaja, da mnogi ne vedo pravega naslova in zato romajo razna pisma po vsej Ljubljani, preden daspejo v kongresno pisarno. Vsem interesentom sporočamo, da je glavna kongresna pisarna v Ljubljani, Tyrševa c. 31/1. Na omenjeni naslov naj se, prosimo, naslavljajo vsa pisma, ki zadevajo VI. mednarodni ko.n-gres Kristusa Kralja. V kongresni pisarni se dobe tudi vedno vse informacije. Uradne ure so za stranke od 10—12 dopoldne in od 3—6 popoldne. Vesela novica iz Sarajeva Nadškofijski ordinariat vrhbosanski iz Sarajeva nam sporoča, da se je osnoval v Sarajevu pripravljalni odbor za mednarodni kongres Kristusa Kralja, ki se vrši letos od 25.—30. julija v Ljubljani. Pripravljalni odbor za kongres Kristusa Kralja tvorijo najodličnejši zastopniki verske in svetne oblasti. Sarajevski odbor je že stopil v neposredno zvezo s centralnim odboro,m. Te novice emo bili zelo veseli, kar priča, da se bo v lepem številu odzvala našemu vabilu vsa Hrvatska, kakor prihajajo poročila v zadnjem času. Vse naše drage Hrvate, ki b«do prišli v slovensko metropolo, že sedaj iskreno pozdravljamo. Filmi, ki |ih velja videti... aii ne videti »Bohemska sreča« (Kino Matica.) Ta film naj bi bil nekakšen napol šaljiv, napol resen zagovoir umetniške čistosti in premočrtnosti, hkratu pa zgodba prav toliko sentimentalne kakor navihane in kujave ljubezni. Tako različnim zahtevam pa še kdo drugi, od režiserja, ki jc tod deloval za 50% sposobnejši težko ustreže. »Bohemska sreča« je neko zasilno mašilo, v katerem se kvaliteta boječe oglasi, da takoj nato spet izgine, le v treh, štirih prizorih. Belokranjski festival narodnih plesov in iger Prijave za izlet so podaljšane do sobote, 17. t. m., do 18. Vsi prijatelji Belokrajine ste napro* šeni, da se priglasite, da tako pomnožimo število izletnikov v našo lepo Belokrajino. Priložnost jo dana še do eobote. Vabljeni ste! Svarim pred nakupom inštalacijskega orodja, katero mi je bilo ukradeno. Prijavit« policiji ali Antonu Krašnja, Emonska 2, Večer konservatoristov v drami V torek ob osmih so gojenci državnega konservatorija — Sola g. Jožeta Šesta — priredi v ljubljanski, drami javno produkcijo iz deklamacije in dramatične igre. Za prireditev je kljub skrajno slabemu vremenu vladalo precejšnje zanimanje. Spored je bil razdeljen v tri dele. V prvem eo bile na vrsti deklamacije (Oton Župančič, »Kvartopirci«, E. Rostand — Župančič, >Cyrano-ijev govor o nosu«, P. Golia, »Manifeste, 0. Župančič, >Vesela pomladna epistola«, V. Hugo — F. Juvančič, »Beseda«, Stritar, »Oba junaka« in F. Prešeren, »Od železne ceste«. V drugem delu posamezni prizori iz Shakespeareja (»Kar hoče>te«, »Komedija zmešnjav«), Župančiča (Veronika De-seniSka«), Cankarja (»Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«) ter Rostanda (»Orlič«), V tretjem pa je prišlo na vrsto peto dejanje Wildgansovega dela »Ljubezen«. Raznovrsten in pripraven program. Produkcija je pospravila pod streho izredno zadovoljiv uspeh. Predstavila nam je nekaj mladih talentov, ki obetajo vse najboljše za bližnjo bodočnost. Človek, ki je skoraj ponevedoma pogledal v rezultate smotrnega šolskega dela, je bil prijetno presenečen, ker se je moral prepričati, da ima šola na konservatori ju nekaj kar bleščeče nadarjenih mladih ljudi. V igri in deklamaciji 6ta zlasti ugajala J. Tiran s kultiviranim govornim prednašanjem in S. Raztresa*« B močno akcen- „Nande, vzemi I" Št. Jurij pri Grosuplju, 13. junija. V noči od nedelje na ponedeljek je bilo vlomljeno v hišo posestnika Franca Viranta iz Medvedice pri št. Juriju. Družina je spala v sosednji sobi. Tatovi so odnesli 4000 din gotovine, tri pare moških oblek, 30 kg svinjske masti ter odvedli iz svinjaka kar »celega prašiča«. Se isto noč pa je bilo tudi vlomljeno pri posestniku Kramplju Jožefu iz iste vasi. Toda tu Se je vlom le slabše obnesel. Odnesli so nekaj zlatnine v vrednosti 500 din. Orožnikom se je posrečilo prijeti nekega Ignacija J. iz sosedne vasi Rogatca, zanimivega vlomilskega mojstra. Bil je že večkrat kaznovan. Ko je bil izpuščen pred mesecem dni iz zapora, je naročil pazniku: >Celico in posteljo mi kar prihranite, upam, da se kmalu zopet vidimo!« Mati pa je vedno jokala, kadar so odgnali sina pred »pravično sodbo«. Zadn jič mu je dejala, da se na j poboljša ter ostane doma in naj ne dela tako sramoto družini. Pa ji je odgovoril: »Kako naj bi mirno gledal, ko grem mimo tujega imetja, pa sc oglasi klic: »Nande, vzemi!« Dostava pošte na Pohorju Na posredovanje T u jsko - prometne »veze »Putnik« v Mariboru je direkcija pošto in telegrafa v Ljubljani za letošnjo turistično sezono ugodno rešila vprašanje dostave pošte k posameznim turističnim postojankam na Pohorju, ki je bilo v preteklih letih predmet številnih pritožb. V letošnji turistični sezoui bo pošta_ 1 toče v času od 16. junija do 15. septembra vzdrževala selsko dostavo pošte, vsak cian rožen ob nedeljah in za pošto veljavnih praznikih, po sledečih turističnih postojankah: Pohorsko dom. Mariborska hoča, Pošturski dom in gostilna Kop, razen tega pa tudi po privatnih hišah v teni območju. Pošta Ruše pa uo v času od 16. junija do 15. septembra vzdrževala trikrat tedensko dostavo pošte k Ruški koči, Hlebovem domu in penzivnu Lobnica. tuiranim, čvrstim in bujnim oblikovanjem karakterjev. Raztresen je ustvaril v kratkih scenah dva kirepka in prepričljiva lika, Flambeauja in Dese-ničana. Predstavile pa so se nam tudi tri mlade ženske moči, vse tri izraziti igralski talenti, čas bo pokazal, kateri gre prednost, temperamentni J. Baukartovi, ki je ustvarila »Orliča« z zanosom in sentimentom ter deklamirala »Veselo pomladno elegijo« z neverjetno gibčnim izraznim registrom, tehni, iz uravnotežene in mirne osnovne koncepcije snujoči in oblikujoči Ročnikovi, ali pa M. Praprotnikovi, ki se je predstavila kot Interpretka z enako močnim, simpatičnim in prirodnim čutom za šegavost kakor za lirizem. Produkcijo sta zaključila J. Tiran in M. Praprotnikov* s 5. dejanjem Wildgansove »Ljubezni«. V dražeče prijetni in poetični rahlo nostalgični maniri sta ustvarila Martina in Ano. Srečno sta vzdržala do kraja dejanja začetno, plemenito uglasenost, po močnejši iniciativi M. Praprotnikove. Pri tem mladem rodu, ki je pokazal svojo nadarjenost in znanje preseneča, — zlasti pri žen* 6kah, — nekaj, kar zasluži vso pohvalo in priznanje: sveža spontana im nevezana prirodnost. To je neprecenljivo in nedogledno bogat dar. Poleg navedenih so pokazali prav razveseljivo igralsko in deklamatorno znanje, tudi Ivanči-čeva, Starič, Gostiša, Senegančnikova in Rusova. Na mladi naraščaj, ki resnično obeta, smo ponosni. Marsikdo je že zdaj za veliki oder. S temi ukrepi je poštna uprava v veliki meri ugodila zahtevam obiskovalcev pohorskih turističnih postojank, ki želijo tudi za časa letova* nja redno prejemanje in oddajanje pošte. Divie svinje pustošijo polja Sredi velikega gozda — nedaleč od razvalin cušperskega gradu — stoji stari »marok Vodice, kjer so imeli nekdaj čusperski grolje nastanjene svoje uslužbence in poljske delavce. Tu sedaj domujejo štirje precej trdni kmetje, ki imajo svoja polja sredi gozda. Malokdaj se je zgodilo, da bi se bil v te kraje zatekel v kakšni hudi zimi volk, niedved ali divje svinje. Zadnja leta pa prihajajo skoraj redno pustošit njihova polja divja svinje. Tudi po Škocijanski dolini in okoliških vaseh v Male Lipljene, Rožnik, Vel. Ldpljene, Staro Apno so kmetje močno prizadeti, ker so se divje svinje tako razmnožile, da jih ljudje vidijo pogosto kar skupaj v čredi. V eni sami noči uničijo kar po več njiv. Najbolj se spravijo nad krompir, jeseni pa nad koruzo. — Vodiški kmetje so že popolnoma obupani in pravijo, da se jim ne splača delati na polju, ker je žo vse uničeno. Tudi stari medvedjo so se priklatili iz kočevskih gozdov, ljudstvo pa je obšel pred njimi velik strah. Prav bi bilo, da bi oblasti ukrenilo vse potrebno, zlasti na mestu bi bili zaporedni lovski pogoni od dobrepoljske, kočevske in šentjurske plati. KLET IN VRT »ZVEZDA« ima vsak četrtek in petek veliko izbiro morskih rib in vsak dan razne specialitete, pečene na ražnju, Toči a • J b o 1 j i o izbrana v i a a. — Priporoča s« Marijan Šilovic Herwey Alleni 192 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Zunaj je bila pomlad. Iz bližnjega vrta je prihajal duh po oranžnih cvetovih. Antonio je legel na dvorišče na sonce in jo vdihaval blagodejen vonj. Svet zunaj mora biti prepoln cvetja. Zvečer je odprl svojo kožuo vrečico m mali leseni konj je padel na tla. »Skakati znamk Slišal je zvok svojega glasu, ko je pred dvemi leti govoril Tertio. »Skočili!* Beseda je odmevala v njegovi notranjosti, kakor ukaz. Slavnost svetega Lazarja je bila enajstega marca. Žo nekaj dni preje so prebivalci zavodu porabili ves čas in vso domišljijo za to, da so se pripravili na ta edinstven obisk dobrotnikov, ki jih je v rcsnici razveselil. Pripravljali so sc na svojo lastno slavje. Drugi so prihajali, da bi so radovali njihovega iaslnega vesolja. V Mehiki je bil običaj, da so prišli obiskat enajstega marca gobavce meščani vseh vrst. Ko je napočilo jutro slavnostnega dne, se jo Antonio zagledal na s snegom pokrito goro, ki jo je videl skozi odprlino v kupoli. Srce se mu je napolnilo morda edinemu med vsemi jetniki z ne-slutenim občutkom upanja in hrepenenja po svobodi. Morda ga je potegnilo za seboj tudi nenavadno slavnostno razpoloženje, ki ga je videl okoli sebe. Toda to jutro jo pokleknil prod volikim altarjem, na katerem se je. pričela daritev za zavržene gobavce in je prvič in zadujič v svojem življenju prejel sv. obhajilo. Vsi prebivalci hiše od doktorja Lopcza do zadnjega indijanskega kuharja, v kolikor s sploh mogli hoditi, so se zbrali v cerkveni ladji. Nato so skupno z duhovniki, ki so odnaševali, použili jedila, ki jih jo v bogatem obsegu poklonila javna dobrodelnost in katero so ponujali zakrinkani gospodje. Gobavci so okrasili svoj prostor s kilami cvetja, z zastavami In s svetlimi napisi iz barvastega papirja. Celo okna so_ bila pestro okrašena. Vsepovsod je silila v oči beseda »carU«8*. Lično izrezane ali naslikane črke so so blestele na košarah in zabojih, in so imele namen privabiti pozornost darovalcev. Tla so bila svetlorumono pobarvana; na stropu pa so se v lokih in šopih vili rdeči, beli in zeleni trakovi iz muselina. Celo posteljo gobavcev so bile okrašene s cvetlicami. Slamnjače so bile sveže preoblečene in bolniki so se oblekli v praznična oblačil«. Vse je bilo kakor igra, v kateri nastopajo telesa v vseh stadijih trohnobe, ki so nenadno vstala iz grobov in se preoblekla v slavnostna oblačila in sedaj predstavljajo ponosne kavalirje in koketne dame. Manjkala je samo še baletna skupina okostij in ples bi so lahko prižel. Zdelo se jc, da bodo vsak trenutek zaigrale vražje kitare in peklenski kastanjeti. In v resnici je od nekod odjeknila godba na godala, ki so jo igrali pohabljenci. Velika vrata pri glavnem cerkvenem vhodu so bila iz previdnosti zaprta. Odprtih je bilo samo dvoje stranskih vratič, ki so se sicer komaj uporabljala. Tu so stali ključarji, — straža, ki jo poznala vsakega prebivalca tako, da ne bi mogel nihčo neopažen pobegniti. Samo notri je smel iti vsakdo, kdor jo hotel. Gostje, ki so posamič prihajali skozi vrata, so počasi napravili svoj obhod, so razgovarjali z bolniki, jim dajali darila, ki so jih prinesli s seboj in odhajali pri nasprotnih vratih zopet ven. Kljub prizadevanju paznikov, da se je kača ljudi gibala naprej, so jo proti poldnevu vendar gnetlo v velikih sobanah nagoslo ljudi, ki so polnili prostore z ropolom in smehom. Kričeči iiv klepetajoči gostjo, čebljanje in cvilenje gobavcev, ropotanje nabiralnikov, žveu-kljajoča glasbila, pokajoči zamaški in žveuketanje kastanjol, vso to so jo mešalo v oglušujoče pustno veselje. Postelje pohabljoncev, mize Jn košare, za katerimi so stali bolj zdravi bolniki in katerim se je obraz skoraj spačil od pričakovanja, so so kmalu napolnile z najrazličnejšimi darili: hlebci kruha, kolači, zavoji s cigarami in cigaretami, oranžami in melonami. V pripravljeno posodo so žvenketajo podali veliki in mali bronasti kovanci, srebrni dolarji in celo zlatniki. Na posteljah najmanjših bolnikov so se kopičile rože in igrače. »Prijatelj,« je poklicni Antonio dolg in suh Španec, >ali hočeš nekaj časa nabirati za meno; zopet moram leči. Rog ti povrni!« Medlem, ko je Antonio zavzel njegovo mesto je Španec že brez moči padel na svojo žimnico. Kakor drugi, je tudi on začel kričajo prositi za miloščino. Njegov močan glas je odmeval daleč po prostoru. »No pustite, da slabotni propadejo v revščini, ubogi in laCni bodo slavili Tvoie ime.« Pristopil je berač in mu daroval srebrni kovanec. Antonio je kričal naprej. Ljudje so razumeli, da prosi za bolnika v postelji Darila so se kopičila. Siv bolnikov izraz je sijal od sreče. Prostor je bil en sam vrtinec hrupa in barv. Množica ljudi je drla skupaj iz vseli koncev in krajev slikovitega mesta. Plemenitaši s srebrnimi ostrogami, borači, duhovniki s širokokrajnimi klobuki, vojaki, dekleta v bogato nabranih oblekah, z dragoceno tkanimi srajcami in pisanimi čevlji ter dekleta, ki niso imela skoraj ničesar na sebi. Okoli miz in postelj so se stiskali in prerivali menihi, gizdalini in postopači, dame v plaščih z biseri iu v svili, prosjaki, pastirji m sorodnik, gobavcev. Skupina elegantnih plemiških dam le pri^l« z izbranimi .jedili v loncih in so jih lastnoročno dolilo. i iU*8n U» HPr*m Antonieva nma je bila dobro založena z darili. 2e ko je hotel oditi, jo šo enkrat zakričal: »Ne pozabi na zadnjo uro na dušo ubogih.« I* skupine lepo oblečenih spremljevalcev so je izločila neka dauia m pristopila k njegovi mizi. Antonio ja ni pogledal: nad nabiralnikom *e j«* stegnila roka, padel ua°tia ’ ' ,C’ kako # io *drknil *latn‘k r°k ‘n »No bo se izgubile, jc vzkliknil Antonio. »Ga bom že našel.« hkooil je pokonci iu je 6|ul pred Dolores. , . ,»i °^VOi ro v. f0 60 totegnile proti n joj; prU°* io jr za roke. i u , i. i). počivati v njegovih in vsak jo skušal v očeh drugega man, kaj je moral ta uas preživeti. Preko njenega obraza je preletel UraZ m U in na8ln io potegnila roke k sebi. ’“a dona, jaz nisem okužene, je rekel. trenutek sta stala odmaknjena drug od drugega. Profctor je izginjal. Nato pa je zopet prijela za roke. ^Vseeno,« je dejala, »to not jih ne Izpustim,«.' Tako se je zgodilo, du je na .slavnostni dau svelega Lazarja berač Antonio dobil najlepšo darilo. 08. poglavje KAMIiN v OSRČJU DREVESA Že leta pred smrtjo svojega moža je Dolores prevzela gospodarstvo nad neizmernimi posestvi, rudniki in hišami. Don Cuiillermo jo bil že nekaj let brenupuo bolan. Potomcev nista imela nobenih, samo tolpa lačnih soroduikov je brez sramu »režala na njegovo sniit Od tu in tam Sarajevo ima 140 milijonarje*. Davčna upr. v Sarajevu je izdelala statistiko sarajevskih ho-gataSev, in sicer tistih, ki imajo nad en milijon dinarjev imetja. Pokazalo se je, da je v Sarajevu 140 ljudi, ki imajo več kak.or en milijon premo-ženjai Zdaj bo davčna uprava izdelala že statistiko milijonarjev po nenavadni rubriki — kateri veri pripadajo. Sto belgrajskih študentk se je vpisalo v prvi tečaj za prostovoljno bolničarke in je ta tečaj tudi odlično opravilo. Njihovi tovariši so nekaj tednov prostovoljno preživeli v vojaški uniformi, one pa so se odzvale pozivu našega Rdečega križa. Promet ▼ prostem pasu na romunski meji je izredno živahen. Posebno močan je med občinami okrog Vršca, Velikega Središta in Gudurice ter med Velikim Semom na romunski strani. Naši državljani *e na romunski strani oskrbujejo z življenjskimi potrebščinami. Romuni pa pri nas z industrijskimi proizvodi. Naši državljani so kupili v Romuniji velike količine pšenice po ceni od 80 do 100 dinarjev. To dejstvo se je prav opazno začutilo na našem žitnem tržišču, zato so naše oblasti te dni prepovedale nadaljnje nakupovanje pšenice iz Romunije. Tako poroča zagrebški »Jutar-nji list«. Do hude eksplozije je prišlo v Novem Sadu. V tvornici kablov je eksplodiral sod, v katerem 60 mešali raztopljeni baker, Pri tem so bili hudo poškodovani trije delavci. Za enega 6e boje, da ne ostal pri življenju. Bogati kmet je podaril vasi šolo, občina pa njegovega daru noče sprejeti. »Če vas ne bo sprejela mojega darila, se bom pritožil pri škofu in pri ministrstvu,« je dejal Niko Bauk, bogati kmet iz vasi Lastve pri Budvi. Stari Niko je zelo lju-domil in socialno čuteči človek. Čeprav nima svojih otrok, je izredno priljubljen pri vsej vaški mladini, kateri pomaga pri vsaki priliki. Nedavno je etric Niko razglasil, da je svojo hišo, v kateri je bila do zdaj nameščena ljudska Sola^in za katero mu je banovina letno plačevala 1500 dinarjev, zapustil vasi. Namesto da bi bila vas 6tricu Niku hvaležna, pa je njegov dar odklonila z izgovorom, da hiša ne stoji na primernem kraju, da ni higienična in da ne odgovarja za primerne šolske prostore. Ni in ni se mogel odvaditi pitja 25-letni kmet Djura Cvetojevič iz Svinice pri Petrinji. Cveto-jevič je bil vojni prostovoljec ter je dobil v nagrado lep kos zemljišča pri Temerinu. Čeprav je bil dober in zelo priden gospodar, pa je zadnje čase začel močno popivati, tako da se včasih po cele mesece ni iztreznil. Denar je kopnel, pa je Cvetojevič šel in prodal svoje zemljišče za 100.000 dinarjev samo zato, da bi še lahko pil. Brž je pognal dobrih 50,000 din. Nazadnje ga je njegova starst hudo potrla. Vedno znova je poskušal opustiti pitje, pa ni šlo. Cvetojevič je začutil, da bo pognal še zadnjih 50.000 din, pa je sklenil, da bo rajši prostovoljno šel v smrt, kakor pa, da bi morala zaradi njegove nesrečne strasti njegova rodbina pasti v popolno bedo. Šel je in kupil za tri dinarje ocetne kisline ter jo izpil. Po dveh dneh hudega trpljenja je nato umrl. Na tretjem odstavku mednarodne ceste od Niške banje pa do Bele Palanke, je zaposlenih pri gradbenih delih več ato delavcev. Dela napredujejo zelo naglo. Gostilničarji v Zenici ne smejo dajati delavcem »Jugoslovanskega Čelika« ob plačilnih dnevih nobenega alkohola. — Na prošnjo direkcije zeniSke železarno je izdala banska uprava preko okrajnega načelstva poseben odlok, ki se nanaša na vso gostilničarje v Zenici. V tem odloku je rečeno, da noben teniški gostilničar delavcem »Jugoslovanski Čelik« ob dneh, ko prejemajo plače — to je 15. in 30. vsakega meseca — ne sme dati kakršnekoli alkoholne pijače, ob 10 zvečer fia mora svoj lokal zapreti. Direkcija teniške že-ezarne je svojo prošnjo utemeljila s tem, da nekateri delavci ob takih dneh zapijejo ves svoj zaslužek, potem pa njihove rodbino stradajo, razen tega pa so še sami nesposobni za delo. Med gostilničarji je ta odlok izzval veliko nezadovoljstvo ter bodo podvzcli posebne korake, da bi bil ta odlok spet ukinjen, ker je z njim po njihovem mišljenju bitno ogrožena njihova življenjska eksistenca. Kakor sredi zime izgledajo veliki gozdni kompleksi v delu Vojvodiuo in Slavonije, Listje so jim namreč požrle gosenice. Neverjetno podivjanost in brezsrčnost je pokazal belgrajski gostilničar Radoje Jovanovič, ki je lastnik gostilne »Bela ladja« v savskem pristanišču. Trije delavci, Trbojevič, Bokun in Pie-čaš so pili v njegovi gostilni. Zn pol litra vina je hotel gostilničar imeti 8 din. Delavci so se upirali, češ da je prej dajal ceneje, gostilničar pa je odvrnil, da je to njegov lokal in da v njem on določa cene kakor se mu zdi prav. Prišlo je do ostrega prepira. Gostilničar je končno ukazal svojemu osebju, naj nabijejo delavce. Brž so planili po Trbojcviču. Gostilničar gu jo z gorjačo zbil na tla, potem pa ga je še na tleh tolkel. Padli so nato po Bokunu in ga pretepli, da je obležal v krvi. Tretji, Plečaš, je zbežal^ k vratom, da bi ušel, pa ga je živinski gostilničar dohitel In z vso silo udaril s težkim stolom po hrbtu. Cez nekaj časa, potom ko so Trbojeviča in Bo-kuua prebili do nezavesti, pa so natakarji vrgli okrvavljena delavca iz gostilno na cesto. Bokana f° našli noki pozni sprehajalci tor so ga odpeljali v bolnišnico. Zdravniki pa se boje, da bo poškodbam (prebito ima lobanjo) podlegel. Se hujše pa je bil pretepen Trbojevič, ki *e je ves krvav privlekel na brod, tam prespal med delavci, drugo jutro pa omotičen odtaval do kraja broda, padel v vodo in utonil. Nečloveškega gostilničarja je zgrabila policljn. Prav gotovo ga bo S polno jezo zadela človeška pravica. Strela te udarila v goapod&rftko poslopje Sebastijana Erdelija v vaei Bogdanovcih blizu Vin-kovcev. Zažtfala je etreno, ki je bila krita s irsko. Ker ic tačas pihal veter, se jc požar raziiril izredno naglo tudi na druga gospodarska poslopja, potem p» n» hišo in stanovanja. V hiši jc bil en «am hlapec ki ni utegnil ničesar režiti, tako da «o v«i objekti zgoreli, poginilo pa je tudi 20 prešiiev, škodo cenijo na 100.000 din. Zgradbe so bile zavarovane. S šilfezto palico je sunil berača Huso Klju-čanina v oko štirinajstletni Tcvfik Mujkanovič iz Sanskega Mosta. Tcviika bodo oddali v poboljšc-valnieo. Strela i» ubila oeemnajetletnega sina kolonista v prostovoljaki kolcuniji Tankošičeven),,P.n , saču, Mihajla Kovača, osemnajstletnega dijaka trgovske akademije. Strela jc Mihajla na mestu ubila, njegovo staro mater pa je lažje poškodovala. LETALSKA ZVEZA LJUBLJANE V LETU 1939 15. junija prične redni zračni promet Ljubljana-Zagreb in preko njega z vsemi ostalimi večjimi kraji Jugoslavije in inozemstva. Odlet ob 10.25, dolet v Ljubljano 15.25, Let iz Ljubljane do Zagreba traja 45 minut, iz Ljubljane do Beograda pa 2 uri 25 minut. Vsi, ki imajo modro žel. legitimacijo imajo 50"/o popust tudi na letalih. Rezerviranje mest je mogoče za polno in polovično ceno na tel. 36-21 POTUJTE Z LETALI Priprave za gasilski kongres Udeležencem kongresa dovoljena četrtinska voznina t Obrnili smo se na kongresni odbor, ki vodi I vse priprave, ter smo dobili precej vpogleda v ogromno delo, ki ga zahteva kongres tako veli-kega obsega. Prihaja nešteto prijav, raznih vprašanj in prošenj za pojasnila, na katera se mora čim prej odgovoriti. Dnevno prihajajo poročila o skušnjah, ki so vrše pri posameznih četah in župah širom Slovenije in pri katerih preizkušajo gasilci svojo spretnost in sposobnost za javen nastop na Sta-[ dionu v Ljubljani. Kongresni odbor je prejel že obvestilo gene-, ralne direkcije drž. žel. v Belgradu o znižani voznini za udeležence kongresa. Vsemu gasilskemu članstvu je dovoljen 75% popust pri vožnji z I železnico, enako pa je dovoljen isti popust na I vseh ladjah Drž. rečne plovbe. V kratkem bodo izšle kongresne knjižice z okusnimi znaki, ki jih je izdelala domača tvrdka Josip Štirn v Dravljah. Kongresna knjižica daje pravico udeležencu do brezplačnega vstopa k vsem prireditvam na Stadionu, enako do brezplačnega vstopa in ogleda gasilske razstave, ki bo v poslopju I. drž. realne gimn. v Vegovi ulici. Da omogoči tudi najširšim slojem prihod na kongres, je kongresni odbor odločil, da bo vsak udeleženec kongresa imel na podlagi kongresno knjižice in znaka, pravico do brezplačnega prenočišča vse tri dni kongresa. To je vsekakor hvalevredno in upamo, da bodo prizadevanja odbora prt našem ljudstvu prav ugodno odjeknila. Pred glavnim dnem, t. j. 15. avg. bo prav gotovo ena najprivlačnej&ih točk sporeda velik ognjemet na Stadionu. V ponedeljek, 14. avg. bo namreč zvečer ob 21 kot uvod k slavnostim glavnega kongresnega dneva, ognjemet, kakršnega po zatrdilu prirediteljev Ljubljana do sedaj še ni videla, ter bo to prireditev, kakršne še ni bilo v naši državi. Prepričani smo, da bo tak ognjemet prav gotovo privabil ogromno število gledalcev. Srečke za veliko loterijo, katere žrebanje bo 16. avgusta, 60 že v prodaji. Glavni dobitki: 2 avtomobila, 4 motorna kolesa, 2 šivalna stroja, 50 dvokoles, bodo prav gotovo marsikoga privedla do tega, da si kupi srečke, ki z ozirom na res izbrane dobitke — vseh bo ravno 1000 — niso niti predrage. Cena srečki je 10 din. Želimo našim vrlim gasilcem, da bi jim kongres v vsem prav dobro uspel, ne samo moralno, temveč tudi materialno, čeprav to slednje ni njihov glavni namen. VremiMko poročno »Slovenskega doma« Kraj aL & Sf s: a« Tempe- ratura v C1 ** G > is 8* 'S O <57 Oc Veter Pada- vine , a "S'3 "E "P (smer, jakost) E a ra t Ljubljana 15Tb 17-0 10*8 88 10 0 70-2 dež Maribor 753-4 10-4 10-0 90 10 SWs 234) dež Zagreb 752-5 18-0 14-1 80 10 NNEi 9-0 dež Belgrad 754-9 294) 18-0 70 10 NE, 3-0 dež Sarajevo, 753-7 -5-0 ll-t 70 JO 0 0-5 dež Via 747-2 16-0 14-0 90 10 NEr 6-0 dež Split 746-7 26-0 18« 40 10 NE, 21-0 dež Kumbor 749-2 28-1' 20-Ci 40 |0 SE, 3-0 dež Rab 750-2 >7-0 15-C 60 10 ENE, u-o dež Oubpovniit 748-9 28-0 204. 50 10 SE, 4-0 dež Počitniški teča| xa angleščino v Mariboru V Mariboru bo od 1. do 21. julija 1939 počitniški tečaj za angleški jezik in angleško književnost. Tečaj je organiziran pod pokroviteljstvom in s pomočjo »British Counoil-a< (britanskega sveta za kulturne odnošaje s tujimi narodi) ter a sodelovanjem univerz in anglofilskih društev v Jugoslaviji. . Tečaj je v prvi vrsti namenjen jugoslovanskim učiteljem in študentom, ki 6e pripravljajo za učitelje, organiziran pa bo tako, da bo prikladen vsem onim, ki jih zanima angleški jezik ter angleško življenje in omika. Predpostavlja pa se, da posedujejo vsi, ki se nameravajo udeležiti tečaja, že gotovo praktično znanje angleškega jezika, ker tečaj ni namenjen začetnikom. Navzočnih bo tudi 20 do 30 akademikov z angleških univerz, ki bodo prišli iz Angliej posebno z namenpm, da pripomorejo pri družabnem delu tega tečaja. Za-rndi tega mora biti angleščina edini jezik, ki ga bodo uporabljali ne lo pri učnih urah, temveč tudi pri jedi in izletih, organiziranih v zvezi s tečajem- Pouk bo v obliki predavanj o angleški literaturi, in sicer tudi o moderni literaturi ter o angleškem življenju in angleških institucijah ter v obliki majhnih praktičnih tečajev z branjem sestavkov, gramatike, fonetike, predavanj v angleščini in konverzacije. Prikazovali bodo tudi filme in skioptične slike o angleškem življenju. Za učitelje bo prirojen poseben tečaj o podučevanju augle-ščine v Jugoslaviji. i Počitniški tečaj bo vodil Mr. G. S. Frodsham, ravnatelj študija pri angleški čitalnici v Zagrebu | s sodelovanjem dr. J. Tortarina in Mr. S. Clissol-du, lektorjev angleškega jezika na uuivorzi v Zagrebu ter Mrs. F. Copeland in Mr. Alexander Lawrensona, lektorjev angleškega jezika ljubljanske univerze. Dalje so pristali na sodelovanje Prl učnih točajih tudi Mr. G. Roberts (učitelj angleščino British Councila iz Niša), Mr. T. Baker (učitelj angleščino British Counoil-H v Zagrebu), Mr. A. Hindle (učitelj angleščine British Council-a v Dubrovniku), Mr. C. E. Pulley in Mr. A. Robinson. Učna pristojbina brez hrane in stanovanja zna-( ša 200 din, od katerih mora biti 100 din priključenih prijavi, ostalih 100 din se jm plača ob za-četku tečaja. Prospekti s potankostmi ter prijavnico so v tisku ter se morejo dobiti na dekanatu I filozofske fakultete univerzo v Ljubljani, v Angle-žkern društvu v Ljubljani ler anglofilskih društvih v Jugoslaviji. Prijavnico je treba poslati na naslov: t »The Secretary of the Summer Courso, The En-| glish Reuding Rooin, Iliča 12, Zagreb« najdnlje do 20. t. m- Za tečajnike izven Maribora bodo na razpo-j lago za omejeno število tečajnikov dekliški zavod Vesna (za ženske) ter Dijaški in dečji banovinski dom (za moške) proti plačilu 550 din, kar vsebuje hranarino in polno hrano. Zaradi tega jo zaieljena čimprejšnja prijava. Za ostale tečajnike so na razpolago enosobna zasebna stanovanja po zmerni ceni. Mostno poglavarstvo v Mariboru je obljubilo vso podporo tečaju ter bo na ta način možno organizirati izlete v okolico po zelo nizki ceni. Vsem. ki se zanimajo za angleščino, toplo priporočamo udeležbo pri teh tečajih no samo zaradi možnosti obiska tečajev z odličnimi učitelji, temveč. posebno zaradi možnosti tritedenskega bivanja z akademik! Iz Anglije in navezanja stikov z njimi. športne vesti Stokrat jo bil »a botra sarajevski lastnik pogrebnega zavoda Uija llekič. Devetindovetdeaetič je botroval otroku svojega prijatelja v Travniku, stotič pa v Sarajevu, Ljudje pravijo, da Bekič kot boter prinaša otroku srečo, in ga neprestauo prosijo za botra bogati kakor siromašni. Olimpijski dan v Sloveniji Proslava jugoslovanskih športnikov in njihova manifestacija za olimpijsko idejo bo to nedeljo .po vsej državi. Vsi športniki bodo prispevali, ria omogočijo svojimv najboljšim tovarišem dostojno predstavljanje naše države na prihodnji olimpijadi na Finskem. Poleg športnega dela bodo tudi apelirali na športu naklonjeno javnost, da odkupi olimpijske značke po din 3, katerih znesek bo njihov prispevek v olimpijski fond. V Ljubljani bodo nastopile po daljšem odmoru atletinje iz Slovenije in Zagreba na meetingu skupno s prireditvijo podzveze za prvo letošnje tekmovanje najboljših atletov Slovenije. Ta prireditev bo popoldne ob 14 na Stadionu. Dopoldne nastopijo istotam v medsebojni tekmi najboljši tekmovalci ZFO, njihova mednarodna vrsta. Na Ljubljanici bodo jrrvič v našem mestu kajak tekme dvojk in enojk in pa nastop dvo- in štirisedežnih dirkalnih čolnov; pričetek ob pol 11 na prostoru ljubljanskega športnega kluba. Na igriščih pod Cekinovim gradom otvori Ilirija tenis turnir dopoldne ob 10. Ob istem času sc odpeljejo izpred Narodnega doma kolesarji ljubljanske podzveze na olimpijsko dirko na 30 km preko Iga, Laverce nazaij v Ljubljano, kjer bo istotam cilj ob 11. Pred Narodnim domom bo od 10 dalje ralzstavljcno novo jadralno letalo, ki ga bodo ob^tri četrt na 12 svečano krstili. Pri Podutiku na znani, gorski progi bodo motorne dirke ESK Hermesa, ki imajo start ob pol dveh popoldne, Plavači in sabljači pa bodo imeli svoj nastop v kopališču Ilirije v ponedeljek ob 20 zvečer, na prvi letošnji večerni prireditvi v lem kopališča. Vsi placirani tekmovalci prejmejo častno diplomo olimpijskega odbora. — V Novem mestu izvedejo športne in telovadne organizacije dopoldne štafetni tek skozi mesto ter bodo prodajali olimpijske mačke. V Kamniku bo ob 10 dopoldne tek na 6 km, pozneje štafetni tek skozi mesto, popoldne ob 18 pa nogometna tekma SK Kamnik 8K Virtus. *— V Celju je obsežen spored, ki pridne že v soboto zvečer In ki so ga Celjani že objavili. Vsa proslava kaže rasno prizadevanje naše mladine za olimpijsko zrelost in zasluži podpiranja naše javnosti. Fariški teniški turnir Včeraj je izpadel naš zadnji teniški igralec Punčec pri francoskem teniškem prvenstvu. V četrt finalu jo imel za nasprotnika Amerikanra Mac Neiila. Punčec je io igro izgubil v štirih ee-tlh In sicer i 6 : 4, 1 : 6, 6 : 8, 6 : 1. Iz rezultata je razvidno, da je bil Amerfkanec Mac Neille odločno boljši in močnejši nasprotnik. V igri dvojic pa je naš par Punčec—Mitič premagal madžarsko dvojico Asbolka in fizigeltija z 2 : 6, 6 : 4, 6 : 2, 7 : 9 In 7 : 5. Drugi naš igralec Kukulievič pa je v igri v dvoje nastopil z Holandcem Van Swallem. Oba pa sta igro izgubila proti madžarskemu paru Toret—Gaborv z 4 : G, 2 : 6, 4 : 6. Teniški turnir za prvenstvo Francije bo zaključen v nedeljo 18. t. m. 108.000 diuarjev daje Zagreb za šport. Zagrebška mestna občina je obvestila krajevni olimpijski odbor v Zagrebu, da je volirala vsoto din 100,000 za napredek športa v Zagrebu. Krajevni olimpijski odbor v Zagrebu bo zato sklical ee-elanek vseh zagrebških športnih klubov, kjer se bodo delegati vseh klubov pomenili med seboj, kako bodo ta znesek razdelili. Nogometna reprezentanca Slovaške nastopi v Zagrebu. Slovaška nogometna zveza je obvestila zagrebško podzvezo, da pride v Zagreb v soboto zjutraj in da bo v nedeljo nastopila proti reprc- Vremenska napoved: Večinoma oblačno, spremenljivo in hladno vreme. Deževalo bo še v presledkih, vendar slabeje. Koledar Danes, četrtek. 15. junija: Vici. Jutri, petek, 16. junija: Srce Jezusovo. Obvestila Nočno službo intajo lekarne: mr. Baknrčič, Sv. Jakoba trg 9: ror. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. »Ljubljančani! Krajevna protituberkulozna liga v Ljubljani je razposlala vsem ljubljanskim zavodom, bankam, industrijskim obratom, trgovcem in obrtnikom prošnje, da s prostovoljnimi prispevki podprete nalogo lige, pomagati najbednejšim meščanom in ustanoviti gozdno šolo za obolele in slabotne otroke. Ne zavržite teh prošenj, vpoštevajte prizadevanje lige in pomagajtel Vsak, tudi najmanjši prispevek, je dobrodošel! Smisel za tako društvo je ogledalo vašega srca! Pristopite v ligo, plačajte malenkostno članarino in pokažite, da hočete tudi vi sodelovati pri reševanju našega največjega socialnega zla!« I Vljuden poziv cenjenemu občinstvu! Po banski uredbi z dne 26. julija 1938 emejo biti brivsko-frteereki saloni odprti od pol 8 do 12 ter od 2 do 7, ob sobotah pa do 9 zvečer. Veak prekršek te uredbe se strogo kaznuje z večjo denarno globo. Ker se pa dogaja, da del občinstva zahteva postrežbo ravno v času, ko morajo biti obratovalnice j>o uredbi zaprte, t. j. med 12 in 2 ter po 7 zvečer, vljudno prosijo mojstri, kakor tudi pomožno osebje, naj občinstvo upošteva zgoraj omenjeno bansko uredbo, ker v sedanjih časih ne moro nihče zahtevati od mojstra, da lx> plačal kazen 200 din, ako bo svoji 6tranki storil uslugo ter jo bo postregel v času, ko morajo biti obratovalnice zaprte. - Prav tako strogo se po uredbi kaznuje vsako nedeljsko delo. Cenjeno občinstvo ponovno vljudno prosimo, da se poslužuje imenovanih obratovalnic samo v času, ko smejo biti odprte. Umetnostno-zgodoviasko društvo v Ljubljani priredi v dneh 25. do 29. junija t. 1. petdnevni izlet v Brescio (razstava Moretto), Milan (razstava Lionardo, ogled drugih znamenitosti), v Bologno (S, Petronio itd.) ter Benetke (razstava Veronese, ogled drugih znamenitosti). Vodil bo univ. prof, dr, Fr. Stele. Celokupni stroški za potni_ list, vožnjo, prenočišča in prehrano 650 din. Prijave spre-ema najkasneje do 6obote 17. t. m. dopoldne tajnik društva dr, Rajko Ložar, Ljubljana, Narodni muzej, ki daje vse ostale informacije. Kje je najlepša senca in najboljši zrak sredi Ljubljane? Pač nikjer drugje kot na Gradu. Prepričajte se o tem v nedeljo, 18. junija popoldne, ko bo običajna kresna veselica Rdečega križa od 15 do 23 6 koncertom, kresom, plesom, srečelovom itd. Z udeležbo boste prispevali na pogreš-ljiv način za človekoljubne namene društva, ki ima posebno dandanes silno važne cilje! Vstopnina samo 2 din, otroci in vojaki prosti. Cene jestvinam in pijači zmerne. Prikrajšate veje, kjer tegajo na javen svet. Mestno poglavarstvo poziva vse posestnike, naj v 8 dneh odstranijo drevje in veje, ki segajo na javen svet, ker povzročajo smeti, vlago na hodnikih in prometnim sredstvom zapirajo na cestah pregled. Pa preteku tega roka bo mestno poglavarstvo izvedlo odstranitev na stroške posestnikov, ki bodo poleg tega še občutno kaznovani v smislu § 90. zakona o mestnih občinah. Pevski zbor Glasbene Matice ima drevi ob 20 važno vajo vsega mešanega zbora. Orgelska produkcija drž. konservatorija bo v soboto 17. t. m. ab četrt na 7 v Hubadovi dvorani. Iz šole prof. Premrla bodo nastopili gojenci: Adamič Bojan, Capuder Peregrin, Mele Ivan, Hanc Jože in Pipan s, Judita. Iz šole prof. Tomca pa Fabiani Viktor, Štefančič p. Franjo, Rijavec Janez in Snoj Venceslav. Spored je zelo zanimiv in obsega dela največjih orgelskih mojstrov. Podrobni spored v knjigarni Glasbene Matice, Naslednja produkcija bo v torek 20. t. m. ob četrt na 7 v veliki Filharmonični dvorani. Llubliansko gledališča Drama: Ziltlek ob 20. Četrtek, 15.: Neopravičena ura. Red A. Petek, 16.: Neopravičena ura. Red Sreda, Sobota, 17.: Neopravičena ura. Red Četrtek. Sklep dramske sezone. Nedelja, 18.: zaprto (Potopljeni svet. Gostovanje v Tržiču.) Opora: Začetek ob 20. Četrtek, 15.: Štirje grobijani. Red Četrtek. Gostovanje tenorista B. Vičarja iz Zagreba. Petek, 16.: zaprto. Sobota, 17.: Plesni večer opernega baleta. Gostovanje Lidije Wisiakove. Red A. zentanci Zagreba. To ho prva nogometna tekma samostojno Slovaško izven njenih meja. Zapreti ho postavil naslednjo reprezentanco: Zmara, Ma-tošič, Konstantinovič, Pajovič, Jazbinšek, Koko-tovič, Šipoš, W61f, Hitrec, Antolkovič, Zalant. Stališče zagrebških nogometnih sodnikov je čisto kakor stališče nogometašev. Nogometni sodniki i* področja zagrebške nogometne podzvezo so na ovojem sestanku dne 13. junija 1989 podpisali skupno izjavo v kateri poudarjajo, da popolnoma soglašajo s hrvatskimi nogometnimi klubi. Te izjave niso podpisali Podupeki, Mlinarič, Roni-čevič In Popovič. »Jutranji list« pristavlja, da upa, da Zagrebčani ne bodo niti enega navedenih sodnikov videli več soditi na zagrebških igriščih. Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. doni« Silil »Slovenski dora< iihaja vsak delavnik ob 12. Mesetna naročnina 12 din. fa tnoiemstvo 2B din Orednlltjo: ^pjterjefa. aliea B/IIL Telefon 4001 do 4006. Upraias Kopitarjev« ulica «. Za Jugoslovansko tiskarno » Ljultljuui: .loic krumarit Iidajatelj Ini Jože Sodja. Uredniki Ifirko Javornik Ogrodja za nove bombnike »Wellington« v tovarni Ie? ceni na osem milijonov dolarjev. * Včeraj zjutraj je bila izvršena ka- zen nad Herbertom Izrael Mihaelisom iz Hamburga, ki je bil zaradi poskusa veleizdaje obsojen na smrt. Obsojeni jud Mihaelis je bil v službi komunistične internacionale in je imel nalogo ščititi protizakonike organizacije v severno-nemških mestih, zbirati tajne podatke nemške vojaške sile in pripravljati atentate na posamezne osebnosti kakor tudi na važne vojne objekte. Radio Programi Radio Ljubljana Četrtek, 16. junija. 12 Po domače! (plošSe) — 13.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Veseli godoi — 14 Napovedi — 16 Koncert Radijskega orkestra — 18.40 Slovenščina za Slovence (K. dr. Rudolf Kolarič) — 13 Napovedi, poročila — 19.30 Deset minut zabave — 19.40 Nae. ura: Predavanje Min. za telesno vzgojo naroda 20 Pevski zbor »Grafike« — 20.45 Simfonični koncert (posnetki) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Kitara golo, g. Stanko Prek. Petek, 16. junija. 12 Odmevi h naših krajev (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Iz naših spevoiger (Radijski orkester) —’ 14 Napovedi — IS Zenska ura: Naš najmlajši (ga. Vračko Cilka) — 18.20 Pesmi iz Beneševe «pt« »Pri naši kočici« (plošče) — 18.40 Poljudna navodila za zaščito pred zračnimi napadi (g. Bedrač Janko) — 19 Napovedi — 19.30 Poti-ček SPD: Navodila* dljalmm *a počitnice (g. Pavel Kunaver) — 19.40 Nac. ilra: Naše HenoJteti (Kosta Po povič) Bfrd — 30 Iz operne*« carstva fT?ndi.isk1 orke ster) —21.10 Komorni pib^lni.trio - 22 Napovedi, poročila — 23.3 Angleške plošče. Drugi programi Četrtek, 18. junija: Belgrad: 19.U.‘> Koncert havajskega kvarteta — Zagreb: 20.30 Iz ruskih oper — Bratislava: 20.20 Mladi slovaški umetniki se predstavljajo — Praga: 23 Koncert češke glasbe — Sofija: 21 Komorni koncert — Varšava: 21.21) Koncert švedske glasbe — Berlin: 20.15 Odlomiti iz -,A rahel M — Bres-lan: 20.15 Koncert RO — Budimpešta: 23.20 Slavnostni koncert — Bukarešt: 20 Simfonična glasba — Dunaj: 22.50 Zabavna glasba — Pariz: 20.30 Spevoigra — Stuttgart: 20.16 Hamburg. Petek, 16. junija: Belgrad: 21 Gogolj: Ženitev« — veseloigra — Zagreb: 21.30 Zborov koncert — Bra-tinlava: 19.40 Slovaške pesmi in plesi — Praga: 23 Koncert češke glasbe — Sofija: 18.30 Narodne pesmi n plesi — Varšava: 19.25 Orkestralni koncert — Berlin: 20.16 Operetni prenos — Breslau: 21.10 Plesna in zabavna glasba — Budimpešta: 20 Wagner: »Lohen-grin- — Bukarešt: 19.35 Gounoud: ‘Faust* — opera v 5 dej. — Dunaj: 20.55 Sodobne skladbe — Pariz: 20.30 Simfonični konoert — Strassbourg: 20.40 Pevski koncert. V nedeljo, 18. junija: belokranjski festival in češnjeva razstava v Črnomlju. Četrtinska voznina - poseben vlak. Prijavite se takoj pri »Putniku«! Ta pa je stiskal zobe in napol mižal, kakor da išče nečesa v daljavi. Court-neya mu še mar ni bilo, ali pa se je delal tako. Niti trenil ni z očesom, ko je švignil mimo njega. Vse je bilo v redu ... Nihče od letalcev ni videl bledega, krčevitega Courtneyevega obraza, nihče ni slutil hudih, bolečih misli, ki so se gnetle poveljniku v glavi, ko je gledal ta veseli, bučni odhod in z grenkobo mislil na to, kakšna bo čez nekaj kratkih ur vrnitev... Nihče ni videl, da si je dobri, ravnodušni pribočnik Phipps ob pogledu na to mlado drznost, ki je švigala na jeklenih ptičih mimo, naskrivaj obrisal solzo, ko se je domislil, koliko pisem bo najbrž moral pisati danes, kolikokrat bo moral ponoviti tisti oguljeni, a vedno enaki krvavi stavek: »... umrl je, kakor se spodobi junaku in Angležu... Umrl je kot letalec.« Ko sta Courtney in pribočnik krenila v hišo, je Phipps zamrmral: »Pogumni fantje ...« Courtney je odgovoril kratko in suho: >Taki, kakor mora biti mlada Anglija!« Nad vso pokrajino je spet legla tišina, kakor da se ni zgodila niči kakor da še vse spi. Niti petelin se ni več oglašal. Ta tišina je bila za Courtneya naravnost neznosna. Vse je lažje trpel kakor pa mir in molk okoli sebe. Zanj je bil hrum in boj, v katerem je pozabljal na te sive, krvave čase, ne pa ta spokojnost, v kateri se je človeku porajalo* na stotine težkih misli. Krenil je v pisarno, da bi opravil dnevno delo, toda ni mogel nikamor. Česarkoli se je prijel, ni mogel končati. Ni in ni mu šlo od rok. Kako tudil Naj se je še tako skušal zamotiti in raztresti, vendar ni mogel pozabiti, kaj se zdaj odigrava nekje v zraku, morda trideset, morda petdeset kilometrov od tu. Kadarkoli je prenehal z delom, se mu je zdelo, da sliši od daleč zavijanje boja v oblakih, da vidi poibliskavanje iz strojniških žrel, da čuti nemir pilotov, preganjajočih sc po razdivjanih višavah. On pa je moral čepeti tu, čakati brez dela in reševati pisarije, da si je s tem reganjal dolgčas. Čakati je moral, kdaj o spet zaslišal resnično brnenje vračajočih se letal.., Ali ga bo danes sploh zaslišal? In če I se bodo vrnili, koliko motorjev bo pri-brnelo nad letališče in zavilo pred han- I garje? Kdo ve? Na tako pot se od za- I četka vojne niso podali... Ta čas, ko je nad letališčem, na letališču in v gradu vladala tišina, se je trideset kilometrov proč začenjal visoko na sinjem jutranjem nebu pekel ... Kamaj so angleška letala prišla dosti visoko, ker so se dvigala poševno, in preletela sovražno bojno črta, so že trčila ob Nemce, ki so najbrž vedeli, da gredo Angleži nadnje in so jih hoteli prestreči. Začel se je divji lov in tekma. Angleži so hoteli doseči cilj, preden bi prišli Nemci v bojno razdaljo, sicer bi bila njihova pot zastonj. Bila je to divja dirka na življenje in smrt med oblaki. Scott je letel na čelu oddelka in dajal zdaj pa zdaj znamenja z roko. Takoj ob njemu je letel mladi Ronnie, ki je bil še vedno sama vesel in prešeren kakor otrok. Najrajši bi bil delal prevrate in se preganjal po zraku ko paglavec. Scott ga je gledal in stiskal zobe, toda kazal je vesel obraz in mu večkrat pomahal, da mu ne bi kaj vzelo poguma. Kazalo je, da bodo ušli Nemcem in se šele ob vračanju spoprijeli z njimi. Toda Nemci so stiskali, kar sc je dalo. Razdalja med njimi in med angleškimi letali je bila manjša in manjša . .. In nenadoma se je začelo. Kakor da se je odprl pekel, se je oglasilo treskanje, hrumenje, zavijanje, tuljenje. Nemci so napadali. Posrečila ®e i>m je priti nad Angleže. Njihov pritisk je bil strašen. Iz vsakega njihovega zagona je bilo čutiti, da jih žene maščevanje, divja jeza zaradi Courtneyevega in Scottovega poleta nad njihovo letališče. Razvila se je ena najstrašnejših bitk, kar so jih pomnili najbolj preskušeni piloti iz oddelka »A«. Mladi fantje, ki 60 jih bili poslali Courtneyu prejšnji večer, so se dobro držali in se branili kot tigri. Kakor poblaznele pošasti 60 drveli avijoni ter hlastali drug za drugim. Vsakdo se je skušal priviti nad nasprotnika ter ga s strojnico zbiti na tla. Ves Ogromni zračni prostor se je zdaj nene-dano stesnil in postal tako majhen, da bi se opazovalcu moralo zdeti čudno, kako da letala ne udarjajo drugo ob drugo in 6e ne raztreščijo v prah. Strojnice so brizgale svoj hreščeči smrtni ogenj na vse strani. Mirno nebo se je spremenilo v ognjeno jezero, iz katerega je vstajalo divje hrumenje, ki je preglasilo vse krike in vse glasove ljudi. Vojna je tu gori kazala svoj najgroznej-ši obraz. Zapoved je vrgla ljudi z obeh strani bojne črte skupaj tu gori, tisoče metrov nad zemljo, ki se je zdela mirna, zelena, spokojna kakor nedosegljive sanje. Scott se je zastonj oziral, da bi videl kaj je z bratom. Ker je moral pazili nase in preganjati tiste, ki so imeli njega na muhi, ni utegnil, da bi se kaj dalje raz-gledaval. Samo zdaj pa zdaj ga je zabolela skrbeča misel, kaj je z Ronniem. Nenadno, čisto po naključju je pri ostrem obratu zapazil Ronnievo letalo in videl, da se bratec otepa z dvema Nemcema. Boril se je na žive in mrtve. Scott si je prizadeval, da bi mu kako prišel na pomoč, toda tudi njega sta držala dva Nemca in obletavala njegovega ptiča ter iskala, kako bi ga zadela. Scottu ni bilo tega dosti mar, hotel je pomagati bratu. Ronnie se ni dolgo boril. Ko se je Scott spel privil nadenj, je nenadno zagledal, kako se je fant stresel, kakor da bi ga bil kdo zbodel z iglo v hrbet. Še preden je Scott videl, kaj je bilo, se je Ronnie sesedel in spustil krmilo. Kakor da čuti z njim, se je tudi letalo takoj tisti trenutek obrnilo navzdol ter se začelo sukljati proti tlem. Nemca sta se zapodila za njim in *e med padanjem pljuvala vanj svojo trdo jekleno slino. , Scott je bil ves trd od strahu in od žalosti. Ni mogel verjeti, da je vse t° r®* in da je Ronnie res zadet. Sklanjal! se je iz letala, kakor da je pozabil na boi in na vse, ter gledal, kako ie bratovo letalo v dimu in plamenu drvelo proti zelenim, daljnim sanjam na tleh .. ■ Zamižal in odprl j« oči šele čez nekaj trenutkov — ravno PfaV; Je videl, kako je Ronnijevo letalo treščil^ 0b tla. Skozi ves hrum j® •ijsal zamolklo ek«-plozijo. Zdelo se mu 1® celo, da ves ta besneči, krvavi, hrumeči pekel predira tenak, žalosten, nebogl|cn bratov glas. Scott je bil kakor nor od strahote. Glava mu je za nekaj trenutkov udarila na krmilo. Tudi njegovo letalo se j* *•- čelo opotekati. Čez nekaj sekund se je čisto nagonsko zavedel nevarnosti. Kar same od «e-be so mu rake popravile letalo. Spet •• je obvladoval in se skušal znajti... Zenska »samostojnost" tudi pri zločinskih poslih Primeri, ki kažejo, da ženske ne zaostafajo v iznajdljivosti pri izvrševanju in priknvan.u zločinov Angleška statistika zločincev ugotavlja v zadnjem času stalno naraščanje števila ženskih gangsterjev. Največja zločinstva zag rese povečini še vedno moški; velike zločinke so zaenkrat še redke. V Veliki Britaniji je osemkrat več moških zločincev, kot pa ženskih. Nevarnost, da bi ženska koga ogoljufala, okradla ali oropala, se zdi na prvi pogled precej majhna. Kljub temu pa v zadnjem času opažajo angleški kriminalisti posebno spremembo zločinskih nagnjehj ženskih kriminalistk. Število kaznjenk v zadnjem času sicer ni naraslo. V preteklem letu je bilo v vsej Angliji in Walesu obsojenih skupno 9635 žensk zaradi kazenskih prestopkov. Ta številka kaznjenk je v primeri s prejšnjimi leti povsem normalna. Pač pa opažajo odgovorni ljudje v Angliji v zadnjem času med zločinkami neko gibanje, ki se zdi zakonodajalcem izredno nevarno. Število ženskih gangsterjev ostaja sicer približno vedno isto, opažajo pa, da postajajo njihovi zločini od leta do leta vse hujši. Prestopki so vsi večji in predrznejši. Zdi se, da »bojazljivost* in ženskost pri ženskih gangsterjih vedno bolj izginja. Zločinke se učijo pri zločincih in lahko bi govorili celo o neke vrste emancipaciji zločink. Zločinke se udejstvujejo čedalje bolj. Vedno pogostejše se dogaja, da danes vodi ženska gangsterski avtomobil, razbija okna in vdira v stanovanja. Tatvine po trgovinah in tatvine zaradi revščine so nadomestili težji primeri. Neka ženska v Angliji je bila zaprta, ker je v enem letu zagrešila nič manj kakor 103 tatvine in vlome. To je rekord, ki ga do sedaj še ni dosegla nobena ženska. Sto trije vlomi v enem letu pomeni, da je omenjena ženska šla na »delo« vsak tretji ali četrti dan. Skupna vrednost vseh ukradenih predmetov je znašala preko pol milij. din. Značilno za to žensko je bilo, da se je oblačila skromno, hodila brez plašča, brez klobuka in brez nakita. Neka druga ženska je najela v vseh londonskih mestnih četrtih mala stanovanja, v katera je skrivala ukradeno blago, ki ga je nakradla sama in njeni tatinski tovariši. Blago je potem prodajala naprej in je pri tem pokazala takšen talent za organiziranje prodaje ukradenih stvari, da bi se lahko merila z najbolj prebrisanim gangsterjem. Zraven tega pa je bila tudi prav dobra računarka. Svoj posel je opravljala tako, da je vkljub visoki najemnini številnih stanovanj, prav dobro služila. Znanstvena preiskava vprašanja, kakšne ženske postanejo zločinke, je ugotovila presenetljivo dejstvo, da so to povečini samo take ženske, ki jih narava ni obdarovala s telesno lepoto. Njihovo življenje poteka v nezadovoljstvu, pri moških nimajo nobenega »uspeha« in tako se jim čisto podzavestno vzbudi želja po maščevanju. Take ženske postanejo nekakšna živa obtožba človeški družbi, svetu in življenju. Končno pa začno krasti in se lotevajo kasneje tudi večjih zločinstev. Neka skupina zločink živi v hotelih, nočnih lokalih Hd. Te ženske so po večini lepe. Svojo lepoto pa uporabljajo za to, da privabljajo žrtve in jih potem izropajo. Te vrste ženske so znane kot brezsrčna in brezvestna bitja, ki so še slabša kot najslabši moški lopov. Če 6e jim ne posreči, da se spretno »izmažejo« iz afere, se tudi ne ustrašijo pred umori. Ta vrsta zločink ima, kakor je ugotovila statistika, večinoma svetle lase. Zločinke delajo običajno samostojno in ne ljubijo »organizacije«. Menda se bojijo ženske klepetavosti. Večkrat pa stopijo v zvezo z moškimi zločinci, s katerimi potem skupno delajo in delijo plen. To vrsto žensk smatrajo angleški kriminalisti kot šolski primer emancipacije ženskih tolovajk. Zmaga filma v naravnih barvah Podrobnosti o snemanju ameriškega filma f,Dolina velikanov" Po zmagoslavnem uspehu filma »Robin Hood« predstavljajo tehnikolorni filmi družbe VVarner Brothers za vse strokovnjake in gledalce začetek nove dobe v kinematografiji. Filmska umetnost je po svojem bistvu v prvi vrsti umetnost za oči — in prav v tem pogledu pomeni snemanje v barvah velik napredek. Zlasti se je obnesel naj novejši tehnikolorni sistem, čigar sijajen rezultat sta bila velika filma »Sadovi zemlje« in »Robin Hood«. Prav to podjetje zdaj posnema nov velik tehnikolorni film, ki bo nosil naslov »Dolina velikanov«. Morda ga bomo, če bo šlo po sreči, še letos dobili v Ljubljano. Več kakor leto dni je trajalo posnemanje v utelierjih in delo v prirodi Zanimivo je, da meriški tisk ni mnogo vedel povedati o tem . novem produktu in da niti v samem Hollywoodu tudi »najbolj poučeni ljudje« niso vedeli, kaj Warnerjevi ljudje tako skrivnostno in molče pripravljajo. Razen tistih, ki so bili zaposleni pri izdelavi tega filma, nihče ni imel dostopa v tiste atelierje, v katerih so snemali »skrivnostni tehnikolorni film«, kakor so ta film nazvali v Hollywoodu. In tako se je posrečilo, da je bil ta film posnet v največji skrivnosti in nedostopnosti ter bo že s te strani predstavljal velilčo presenečenje. Ameriški tisk se čudi sijajni organizaciji družbe. Saj pa to tudi ni prav nič čudnega: vedeti moramo, kakšna spretnost je otrebna, da se pred javnostjo prikrije delo, pri aterem je več kakor leto dni sodelovalo nad 3000 oseb! Neki časopisi so sicer poskušali tipati in ugibati, da se mora družba pri snemanju tega Nemški notranji minister dr. Frick se je pred kratkim mudil v Madžarskem in je pri tej priliki obiskal tudi liudskošolsko mladino. Na sliki vidimo ministra dr. Fricka (pod križem) razredu med otroci.