•išlak ,koj j te AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN 1 IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING i DAILY NEWSPAPER :e ga'KO. 28 V CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, FEBRUARY 3, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. aponci so začeli oblegati Singapor Obleganje otoka in trdnjave Singapor se je pričelo. Branite-J1 ot°k'a so prvi dan poškodovali tri japonske ladje in potopili eno Prelivu, ki loči otok od Malaje. Istočasnb neprestano grme topo-na ot°ku in pošiljajo težke izstrelke na celino, kjer prodirajo aPonci vzdolž Malaje proti Singaporu. Poroča se o velikem šte-IL U ^aPoncev, ki se bližajo otoku, katerega nameravajo žavzeti z naskokom. Poročilo iz Singapora javlja, da so Japonci zadnjih 24 ur po- aJyisja cena je določena za nove avte Washington_ — Administrator Leo Hender; aksimalne nobile son, je določil cene za nove avto le m sicer cene za debelo in [ "a dl*obno. Cene na debelo vte ne smej0 presegati onih h tod L 15 liti oktobra e avte bodo mogli ku-Pa le oni, ki bodo dokazali, jJ ' Potrebujejo za narodno , * °> ali za narodno zdravje Z 7flfmi'ki bodo imeli nove avte ^ *bodo dobili odškodnino ^ler * ^eSec za najemnino, do NOVI GROBOVI Jožefa Janežič V Glenville bolnišnici je umrla Jožefa Janežič, ro jena Tram-te, stara 45 let. Stanovala je na 672 E. 160. St. Doma je bila iz vasi Gradenje, fara Bela Cerkev na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 28 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Johna, sina Johna, se-množiii zračne napade na otok in Istro Rose Kosnik, v starem kra-povzročili nekaj škode. Čeprav,JU Pa mater- BlIaJe članica se je vedno zatrjevalo, da je vsaidruštva Carniola Tent, št. 1288 U. S. bombniki so sklatili 9 japonskih letal Taki-le bodo pa že mehčali nacijske buče ne bodo prodali avta. Glasbene matice Vo Glasben 'M; t,ZarniMI matice je iz-za letos sledeči odbor: Plut, I. pod-pod- Grdina, bla-isnju Belle, tajnik in za-6. St L°uis Dular, 1121 E. • nadzorni odbor: Joe Fi- )lt t ____IP^LJL _ sS^ iar °m Lužnik in Rudi Wid K zovovodji Anton šubelJ in ^nces T?lan' garderoba Mrs-tt- !c; rediteljica June Ba- Wben rica Ann G a č n i k. ajovae ^tica vabi one, ki °Piin J8?6 do PetJa> da Pri" Še« 4aL20'000 za elektrarno ki , nrma William Pope °aga csvi v novi mestni ih on 6 vprašala za dodatka ,1 Pirma trdi' da bo M, kot U §S enkrat toliko ^stnj •!e Pa označil v načrtu 1 za t0H ,nir' Prv°tna pogod-ael° je bila $667,000. Kljub je brez znamk Nji cj, U' da Je bil včeraj ^Havt' ko je moral vsak 2a SVo.a kuPiti davčno znam-VelanriJ T'10' pa je v Greater °° aVW J® Vedno okrog 150,- te znamk ' ki danes nima" težka obrežna artiljerija obrnjena proti morju, odkoder se je pričakovalo napad, pa je zdaj videti, da so se Angleži pripravili tudi za napad s celine. Težki topovi, nekateri 18 palcev kalibra, so obrnjeni na preliv, ki loči Singapor od Malaje in odkoder bo japonska armada poskušala naskočiti Singapor. Nek nemški časnikar v Tokiu je poročal v Berlin, da pričakuje japonski narod padec Sin. gapora pred 11. februarjem, ki je glavni japonski narodni praznik. Branitelji Singapora poročajo, da imajo dovolj pitne vode tudi za dolgo obleganje, čeprav je dotok vode iz Malaje zdaj odrezan. Rezervarji in vodnjaki so polni vode in ploha zadnji teden je zalogo vode še pomnožila. lja je donela pesem vrisk pastirjev. Na se svetili mali oblački, ^ reli od sončnih žarkov je vse to gledal, gledali hajoče sonce, ki zopetN bojno polje.— (V.) -o-- Najdaljša japonska ^ to t \ \ y < vpj < Pr: ša i nje <1 ju (i šča « gla o zgr kre Dri S zak hla: soir pod V glavnem mestu ^ Tokiju je društvo z "Izenkai." Društvo iskati in združevati, bv«11' ponce. Pred kratkim je tokijskem okraju Aka^ letno zborovanje, na se zbrali vsi Japonci narava izjemoma počasti'' do. Prišel je tudi neki -v Kato, ki se je ponašal z šo brado, dolgo 1.65 P* | ponske razmere je tak*1 ževska brada nekaj izI' ker o narodih Daljne?8 je znano, da jim narav« tako močne brade kot plamenu. Sicer bi pa tl ropi poldrug meter vzbujala splošno pozoi1"3' Trava Vsaka rastlina je ve"' je zase, ki nastane ter vstane in se uveljavlja sočerimi, ki so ji enak? List. Cvet. Šele ko sP| da to, kar nas obdaja, , ste, se plodi in bori, Prf™ mrje, bomo razumel' zen, ki nas veže z vS ugaja našim čutom: njava in oblika; kak"r ki nam je uspela, kak°r'. nje, ki se zabliska teJ'" svetli. delne namene in korist naroda, ako narod njega ne vpošteva in drevi v tujerodne trgovine? Izgovor, da se pri domačih trgov- ----- ----■ | uv j' — t) • učili- ; <=».....- r i'* * uwium^' i« Li 5 u v - Anton Zupančič, predsednik;! ko sem prezrl še druge, pa naj' cih ne dobi po okusu odjemalcev Anfrtn Plnfn.'l, 4- ~ ,• ^: 1, • T7<_____1 _ ™ • i rr . . I \TP TTDT T * 1 1 i I Anton Blatnik, tajnik, in Frank Stražar, blagajnik. Obenem so I še vsak izmed teh darovali v , blagajno po en dolar ter ostali I v družbi do konca. To veliko !naklonjenost bodo odborniki godbe fare sv. Vida tudi dobro-i voljno povrnili, prav tako bodo sodelovali tudi godbeniki obeh godb od sedaj roka v roki drug mi oproste. Za nagrado naj! NE VELJA, ker v slovenskih tr-vam bo zadovoljstvo srca, ker J govinah se dobi vsega na razpo. tSte pripomogli za dobro stvar, j 'ago, bodisi življenske potrebščin Na seji je bilo sklenjeno, da ne. uli vsakovrstni predmeti, od se bo vršil zopet godbeni kon-1 zibeli do groba; ako ne v eni tr-cert v jeseni in sicer 11. okto-' Sivini, pa v drugi in v mnogih bra; to pot v S. N. Domu po- slučajih boljše kakovosti, kot v poldne, zvečer pa f>les za vse,! tu.i'h trgovinah. j Tam ob kamenju se je eden kri-ko bo igral Peconov orkester. J ^ navedenih razlogov, se roja- j vil, tam se jih je spet nekaj po-Sledila je volitev odbora za kom toplo priporoča, da gredo z krivalo z rokami, nekateri pa so -----_---; narodno zavestjo NAROD Z NA-1 že padli za vedno. Na tleh je Galiciji, ko so žvižgale, kakor toča, krogle okrog njega, prinašajoč smrt. Tu na zeleni travi je videl Franc v duhu pred j seboj tiste strašne prizore, ko j dečki in možje padajo in več ne j vstajajo. Slišal je še dobro ti-j ste grozne krike, molitve, klet-] \e, vse izrečeno iz vsakih ust— zadnjikrat. Videl je padajoče' pred seboj, kako strašne obraze so imeli od strašnih bolečin. ........ 1 -————- , "»iuuhu savcsiju n^ivuu z; [jcii-iu veuno. i\a uen |e j krogih, hote ali nehote, ki so se vdali pritisku fašizma in do-' RODOM in svoje potrebščine! ^ilo ogromno krvi; nekateri so volili v politiko poitalijančevanja. j kupujejo pri slovenskih trgov.'se še gibali, drugi pa so že za-1 | I ako je profesor veronauka na italijanski gimnaziji v clh, da jim bo možen obstoj, ka. 'spali. Groženje bil pogled na' Pazinu, Monti, izdal javne letake, na katerih je vabil na cer-, teri bo preprečil navijanja cen krvavo poljano. Tam v dalja-kveno slavnost v Cerovlje leta 1919, kjer je bila glavna atrak-1 po kapitalistih, ker ako bo iz- vi pa je pokalo, da je odmeva-cija sežiganje hrvaških knjig. In da je dal temu barbarstvu , trebljen samostojni trgovec, bo-j lo daleč po poljih *n gozdih, j še posebno izrazito lice, je ukazal hrvaškim otrokom, da so do kapitalisti nemoteno in pp.;Skoro vsak stres pa je prinašaj! prejeli sv. obhajilo, predno so prižgali grmado, nakupičeno! ljubno navijali cene, poleg tega, j smrt. s hrvaškimi knjigami. I ako ne bo samostojnega trgovca, Franč se je stresel, groza se DON'T TAKE LYING DOWN When men are — ., dying, you must do V0^ < Be sure you enlist LARS for DEFENSE, armed forces—and Pr° own life—with every lar and dime you can. ^ America must have flow of money pourlo® day to help beat bacfc 0 mles. Put Dimes Into ., Stamps. And put D0^ / Bonds. Buy now. ® ^ pay day. Buy as olW* can. a Don't take this lyto* S° ■'!----L^^uJB Bi, •K B »etc loci ob l kaz; i vi. P: »Hid "1 V 1 ser dva sem cer "1 Win vi i»> "I sin stan "1 srne- "I Po ] časi h t. dva, nap, teža Stop ^la koni »jin N Vq2 »not M mi s bilo ia c °dp Si men gov ni. S N 'eži, no ;<>ij llei H H S k, eas ^ 0 Ift V X i bile H V Ha ^ ce> fco , Mara Lamutova: SATAN IN ISKARIOT je i i j e oi in spo več se rce i» ;i, prei "Kaj bova to. l| vprašal Apača. snjaj' "Sam je, prijeti ga morava! i doljij P^lika je ugodna, da ugodnej- tjoce »ne A sa biti ne more." "Pa kako —? Da bi zlezla k ) se zori! leta j' njemu?" "Ne! Preden sva doli, bi naju opazil in ustrelil." i nje?1 "Poklicati ga morava na plo-il kat ščad!" "Pokliči ga! Pa z rahlim glasom, da te ne spozna!" "Dobro! In ko pride, ga Ugrabi za vrat, pa kar tako krePko, da črhnil ne bo več. Drugo opravim sam." Sklonil sem se nad luknjo in zaklical s tistim pridušenim, 'astnim in skrivnostnim gla-Som' ki si je pri vseh ljudeh Podoben • "Oče -Spodaj im je F« i je«1 ijini, pa jeI ogo, il taff •asih pa ; tiP lisliti' cihi" kak«1 zeml kos« la ^ fo ji11 , ko J' a # pre i i#' a >lC d, :0V, ial J' pet kat . * z ' ima je ki lil istfl ci >'» \ti IB' ak«1 iti jva kot tu« Po nemikem izvirnik« K. Maja storila?" sem ton orožje, pustila sva ga. Drugih dragocenosti nisva našla. Z zadovoljstvom sem ugotovil, da stanovanje ni v nobeni zvezi s prvim nadstrojpjem razen po lestvi na ploščadi. Če sva odšla in vzela lestvo s seboj, ni mogel nihče med najino odsotnostjo obiskati Meltona. Varna sva bila. Vrnila sva se k njemu, ga zavlekla v sobo, kjer je stala miza, jo obrnila, da so molele noge kvišku, položila ujetnika med nje pa ga trdno privezala. Sam se ni mogel rešiti, niti premakniti se ni mogel. Nato sva ugasnila oljenko, prislonila lestvo, zlezla na ploščad in potegnila lestvo za seboj ter zlezla po njej v prvo nadstropje k Židinji in njenemu Jonatanu. Iz luknje v ploščadi je sijala močna luč. Rahlo sva zlezla bliže in prisluškovala. Dva sta govorila, moški in ženska. Spoznal sem Jonata-nov in Juditim glas. Lestva je bila prislonjena k luknji, zato tudi zunaj na ploščadi ni bild nobene videti. Luknja, je bila zelo razsežna, več sva videla nego prej v Meltonovem nadstropju. Videla pa sva štiri noge, pa ne nog stola. Dve nogi sta bili oblečeni v moške škornje, dve pa v ženske copate. Jona-tan-in Judita sta sedela na klopi drug ob drugem. Pravkar' je pripovedovala Judita: "—in tisti trije bodo sedeli zunaj pred vhodom?" "Da!" je pravil Melton. "Stražili bodo." "In kako jih preženemo?" "Ne moremo jih. Ujeti smo, ni druge poti iz puebla." oce —!" je odgovoril stari: Pa je?" je mislil, da je Jonatan. (Pridi! Brž!" "Zakaj ?" "^e brž! Povem ti!" g. ZakaJ pa govoriš tako tiho? ne smel nihče slišati?" '^aki so prihajali. neto'2 Sem umaknil £lavo- Win-] Ve Popravil prste za od-ob j,? Zagrabek. Klečala sva kazaU1' Pa tako, da nama bi vi tirbet, ko bi prišel po lest- tilezel je, glava se je po-l. skozi luknjo, pleča —. aJ Pa je? Kje pa — ?" * c m povedal, železni KO ZAJOKAL SI V ŽIVLJENJE Ko zajokal si v življenje, s tabo zajokalo je moje srce, solze bi veselja bile, ko bi ne kalilo jih gorje! ni tega celuloidnega traka in varnah še prekuhavajo in me- j I jih razširjajo, polagoma pa tu- šajo z raznimi dodatki, da do-; Idi trgajo in slednjič tako po- be iz njega mazila za čevlje, j j škodujejo, da film ne teče več razne lake, mešanice za barve; | gladko. Po vsaki predstavi ga itd. V slikani plasti pa je tudi i je treba previti, da začetek spet — kar je znano vsakemu foto-1 Predpustne šege in navade j pride na vrh kolesa, na katerem ' grafu — nekoliko srebra, ven-: je film zvit. Kako trdo zrnce v dar je to tako malo, da za prak-| okencu projektcijskega apara-|tično izrabo zaradi prevelikih j ta lahko med predva janjem po 1 stroškov ne pride v poštev. z juga je prihajalo topov; gr-; filmu začrta dolgo ostro črto, | Največkrat pa tako vsega okra-menje ... j ki gledalcu kaj neprijetno nihaisja izropani film pride nazaj v Čuj, junaček," sem dejala, j po platnu in kazi sliko. Vsaka j tovarno filmov, ki ga znova pre- filmska kopija pa stane okrog kuha in zmelje v celuloidno ka-par stotakov in izposojevalnice, šo, iz katere med posebnimi va-gledajo, da se ta kapital izrabi j 1 jar ji spet raztegne nov film do konca. Ob vsem tem pač ni ki more sprejeti novo "slikano Ko zajokal si v življenje- "zdaj na fronti ti topovi dobrodošlico grme"— in raz drobnega lica svoje brisala solze. U(tila s "K; Ve, Prsti Winnetouovi so Sg. ^ - ....... ■ mu^ oklenili okoli vratu, a udarca sem pestjo i— in brž cer hgav Prijel P°d pazduho, si-J1.^ zdrknil po lestvi. Wilmee2avesten je!" je ."šepnil vj j» G °u- "Spustiva ga po lest- U-tj. , sin lkar ne! Zaropotalo bi, stanuj/,1,1^1 ropot! Pod njim "Na smeva Pi°ščadi ga pa tudi ne Prejšnim sem pela aja — tuta — aja, zdaj sem tiho vpraševala— koliko ta hip junakov iz sveta odhaja . . . če uspavanko sem peti h'tela mi je v žalostinko izzvenela . . Kaj se žgcdi s starimi filmi Pustiti ■— i" Držal 1)0 lestvi Sa bom, zlezli naprej "Pa je nas vendar več ko ni,-h i" ! stavi grabijo v luknjice ob stra- J • ; j ■ / i!j) ,•• "In če bi nas bilo tudi sto in; še več, ne moremo nič! Skozi' ožine se pretisne le posamezen človek. Prve bi lopovi postre-iili, njihova trupla pa bi dru- čudno, če je vsak film prej ali slej tako izrabljen, da ga ni mogoče več predvajati. Sicer je j znan že postopek — pravijo mu ' "recono" — po katerem je mogoče rabnost filma nekoliko podaljšati, toda vse to ne more j preprečiti neizbežnega konca. ! Najboljši kupci za izrablje-| ne filme so tovarne za celoluid-ino blago. Najprej filmskemu traku vzamejo tisto plast, ki je bila na njem največ vredna in mu je dala njegovo slavo, to je Velike so množice dnevnih : slikamo plast- Vsi lepi obrazi> obiskovalcev kina, ki večer za vsi pretresljivi prizori, vse lepe večerom občudujejo junake in pokrajine — vse to zgine s fil-lepotice na platnu, do skrajno-ima in Je le še bled' skoraj pro" sti so napeti ob razburijivih pri- zoren trak celuloze. Film je zorih, ki se jim s tekočega tra-' prenehal biti film. Kljub teka odvijajo v sliki. Toda vsake mu Pa za Praktično človeštvo zemeljske slave je enkrat konec še ni brez vsake rednosti. Tudi in tudi za film pride čas, ko ni j ta prazni celuloidni trak v to-več raben za gledalce in ga je treba (zavreči. Takrat ni več I poln slik, ki pritegnejo nase po-: zornost gledalca, ampak je le 1 še kup celuloze, ki ji samo še' iznajdljivost človeka more najti dokončno izrabo. Film, ki je 35 mm širok in ' 0.15 mm debel celuloidni trak,' je prav za prav zelo nežna in mehka stvar, ki ne prenese dol-1 go večkrat dokaj brezbrižnega ; ravnanja. Ako se le nekoliko preveč napne in nategne, se lah-j ko že pretrga.. Zobje projekcijskega aparata pri vsaki pred- BUY plast" in znova more priti v aparat za snemanje filmov — ali pa v kaki drugi tovarni izdelujejo iz njega gumbe, razno okrasje, glavnike, škatlice in razne majhne celoluidne posode. Ko se kak gizdalin češe s celoluidnem glavnikom, komaj ve, da je nekdaj na njem bila naslikana Greta Garbo, ki je v kinu tako zagonetno pogledova la s platna. --o- Mara Lamutova SMO OTROCI IZ DEŽELE LEPE VIDE STATES SAVINGS BONDS' AND STAMP* Vzeli so nam rodno zemljo, vzeli nam svobodna vesla, težka je usoda, dragi bratje, v vaše kraje nas zanesla. Smo otroci iz dežele Lepe Vide, iz dežele rož in sonca, yl dežele tihih borov, iz dežele belih jader, kjer na večer zlato sonce sprejme hladen morski val. Kdor še ni ponoči begal sredi tujih in neznanih cest, kdor nad lastninile brezdom- stvom bridko ni razjokal— ta ne ve, kaj je bolest. —,-o-— Besedo "amerikanizem" je | prvič rabil predsednik Prince-j ton vseučilišča, John Wither-spoon leta 1781. Po- giro zaprla pot. irn^ M ter k®-Sp»! 3, if M sli J leil or P i dva Ukr časi !r * Pa ga Podpiraj! r ™ sPustiva na tla." ko rečeno -! nja ni bila narejeni „ nezavestni Melton jo je nost. Do tedaj bo tem ljudem. tež! in Winnetou se je le's že minila potrpežljivost." ston-,° Stiščal mimo njega in i "Tako dolgo ne bo treba ča-; na lestvo. Mučila m pe-' kati- Pojdi, ljubček, nekaj ti koiSVa se, da je bilo truplo! pokažem!" Naše edino upanje so boga-! te zaloge živil, za mesece jih je za ! dovolj. Vode pa je za celo več- °ncn0 11 j itn Na na tleh. Zlezla sva za "Kaj?" | "Boš že videl. [ va zlezla." v°2aJP?° sva Potegnila lest-. ^otil ' da'bi naju nihče ne \ ^ pritličje ' Pa se ozrla po prostoru. | V pritličje bo- lled ' »ter, V pritličje se vendar ni dalo tni štirimi golimi, prsteni- i Priti drugod ko po lestvi, ki sva bil07"ami sva stala, druga ni tla de ;Sobi ko stol in pa lestva, Stonii „ ftlend em na desno. Tam je Sov ^tanoval stari, vsaj nje- ° V s°bi ko stol in Sni Jn levi so bila "vfata," v steni. ni. sva čula od tiste stra- ■®Pet Sf ■ fnajav. 8t,ri gole, prstene stene, '®žišč id.stara miza* dva stola in no kož divjačine. Klaviv Pa dobra do- e bil Pohištvo Za iopova, kakršen volj ^elton. v Qnu sem z nožem odejo to^ake in se vrnil k Mel-j da - odeje J'e dobil v us- i ^Vedef1 m°eel kričati. ko bi se ga 2V(Jx; 2 drugimi traki pa sva ^la .šJC . Pa.sva mu rao-Ozrl 1>oiskati primerno ječo. la >,,. Sem se. Na mizi je brle- « i i / v Zel. prePr, sem °sta oljenka iz prsti. "sta,Posvetila sva si po Canju-" ,sob je imel Melton 'na ttino J^o, vse so bile zelo skro-bil° C,reml]enu- Pohištvo je Sskir0 in sirovo izdelano s Zu Prav be" da bi bile- Prav bij0 n'ti reči ne smem, oken Prih °3i vrata tudi ni nio-^ačenj(ajati dnevna svetloba. Ce' Je vobče nemogo-Po p ' > zatohel zrak je ležal V 6l st.°rih. 11112ftied sob je imel Mel- ob njej prisluškovala, na ploščad in po luknji v ploščadi —. j Našla bi naju —! Jadrno sva zapustila luknjo in sumknila po ploščadi v naj-oddaljenejši kot. Pa zaman sva čakala, ni ju bilo. Najbrž se je prišlo iz prvega nadstropja od znotraj v pritličje. Previdno sva zlezla na rob ploščadi in prežala. Rada bi i bila vedela, kaj bo Židinja po-j kazala svojemu Jonatanu. De-| jala je, da jima ne bo treba ča- ^ kati celo večnost, ker da mu bo nekaj pokazala. Tisto je. bilo j skoraj gotovo kaka tajna možnost za beg, Pa nrč nisva videla. Dolgo sva čakala, da sva si j spet upala k luknji. Melton in Judita sta spet se-1 dela drug ob drugenj in nada-j ljevala pogovor, ki sta ga pre-! kinila. Že kar prve besede so' dale slutiti, da bo pogovor važen za naju. Judita je omenila možnost bega. Sklonil sem se globlje, da bi bolje čul. Pa Winnetou me je potegnil nazaj. "Brž v strap!" je šepnil. "Nekdo prihaja." (Dalje prihodnjič) --o-- Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke. prodre v predpustni dobi na dan, pogosto tudi pri sicer resnih in pametnih ljudeh. Zakaj Predpust je doba po sv. Treh| nekaj' otročjega, šegavega in kraljih do pepelnice in je vča-' norčavega ostane v človeku sko-sih krajša, kako leto daljša, ka- zi vse življenje. Komaj se otrok kor je pač doba do Velike noči. i dobro skobaca na noge, že pos-!To je čas godbe, petja, maška-! nema> že hoče biti nekaj druge-, rad, plesa, iger, veselic, kon-!ga> kar Je v resnici. Hodi po ' certov, snubitev, porok, jedače;vseh štirih> posnema živalske i in pijače. Slovenci imenujemo! glasove' češ da je kužek, mačeto dobo; pust ali predpust, Če-jka' PeteHn itd. Dečki drug dru-, hi, Slovaki in Poljaki: maso- \gega vprežejo, cepetajo z noga-I pust, v zvezi z uživanjem mesaJmi' rezgetajo in dirjajo kakor j Rusi: maslenica. Italijani oz-11"**"1- Deklice pestujejo punč-načujejo ta čas z imenom "car-'ke kot skrbne matere, kuhajo, | nevale," t. j. meseno veselje, ali PereJo itd. Ta poteza pretvar-I kakor se tudi tolmači to ime sijanJa v otrokovem značaju os-slovesom od mesa: Zbogom.me-itane nekoliko tudi v odraslem | so! Nemci pravijo tej dobi: !človeku in se zlasti kaže v na-Fasching, kar je nastalo iz' šemlienju, v maškadari. Maski-"Fastnacht," t. j. pustna noč.jranje je zel° stara navada in Po tem vplivu pravijo štajerski se nahaja pri vseh narodih, tudi pri popolnoma nekultivira-nih, divjih. V mestih se začenja predpu- Slovenci še dandanes pustu: "fašenk." Srbi in Hrvati imenujejo ta čas: poklada. Predpustno veselje so pozna- |stno veseljačenJe takoj po Noli že stari narodi. Prvotne ot-|V6m letu' na kmetih Pa Prav za prav šele na četrtek pred pustno nedeljo, torej teden dni pred začetkom velikega štirideset- Zg or nja dika nam kaže pribor iz Voug ht-Sikorsky delavnice, Stratford, Conn.,, kjer je,bilo izročeno prometu največje do sedaj zgrajene potniško letalo "Exculibur." Ta zračne, ladj(L jc Hlu zgrajena za American Expo rt zrakoplovno družbo. roške pustne veselice so se v poznejših stoletjih razvile v splošno razuzdano veseljačenjev Vse to se je porajalo iz radosti, da se je po neprijetni, hudi in mrzli zimi, smrti prirode, zopet vrnila topla, prelestna, vse oživljajoča pomlad. Davni predhodnik predpusta so bile že Saturnalije, ki so jih Rimljani praznovali bogu Saturnu v čast. Ta poganski praznik so imenovali tudi "liberalije," v čast rimskemu bogu Bakhu, ki so ga imenovali tudi Liber. Grki so častili v tem pomenu svojega boga Dioniza v začetku aprila. Rimljani so pa praznovali svoj predpust, saturnalije, v začetku februarja, pač zato,' ker se v toplih deželah pomlad začenja mnogo prej kakor pri nas. Iz teh najstarejših šeg in navad seje razvil predpust, v prvih stoletjih krščanstva, okrog leta 600., ko je papež Gregor Veliki uvedel 40-dnevni post. Človek je od nekdaj hrepenel po razvedrilu in zabavi. V pustnem času, med adventom in postom, se je hotel od|ko'do-vati za vse puste ure v postu. V začetku je bil predpust še su-{ rov in nemoralen, poln nespo-J dobnih navad; ohranil je še1 danskega posta. Ta četrtek imenujemo debeli četrtek, na Štajerskem mu pravijo gumpa-sti ali mastni četrtek. Pustne zabave trajajo nato na pustno nedeljo, pondeljek in dosežejo svoj vrhunec na pustni torek. (Dalje prihodnjič.) -o- Če dodaš vodi, s katero pomivaš platno na podu (lenolium) nekoliko petroleja, bo pomivanje veliko olajšano in bolje izvršeno. MALI OGLASI Službo dobi Išče se žensko srednje starosti za lahka gospodinjska dela. Vprašajte ali telefonirajte po 4 uri popoldne na 1185 E. 172. St., tel. KEnmore 3815-J (30) Ženska se sprejme Srednje stara ženska se išče za lahka hišna dela in da bi skrbela za enega otroka. Oglasite se po šestih zvečer na 6007 St. Clair Ave. (30) Išče se sobo Starejša ženska' bi rada do-mnogo zoprnih lastnosti, "pode~Jbila opremljeno sobo. Pokliči-dovanih od poganskih prade-1te IVanhoe 5083-M. _ dov. Tja do srednjega veka je imel pustni čas svoje posebne navade in razvade. Stari zgodovinski viri pripovedujejo nenavadno čudne stvari o tem. Včasih so bile celo na posvečenih . krajih maškaradne in plesne prireditve, pri katerih je bilo mnogo surovosti in robatih šal. Vendar taki prazniki in običaji nikakor niso bil posledica brez-božnosti, temveč nevednosti in Soba se odda Opremljena soba se odda, z gorkoto. Vprašajte na 1245 E. 59. St. (29) Soba se odda Moškemu ali ženski se odda soba na 1510 E. 47. St. Vprašajte po peti uri, ali pa lahko pokličete po telefonu ENdicott 9642 od 9. do 5. ure. (30) PREMOG — COKE 3S58 SUPERIOR AVE. HEnderson 6177 DAJEMO EAGLE ZNAMKE RAINEY INSTITUTE 1523 E. 55th St. HE 0992 Natečaji za šivanje oblek Deset poukov samo $2.00 Dominikanski državni tajnik za zuiianj" zi dove, At turo Despradel (v pisani obleki) jc ob priliki konference zunanjih ministrov v Rio de Janeiro pregledal tudi brazilsko častno garde. Levi na sliki je biasilski zunanji minister Oswaldo Aranha. umstvene zaostalosti naroda, i Razvažamo po vsem Clevelandu. Vpra- Duhovščini se je, z velikimi na- !ajte za na! biudgst načrt Preeled ' furnezov zastonj. pori, da bi ustvarila čistejši WHITE WAY COAL CO. kult, posrečilo odpraviti te nespodobne, razvade in jih nadomestiti z lepšimi, čistejšimi in bolj moralnimi. Ostalo pa je kljub temu še mnogo takega, kar spominja na stare poganske čase. Predpust je doba ihed dvema največjima praznikoma, med božičem in Veliko nočjo. V tem času vladata v vsem družabnem življenju razposajeno veselje in ples, tako v velikomestnem svetu kakor v preprosti vasi. Prastare pustne in predpustne šege in navade so se ohranile samo še v nekaterih mestih, trgih in vaseh, počasi pa bodo povsod izumrle. Vsi ti predpustni j Ako iščete narodni običaji imajo svoj iz-j dobrega popravljalca za vaše vor in začetek v prerojenju in!gevlje, pridite k nam. Vedno jpresnavljanju narave. Poseb-1 prvovrstno delo. Popravljamo nost predpustnega časa je ta,|stare čevlje ter imamo polno da se ljudje radi našemijo in! Zaiogo finih, novih moških čev-maskirajo. V človeku je nagon,! jjev_ Cene zmerne, želja, da bi bil včasih sredi dru-j FRANK MARZLIKAR žbe, ki ga obdaja, neviden, v 16m st clair Av(^ znani družbi nepoznan. To je eden izmed vzrokov, da si ljudje zakrivajo obraz, da se zakrinkajo. Je pa za to še drug vzrok. Učenjaki trdijo, da je v vsakem človeku nekaj zdravnika, nekaj pesnika in nekaj — norca. In vprav ta norčavost Iavežbane slovenske učiteljice Prihranite denar, ako se naučite sami izdelovati obleke in suknje. (Tues. x) Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebSfila® za dom (SfilS ST. CLAIK AW. ilKnilcr«)« 297* r r AMERIŠKA DOMOVINA" ' AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Ave. JAMES DEBEVEC. Editor Cleveland. Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: 7,a Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland Do oošti. celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti,,pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year: Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail. $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. at the Post Office at >83 No. 28 Tue., Feb. 3, 1942 Teptani narodi vidijo edino rešitev v Rooseveltu Evropski narodi, ki danes ječijo v robstvu pod trdo nemško peto, s polnim zaupanjem zrejo v Roosevelta kot na svojega odrešenika. Trdno so prepričani, da bo ta zagovornik ponižanih in razžaljenih triumfiral nad hitlerizmom in fašizmom in da bodo demokracije, katerim stoji na čelu naš predsednik Roosevelt, končno zmagale, ker pravična stvar mora končno le zmagati. Ob priliki 60 letnice rojstnega dne predsednika Roosevelta, so dajali duška svojim iskrenim srčnim čutilom zastopniki in voditelji raznih narodov, želeč temu največjemu demokratu na svetu zdravja vsaj toliko časa, da bo izpolnil svoje obljube, ki jih je dal podjarmljenim narodom ter da bo dosegel cilje, za katere vodi zdaj silno ameriško industrijsko in bojno silo v boj. Naj beležimo izraze, ki so jih izjavljali razni zastopniki ob 60 letnici predsednika Roosevelta: Ministrski predsednik čehoslovaške republike v ubežni-Štvu, je rekel, da je postal predsednik Roosevelt duhovni vodja človeštva ter da išče pota in sredstva za boljšo in srečnejšo bodočnost vsemu svetu. Peter Gerbrandy, ministerski predsednik Nizozemske, je izjavil, da leži jakost Roosevelta v tem, ker se mu je posrečilo prepričati ameriški narod, da preti danes vsemu svetu resna nevarnost. Premier Johan Nygaardsvold, predstavnik norveške vlade v Londonu, je proglasil predsednika Roosevelta kot zvestega prijatelja Norvežanov, iskrenega propagatorja za pravice malih narodov ter šampijona v boju za pravično stvar, za katero se borimo danes vsi zavezniki, da si bomo dobili svobodo in pravico. Jugoslovanski minister zunanjih zadev, Momčilo Nin-Ninčič, je pozdravil predsednika Roosevelta ter hvalil njegovo vztrajnost in pogum. "Pod njegovim vodstvom bo Ameriki uspelo, da bo v doglednem času ustavila bojaželjne barbare,' je poudarjal Ninčič, ter nadaljeval: "Naš narod je posebno hvaležen predsedniku Rooseveltu za vse izkaze prijateljstva. ki so in še vzdržujejo moralo našega naroda kvišku kljub vsem strašnim časom v našim domovini. Milijoni Srbov. Hrvatov in Slovencev bo radi tega iskreno molilo k Vsemogočnemu, da doda življenju predsednika Roosevelta še mnogo nadaljnih let." Grški premier Tsouderos je poslal v Belo hišo kabelsko čestitko. Belgijski ministrski predsednik Paul Henri Spaak je poudarjal, da je me predsednika Roosevelta simbol strahovitim naporom, ki bodo zagotovili svobodo vsem narodom, ki so zdaj žrtve napadalcev. Rooseveltova bistroumnost in energija bo zapisana v zgodovini, da je on rešil civilizacijo. Roosevelt ve, da ima pred seboj ogromno nalogo. Prepričani smo, da jo bo izvršil in naša dolžnost, dolžnost vsakega ameriškega državljana je, da mu pri tem stoji zvesto ob strani. Saj ne gre samo za osvoboditev Jugoslavije, Poljske Češke, Norveške in drugih dežel, ampak gre tudi za svobodo naše nove domovine Amerike. Godbeniki godbe fare sv. Vida so imeli glavno letno sejo v sredo večer, obenem tudi vaje in račune.' Sklenjeno je bilo tudi to, da nekdo v njihovem imenu napiše javno zahvalo vsem, ki so bili in so še njim —godbi naklonjeni. Odkar se je vršil nedeljski godbeni koncert, so godbeniki vse bolj navdušeni. Na imenovani seji so tudi od odbora prejeli vsak po en dolar," za trud in napore, ki so jih imeli s pripravami in učenjem za koncert. Nato so se izrekli takole: "Ker vidimo, da je narod za nami, se bomo godbe še bolj oprijeli." Nedeljska prireditev jih je podprla za par stotakov, kar jim bo prišlo ravno prav, da si še nekaj potrebnih predmetov dokupijo in da bodo imeli še za nadalje blagajno, da plačajo učitelja, brez katerega bi godba ne mogla obstojati. Udeležba na seji je bila tudi od strani staršev zadovoljiva, upamo da bo sodelovanje v bodoče vse bolj navdušeno tudi od strani naroda. Kar je bilo potreba je to namreč, da je narod videl, da učenje pomaga, nedeljska godba se je izvan-redno pokazala. Na seji je bila tudi sprožena in odobrena ideja, da bi godba nastopila v nedeljo 8. februarja na shodu, v SND za otvoritev narodnega zborovanja o priliki govora ministra Snoja. Takrat bo imel narod zopet priliko slišati domačo slovensko godbo mladih tu rojenih sinov. Zelo so bili godbeniki razve-seljeni radi prostovoljnih darov. To smatrajo za največji dokaz, da narod soglaša z njimi, da bi godba napredovala. V ta namen je bilo še posebej naročeno, da se napiše zahvala vsem darovalcem v prvi vrsti, potem pa še onim, ki so pomagali njih koncert omogočiti. Ti-le so priskočili z darovi v pomoč: Po $10: Mr. John Potokar; po $5: Mr. Anton Ogrinc, Mr. in Mrs. Martinčič; po $3: Mrs. Tončka Jevnik, A. Grdina in Sinovi, Mr. in Mrs. Russ; po $2: Mr. John Hrovat iz Edna Ave., Mr. Anton Levstek, Mr. John Hribar, Mr. Joe Perko, Neimenovana, Mrs. Stonich, Mr. in Mrs. Lubi, Mr. Mayer trgovina; j po SI: Mrs. Rigler, Mrs. Grego-I rach, Mrs. Frances Rus, Novak slaščičarna, Mr. in Mrs. Klop-j čič, Mr. in Mrs. Drčar, Mr. in ! Mrs. Fortuna, Mr. Kopač, Mr. : Frank Knez, Mr. Louis Meše, Mrs. Zupančič, Mr. Mayer, Mr. Joseph Kodrich. To so imena onih, ki so darovali, brez da bi bili oznanjeni kot "Patrons." Patrons imena so bila na programu oznanjena I BESEDA IZ NARODA * Godba se zahvaljuje z drugim. Hvala iskrena za toliko naklonjenost! Dalje velja zahvala vsem darovalcem, ki ste postali podporniki pod naslov "Patrons," kakor vsem, ki ste še posebej podarili. Vi se zavedate, da godbeniki potrebujejo podpore, fara in ves narod pa potrebuje godbe. S tem, kar ste storili v ta namen, ste storili v dober kulturen namen. Ko bodo fantje popolnoma dorasli bodo znali ceniti vašo naklonjenost. Že sedaj se zavedajo in se izražajo zelo pohvalno in zadovoljno, izražajo se, da bodo odsedaj mnogo bolj z veseljem sodelovali z godbo kakor v preteklosti. Kar pa velja v zahvali za darovalce, velja tudi za delavce. Ako ne bi bilo teh, ki so delali in pripravljali, bi ne bilo nobenega uspeha, ostalo bi mrtvo, godba bi bik obsojena na razpust Zato gre zahvala pred vsem tem, ki so se trudili, da so pripravili vse potrebno. Ena najbolj delavna družina v ta namen je gotovo Mike Kle-menčičeva iz Prosser Ave. Ti so bili vsi aktivni: Mr. M. Kle-menčič, ki je v družbi z Mr. Orehekom hodil po hišah prodajati vstopnice, sin Rudolph, ki je obenem tudi predsednik, ter Miss Agn^s, ki je blagajni-čarka in glavna posredovalka med godbeniki, da ostane med njimi sloga in zaupanje ter blagajna v pravem tiru Pomagala je tudi Oražmova družina. Mrs. Agnes Zobec je po oskrbovala kuhinjo, kamor se zatekajo s praznimi želodci vsi ko mine program. Mr. Zobec je dal na razpolago zastonj onega od zida.. Mrs. Grdina jespekla eno špehovko, pekarija Novak je podarila kruh itd. In glavno šele pride. Kako iuštno je bilo, ko so nam peli tako lepo! Štirje fantje pa ena zavber dekle. Zelo nas je razveselil tudi takozvani slovenski kvartet: Lube, Bradač brata in Sfiinsa; te slišimo večkrat na radio, v dvorani pa še lepše za-pojo. Hvala jim lepa za nastop, še drugikrat pridite! In mili ženski glas gospodične Grumove, kako je prijetno odmeval, jasno in razločno so se slišale besede. Zato je pa narod aplavdiral, da so morali oboji po večkrat nastopiti. Spremljevalke na klavir so pa bile:" Miss Karlinger in Miss Klemenčič. Res smo lahko veseli, da imamo v svoji sredi domače vljudne osebq, katere so vedno pripravljene, da nastopijo. S tem pomagajo izvršiti zadovoljiv program in tako pripomorejo k uspehu, na drugi strani pa sebi naredijo dobro ime, ki je kon-. čno vredno več kakor denar. Hvala Ameriški Domovini za brezplačne vstopnice in za dopise vsem listom. še drugi so bili, ki so pomagali v kuhinji in pri bari, vselej vidimo tam izborne natakarje, kakor šta Mr. Perpar in Mr. Eršte. Mrs. Kasunič fn Mrs. Kralj se pa drže kuhinje. Lah- tekoče leto; izvoljeni so bili sledeči: Rudy Klemenčič, predsednik; John Orehek, podpredsednik; Eddie Zobec, tajnik; Agnes Klemenčič, blagajničar-ka; Norber Novak, varuh not. Nadzorni odbor: Mrs. Agnes Zobec, Mr. Anton Orehek, Mrs. Frances Novak; kapelnik profesor E. Rosati. Vsako sredo imajo godbeniki vaje v dvorani nove šole ob 7. uri zvečer. Za prihodnjo sredo, 4. februarja bo za godbenike prirejen tudi primeren prigrizek in bo obenem tudi zaprisega novih odbornikov. Starši in prijatelji udeležite se, in sicer ob 8. uri. Pripeljite s seboj nove kandidate, da se vpišejo k godbi, dajte fantom dobro besedo in vam ne bo žal. častna člana godbe sta Rt. Rev. B. J. Ponikvar in Anton Grdina. A. G., organizator. -o- Po skušnji trgovskega stališča Zadržanje istrskih fašistov napram slovanski duhovščini in glede rabe slovenskega :n hrvatskega jezika v cerkvi je bilo formulirano po fašističnem komisarju Host-Venturi pri kongresu istrskega fašja 23. maja 1925: "Fašizem ima samo tri gesla: Bog, domovina in družina. |in oni so dobili tudi vstopnice Vsled tega je fašizem verski in zaščitnik vere. Cerkev vrši j za en dolar, veliko zgodovinsko in italijansko delovanje v Italiji. Ven-] Vsi navzoči so bili zelo raz-darso gotovi duhovniki v tej deželi, ki niso Italijani oziroma i veseljeni, ker so se udeležili te-ne doumevajo kaj pomeni biti Italijan in ki nevzdržema za-j ga koncerta. Tudi odborniki htevajo, da se vrše verski obredi v kakem slovanskem jeziku. | godbe fare sv. Lovrenca so pri-Mi pa nasprotno trdimo, da se zamore v Italiji moliti samo v!sostvovali, in sicer sledeči: Mr. italijanščini. Apostoli cerkve v teh krajih ne smejo biti dru- j Anton Zupančič, predsednik; gi kot italijanske narodnosti. j Anton Blatnik, tajnik, in Frank "Mi nikakor ne smemo dovoliti, da bi se kdo skrival pod ! Stražar, blagajnik. Obenem so cerkveni plašč in tam razlagal politiko, ki je nevarna in so- i še vsak izmed teh darovali v vražna duhu naše dežele, vladi in fašizmu." I blagajno po en dolar ter ostali Medtem se je začela gonja proti slovenskim in hrvat-|v družbi do konca. To veliko skim duhovnikom v Julijski Krajini, navidezno na podlagi!naklonjenost bodo odborniki zakonov. Po besedilu st. germainske pogodbe je bila Itali- godbe fare sv. Vida tudi dobro-ja obvezana dati italijansko državljanstvo samo onim prebi- voljno povrnili, prav tako bodo valcem v teh krajih, ki niso imeli tukaj samo svojih bivališč, sodelovali tudi godbeniki obeh ampak so bili faktično rojeni tukaj. Na podlagi tega je našla 1 godb od sedaj roka v roki drug Italija pripravno šibo, da je zavrnila prošnje za državljan- j - --i—---_____-- stvo onim slovenskim in hrvatskim duhovnikom, ki so bili i krogih, hote ali nehote, ki so se vdali pritisku fašizma in do poslani v Julijsko Krajino iz drugih krajev Avstro-Ogrskc v i volili_v politiko poitalijančevanja. predvojnem času, ker je primanjkovalo domačih oziroma v tudi prispevkov ne bo v dobrodelne namene in korist naroda. želeč, da ko bodo rojaki čitali te skromne vrstice, da jih ne omalovažujejo, pač pa vsebino istih tudi vpoštevajo in svoje potrebščine kupujejo pri slovenskih trgovcih, da bo omogočeno tudi njim prispevati v korist naroda, ker od trgovca se vedno največ pričakuje. Upam, da teh mojih vrstic nikdo ne smatra za zlo, ker to sem napisal le v pobudo in v korist narodu, obenem tudi, da bodo rojaki vedeli kje se nahajam in živim, ker me bo parv veselilo, da me obiščejo v moji trgovini in uradu za notarske posle, kjer tudi izpolnimo listino'za dohodninski davek (Income Tax Return). Trgovec z narodom in narod s trgovcem. Steve F. Pirnat. Vo"mT„r Ker me je že mnogo rojakov vprašalo, kje neki se vendar nahajam in živim, da me nič več ni na pregled, vsled tega sem se namenil malo napisati in obelodaniti javnosti, da sem še na tem svetu, v uradu "Steamship Agencije," ter izvršujem notarske posle. Poleg urada, pa tudi vodim trgovino s sladščicami in groce-rijo, vse skupaj združeno v eno celoto pod mojim vodstvom. Isti urad in trgovina, se nahajajo v mstropoli Clevelanda, in to na 7403 St. Clair Ave. V teh podjetjih sem trajno zaposlen, vsled tega mi ni možno zahajati v kroge svojih rojakov, če ravno si želim, da bi se večkrat sestal z našimi slovenskimi rojaki. Da pa se javnosti ne bo preveč najivno zdelo: "Joj pomagaj, boš pa dosti denarja napravil, da boš kmalu bogat, ker imaš poleg urada, še trgovino." V tem smislu naj nekoliko pripomnim, da v sedanjih časih, mali in samostojni trgovec, mora pridno delati in paziti, da mu je možno izhajati in se skromno preživeti, ker je po velekapitali-stih vse pretirano v cenah. Pri tem naj označim, da ako bi se narod zavedal in vpošteval domače trgovce, kateri skušajo dati odjemalcem vso možno postrežbo in znižano ceno, bi bila trgovcu omogočena eksistenca, ki bi tudi drage volje rad prispeval v dobrodelne namene, katevi so večkrat na programu v korist pesameznim skupinam in -v splošnem narodu. Na žalost pa rojaki kaj radi pozabijo na domačega trgovca, in svoje" potrebščine kupujejo pri drugorodnih trgovcih in verižnih trgovinah, da polnijo velekapi-talistične nenasitne žepe, iz ka- id jagnjedi, še dobro je slišal terih gotovo ni pričakovati, da bi PihlJanje vetra. Vse to se mu je takrat zdelo otožno, poslo- Ob jarku, ki se vije med pisanimi polji in travniki, je pasel Franc krave. Neokretno je stopal okoli krav, (imel je hromo nogo še iz vojne), jih božal, včasih pa celo kaj godrnjal, kakor bi se pogovarjal z njimi. Zdaj in zdaj je veselo pokal z bičem, kakor mlad brezskrben dečko. Franc je rad gonil na pašo, kajti za drugo delo ni sposoben radi pokvarjene noge, rad je gledal pisana polja in travnike in poslušal petje poljskih ptičkov. Tu med polji je našel pravi užitek svojega skromnega življenja. Največkrat pa je kje ob grmu posedal in premišljal. Z mislimi je blodil, daleč nazaj o svoji preteklosti, o najlepši dobi mladosti, ko še človek ne pozna resničnega življenja. Takrat se skoro vsakemu dobro godi, ko nimaš nobene skrbi za življenje, takrat upaš in misliš, da bo vedno tako. Toda življenje je različno, nekdo v teh najlepših letih umre, nekdo je nesrečen vse življenje, veliko jih pa umre v svetu. Tudi on, Franc, je bil nekoč mlad breskrben. Hodil je brezskrbno doma in po poljih, tudi on je mislil, da bo ostalo tako. Toda . . . Tudi njega je vzela zla usoda v svoje okrutne roke, ko je dorasel v lepega mladeniča, tedaj so ga vpoklicali k vojakom. Moral je iti. Spominjal se je Franc tega odhoda, kakor bi se godilo včeraj, kako je jokala mati za njim, spominjal se je kako so peli dečki na koleslju, ki je drdral z njimi daleč . . . daleč ... še dobro jo videl v duhu pred seboj, kako so se poslavljale od njega bele hišice; pisana polja, viso- vilno. Težko je pač človeku, ko ne ve ali bo še kdaj videl te kraje iz katerih se poslavlja, morda pa se poslavlja zadnjikrat. — Franc je pogledal svojo trdo nogo in vzdihnil: Spomin iz vojne. Kolikokrat je bil v ne- ga je lotevala, ko se je i njal tega. Hotel si je od take strašne misli in spe toda ni mogel. Preveč se' vse to zarezalo v srce in da bi mogel pozabiti, pi'{1 spominska rana je to. ba njegovega življenja j' najstrašnejša, štiri dol® je to trajalo, da so se Ijali isti grozni prizori jiščih. štiri dolga leta i! nJer dal Franc v zahajajoče pričakujoč, da zatone z vedno. Marsikateri njegj jak je čakal in slutil ka ščac in pričakal. Mnogim je nilo sonce za vedno. F" zahvalil Boga, da ga je val smrti tam v tujini ušel smrti, prinesel paje' spomin — otrplo nogo go tovarišev je pustil t« jih krajih, ki počivajo * dih, poljih, gorah, P^ za vedno; samo včasih spomnijo domači in pa o"; je takrat odpeljal z nji® Franc je nehal misliti že so mu drsele po licih i" le na zeleno travo, kak«1 božji blagoslov na zeD1'' zemlja daje sad; tako s« cove solze padale, da sad miru. In mnogo jf1 po svetu. Sonce je zahajalo, ko? Franc. Prijel je za va gnal krave domov. Pre lja je donela pesem k«5; vrisk pastirjev. Na 111 se svetili mali oblački, k1 reli od sončnih žarkov, je vse to gledal, gleda) J' hajoče sonce, ki zopet > bojno polje.— (V.) -o--- Najdaljša japonska' V glavnem mestu ™ Tokiju je društvo z 1 "Izenkai." Društvo iskati in združevati. brat ponce. Pred kratkim )e tokijskem okraju Akas^ letno zborovanje, na kat{'i se zbrali vsi Japonci, j11 narava izjemoma počasi do. Prišel je tudi neki Kato, ki se ,je ponašal z šo brado, dolgo 1.65 m-ponske razmere je taka ževska brada nekaj kej- o narodih Daljnega je znano, da jim narava tako močne brade ko' plemenu. Sicer bi pa tl1 ropi poldrug meter dol*8 vzbujala splošno pozor11 -o---- Trava — list fV ko sem prezrl še druge, pa naj' c'h ne dobi po okusu odjemalcev mi oproste. Za nagrado naj I NE VELJA, ker v slovenskih tr-vam bo zadovoljstvo srca, ker!govinah se dobi vsega na razpo. dte pripomogli za dobro stvar. I bodisi življenske potrebščin Na seji je bilo sklenjeno, da ue. uli vsakovrstni predmeti, od se bo vršil zopet godbeni kon-1 zibeli groba; ako ne v eni tr-cert v jeseni in sicer 11. okto-' g°vini, pa v drugi in v mnogih bra; to pot v S. N. Domu po-' slučajih boljše kakovosti, kot v poldne, zvečer pa files za vse,! tu-'ih trgovinah ko bo igral Peconov orkester. Sledila je volitev odbora za kedaj prispevali v korist istega naroda, od katerega so se okoristili, ko jim je kopičil bogastvo. Domači trgovec, ki je vedno po možnosti pripravljen prispevati v dobrodelne namene in korist naroda, pa mora iz teh razlogov v negotovosti gledati v bodočnost in svoj obstoj, kako neki bi,mu bilo mogoče prispevati v dobro- varnosti tam daleč v hribih v delne namene in korist naroda, Galiciji, ko so žvižgale, kakor ako narod njega ne vpošteva in toča, krogle okrog njega, pri-drevi v tujerodne trgovine? Iz- našajoč smrt. Tu na zeleni tra-govor, da se pri domačih trgov- v> je videl Franc v duhu predi seboj tiste strašne prizore, ko j dečki in možje padajo in več ne j vstajajo. Slišal je še dobro ti- j ste grozne krike, molitve, klet-J ve, vse izrečeno iz vsakih ust— zadnjikrat. Videl je padajoče pred seboj, kako strašne obraze so imeli od strašnih bolečin. Tam ob kamenju se je eden kri-Iz navedenih razlogov, se roja- j tam se jih je spet nekaj pokom toplo priporoča, da gredo z ! krivalo z rokami, nekateri pa so narodno zavestjo NAROD Z NA-1 r-:e padli za vedno. Na tleh je 1 RODOM in svoje potrebščine 'bilo ogromno krvi; nekateri so kupujejo pri slovenskih trgov- ( se še gibali, drugi pa so že za-. . Tako je profesor veronauka na italijanski gimnaziji v cih, da jim bo možen obstoj, ka- spali. Groženje bil pogled na teh krajih rojenih. Zato je bilo popolnoma enostavno, če so, Pazinu, Monti, izdal javne letake, na katerih je vabil na cer- teri bo preprečil navijanja cen krvavo poljano. Tam v dalja-izgnali vse nezaželjene tujce, katere so gna4i do meje v kveno slavnost v Cerovlje leta 1919, kjer je bila glavna atrak- j po kapitalistih, ker ako bo iz- J vi pa je pokalo, da je,odmeva-spremstvu karabinjerjev, kar se je tudi faktično zgodilo v cija sežiganje hrvaških knjig. In da je dal temu barbarstvu , trebi jen samostojni trgovec, bo-lo daleč po poljih hi gozdih.: stotinah slučajih. še posebno izrazito lice, je ukazal hrvaškim otrokom, da so i do kapitalisti nemoteno in po-;Skoro vsak stres pa je prinašal' ! oda fašizem bi ne bil mogel tako nastopati proti cerkvi, prejeli sv. obhajilo, predno so prižgali grmado, nakupičeno ! ljubno navijali cene, poleg tega, smrt. če bi ne imel v tem zaslombe v samih italijanskih cerkvenih s hrvaškimi knjigami. 1 ako ne bo samostojnega trgovca, Franc se je stresel, groza se Vsaka rastlina je ve" je zase, ki nastane nj vstane in se uveljavlja j sočerimi, ki so ji enak& List. Cvet. Šele ko ^ da to, kar nas obdaja , ste, se plodi in bori, Vx \ mrje, bomo razum^J zen, ki nas veže z vSj ugaja našim čutom: ^ njava in oblika; kak°rsf ki nam je uspela, kak°r ^ nje, ki se zabliska ter svetli. DON'T TAKE LYING DOWN I v ' H' vpn hi Pril ša 1 Ju c glas "1 zgrs krej Dru SI zakl Mas som podi Si "I Ri "I , "j "I When men are dying, you must do V Be sure you enlist LARS for DEFENSE. armed forces—and Pr0 own life—with every ^ lar and dime you can- ^ America must have flow of money pourin* ^ f day to help beat bacK 0 mles. Put Dimes Into Stamps. And put P° / Bonds. Buy now. ® ^ pay day. Buy as olt®" can. Don't take this lyta* al { la V* mi bil Se] m če »o ie je i je in spo več se rce in i, Pi'el to, snja J' i dolf ) se zori letal tj oče >ne z» i nje il ka im je , Mara Lamutova: SATAN IN ISKARIOT t o: | T l t Po nemikem izvirniki K. Maja KO ZAJOKAL SI V ŽIVLJENJE i je ijini, pa je ogo, il tarnajo •asih pa oi nji® lisliti cihii kak«' zeffi ko ia bi fO $ "Kaj bova storila?" sem vprašal Apača. "Sam je, prijeti ga morava! Prilika je ugodna, da ugodnejša biti ne more." "Pa kako —? Da bi zlezla k njemu?" "Ne! Preden sva doli, bi naju opazil in ustrelil." 'Poklicati ga morava na ploščad!" "Pokliči ga! Pa z rahlim F' glasom, da te ne spozna!" "Dobro! In ko pride, ga ugrabi za vrat, pa kar tako *rePko, da črhnil ne bo več. Dr«go opravim sam." Sklonil sem se nad luknjo in ^klical s tistim pridušenim, lastnim in skrivnostnim gla-Sora' ki si je pri vseh ljudeh Podoben • "Oče ' Spod, ki , ko J' a prei ! ko* a i" :ov. Jalf pet ka , Ja? z i ima bra<> je katf i, istil« ci >' iz' ni' aka i 3va kot tu1", ol£8 oce —!" aJ je odgovoril stari: Pa je?" J'e mislil, da je Jonatan. (Pridi! Brž!" "Zakaj ?" "Le brž! Povem ti!" B ZakaJ pa govoriš tako tiho? ne smel nihče slišati?" '^ki so prihajali. neto1Z sem umaknil glavo. Win-] Ve Pripravil prste za od-ob j,; zagrabek. Klečala sva kazai J1?1' Pa tak°' da nama bi vi hrhet, ko bi prišel po lest- Prilezel budila sko je, glava se je po- , —ozi luknjo, pleča —. ^ pa je? Kje pa — ?" Jee ^ Povedal. ' e ezni prgti Wiimetouovi g0 ** členili okoli dVa "^enin okoli vratu, — sem rCa s Pestj° — in brž cer w\ Prijel pazduho, si-1 zdrknil po lestvi. 1 Nezavesten ton orožje, pustila sva ga. Drugih dragocenosti nisva našla. Z zadovoljstvom sem ugotovil, da stanovanje ni v nobeni zvezi s prvim nadstrojpjem razen po lestvi na ploščadi. Če sva odšla in vzela lestvo s seboj, ni mogel nihče med najino odsotnostjo obiskati Meltona. Varna sva bila. Vrnila sva se k njemu, ga zavlekla v sobo, kjer je stala miza, jo obrnila, da so molele noge kvišku, položila ujetnika med nje pa ga trdno privezala. Sam se ni mogel rešiti, niti premakniti se ni mogel. Nato sva ugasnila oljenko, prislonila lestvo, zlezla na ploščad in potegnila lestvo za seboj ter zlezla po njej v prvo nadstropje k Židinji in njenemu Jonatanu. Iz luknje v ploščadi je sijala močna luč. Rahlo sva zlezla bliže in prisluškovala. Dva sta govorila, moški in ženska. Spoznal sem Jonata-nov in Juditim glas. Lestva je bila prislonjena k luknji, zato tudi zunaj na ploščadi ni bild nobene videti. Luknja, je bila zelo razsežna, več sva videla nego prej v Meltonovem nadstropju. Videla pa sva štiri noge, pa ne nog stola. Dve nogi sta bili oblečeni v moške škornje, dve pa v ženske copate. Jonatan-in Judita sta sedela na klopi drug ob drugem. Pravkar je pripovedovala Judita: "—in tisti trije bodo sedeli zunaj pred vhodom?" "Da!" je , pravil Melton. "Stražili bodo." Ko zajokal si v življenje, s tabo zajokalo je moje srce, solze bi veselja bile, ko bi ne kalilo jih gorje! ni tega celuloidnega traka in varnah še prekuhavajo in me-! j jih razširjajo, polagoma pa tu- šajo z raznimi dodatki, da do-; Idi trgajo in slednjič tako po- be iz njega mazila za čevlje, i [škodujejo, da film ne teče več razne lake, mešanice za barve; Predpustne šege in navade prodre v predpustni dobi na dan, pogosto tudi pri sicer resnih in pametnih ljudeh. Zakaj , Predpust je doba po sv. Treh | nekaj' otročjega, šegavega in | gladko. Po vsaki predstavi ga itd. V slikani plasti pa je tudi kraljih do pepelnice in je vča-' norčavega ostane v človeku sko-I je treba previti, da začetek spet,— kar je znano vsakemu foto-'sih krajša, kako leto daljša, ka- vse življenje. Komaj se otrok ; pride na vrh kolesa, na katerem j grafu — nekoliko srebra, ven- kor je pač doba do Velike noči.' dobro skobaca na noge, že pos-: je film zvit. Kako trdo zrnce v dar je to tako malo, da za prak-' To je čas godbe, petja, maška-' nema» že hoče biti nekaj druge-| okencu projektcijskega apara-|tično izrabo zaradi prevelikih1 rad, plesa, iger, veselic kon- ga> kar Je v resnici. Hodi po Ko zajokal si v življenje— j ta lahko med predva janjem po ' stroškov ne pride v poštev.1 certov, snubitev, porok jedače'vseh- štirih, posnema živalske z juga je prihajalo topov; gr-' filmu začrta dolgo ostro črto, j Največkrat pa tako vsega okra-' in pijače. Slovenci imenujemo'glasove> češ da je kužek, mač- menje "Čuj, junaček," sem dejala, "zdaj na fronti ti topovi dobrodošlico grme"— in raz drobnega lica svoje brisala solze. Prejšnim sem pela aja — tuta — aja, zdaj sem tiho vpraševala— koliko ta hip junakov iz sveta odhaja . . . če uspavanko sem peti h'tela mi je v žalostinko izzvenela . . —--o--- Kaj se žgcdi s starimi In kako jih preženemo?" (( je!" je .-šepnil vi„, °u- "Spustiva ga po lest- ni druge poti iz puebla." "Pa je nas vendar več sin ar ne! Zaropotalo bi, stanuje><, "Na fSftiev j čudno, če je vsak film prej ali j slej tako izrabljen, da ga ni mogoče več predvajati. Sicer je i znan že postopek — pravijo mu ' "recono" — po katerem je mogoče rabnost filma nekoliko podaljšati, toda vse to ne more J preprečiti neizbežnega konca, i Najboljši kupci za izrablje-i ne filme so tovarne za celoluid-I no blago. Najprej filmskemu traku vzamejo tisto plast, ki je filmi bila na njem največ vredna in --mu je dala njegovo slavo, to je Velike so množice dnevnih ^ slikamo plast" Vsi lepi obrazi> obiskovalcev kina, ki večer za vsi pretresljivi prizori, vse lepe večerom občudujejo junake in pokrajine — vse to zgine s fil-lepotice na platnu, do skrajno- !ma in je le še bled, skoraj prosti so napeti ob razburi jivih pri- zoren trak celuloze. Film je zorih, ki se jim s tekočega tra-' prenehal biti film. Kljub teka odvijajo v sliki. Toda vsake mu pa za P^tično človeštvo zemeljske slave je enkrat konec še ni brez vsake vrednosti. Tudi in tudi za film pride čas, ko ni, ta prazni celuloidni trak v loveč raben za gledalce in ga je treba (zavreči. Takrat ni več j poln slik, ki pritegnejo nase po-1 zornost gledalca, ampak je le 1 še kup cetuloze, ki ji samo še j iznajdljivost človeka more naj-; ti dokončno izrabo. Film, ki je 35 mm širok in 1 0.15 mm debel celuloidni trak,! je prav za prav zelo nežna in mehka stvar, ki ne prenese dol-' go večkrat dokaj brezbrižnega j ravnanja. Ako se le nekoliko ! J ki gledalcu kaj neprijetno niha>sja izropani film pride nazaj v'to dobo; pust ali predpust, Če-'ka' Petelin itd. Dečki drug dru-i po platnu in kazi sliko. Vsaka j tovarno filmov, ki ga znova pre-' hi, Slovaki in Poljaki: maso-'gega vPrežejo, cepetajo z noga-| filmska kopija pa stane okrog kuha in zmelje v celuloidno ka-[pust, v zvezi z uživanjem mesaJmi' r.ezgetajo in dirjajo kakor i par stotakov in izposojevalnice, šo, iz katere med posebnimi va-'Rusi: maslenica. Italijani oz-'konji- Deklice pestujejo punč-I gledajo, da se ta kapital izrabi j 1 jar ji spet raztegne nov film! načujejo ta čas z imenom "car-'ke k°t skrbne matere, kuhajo, do konca. Ob vsem tem pač ni ki more sprejeti novo "slikano J nevale," t. j. meseno veselje, ali Perej0 ^d- Ta poteza pretvar- " .....-------' plast" in znova more priti v kakor se tudi tolmači to ime s'JanJa v otrokovem značaju os- aparat za snemanje filmov — slovesom od mesa: Zbogom.me-'tane nekoliko tudi v odraslem ali pa v kaki drugi tovarni iz- so! Nemci 'pravijo tej dobi: !človeku in se zlasti kaže v na-delu je jo iz njegagumbe, razno Fasching, kar je nastalo iz' šemljenju, v maškadari. Maski- ropot! Pod njim Ploščadi ga pa tudi ne "Ne moremo jih. Ujeti smo, I preveč napne in nategne, se lah-; I ko že pretrga.. Zobje projek- | cijskega aparata pri vsaki pred- i stavi grabijo v luknjice ob Strati ■. , ■ v jji) .,,<• r, ' ; "In če bi nas bilo tudi sto in >---- okrasje, glavnike, škatlice in razne majhne celoluidne posode. Ko se kak gizdalin češe s celoluidnem glavnikom, komaj ve, da je nekdaj na njem bila naslikana Greta Garbo, ki je v kinu tako zagonetno pogledova la s platna. --o- Mara Lamutova SMO OTROCI IZ DEŽELE LEPE VIDE BUY UNITED STATES SAVINGS BONDSf AND STAMP* Vzeli so nam rodno zemljo, vzeli nam svobodna vesla, težka je usoda, dragi bratje, v vaše kraje nas zanesla. Smo otroci iz dežele Lepe Vide, iz dežele rož in sonca, yl dežele tihih borov, iz dežele belih jader, kjer na večer zlato sonce sprejme hladen morski val. Kdor še ni ponoči begal sredi tujih in neznanih cest, kdor nad lastninile brezdom- stvom bridko ni razjokal— ta ne ve, kaj je bolest. -o-— Besedo "amerikanizem" je prvič rabil predsednik Princeton vseučilišča, John Wither-spoon leta 1781. '"a Pustiti —! "Dr: še več, ne moremo nič! Skozi j ožine se pretisne le posamezen človek. Prve bi lopovi postre-iili, njihova trupla pa bi dru- p0 . Zai ga born, zlezli na'prej časi 1 pa &a podpiraj! Po-' zaPrla Pot ®a spustiva na tla." i Naše edino upanje so boga- Lahkr ter ke. sp»! 9 4 A V'1 :efc or i ots ■ ^ A tU dva Luk rečeno —' nja ni bila narejena nezavestni Melton jo teža in Winnetou se je le's že minila potrpežljivost." napoj ;žav0 stopil """ca1 mimo njega ha] na lestvo. Mučila in pe-sva - : te zaloge živil, za mesece jih je za ! dovolj. Vode pa je za celo več-je nost. Do tedaj bo tem ljudem. in ko; nčn0 nj;m. Se> da je bilo truplo na tleh. Zlezla sva za Vo N ajPrvo za sva potegnila lest- •notii, Seboj, da-bi naju nihče ne Pa se Hi - ozrla po prostoru, j "Tako dolgo ne bo treba ča-j kati. Pojdi, ljubček, nekaj ti pokažem!" "Kaj?" "Boš že videl. V pritličje bova zlezla." V pritličje —? V pritličje se vendar ni dalo bil(1%Ilami sva stala, druga štirimi golimi, prsteni- Priti drugod ko po lestvi, ki sva ! 'o v ni na (j ,'s?bi ko stol in pa lestva, Sm in levi so bila "vtata," °dprt St, ine opil v steni. ^Ud' ' Sem na desno. Tam je gov J stanoval stari, vsaj njeni Mas sva čula od tiste stra- Spet • • lUdjav, stiri Kole, prstene stene, ležjggj1 stara miza* dva stola in no p ! !vz kož divjačine. Klavr-Voij ""stvo —. pa dobro do-lopova, kakršen je bil on. itazr ob njej prisluškovala, na ploščad in po luknji v ploščadi —. j Našla bi naju —! Jadrno sva zapustila luknjo in sumknila po ploščadi v naj-oddaljenejši kot. Pa zaman sva čakala, ni ju bilo. Najbrž se je prišlo iz prvega nadstropja od znotraj v pritličje. Previdno sva zlezla na rob ploščadi in prežala. Rada bi; bila vedela, kaj bo Židinja po-' kazala svojemu Jonatanu. De-| jala je, da jima ne bo treba ča-. "Fastnacht," t. j. pustna noč.|ranje je zel° stara navada in Po tem vplivu pravijo štajerski se nahaJa P" vseh narodih, tu-Slovenci še dandanes pustu: dl Pri P°Polnoma nekultivira-"fašenk." Srbi in Hrvati imenu- "ih> divjih, jejo ta čas: poklada, v mestih se začenja predpu- Predpustno veselje so pozna-istno veselJ'ačenje takoj po Noli že stari narodi. Prvotne ot-'vem letu' na kmetih Pa Prav za roške pustne veselice so se v poznejših stoletjih razvile v splošno razuzdano veseljačenjev Vse to se je porajalo iz radosti, da se je po neprijetni, hudi in mrzli zimi„ smrti prirode, zopet vrnila topla, prelestna, vse oživljajoča pomlad. Davni predhodnik predpusta so bile že Saturnalije, ki so jih Rimljani praznovali bogu Saturnu v čast. Ta poganski praznik so imenovali tudi "liberalije," v čast rimskemu bogu Bakhu, ki so ga imenovali tudi Liber. Grki so častili v tem pomenu svojega boga Dioniza v začetku aprila. Rimljani so pa praznovali svoj predpust, saturnalije, v začetku februarja, pač zato, ker se v toplih deželah pomlad začenja mnogo prej kakor pri nas. Iz teh najstarejših šeg in navad se je razvil predpust, v prvih stoletjih krščanstva, okrog leta 600., ko je papež Gregor Veliki uvedel 40-dnevni post. Človek je od nekdaj hrepenel po razvedrilu in zabavi. V pustnem času, med adventom in postom, se je hotel od|ko'do-vati za vse puste ure v postu. V začetku je bil predpust še su-j rov in nemoralen, poln nespo-J dobnih navad; ohranil je še1 prav šele na četrtek pred pustno nedeljo, torej teden dni pred začetkom velikega štirideset-danskega posta. Ta četrtek imenujemo debeli četrtek, na Štajerskem mu pravijo gumpa-sti ali mastni četrtek. Pustne zabave trajajo nato na pustno nedeljo, pondeljek in dosežejo svoj vrhunec na pustni torek. (Dalje prihodnjič.) -o- če dodaš vodi, s katero pomivaš platno na podu (lenolium) nekoliko petroleja, bo pomivanje veliko olajšano in bolje izvršeno. MALI OGLASI Službo dobi Išče se žensko srednje starosti za lahka gospodinjska dela. Vprašajte ali telefonirajte po 4 uri popoldne na 1185 E. 172. St., tel. KEnmore 3815-J (30) Ženska se sprejme Srednje stara ženska se išče za lahka hišna dela in da bi skrbela za enega otroka. Oglasite se po šestih zvečer na 6007 St. Clair Ave. (30) Zgornja- slika nam kaže pr1$ur iz Voug ht-Sikorsky delavnice, Stratford, Conn.,, kjer je bilo izročeno prometu največje do sedaj zgrajene potniško letalo "Excalibur." Ta zračne, ladja je bila zgrajena za American Expo rt zrakoplovno družbo. ezal sem z nožem odejo ton,, 'trako in se vrnil k Mel-Kos Mol da - odeje 'ie dobil v us- i kati celo večnost, ker da mu bo nekaj pokazala. Tisto je.bilo skoraj gotovo kaka tajna mož- ni edei mogel kričati, ko bi se noJ zabeg' - .i Pa me ni«V£ ga 2Vez' 2 drugimi traki pa sva ^ala ; PreJ pa.sva mu mo-Ozrl 1>oiskati primerno ječo. la 5rt )Sem Se> Na mizi -ie brle" Nlse ta olJenka iz Prsti-"stanrJn J0, Posvetila sva si po s Vanju." "est Je imel Melton "na sob ^olaev mno ( vse so bile zelo skro-bil° le-f'emljene- Pohištvo je Sekir„ ?,n° in sirovo izdelano s trav h "Sobe" da bi bile, prav bil?' reči ne smem, oken , :Hko 32i vrata tudi ni mo-ati dnevna svetloba. •čenje Ce' Zap .i Je vobče nemogo-Po p '' > zatohel zrak je ležal V e"St.0l'ih. 1 lz«ied sob je imel Mel- Pa nič nisva videla. Dolgo sva čakala, da sva si j spet upala k luknji. Melton in Judita sta spet se-i dela drug ob drugenj in nada-j ljevala pogovor, ki sta ga pre-' kinila. Že kar prve besede so' dale slutiti, da bo pogovor va-j žen za naju. Judita je omenila možnost bega. Sklonil sem ; se globlje, da bi bolje čul. Pa Winnetou me je potegnil nazaj. "Brž v strap!" je šepnil. "Nekdo prihaja." (Daljo prihodnjič) --o- Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke. Išče se sobo Starejša ženska' bi rada do-mnogo zoprnih lastnosti, p~ode-'bila opremljeno sobo. Pokliči- dovanih od poganskih prade- jte iVanhoe 5083-M._ dov. Tja do srednjega veka je imel pustni čas svoje posebne navade in razvade. Stari zgodovinski viri pripovedujejo nenavadno čudne stvari o tem. Včasih so bile celo na posvečenih . krajih maškaradne in plesne prireditve, pri katerih je bilo mnogo surovosti in robatih šal. Vendar taki prazniki in običaji nikakor niso bil posledica brez- Sota se odda Opremljena soba se odda, z gorkoto. Vprašajte na 1245 E. 59. St. (29) Soba se odda Moškemu ali ženski se odda soba na 1510 E. 47. St. Vprašajte po peti uri, ali pa lahko pokličete po telefonu ENdicott 9642 od 9. do 5. ure. (30) HEnderson 6177 DAJKMO EAGLE ZNAMKE RAINEY INSTITUTE 1523 E. 55th St. HE 0992 božnosti, temveč nevednosti in PREMOG_ COKE umstvene zaostalosti naroda. > Razvažamo bo vsem Clevelandu. Vpra- Duhovščini se je, z velikimi na- ?ajte za na! b"dgfit načrt Pregled i furnezov zastonj. pori, da bi ustvarila čistejši WHITE WAY COAL CO. kult, posrečilo odpraviti te ne- • 3S58 superior ave. spodobne, razvade in jih nadomestiti z lepšimi, čistejšimi in bolj moralnimi. Ostalo pa je kljub temu še mnogo takega, kar spominja na stare poganske čase. Predpust je doba lhed dvema največjima praznikoma, med božičem in Veliko nočjo. V tem času vladata v vsem družabnem življenju razposajeno veselje in ples, tako v velikomestnem svetu kakor v preprosti vasi. Prastare pustne in predpustne šege in navade so se ohranile samo še v nekaterih mestih, trgih in vaseh, počasi pa bodo povsod izumrle. Vsi ti predpustni j Afco iščete narodni običaji imajo svoj iz-■ dobrega popravljalca za vaše vor in začetek v prerojenju in'čevlje, pridite k nam. Vedno jpresnavljanju narave. Poseb-! prvovrstno delo. Popravljamo nost predpustnega časa je ta,|stare čevlje ter imamo polno da se ljudje radi našemijo in!Zalogo finih) novih m0§kih cev-maskirajo. V človeku je nagon,! ijev> Cene zmerne. Natečaji za šivanje oblek Deset poukov samo $2.00 Iavežbare slovenske učiteljice Prihranite denar, ako se naučite sami izdelovati obleke in suknje. Dominikanski državni tajnik za žuhanjr zr.dcve, Artv.ro Desprudel (v pisani obleki) je ob pi'liki konference zunanjih ministrov v Rio de Janeiro pregledal tudi brazilsko častno garde. Levi na sliki je biuzilski zunanji mirbter Osicaldo Aranha. želja, da bi bil včasih sredi družbe, ki ga obdaja, neviden, v znani družbi nepoznan. To je eden izmed vzrokov, da si ljudje zakrivajo obraz, da se zakrinkajo. Je pa za to še drug vzrok. Učenjaki trdijo, da je v vsakem človeku nekaj zdravnika, nekaj pesnika in nekaj — norca. In vprav ta norčavost FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Oblak Furniture Co. TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebMlas za dom 6fil2 ST. CLAIB A V*. nKtidrnum 29711 * * * * Za laš je manjkalo ROMAN "Tako, tako," odvrne ječar. "Kaj se je zgodilo?" "I kaj! Godi se mu kot vsem drugim jetnikom, ko doženejo, da njih zadeva ne bo imela dobrega konca." Oba odvetnika se žalostno spogledata. tim se. In mislim, da sem ga s temi besedami ubil. Roke položi na čelo, tako-le, vidite, potem pa reče: "Nikogar ni bilo! Kje je mati, kje je zaročenka, kje so prijatelji? Vse je končano. Jaz sploh več ne živim. Zapuščen sem in pozabljen."— Jasno je bilo, da je bil Blan-iln to je govoril s takim glasom, gin prepričan, da je Jacques i da bi omehčal najtrši kamen, kriv, kar je bilo zelo slabo zna- j Svetoval sem mu naj napiše pi-menje. Osebe, ki pazijo na jet- j smo in ga sam ponesem gospodu Chandore. Toda skoro zdiv- nike imajo običajno izvrsten nos; mnogokrat se celo odvetniki posvetujejo z njimi. "Ali vam je mogoče kaj povedal?" vpraša Folgat. Meni osebno ničesar," odvrne ječar. In ko zmaje z glaso še dode-ne: "Znano vam je, da imamo mi svoje skušnje. Kadar je imel jetnik posvetovanje z odvetnikom, tedaj se navadno vselej podam k njemu, da mu kaj malega ponudim, da mu preženem žalost. In včeraj, potem ko je odšel gospod Magloire, sem splezal navzgor — "In gospod Boiscoran je zbolel, kaj rie?" "Dobil sem ga v usmiljenja j vrednem položaju. Ležal je na i trebuhu na postelji, glavo je' imel v blazinah in bil je videti trd kot mrlič. Bil sem že precej časa v njegovi celici, pre-dno me je opazil. Tresel sem ključe, cepetal z nogami in kaš-ljal. Bil je kot mrtev. Pa mej je postalo strah. Sto'pil sem j torej k njemu in ga stresel za ramo. "Hej, gospod!" sem za-( klical. Sveta nebesa, skočil je i kvišku kot bi bil obstreljen in: zakričal: "Kaj želite?" Seveda; sem ga skušal potolažiti in mu j razložiti, da je za njega bolje! ako govori. Na sodnijo ni nič ka j prijetno hoditi, toda ljudje j radi tega tudi ne umrejo, da: včasih pridejo iz sodnije beli kot sneg, ako imajo dobrega za-' govornika. Toda bolj sem mu pripovedoval, bolj grdo'me je gledal, in končno je zagrmel nad menoj, ne da bi me pustil končati: "Poberite se odtod! | Pustite me v miru!" Ječar utihne za trenutek in j poskuša zopet kaditi, toda ko j opazi, da je ogenj pošel, jo1 vtakne v žep in nadaljuje: "Lahko bi mu povedal, da imam pravico priti v celico, kadar se mi zljubi, in ostanem vi celici, dokler hočem. Toda jet-l niki so kot otroci, križ je z njimi! Odprl sem mala vratica in i ga opazoval. Oh, gospodje, dvajset let sem že tu in videl sem že marsikaterega obupanega, toda takega brezupja kot sedaj še ne pomnim. Koraka lje po celici od enega kota v drugega in jokal. Bil je bled kot smrt, težke solze so mu vrele kot deževne kaplje po licih." Gospod Magloire je čutil pri vsaki besedi ječarja kot bi ga kdo zbadal z nožem. Sicer od včeraj še ni spremenil svojega mnenja glede Jacquesa, toda mislil je o vsej zadevi in si očital, da je bil preveč brutalen. "Na omenjenem prostoru sem vztrajal najmanj eno uro," je nadaljeval ječar, "ko se gospod Boiscoran naenkrat vrže z vso silo proti vratom, po katerih začne razbijati in na ves glas kričati. Pustil sem ga še nekaj časa čakati, da ne bi videl, da sem bil tako blizu njega, potem pa odprem vrata in se delam kot bi na vso naglico prihitel blizu. Kakor hitro me je zagledal je rekel: "Pravico imam sprejemajti obiskovalce, kaj ne? Ali res ni bilo nikogar? — Nikogar —! Ali se morda ne motite? Ne, ne mo-, jal je pri tem in kričal: "Ne, nikdar. Pojdite! Za mene ni druzega več kot smrt." Gospod Folgat ni zinil nobene besede, toda njegova bledost ga je izdala, kako je bil ginjen. "Razumeli boste, gospodje," nadaljuje Blangin, "da se nisem prav nič dobro počutil. Celica, v kateri se nahaja gospod Boiscoran, je zelo slaba. Odkar sem jaz v Sauveterre se je neki moški že ubil v njej, dočim je neki drugi skušal izvršiti samomor. Poklical sem torej Tru-menca, ki je navaden potepuh, pa mi včasih pomaga v ječi. Domenila sva se, da bo eden iz- med naju neprestano stražil, tako da jetnik niti na trenutek ne bo sam. Toda zastonj sem se bal. Ko sem zvečer prinesel gospodu Boiscoranu večerjo, je bil že miren. Rekel je celo, da bo skušal jesti, da ohrani svojo moč. Nesrečni človek! Ako nima več moči kot kolikor jo more dobiti od svoje hrane, tedaj ne bo dolgo živel. Saj ni nesel žlice niti štirikrat v usta, ko se je skoro zadušil. Trumence in jaz sva mislila, da nama bo kalna rokah umrl. Saj bi bilo menda bolje za njega. Toda ob deveti uri mu je postalo nekoliko boljše. Zdel je vso noč pri svojem oknu." Gospod Magloire se ni mogel več premagovati. "Poj diva navzgor," reče svojemu kolegi. In odšla sta. Ko sta pa dospela na hodnik sta opazila Trumenca, ki je dajal znamenja naj stopata kar mogoče tiho. "Kaj to pomeni?" vprašata komaj slišno. "Zdi se mi, da je zaspal," odvrne Trumence. "Ubogi siromak! Kdo ve, če ne sanja, da je svoboden in se nahaja v svojem krasnem gradu." Gospod Folgat stopa po prstih do vrat. Toda Jacques se je že zbudil. Slišal je korake in glasove zunaj. Blangin je torej odprl vrata, nakar reče gospod Magloire jetniku: "Pripeljal sem vam nadalj-no pomoč — gospoda Folgata, mojega tovariša, ki je prišel z vašo materjo iz Pariza." Hladno in ne da bi kaj zinil, se je Jacques priklonil. "Vidim, da se jezite nad menoj," nadaljuje gospod Magloire. "Prenaglil sem se včeraj, zelo sem se prenagili." Jacques pa zmaje z glavo in reče z ledenim naglasom: "Mene je prijela jeza, toda premislil sem se, in vam sedaj zahvaljujem za vašo odkritost. Sedaj vsaj poznam svojo usodo. Dasi sem nedolžen, pa moram na sodnijo, kjer me obsodijo kot morilca in požigalca. Raje bi videl, da sploh ne bi šel na sodnijo." "Nesrečnik! Toda vse upanje ni zgubljeno." "Da. Kdo mi bo verjel, ako mi ne verujete vi, ki ste moj prijatelj ?" "Jaz vam verujem," reče zdajci gospod Folgat, "jaz, ki vas niti poznal nisem, pa sem bil že od začetka prepričan o vaši nedolžnosti — jaz, ki sedaj še bolj verujem v vas, ko sem vas zagledal." Po teh besedah pa Boiscoran prime odvetnika za roko, katero krčevito stisne in reče: "Hvala, oh, hvala vam za te besede. Blagoslavljam vas, gospod, radi vere, ki jo imate v mene." Bilo je prvič, odkar je bil aretiran, da je dobil nesrečni mož žarek upanja. Gorje, upanje je tako j. zopet zginilo. Pred očmi se mu je zopet stemnilo in s hripavim poudarkom reče: "Nesreča je, ker se zamene sedaj ne more ničesar narediti. Brez dvoma vam je gospod Magloire povedal mojo žalostno zgodbo in mojo izjavo. Nobenih dokazov nimam, in če bi hotel dobiti dokaze, bi se moral spustiti v podrobnosti, katere bi mi_ pa sodnija zabranila. So gotove tajnosti, ki se ne morejo nikdar izdati, zastori, ki niso nikdar dvignjeni, bolje je biti obsojen kot nedolžen človek kot pa biti sramotno in nečastno spoznam nedolžnim. Gospodje, jaz ne potrebujem zagovornika." Kakšen brezuspen načrt se mu je zopet pojavil v glavi, da je govoril na tak način? "Vi nimate nobene pravice," reče gospod Folgat, "da okla-n j ate zagovornika." "In zakaj ne?" "Ker se vi sami ne nahajate v težavah, gospod. Imate so rodnike, prijatelje in —." Grenak, ironičen nasmeh se pojavi na ustnicah Boiscorana, ko prekine odvetnika: "Kaj sem jim dolžan, ko pa nimajo niti toliko poguma, da bi počakali, da bo izrečena obsodba, predno me obsojajo! Vi, gospod Folgat, meni nepoznan, ste prvi človek, ki je pokazal simpatije napram meni." "Ah, to ni res!" vzklikne gospod Magloire, **in vam je to dobro znano." Toda očividno ga Jacques ni slišal, ker je nadaljeval: "Prijatelji? Oh, da, da! Ko sem bil svoboden, sem imel prijatelje. Tu imate gospoda Gal-piiia in gospoda Daubigeona. Bila sta moja prijatelja. In sedaj je eden moj sodnik, najbolj kruti in neusmiljeni sodnik; drugi je pa državni prose-kutor, ki me naravnost tira v pogubo. Tudi gospod Magloire je bil moj prijatelj in mi je stokrat in stokrat pripovedoval, da se lahko zanesem na njega kot na samega sebe. To je bil tudi vzrok, da sem ga izbral za svojega zagovornika. Ko sem se trudil, da ga prepričan, da sem nedolžen, tedaj mi je rekel, da lažem." Odlični odvetnik iz Sau1 ra je hotel ponovno prote* ti, toda zaman. "In sorodniki!" vzklikni iues, kateremu se je glas' sel od nevolje — oh, da, ^ niki! Da, imam sorodnih ta in mater. In kje so seda.' se njih sin kot žrtev sata® ga načrta in zarote, nahaja korakov pred smrtjo?" "Moj oče mirno živi v f zu in uživa svoje običajne1 nosti. Moja mati je priŠl«1 uveterre. In nahaja se v®1 kjer sem jaz zaprt. Poved' ji, da lahko sprejemam valce v zaporu, . toda za® Ves dan včeraj sem uPa' pride, toda nesrečnik, ki tožen zločina, najbrž ni vet Nihče ni prišel. Od dane> prej sem sam na tem svet rej vidite, da imam vzfjr volj, da delam, kot sam ® ! Do lie prihodnjih V sredini na sliki je trgovinski tajnik Jesse Jones, levi je William O'Neil, predsednik "General Tire Co." in desni H. J. Kloesner, ogledujejo si prvi avtomobilski obroč, ki je narejen iz gumija, ki ga producira domača "gmyule" rastlina, ki jo pridelujejd v državi Texas. Sliko rastline vidite v levem kot-u na sliki. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA isi i Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. . Posluje že 47. leto Premoženje $4,500,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 125.19% Članstvo 37,000 Če hočeš dobro sebi In svojim dragim, zavaruj sc pri najboljši, pošteni in nadsoiventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI. kjer se lahko zavaruješ za smrtninc, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od IG. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu ln do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA jc prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na u-adnlke tn uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostnim in potrdim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da smo za vedno izgubili preljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta ANTON KUHEL ki je po dolgi bolezni sprevideli-s svetimi zakramenti zatisnil svoje trudne oči in za vedno v Bogu zaspal dne 1. januarja, 1942. Po opravljeni sveti maši v cerkvi sv. Vida smo ga dne 5. januarja, 1942 položili k večnemu počitku na Calary pokopališče. Doma je bil iz vasi Zgornji Križ, fara Žužemberk, po domače Matičkov. V dolžnost si štejemo, da se prisrčno lepo zahvalimo Rev. Max Sodji za podeljene svete zakramente, za spremstvo iz pogrebne kapele v cerkev, za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede. Prisrčno se želimo tem potom zahvaliti vsem, ki so nam bili v tolažbo in nam pomagali na en način ali drugi v teh žalostnih in težkih dnevih kakor tudi vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so culi in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba. Iskreno zahvalo želimo izreči vsem sorodnikom in prijateljem, ki so v blag spomin pokojnemu položili krasne vence ob krsti, enako tudi vsem, ki so darovali za svete maše ter vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno pri^ogrebu. Nadal je tudi iskrena zahvala članom društva sv. Vida, št. 25 KSKJ in društva Carniola Tent, št. 1288 T. M., ki so se udeležili pogreba ter ga spremili do groba. Obenem tudi iskrena hvala uradnikom gori omenjenih društev, ki so vse točno uredili za hitro izplačilo posmrtnine. Prav lepo se želimo zahvaliti pogrebnemu zavodu Zakrajsek Funeral Home za vso prijazno postrežbo in za lepo urejen pogreb. Preljubi jeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, Tvoje trpljenje se je dokončalo in v globoki žalosti želimo, da počivaš sedaj mirno v zasluženem počitku in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Ohranili Te bomo v sladkem spominu in večna luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: ANNA KUHEL, soproga. ' ANNA, poročena PIŽEM; ANGELA, poročena ŽUST; MARY, poročena PAPEŽ, in DOROTHY KUHEL, hčere. ANTHONY, JOSEPH, CHARLES, EDWARD in RAYMOND, sinovi. ROBERT, DONALD, JOSEPH, DENNIS, VIRGINIA, FLORENCE, GERTIE, VIOLET, DOLORES in MARIAM, vnuki in vnukinje. JOHN PIŽEM, JOHN ŽUST in RUDOLPH PAPEŽ, zetje. CATHERINE, MARY in ANGELA, sinahe. Cleveland, O., 3. februarja, 1942. NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom >n prijateljem žalostno vest, da je nepričakovane smrti za ve -nc preminul naš nad vse ljubljeni soprog in oče Anton Ponikvar Blagcpokojni je bil rojen dne 18. decembra, 1880, vas Osolnik, fara Rob pri Velikih Laščah. Preminil je nenadne smrti dne 15. decembra ter bil pokopan iz hiše žalosti P° opravljeni zadušnici v ccrkvi Marije Vnebovzete na Kalva" rije pokopališče dne 19. decembra ob 9. uri dopoldne. P0' kejni je bil član samostojnega društva Srca Jezusovega-Poles tvkaj globoko žalujoče soproge, treh sinov in treh hčera zapušča v stari domovini enega brata. Najlepše se zahvaljujemo za poklonjene vence ob krs" blagcpckojnega soproga in očeta. Naša zahvala naj velJ sledečim: Mr, in Mrs. John Medves in družina, Mrs. Ma1'? Piudic, Mrs. Nicula in družina, Detroit, Mich.; Mr. in >IrS' Matthew Zgonc in družina, Mr. in Mrs. P. H. Story, Mr. >n Mrs. Joseph Hcrbst in družina, Mr. in Mrs. F. C. Bell, Pollock, Mrs. Grant in družina. Maintenance Department J» Fellowship Club of Lamson & Session Co., Inspection De' partment and Office Department cf Weatherhead Co., GlaS* Machine and Pitney Glass Works of General Electric <>• Furnace Department cf Pitney Glass Works, Sacred Hcaf Lodge, Bridge Club. Iskrena hvala obilnim darovalcem za svete maše, katere se bodo brale v mirni pokoj blage duše. Naša zahvala na) velja sledečim: Mr. in Mrs. John Medves, Mrs. Mary P1*' die, Mr. in Mrs. John Hlad, Mr. in Mrs. Louis Rigler, Mr. in Mrs. John Zakrajsek. Painesville, O.; Mr. in Mrs. Louis Zakrajsek, Euclid, O.; Mr. in Mrs. Louis Zakrajsek, E. I47tl1 St.; Mr. in Mrs. Matthew Zgonc, Mr. in Mrs. Joseph ZgoH«' Mr. in Mrs. Frank Zakrajsek, E. 60th St.; Mr. in Mrs. Matthew Leskovec, Mrs. Belle in družina, Mr. in Mrs. Anto" Pekol, Mr. in Mrs. Joseph Doles, Mrs. Anna Otonicar. M1* Mary Andolek. Mr. in Mrs. Joseph Ponikvar, Mr. Fran' Wancar, Mr. in Mrs. Joseph Starich, Mr. in Mrs. Josep Herbst Jr., Miss Jane Jevnikar, Mr. in Mrs. Arlesic, Mr. in Mrs. Albert Germak, Mr. in Mrs. Felix Korošec, Mr. in Mr8' Jack Vidmar, Mr. in Mrs. Joseph Chilia, Mr. Michael Donovan, Mr. William Hufgard. Najlepša zahvalo naj prejmejo vsi oni, ki dali svoje avt»" 'mobile za prevoz spremljevalcev na pokopališče brezplač«" Ina razpolago in sicer: Mr. John Medves Jr.. Mr. John, Hlad, Mr. Michael D0' novan, Mr. Michael Lally. Mr. Joseph Chijia. Mrs. Maria11 Chilia. Najlepšo zahvalo naj prejme monsignor Vitus Hribar opravljeno zadušnico ter cerkvene pogrebne obrede ter BeV' •Joseph Celesnik, Rev. Francis Baraga od fare Marije V»e' bovzete ter Rev. Patton od fare sv. Jožefa za opravljene za" dušne molitve ob krsti blagopokojncga. Najlepšo zahvalo naj prejme pogrebni zavod Frank Zakrajsek za lepo urejen pogreb in vso najboljšo postrežb"' Enako najlepša hvala nosilcem krste na zadnjem potu ^ večnemu počitku. Iskrena hvala sosedom in prijateljem za veliko tolažb" ob času tuge in žalosti v družini. Hvala vsem onim, ki s° prišli pokojnika kropit, so pri njem čelu, nas tolažili kot tudi onim, ki so ga spremili na pokopališče k večnemu počitku-Hvala vsem za vse, kar so nam ob času žalosti dobrega sto* rili. Ljubljeni soprog in dober oče. Nepričakovano in nenadno si se ločil od svoje ljubeče družine ter nas pustil žalosti,e tavali za Tvojimi blagimi spomini. Naša srca v žalosti krvave in iz naših očes polzi pekoča solza v bridki misli, da Te 11 iveč med nami. Ob svežem grobu Ti močno žalostni kličem®" 'Milostljivi Stvarnik naj Ti da večni počitek v tuji zemlj'! Žalujoči ostali: ANA PONIKVAR, soproga. ANTON. JOHN in LOUIS, »inovi. ANNA, poročena STORY; FRANCES in ELIZABETH, hčer«-MARY PONIKVAR. snaha in BOB, vnuk. Cleveland, O., 3. februarja, 1942. Je