TRST, torek 10. decembra 1957
Leto XIII. - Št. 293 (3828)
IMn
. W u' m
DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO:	UL. MONTECCH1 št. 6, II. nad. — TELEFON 33-808 IN 94-638 — Foštnl predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA št.	20 —	Tel.	MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletni 4900 lir. FLRJ: Izvod	10, mesečno 210 din.
št. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul, S. Pellico 1-IJ., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za	vsak	mm	Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna	založba Slovenije,
višine v širini 1 stolpca: trgovski 80. tinančno-uDravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov	po 60	din.	Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - 2 . 375 • tzdaia založništvo tržaškega	tiska D. ZOZ-Trst
Neuspeh Pellovega načrta za Srednji vzhod Ali je pristal na raketna oporišča?
Komunisti in socialisti zahtevajo sklicanje zunanjepolitičnih komisij parlamenta ■ CK KPI razpravlja o izjavi 12 komunističnih partij, na katero je vodstvo že pristalo - Togiiattijevo poročilo
(Od našega dopisnika)
RIM, 9. — Po vrnitvi zunanjega ministra Pelle iz Washingtona v Rim, se je izkazalo, da je imel njegov obisk večji pomen kot se je ob njegovem odhodu zdelo. Na podlagi dosedanjih vesti, Pellovi razgovori niso bili le v okviru priprav na pariško konferenco NATO, temveč tudi izven tega okvira. Sem spada v prvi vrsti njegov načrt glede Srednjega vzhoda, ki pa ni naletel na takšen sprejem, kakršnega si je Pella želel. Ameriški in angleški tisk se s
Pello ne strinjata. Ameriški komentarji poudarjajo, da je vlada ZDA glede tega načrta zelo previdna in da je v tem pogledu Pellova misija doživela neuspeh. Vendar pa bo dala ameriška vlada dokončno oceno Pellovega načrta šele tedaj, ko
bodo strokovnjaki načrt proučili, tako da ga bodo politiki lahko presodili z vseh vidikov.
Pella je namreč predlagal v svojem Memorandumu, naj bi se ustanovil posebni sklad zahodnih držav za gospodarsko pomoč Srednjemu vzhodu. Pomoč je zamišljena izven NATO, da bi se na ta način atlantske države izognile «neugodni reakciji nekaterih arabskih držav, ki nočejo nič slišati o kakšnem povezovanju z zahodnimi vojaškimi zvezapii*. Vodilno vlogo pri tej pomoči bi imela organizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje OEEC, v okviru sklada pa ZDA, ki bi seveda dajale največje prispevke. Finančna sredstva bi se zbirala od odplačil, ki jih morajo zahodnoevropske države plačevati ZDA za pomoč, ki jim je bila dodeljena na podlagi ERP. Sklad bi znašal okoli 100 milijonov dolarjev in raz-
delili bi ga v prvem letu v obliki kreditov pod ugodnimi pogoji.
Zanimivo je, da je Pella vse do sobote držal svoj načrt v tajnosti. V eni zadnjih številk «New York Timesa* pa je bilo njegovo besedilo nenadoma objavljeno, kar je Pello verjetno zelo presenetilo, ker ni hotel o načrtu govoriti niti z ameriškimi dopisniki italijanskih listov. V Rimu tudi trdijo, da dokument ne predstavlja načrta italijanske vlade, temveč samo začetni osnutek italijanskega zunanjega ministra. Vlada tudi prepričanje, da bodo načrt neugodno komentirali tisti krogi kongresa, ki se zavzemajo za zmanjšanje ameriške pomoči tujini.
Kot piše «New York Times* so k načrtu v državnem departmaju ZDA pripomnili v glavnem;
1. Pomoč na podlagi Marshallovega plana se vrača v lokalnih valutah in zato sklad ne bi razpolagal z ameriškimi dolarji, tako da bi se vse nabave izvršile v Zahodni Evropi, za Ameriko pa bi ostalo zelo malo ali pa nič.
2. ZDA niso včlanjene v OEEC, ki bi imela vodilno vlogo pri izvajanju načrta. Pellov načrt bi dal ZDA stal-
			
Položaj v Indoneziji
Holandske plantaže pod nadzorstvom vlade
Londonska vlada v stiku s holandsko m indonezijsko vlado - Indonezija zaprosila Japonsko za ladje
DJAKARTA, 9. — Indonezijski ministrski predsednik je dal danes ukaz, naj se postavijo pod nadzorstvo vlade vse plantaže, ki so last Hoiandcev. Pozval je vse nameščence teh podjetij in drugih kmetijskih podjetij, naj ostanejo na svojem mestu. Ukaz je podpisal ministrski predsednik kot o-brambni minister. Poudarja se, da želi vlada zagotoviti nepretrgano proizvodnjo. Kakor je znano, je vlada z enakim ukazom postavila pod svoje nadzorstvo tudi tri holandske banke, katerih upravo so v soboto Prevzeli indonezijski name. ščenci.
Računa se, da je v Indoneziji od šest do sedem sto plantaž, ki so deloma ali v celoti last Holandcev. Na teh plantažah pridelujejo kavo, čaj iti druge pridelke, ki so zelo važni za indonezijsko gospodarstvo. Te plantaže predstavljajo zelo velik del holandskih gospodarskih interesov v Indoneziji.
Japonski minister za promet je danes sporočil, da je indonezijska vlada uradno zaprosila Japonsko, naj bi ji dala na razpolago ladje, da nado-
•iiHiiiiiiiMiMiii 11 mm im i iiiiiii im immim in
DANES
Včeraj so britanski kolonialistični vojaki streljali v množico v mnogih krajih otoka Cipra. To je glavna novica dneva poleg one c začetku razprave o ciprskem vprašanju na seji političnega odbora OZN. Toda kaj Pomaga vse razpravljanje, če bodo morali čez nekaj
mesecev že zopet ugotoviti,	^	________ _______
da se sklepi OZN ne izva- j oUpoloTaTu"'v“Djakano^br pri
mesti holandske plovne družbe, ki so do.sedaj skrbele za promet v Indoneziji. Uradni predstavnik vlade je izjavil, da bo japonska vlada v tej zadevi previdna, da ne kompromitira svojih odnosov s Holandsko. Kakor je znano, je japonski minister za promet prejšnj teden izjavil, da je pripravljen pogajati se za najem ali prodajo ladij Indoneziji.
Včeraj sc v Djakarti podpisali spomenico, na podlagi katere se Japonska obvezuje plačati Indoneziji v prihodnjih dvanajstih letih znesek 225.440.000 dolarjev za reparacije. Japonski zunanji minister je sporočil, da bo 20. decembra prišla v Djakarto japonska delegacija, da se sporazume o zadevni pogodbi.
Holandski odpravnik poslov se je danes v Indoneziji raz-gova-rjal z načelnikom evropskega oddelka v zunanjem m nistrstvu.
Notranji minister je sporočil, da bo Indonezija dala na trg vse rezerve riža, da odpravi težavni položaj v Dja,narti, kar se tiče oskrbe s tem živilom. Včeraj je cena riža poskočiia na 12 rupij za kilogram, to je trikrat toliko, kakor je bila pred petnajstimi dnevi.
Holandska vlada pa je blokirala vse bančne račune i-ndo nezijsikih državljanov na Holandskem. Sklenila je uvesti sistem «posebnih dovoljenj* za finančne posle z Indonezijo.
Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da je londonska vlada v stilku s holandsko in indonezijsko vlado v zvezi s položajem holandskih državljanov v Indoneziji. Dejal je, da ima Velika Britanija znatne interese v Indoneziji in da je neko število Holandcev zapo-sleno pri tamkajšnjih btitan-skih podjetjih.
Kakor poročajo iz Washing-tona, je Dulles poslal v Indonezijo svojega sodelavca Gor-dona Meina. da zbere podatke
jajo, tako kot so ugotovili glede priporočil prejšnjega zasedanja skupščine?
Medtem pa je razburjenje zaradi neuspelega poskusa z ameriškim sateli-, tom začelo plahneti. Ostale bodo politične posledice, ki za zahodni blok ne bodo Ugodne.
Prav tako niso zanj ugod
šel v sredo.
Januarja v Ankari
sestanek sveta bagdadskega pakta
LONDON, 9. — Predstavnik
ne vesti‘o nadaljevanju bo-1 Foreign^ Oth^^e^otrdil.Ja jev v Alžiru, v Ifmju in o Indoneziji, kjer so od včeraj pod nadzorstvom indonezijske vlade tudi vse nizozemske plantaže.
In če omenimo še kar Precej razbobnano vest, da se je Jugoslavija odpovedala vojaški pomoči iz ZDA,
Moramo takoj dodati, da je njen obrambni minister o tem že pred mnogimi meseci govoril in navedel tudi razloge: v svojem načrtovanju se ne more več naslanjati na negotove in od raznih preverjanj odvisne dobave.
so za 27. januarja sklicali sejo sveta bagdadskega pakta, ki bo v Ankari. Sestanka se bodo udeležili zunanji ministri, čeprav se ne izključuje navzočnost enega ali dveh predsednikov vlad. Predstavnik je dodal, da je malo verjetno, da se bo Mac Millan udeležil tega sestanka, ker je za ta čas določeno njegovo uradno potovanje v razne države Commonwealtha
Jutri pa se bodo sestali v Ankari zunanji ministri muslimanskih držav balkanskega pakta (Turčija, Pakistan, Irak, Iran). Razpravljali bodo o položaju na Srednjem vzhodu v zvezi z atlantsko konferenco v Parizu.
no vodstvo v svetu, ki bo u-pravljal s skladom, toda ta svet bi bil odvisen od sveta OEEC, kjer pa ZDA nimajo svojega zastopnika.
3. Ameriški državniki so mnenja, da je treba smatrati vsak skupni napor Zahodne Evrope na Srednjem vzhodu kot razširitev NATO, za katero pa večina arabskih držav Srednjega vzhoda noče slišati. Italijanski načrt bi lahko tolmačili kot poskus zmanjšanja vpliva kolonialnih sil pri operacijah sklada.
«Washington Post* pa hvali Pellov načrt in trdi, da so nekateri člani kongresa z njim zadovoljni, čeprav ga državni departma «poliva z mrzlo vodo*. List trdi, da je italijanski načrt najboljši dokaz, da se Evropa ne more obračati izključno na ZDA. da bi opravila, kar je potrebno. «Genial-nost italijanskega predloga, piše list, je v tem. da bi ZDA lahko razširile svojo gospodarsko pomoč na Srednji vzhod in pri tem uporabljale povračila za pomoč v tuji valuti evropskim državam. Zdi se, da so podobni posredni sistemi, kakršen je ta, sedaj najboljša pot, da se premaga opozicija kongresa za določanje pomoči inozemstvu.*
Toda javnost najbolj razburja domneva, da je Pella pristal na ameriška oporišča za izstrelke v Italiji. Ta domneva se povezuje z izjavo obrambnega ministra Taviamja, ki je v nedeljo v Turinu izjavil, da bodo prihodnje leto postali sestavni del italijanskih oboroženih sil v okviru NATO štirje bataljoni za izstrelke. Trdi se, da gre za obveznosti, ki jih je Italija sprejela že pred nekaj meseci. Toda to ne more zmanjšati težine dejstva samega, zlasti v primerjavi z negativnimi reakcijami, ki so nastale v drugih državah NATO proti ameriškemu načrtu.
Podrobno bo o tem razpravljala vlada v četrtek. Že jutri pa se bo sestal vrhovni o-brambni s,vet. ki bo razpravljal o^š^ravah za pariško konferenco NATO pod predsedstvom poglavarja države Gronchija. Izkazalo se je tudi. da del ministrov ni zadovoljen s Pellovo zunanjo politiko, zlasti pa zaradi pomanjkanja kolektivnega določanja njene smeri. To velja še prav posebej za prihodnjo konferenco NATO. Pri tem omenjajo zlasti Pelllovo pobudo za Srednji vzhod, ki je doživela neuspeh.
Spričo vesti, da je Pella obljubil italijanska oponšča za ameriške izstrelke, je Togliatti poslal predsedniku zunanjepolitične komisije pismo, v katerem zahteva, da se komisija takoj sestane. ((Ustanovitev takšnih oporišč, piše Togliatti bi odstranila vsako upanje na kakršno koli samostojno politiko naše države. Če bi Italijo zavlekli v spopad, bi imel obstoj atomskih baz in izstrelkov za posledico, da bi bila naša država razrušena.* Togliatti zahteva, da mora parlament dobiti zagotovilo, da ne bo na tem področju nobenega sklepa brez predstavnikov ljudstva in zato «se mora sestati zunanjepolitična komisija, da bi proučila vprašanja v zvezi z obiskom Pelle v Washingtonu in z njegovo bodočo udeležbo na atlantski konferenci*. Podobno zahtevo so postavili tudi socialistični senatorji.
O svojem obisku je precej dolgo govoril Pella s predsednikom Zolijem. Po razgovoru je bila objavljena izjava, v kateri se odločno zanika, da bi bil Pella pristal na’ oporišča za ameriške iz-str6lk8.
Danes zjutraj se je sestal CK KPI, na katerem je Togliatti prebral dolgo poročilo o svojem obisku v Moskvi, zlasti pa o znani izjavi 12 komunističnih partij. Dejal je, da je italijanska delegacija sodelovala pri diskusiji o sestavi izjave. Povedal je, da je vodstvo KPI na zadnji seji izjavo proučilo in jo ugodno ocenilo, ker upošteva politično realnost posameznih držav. Togliatti je posebno obširno govoril o tistem delu izjave, v katerem se v bistvu ponavljajo tista stališča, ki jih je že prej večkrat zavzela KPI in druge komunistične partije, ki so v svojih državah na oblasti in ki izrecno obsojajo mehanično prenašanje sovjetskega sistema za gradnjo socializma. Togliatti je dejal, da izjaya odklanja nacionalni komunizem, hkrati pa potrjuje veljavnost nacionalnih poti v socializem. Glede teh »nacionalnih poti* v zvezi s sklepi XX. kongresa je Togliatti dejal, da je največja nevarnost za komunizem prav revizioni-sem. Toda istočasno s pobijanjem revizionizma je prav tako nujno pobijati dogmatično sektaštvo, ki je večkrat izvor revizionizma samega.
Poslanci so danes razpravljali, kot vsak ponedeljek, o raznih vprašanjih. Med drugimi je bil tudi odgovor podtajnika v ministrstvu za javna dela o gradnji tako imenovane «ceste dveh morij*, ki bo vezala Tirensko z Jonskim morjem. Podtajnik je povedal, da so polovico ceste že zgradili, prihodnje leto pa bodo začeli graditi še zadnji del. Demokristjanski poslanec Ga-lati se je namreč pritožil, da gradnja ceste prepočasi na-
Velike španske izgube med boji okoli Ifnija
Od 1. decembra je padlo 190 španskih vojakov Oster protest maroške vlade proti lažnivim informacijam španskega tiska
preduje, za kar da je kriva »Blagajna za Jug*.
Tajništvo železničarskih sindikatov CGIL sporoča, da je ugotovilo, da še vedno niso rešena tri osnovna vprašanja te kategorije: pravno stanje z zadevnimi prehodnimi normami, pokojnine za del osebja in sistematizacija dela nameščencev. Tajništvo je poslalo ministru pismo, v katerem zahteva, da poskrbi za hitro rešitev teh vprašanj. Končno je tajništvo sklenilo, da bo do 12. t. m. sklicalo izvršni odbor, ki bo proučil položaj in ukrepe, ki jih bo potrebno prevzeti.
A. P.
Uradno poročilo o neuspelem poskusu z raketo «Vanguard»
WASHINGTON, 9. — V zvezi z neuspehom pri izstrelitvi rakete «Vanguard» je mornariški urad za raziskovanja objavil poročilo, ki pravi, da je treba neuspeh pripisati mehanični okvari v pogonskem sistemu rakete. Poročilo ne navaja podrobnosti, ker gre za tajnosti. Podstavek za izstreljevanje pa je «zmerno hudo poškodovan*, pravi poročilo, ki dodaja, da bodo popravila izvršena v kratkem času.
Na koncu ugotavlja poročilo. da neuspeh prvega poizkusa in potrebna popravila ne bi smela škoditi izstrelitvi pravega satelita v prihodnjem letu.
Prvi sputnik bo nehal krožiti januarja
MOSKVA, 9. — Moskovski radio je nocoj sporočil, da bo J prvi sovjetski umetni satelit zaključil svoj obstoj januarja 1958.
Radio je tudi sporočil, da je prvi sputnik do 18. ure nocoj napravil 10.000 krogov okoli Zemlje in preletel razdaljo 43.200.000 kilometrov, kar odgovarja stokratni razdalji od Zemlje do Lune in trem četrtinam razdalje od Zemlje do Marsa.
Drugi satelit je do iste ure napravil 511 krogov okoli Zemlje.
ljska nota zahodnim vladam
VARŠAVA, 9. — Poljski zunanji minister Rapaeki, ki je danes izročil note diplomatskim predstavnikom ZDA, Velike Britanije in Francije. Vsebina not ni bila objavlje-
vinarjem izjavo, s katero o-stro protestira proti lažnivim informacijam španskega tiska. Izjava pravi: 1. maroška vlada ni na noben način povzročila napada na Ifni in ta napad ni prišel z do sedaj o-svobojenega ozemlja, pač pa ga je začelo prebivalstvo Ifnija, ki se je dvignilo proti nekaterim krivičnim ukrepom španskih oblasti. 2. V nasprotju s tem, kar je nedavno trdilo sporočilo španskega zunanjega ministrstva, ni maroška vlada čakala do 15. septembra, da zahteva južni del protektorata, pač pa zadevne pobude segajo v čas pred uradnim obiskom maroškega zunanjega ministra in prestolonaslednika v Madridu v januarju 1957 . 3. Maroko ni nikoli odklonil pošiljatve kraljevih čet v južni del Maroka in je pripravljen v vsakem trenutku prevzeti odgovornost nad tem področjem.
Poročilo pravi na koncu, da maroška vlada vedno upa na mirno rešitev spora. Nato našteva poslaništvo pravne argumente, ki govorijo za povratek področja Ifni Maroku.
Petnajst mrtvih in 30 ranjenih pri železniški nesreči v Milanu
Ekspresni vlak Milan-Rim je na nekem križišču zadel ob kamion Vlak je vozil s hitrostjo 130 kilometrov na uro
61 mrtvih pri letalski nesreči v Argentini
MILAN, 9. — Ekspresni vlak Milan-Rim, ki je odpotoval z milanske glavne postaje ob 17,45, je trčil ob neki tovorni avtomobil v bližini Codogna. Po dosedanjih podatkih je pri nesreči zgubilo življenje 15 potnikov, ranjenih pa jih je. bilo nad 30.
Do nesreče je prišlo v bližini milanske postaje. Ka-
RABAT, 9.	— List «A1
Alam* objavlja danes poročilo štev. 3, ki so ga objavili «Mujahidinesi» v Ifniju (»borci vere*). Poročilo javlja osvoboditev področja Ait Baamra-nes izvzemši mesto Sidi Ifni in drugih dveh krajev, katerih-padec se pričakuje v kratkem.
Poročilo pravi, da je špansko .letalstvo bombardiralo področja na ozemlju Ifni, ki so ga zasedle osvobodilne čete. 17 španskih bojnih ladij je obstreljevalo včeraj vse popoldne obalo področja Ifni.
Samo ena ladja je izstrelila 670 topovskih strelov na neko gorato področje, ker so Spanci mislili, da je v rokah upornikov. Ko so končale obstreljevanje, so španske bojne ladje odplule proti jugu.
Poročilo navaja tudi španske izgube po 1. decembru.
Od tega dne je padlo 188 španskih vojakov in 2 častnika, večje število pa jih je bilo ranjenih, 19 pa ujetih. Poročilo javlja dalje, da so španske ladje bombardirale maroško vas Mirleft.
V Madridu pa je maroško poslaništvo nocoj razdelilo no-
 ...............................................................................  lunin	■■■ im ■iiiiiiiiiiniiiiiiin imiiim umi
Začetek razprave o Cipru v OZN
Odločen odgovor ciprskega ljudstva na nepopustljivost Velike Britanije
Protestna stavka in množične demonstracije - Spopadi z angleško policijo in vojaki po vsem otoku - Več ranjenih - Spomenica in resolucija grške vlade v OZN
kih 200 metrov od železniške postaje Codogno je neko križišče. Vozač tovornega avtomobila ni verjetno zaradi megle videl, da so se počasi spuščale zapore, in je obtičal med njimi prav v trenutku, ko je pridrvel ekspresni vlak in treščil z vso silo vanj. Vlak je vozil z brzino 130 kilometrov na uro. Sestavljen je bil iz dveh delov, vsakega po tri vagone. Motorni vagon je zadel z vso silo v tovorni avtomobil in se je nato močno nagnil. Naslednji vagon je zadel ob bok mostu nad železniško progo. Drugi vagon se je razbil. V tem vagonu je bilo največ mrtvih in ranjenih.
Zdi se, da se je vozač popol-
noma zmedel in da se sploh ni skušal rešiti. Lahko bi bil s kamionom zavozil nekoliko naprej in bi se bil rešil. Niti ni skušal skočiti s kamiona in tako je postal prva žrtev nesreče -Z njim je bil v kabini tudi neki 18-letni mladenič. ki je skočil s kamiona in tekel proti postaji, da opozori na nevarnost Toda v tem trenutku je prišlo do nesreče in mladenič je dobil živčni pretres ter je padel v nezavest.
V ekspresnem vlaiku je bilo okoli 200 potnikov, med katerimi so bili tudi poslanci Mai-vestiti, Matteotti, Malagugini, Valsecchi, Bertinelli, Basso in več tujcev. Vlak je vozil s hi trostjo 130 kilometrov na uro in zato je bil suneik neizbežen. Stroinik je opazil kamion, šele ko je bil komaj nekaj me-
NIKOZIJA, 9. — V Nikoziji je danes grško prebivalstvo začelo 24-urno protestno stavko. Zgodaj zjutraj so v zvonikih vseh cerkva bili plat zvona, da opozorijo prebivalstvo na začetek stavke, «zato da se svetu dokaže, da je ciprsko ljudstvo odločeno boriti se z vsemi sredstvi za svojo svobodo*. V grškem delu mesta so bile danes zjutraj vse ulice prazne,
V Pafosu, Famagusti, Li-masolu in drugih krajih je prišlo do spopadov med sku-
pinami demonstrantov in policijo.
Po dosedanjih vesteh je bilo med neredi na vsem otoku ranjenih 84 oseb, med katerimi 18 pripadnikov varnostnih sil. Aretiranih je bilo 133 Ciprčanov. Današnji neredi so bili najhujši v zadnjih dveh letih.
Medtem je tudi 900 ciprskih Grkov, ki so zaprti v koncentracijskih taboriščih na otoku, začelo gladovno stavko.
Protestna stavka je bila popolna na vsem otoku. Samo trgovine jestvin so bile odprte, toda pojavil se ni noben kupec. Prav tako so bile prazne tudi šole.
Do incidentov je prišlo tudi v Polisu, Kireniji in Eftakou-miju. O incidentih poročajo na, toda opazovalci so mne-.tudi iz mnogih drugih vasi. V nja, da se morda tičejo polj- vasi Eftakoumi so angleški vo-sekga predloga za ustanovitev jaki streljali na množico, ki je »brezatomskega* področja v vojake napadla s kamenjem.
Evropi.	1	Ranjena	sta bila dva Grka in
iiiiiiiiiiliiiiimiiimiiiiimiiiiiiinmimiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiii
Danes odločitev o udeležbi
Eisenhowerja
dva angleška vojaka.
Angleške čete so streljale na množico tudi v vasi Akanthou na severnovzhodnem delu oteka med veliko protestno demonstracijo. Vojaki so uporabljali solzilne pline.
Policija je nastopila proti študentovskim demonstracijam tudi v Kireniji in je aretirala dva študenta.
V Limasolu so študentje nosili grške zastave, napadli so barikado, ki jo je postavila policija blizu cerkve, Kjer so se Grki udeležili verskega obreda. Demonstranti so metali na agente kamenje, steklenice in opeko ter so petkrat odbili napad policistov. Policija je aretirala deset oseb med katerimi tri mladenke. Ranjen je bil en angleški agent.
Demonstranti so s kamenjem napadli angleško vojaško vozilo tudi v vasi Kato Zodia zahodno od Nikozije. Vojaki pa so demonstrante razgnali.
O drugih incidentih poročajo iz Kitreje, severno od Nikozije. V ta kraj so poslali vojaštvo. V kraju Morphou za-
Tudi Adenauer se danes vrne na delo - Vojaški razgovori v Londonu - Ameriški izstrelki Turčiji
GETTYSBURG, 9. — Predsednik Eisenhower se je danes popoldne vrnil iz Gettys-burga v Washington. Jutri ga bodo zdravniki ponovno pregledali. Takoj po pregledu bodo sporočili, ali se bo udeležil konference NATO v Parizu ali ne.
Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Hagerty je omenil svojo izjavo od 25. novembra, t. j. da predsednik upa, da se bo udeležil pariške konference, da pa bodo zadevni sklep sprejeli zdravniki. Ce Eisenhower ne bi mogel iti v Pariz, bo ameriško delegacijo vodil podpredsednik Nixon.
Ko ga je neki novinar vprašal, kaj je resnice glede morebitnih sprememb v delovnem načrtu sveta NATO, je Hagerty odgovoril, da ni nobene spremembe v načrtih in da spada Eisenhowerjev govor med tri govore, ki jih bodo posamezniki imeli v ponedeljek mted polurno javno sejo konference. Govorili bodo predstavnik Francije, Luksemburga in ZDA.
Medtem se je ameriški o-brambni minister Mc Elroy, ki je v soboto prišel v London, danes razgovarjal z angleškim obrambnim ministrom Sandysom in z angleškimi vojaškimi voditelji. Zjutraj pa se je razgovarjal tudi z zunanjim ministrom Selwynom Llovdom, popoldne pa z Mac Millanom.
- Govorili so med drugim o
sporazumu med Veliko Britanijo in ZDA za zgraditev raketnih oporišč na britanskem ozemlju. Prav tako so obravnavali vsa vojaška vprašanja, o katerih bodo govorili na pariški konferenci. Jutri popoldne bo Mc Elroy odpotoval v Berlin, konec tedna pa bo prišel v Pariz,
Britanski ministrski predsednik Mac Millan pa je sklenil, da bo odšel v Pariz dva dni pred konferenco, da se prej sestane s predstavniki drugih držav članic, predvsem pa z Dullesom.
Tudi iz Bonna poročajo, da se bo Adenauer verjetno udeleži! pariške konference NATO in da misli ob prihodu v Pariz imeti še r.ekaj pripravljalnih razgovorov. Potrjujejo tudi, da je bonnska vlada pripravila spomenico za to konferenco, ki jo bo izročila predsednikom vlad. ki se bodo konference udeležili Danes je Adenauer sklical po. sebno tiskovno konferenco, zato da sporoči, da se do jutri vrnil na delo. Načelnik tiskovnega urada bonnske vlade pa je izjavil, da ZDA niso zahtevale od Dolinske vlade zgraditev raketnih oporišč v Nemčiji in da ni nobena država izvajala pritiska, naj bi se pripravila taka oporišča. Pripomnil je, da se mu ne zdi, da bodo o tem razpravljali na pariški konferenci NATO, čeprav se izdelovanje raketnih izstrelkov nadaljuje mnogo bolj po-
spešeno, kakor se je predvidevalo.
Predstavnik je tudi izjavil, da je bila bonnska vlada vprašana pravočasno za mnenje v zvezi s pogajanji in sporazumi med ameriškim in britanskim obrambnim ministrom.
Kakor poročajo iz AnKare, je turški ministrski predsednik Menderes nocoj izjavil, da so ZDA pristale na dobavljanje vodljivih izstrelkov in raket Turčiji. «ZDA, je izjavil Menderes, bodo na podlagi obramb. n;h načrtov N AID dobavile iz-9crelke »Nike* in «Honest John*. Turški častniki bodo odpotovali v ZDA, da se iz-vežbajo pri uporabljanju teh izstrelkov.*
Medtem je atomski znanstve. nik prof. Hahn, ki je med podpisniki znanega manifesta v Goettingenu, izjavil, da se skupina 18 učenjakov ne bo sestala pred pariško konferenco NATO, ker je sklenila, odložiti napovedani sestanek na prve dni prihodnjega leta.
Profesorji Hahn, Heisenberg, Genach, VVeitzseker in drugi atomski učenjaki omenjene skupine so se sestali danes v Bad Godesbergu, toda ko-t člani atomske komisije, ki jo je imenovala zvezna vlada, da pomagajo ministru za atomska vprašanja Balkeju v zvezi z zakonom, ki se tiče miroljubne uporabe atomske energije in zaščite nemških državljanov pred atomsko nevarnostjo.
hodno od Nikozije je prebivalstvo zahtevalo od nekaterih turških agentov, naj se umaa-nejo izpred pravoslavne cerkve. Ti šo se umaknili, tako da ni. prišlo do incidentov. V Polisu so se Ciprčani spopadli z angleškimi vojaki. Poškodo vali so angleški jeep. Ni pa bilo žrtev.
Neredi so bili tudi v gorskih vaseh Douias in Lemithou. V Pedoulasu je množica strgala angleško zastavo in jo zažgala. Nato je s kamenjem napadla angleško policijo, ki se je branila s kamenjem. Nekega starca so pripeljali v oolnišnico ranjenega. Ranjen je oil tud; en študent.
V Nikoziji se je voditelj turške manjšine danes razgovarjal z novim angleškim guvei'-nerjem Footom. Trdijo, da je »sporočil zaskrbljenost za usodo turške skupnosti na podeželju*.
S svojo protestno stavko so hoteli Grki opozoriti na svojo borbo tudi skupščino OZN kjer se je danes v političnem odboru začela razprava o Cipru. Razprava se je začela na podlagi dveh dokumentov grške vlade. Prvi dokument zahteva izvajanje načela enakopravnosti m samoodločbe za ciprsko prebivalstvo, opozarja na kršitev človeških pravic na Cipru ter na zverstva britanske kolonialne uprave nad Ci. prča-ni.
Drugi dokument je osnutek resolucije, s katero Grki predlagajo skupščini, naj izrazi za. skrbljenost, da se doslej ni na. predovalo pri izvajanju priporočila prejšnjega zasedanja skupščine. Ta je namreč na svojem zadnjem zasedanju priporočala pogajanja. Grška vlada želi. naj skupščina ugotovi, da je položaj na Cipru se vedno poln nevarnosti, in da je zato toliko nujnejša rešitev tega vprašanja zaradi ohranitve miru in trdnosti na tem področju. Grška vlada izraža upanje. da se bo ciprsaemu prebivalstvu ponudila priložnost, da si s pravico do samoodločbe samo kroji svojo prihodnost.
Angleški delegat Noble je v političnem odboru izjavil, da je Anglija pripravljena pogajati se z Grčijo in Turčijo o »vsaki rešitvi ciprskega vprašanja* ter da bo ((najtopleje upoštevala* vsak predlog, s katerim bi se strinjala tako atenska kakor -ankarska vlada. _ Noble je dalje izjavil, da zeli britanska vlada rešiti ciprsko vprašanje, da «se vzpostavi dolgo prijateljstvo z Grčijo in Turčijo*, ki je »naravni pogoj odnosov med našimi tremi državami*.
Zatem je izjavil, da je za Anglijo Ciper strateške važnosti in da je treba to upoštevati pri vsakem bodočem sporazumu. Dejal je dalje, da ciprsko vprašanje ni kolonialno vprašanje, da pa je postalo pravo mednarodno vprašanje zaradi grške podpore osvobodilnemu gibanju Zatem je Noble izjavil, da je Velika Britanija pripravljena razgovarjati se o vprašanju «samovladanja» s ciprskimi predstavniki, med katerimi je tudi nadškof. Pripomnil je, da je Velika Britanija bila vedno naklonjena načelu samoodločanja, toda ((potrebno je preskrbeti, da to ne bi ustvarilo večjih problemov, kakor so tisti, ki bi se s tem rešili*. Na koncu je Noble izjavil, da bo mogoče doseči rezultate sa-
mo s privatnimi razgovori med tremi prizadetimi vladami
trov oddaljen od njega. Naglo je pritisnil na zavore, toda bilo je prepozno. Motor je z vso silo zadel v kamion m ga porival po tračnicah pred seboj za kakih 200 metrov. Zatem se je vlak razdelil na dvoje. Motorni vagon se je iztiril in se raztreščil skupno s kamionom ob stebru betonskega mostu za pešče nad tračnicami. Drugi del vlaka je nadaljeval vož. njo po drugem tiru ter je zadel ob steber za signale in ga vlačil za seboj. Tretji del pa je zayozil na pločnik in nato čez tretji tir.
En vagon vlaka je ostal skoraj cel in je nadaljeval vožnjo na prvem tiru, po katerem je imel vlak privoziti na postajo in se je ustavil kakih 100 metrov izven postaje. Nesreča se je dogodila v nekaj sekundah. Med potniki je nastaia grozna panika. Nekatere ^ jc vrglo skozi okna na tračnice. Vse osebje s postaje je takoj prehitelo na pomoč. Prav tako so pomagali potniki, ki niso bi. li ranjeni. Iz Milana in vseh bližnjih kiajev so prihiteli gasilci. zdravniki in bolničarji.
Na kraju nesreče so nasll 10 potnikov mrtvih poleg šoferja kamiona. Drugi trije so umrli kmalu zatem v bolnišnici v Codognu, četrti pa je umrl okoli 23. ure. Do sedaj niso še identificirali dveh žrtev.	.
prevažanje ranjencev v bolnišnice je bilo zelo težavno zaradi goste megle. Pred ambulantami so vozili motociklisti cestne policije in piskali s sirenami.
Ostanki razbitega vagona in kamiona ter kup žice električne napeljave so kaj tragična slika žalostnega dogodka. Zaradi naglega odstranjevanja razbitin in popravljanja tirov so po 22. uri že lahko vozili mimo nekateri vlaki Skupine delavcev odstranjujejo razbitine ob luči reflektorjev. Toda njih delo je zelo težavno zaradi goste ..megle.
NOS AIRES'. 9. — B‘li*
nanji minister Averov. Izjavil je, da je upal, da bo Velika Britanija med debato dala kako zanimivo sporočilo. Ker se to ni zgodilo, bo nezadovoljstvo v Grčiji in na Cipru še večje. Averov je zatem poudaril, da je ciprsko vprašanje samo deloma kolonialno vprašanje. Vendarle pa so politična vprašanja, ki so s tem povezana, še večja, in jih ni mogoče zanemarjati.
Averov je zatem obžaloval, da Velika Britanija ni kljub pozivu OZN napravila nobenega resnega koraka za rešitev spora. ((Britanski smoter je, izločiti Ciprčane iz pogajanj, je dejal Averov, ter omejiti jih na Grčijo, Turčijo in Veliko Britanijo*. Na koncu je Averov izjavil, da Velika Britanija zavzema nepopustljivo stališče, toda stvar Cipra je naletela na simpatije tudi v britanski laburistični stranki, katere resolucija o Cipru «je bila deležna med ciprskim ljudstvom globokih čustev občudovanja in hvaležnosti*.
Govoril je zate**<J^riiHM*a-: !z(finesta Bolivar v pokrajini
Buenos Aires se je med silno nevihto ponesrečilo argentinsko letalo družbe «Aeroli-neas Argentinas*, ki je prihajalo iz Buenos Airesa in je bilo namenjeno v Bariloche. Kakor jč pozneje javila letalska družba, je bilo v letalu 6 mož posadke in 55 potnikov, ki so vsi zgubili življenje. Med potniki je bilo tudi 10 novoporočenih parov na ženi-tovanjskem potovanju.
Zdi se, da je letalo skušalo zasilno pristati, toda treščilo je ob tla in se vnelo. Na kraj nesreče so poslali poseben vlak s številnimi reševalnimi skupinami. Letalo je popolnoma zgorelo. Požar se je tako naglo razširil, da ni bilo mogoče pomagati potnikom, ki so zgoreli.
LJUBLJANA, 9. — Na Dravi med Mariborom in Dravogradom so začeli graditi novo hidrocentralo, ki bo imela tri turbine po 20 megavatov, tako da bo centrala letno proizvajala okrog 340 milijonov kilovatnih ur energije.
iliiiiiiiitliiiitiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiliiiiitiniiii
Jugoslavija odpovedala vojaško pomoč ZDA?
Zadevne vesti doslej niso zanikali in vse kaže, da je točna - Veleposlanik Zemljak na poročanju o razgovorih z Raabom in Figlom o slovenskem šolstvu na Koroškem
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 9. — Dva dogodka preteklega tedna sta bila povod na nove komentarje o Jugoslaviji; plenum C‘K ZKJ na Brionih in obisk ameriškega veleposlanika Riddlebergerja pri predsedniku Titu.
Deveti plenum CK ZKJ. je kakor smo poročali, soglasno odobril poročilo m ravnanje delegacije, ki se je pod vodstvom Kardelja udeležila proslave 40, obletnice oktobrske revolucije.
Sprejem ameriškega veleposlanika Riddlebergerja na Brionih je bil povod za razne domneve in trditve Inozemske agencije so po vesteh «iz dobro obveščenih jugoslovanskih virov* javile, da je predsednik republike obvestil a-meriškega veleposlanika, da Jugoslavija ne računa več na ameriško vojaško pomoč in da je stalno preverjanje odnosov do Jugoslavije s strani a-meriške diplomacije žaljivo. Kakor je znano, je že državi ni tajnik za posle narodne obrambe general Gošnjak v lanskoletni proračunski razpravi izjavil, da Jugoslavija ne računa več na vojaško pomoč ZDA, ker se v svojem planiranju ne more naslanjati na negotove in od raznih preverjanj odvisne dobave. Izrekel se je za sistem dolgoročnih kreditov za nabavljanje vojaškega materiala.
Vesti, ki so bile objavljene v inozemskem tisku, da se je Jugoslavija odpovedala a-
meriški vojaški pomoči, niso bile doslej niti zanikane niti potrjene. Kaže pa, da so te vesti točne. To se da sklepati iz naslednjih besed poluradne agencije Jugopress, ki v svojem pregledu dogodkov preteklega tedna med drugim piše: ((Kolikor pa bi se pokazalo, da so te vesti točne, tedaj bi ta jugoslovanska poteza bila logična posledica sklepa, da določene okoliščine s tem v zvezi niso v skladu z neodvisno zunanjo politiko Jugoslavije. Znano je namreč, da je pred dnevi tudi ((Borba« opozorila na nesmiselnost preverjanja odnosov nekaterih držav do Jugoslavije po vsakem dogodku, ki je neposredno v zvezi z odnosi Jugoslavije z vzhodnoevropski« mi državami, in ugotovila, da morajo odnosi zahodnih drža* do Jugoslavije temeljiti sam* na obojestranski koristi in na na odnosih Jugoslavije s tretjimi državami, kajti ti odnosi so samo stvar Jugoslavije*.
Jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Jože Zemljak je prišel danes v Beograd na redno poročanje v državnem tajništvu za zunanje zadeve o razgovorih, ki jih je imel zadnje čase z avstrijskimi državniki. Kakor je znano, je, Zemljak nedavno obiskal kan-* clerja Raaba, zunanjega ministra Figla in prosvetnega ministra, s katerimi se je razgovarjal o jugoslovansko-av-strijskih odnosih, predvsem pa o novem šolskem zakonu na Koroškem.
B. B.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 8,S, naj nižja 6,7, ob 17. urj 7,6, zračni tlak 1001,2 raste, veter sever severovzhodnik 3 km vlaga 85 odst., 0,2 mm padavin, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,8.
Tržaški dnevnik
Danes, TOHEK, 10. decembra
Melbijor, Smiljan Sonce vzide ob 7.35 im zatone ob 16.20. Dolžina dneva 8.45. Luna vzide ob 20.05 iin zaitone ob 9.49. Jutri, SREDA, 11. decembra Damaz, Goj ica
Odpor proti zvišanju trošarin
Trgovci so pripravljeni uporabiti skrajna sredstva
Na izrednem obenem zboru so trgovci na drobno odločno poudarili, da ne pristajajo na nove tarife
Sinoči je bila v prostorih v Ul. San Nicold 7 izredna skupščina trgovcev na drobno ob zelo veliki udeležbi, kar je razumljivo, saj so razpravljali na njej izključno o povišanju trošarine, ki hudo prizadeva večino trgovcev na drobno.
V krajšem poročilu je predsednik združenja Zigiotti poudaril, da je tržaško gospodarstvo v slabšem poiožaju kot kdajkoli v preteklosti in da nikakor ne more prenesti novih izredno hudih davčnih bremen. Trgovci nikakor ne morejo sprejeti tako občutnega zvišanja trošarin, kot ga sedaj zahteva prefekturni komisar, ki po njegovem mnenju ni bil pravilno obveščen in je zato sprejel ta nepravilen ukrep. Sedaj je treba takoj sprejeti odločne ukrepe, da se položaj reši, ker se bliža 1. januar in takrat bo treba plačati prvi obrok trošarine, katere pa večina prizadetih trgovcev ne bo zmogla.
Vnela se je zelo vroča diskusija, med katero so se ču-le na račun občinske in državne uprave tudi zelo ostre besede. katerih ni mogoče napisati. Vsi diskutanti so poudarili, da gre za načrtno razbijanje enotnosti trgovcev zato, da bi razbili njih enotno fronto in postopoma privili davčni vijak za vse. Večina je poudarila, da ne bo mogla plačati niti prvega o-broka povišane trošarine, ker nikakor ne bodo mogli dobiti potrebnega denarja. Mnogo je bilo predlogov, da se začnejo odločne akcije, ki bi spametovale upravitelje in jih prisilile, da bi tudi v Trstu uporabili isto mero, kot velja v ostalih italijanskih mestih. Tako so predlagali, naj bi od 1. januarja prenehali razsvetljevati izložbe, naj bi nalepili plakate, na katerih bi obrazložili svoje upravičene zahteve, napovedali splošno zaporo in odložili plačevanje zvišane trošarine. Večina govornikov je bila mnenja, da bi bilo treba doseči sporazum na osnovi dosedanje trošarine, tako da bi visoke vsote, ki jih zahteva občina, sploh ne prišle v poštev.
Ob zaključku burnega zasedanja so z večino glasov izglasovali resolucijo, v kateri ugotavljajo, da se občinski proračun ne , more sanirati na ta način, da se hkrati gospodarsko uničijo občani, in da bi uresničitev zahteve prefekturnega komisarja nri-vedla do izredno resnih posledic za celotno tržaško gospodarstvo.
Zaradi tega poudarja resolucija da zahtevajo trgovci na drobno, da predsedstvo njihovega združenja izvede vse tiste akcije, ki bodo potrebne za pravično rešitev spora .Trgovci se obvezujejo.
da bodo v ta namen izpolnili i odobrili 55 milijonov lir za sklepe, četudi bi akcije po-1 razna javna dela. Tako je bi
stale zelo resne. Spor mora imeti še nadalje sindikalni značaj med vsemi trgovci in so se zato trgovci obvezali, da se ne bodo posamič pogajali z občino. Končno bo predsedstvo storilo vse, da ostane trošarina na isti ravni, kot je bila v 1957. letu.
Med zasedanjem sta sporočili federacija malih industrij-cev in združenje obrtnikov, Ja podpirata napor trgovcev na drobno.
 «»-------
V okviru gospodarskega načrta za devinskonabrežinsko občino
Za javna dela 55 milijonov lir
Devinsko - nabrežinski občini so v okviru gospodarskega načrta za drugo polletje 1957 in prvo polletje 1958
lo med drugim nakazanih d milijonov lir za gradnjo zdravniškega ambulatorija v Seslja-nu, 3 milijone za razširitev javne razsvetljave, 10 milijonov za ureditev kanalizacije v Sesljanu in Nabrežini, 10 milijonov za razširitev vodovodne napeljave v Devinu in Nabrežini, 7 milijonov za javne telefonske govorilnice v Mav-hinjah, Vižovljah, Medji vasi, Slivnem in Sempolaju ter 8 milijonov lir za popravilo in asfaltiranje občinskih cest. Gospodarski načrt določa tudi večjo vsoto denarja za vzdrževanje in popravilo občinskih poslopij, predvsem šol in o-troških vrtcev.
O podrobnostih v zvezi z deli, ki so bila odobrena v okviru gospodarskega načrta, razpravlja sedaj občinski odbor, medtem ko bo načrte iri proračune pripravil tehnični urad v Trstu.
Z nedeljskega občnega zbora
Velike zasluge Dijaške Matice
pri podpiranju revnih dijaKov
Gojenci Dijaškega doma imajo možnost spopolnjevanja v študiju, hkrati pa si pridobivajo tudi izvenšolsko izobrazbo
V nedeljo dopoldne je bil občni zbor podpornega društva Dijaške Matice, na katerem je dosedanji odbor podal podrobno poročilo o u-spešnem delu te za naše dijake izredno zaslužne ustanove.
Glavno skrb Dijaške Matice predstavlja Dijaški dom, v katerem žive dijaki, ki jim je iz raznih razlogov prav v domu omogočen študij in boljši učni uspeh. Dijaki imajo v tem domu možnost ne samo, da dosežejo dobre uspehe v šoli, temveč se tudi izvenšolsko izobražujejo, da postanejo vredni člani družbe. V prostem času se lahko poslužujejo knjižnice, časopisov, revij, se lahko kulturno in športno udejstvujejo. Vsako soboto imajo svoje kulturne večere, na katerih se vrste razna predavanja, ankete, diskusije, igrice, recitacije, petje in prosta zabava. Vse to pestro življenje urejuje odbor doma, ki so ga izvolili učenci sami, velike zasluge
•liiliiliiiiiiliilliiitiiiiiMillltiiiliijillliilliiiiiimiuiiluimiiiijiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMlmiiiliiiiiiiiimiiiniiiiiiitimiiiiiilliimllmiillliiiiiiiiimiitiiiii
Borba tržaških kovinarjev
Včeraj opoldne je prenehalo delo v vseh obratih CRDA in arzenalu
Zborovanje delavcev Tržaškega arzenala Uspeh nabiralne akcije za stavkajoče delavce
Delavci iz obratov CRDA in Tržaškega arzenala so včeraj ponovno stavkali, ker delodajalci kljub pritisku z raznih strani niso še pokazali dobre volje za rešitev spora. V vseh obratih CRDA in v Tržaškem arzenalu je včeraj delo prenehalo ob 12. uri; popoldne pa je Zveza kovinarjev RIOM organizirala zborovanje delavcev iz Tržaškega arzenala in sindikalnih aktivistov v ladjedelnici Sv. Marka.	Na	zborovanju so sindi-
kalni predstavniki poročali o razvoju spora ter nadaljnji borbi, nato pa je sledila diskusija, katere se je udeležilo veliko število delavcev in sindikalnih aktivistov.
Danes bodo delavci v Tržaškem arzenalu zapustili-delo	ob	13.30, v	obratih	CR
DA	pa	ob 14.15.	Dnevne	iz-
mene bodo torej delale samo 6 ur, popoldanske osemurne izmene bodo delale redno, nočne izmene pa bodo i-mele popolno stavko. Danes popoldne bo v Ljudskem domu	zborovanje	delavcev	iz
ladjedelnice Sv. Marka.
Medtem se nadaljuje nabiralna akcija za stavkajoče delavce, ki zajema vedno širše sloje prebivalstva. Med drugimi so včeraj poslali svoje prispevkfe za stavkajoče de-
Enotno zborovanje partizanov v Križu
Soglasen protest proti ravnanju vlade
Bivši partizani se bodo borili proti povratku na staro
Na pobudo krajevnih organizacij AN’PI in Zveze bivših partizanov za Trst je bilo v nedeljo v Križa skupno protestno zborovanje bivših partizanov, na katerem sta govprila v imenu obeh organizacij prof. Sema in Franc Stoka. Njuna govora so udeleženci toplo pozdravili, posebno ker sta oba poudarila nujnost in potrebo skupnih akcij v zaščito pridobitev o-svobodilne borbe pri nas in po vsej državi sploh.
Rivši partizani so soglasno protestirali proti ravnanju vlade, ki je postavila na ljubo faišistom nedopustne omejitve vsedržavnemu zborovanju bivših partizanov v Rimu. Na zborovanju so tudi ugotovili, kako dvigajo zopet glavo fašistične sile, ki so jim vprav partizani s svojimi zmagovitimi boji zlomili hrbtenico. Tem silam prihajajo sedaj na pomoč vsi tisti nazadnjaški krogi, iz katerih se je porodil fašizem in ki so mu omogočili, da je prišel na oblast. Toda borbi partizanov vse Italije proti povratku na staro se pridružujejo tudi vsi bivši partizani z našega področja.
Na nedeljskem zborovanju
so izrazili tudi solidarnost predsedniku vsedržavnega odbora italijanskega partizanskega gibanja Ferrucciu Parriju in obsodili podli fašistični napad nanj. Na zborovanju v Križu je po govornikih izrazila svojo solidarnost tudi organizacija bivših partizanov F1AP. --------«»---
Obrni zbor Sindikata slov. šole
Sindikat slovenske šole v Tjrstu obvešča svoje članstvo, da bo redni letni občni zbor sindikata v nedeljo 15. t. m. ob 9. uri v risalnici Višje realne gimnazije v Ul. Laz-zaretto Vecchio 9-II.
Odbor
Novi odpusti
Zveza industrijcev je včeraj sporočila sindikalnim zastopnikom, da namerava podjetje Veneziani odpustiti deset delavcev zaradi starosti. Sindikalni organizaciji sta se seveda uprli in zahtevata glede tega sestanek na Zvezi industrijcev.
lavce; Antonio Luchesi v počastitev spomina Pisara Tra-vana 7.500 lir, uslužbenci in vodstvo podjetja Modiano 30 tisoč lir, delavci podjetja «Contento» 2.200 lir, vodstvo in uslužbenci podjetja «Ze-rial)) 3.000 lir, Zveza pristaniških delavcev 68.575 (prejšnji teden 73.110), N. N. 5.000 lir, vodilni pokrajinski odbor u-pokojenih delavcev pa je sklenil, da bo za stavkajoče delavce prispeval 5.000 lir. Slednji prispevek ima veliko moralno vrednost, saj je vsem dobro znano, da stari upokojeni delavci ne živijo v izobilju, ker prejemajo zelo nizke pokojnine.
Kakor smo že omenili v nedeljski številki, so na zadnjem sestanku političnih skupin in sindikalnih zastopnikov sklenili med drugim, naj se v tržaški hranilnici odpre tekoči račun za zbiranje prispevkov v korist stavkajočim delavcem, sindikalni organizaciji pa bosta še naprej zbirali prispevke v korist prizadetim delavcem.
Upati je, da bo v prihodnjih dneh prišlo do začetka pogajanj, ker sindikati in stranke vedno bolj pritiskajo na osrednje vladne oblasti v Rimu, da bi se za stvar zavzele. Pri tem pa je treba omeniti pikre opazke tržaških delavcev v zvezi.z glasovi, da minister Bo do preteklega tedna ni bil na tekočem o sporu v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu. Stvar se zdi namreč prav neverjetna, saj ne gre za malenkostno zadevo kakšne vasice, ampak za največje industrijske obrate Trsta. Ce pa bi bila vest resnična, bi bilo to zelo slabo spričevalo za ministra, še slabše spričevalo pa bi bilo, če bi s takimi izgovori hoteli opravičiti brezbrižnost najvišjih oblasti za življenjska vprašanja našega mesta.
Obvestilo
avtomobilistom
Avtomobilski urad na prefekturi ponovno poziva vse lasthike avtomobilov, ki še vedno krožijo s «tržaško» e-videnčno tablico, naj pohite z vlaganjem prošenj na' posebnem obrazcu za zamenjavo omenjene evidenčne tablice z «vsedržavno». Vsi tisti, ki tega ne store, ne bodo več mogli krožiti po prvem januarju 1958 s svojimi avtomobili.
Spričo malega števila prošenj, ki so jih do sedaj vložili motociklisti, jih omenjeni urad opozarja, da utegne v zadnjih dneh nastati pred okenci uradov velika gneča, kar bi lahko povzročilo zastoj pri reševanju prošenj.
Vsi tisti pa, ki so že dobili po pošti zadevno obvestilo, naj pohite in čimprej
prevzamejo
tablico.
novo evidenčno
Nesreča na delu
Pri razdiranju ogrodja zidarskega odra okoli zidu karabinjerske vojašnice v Nabrežini je Guglielmo Giandon iz Križa včeraj padel s treh metrov višine. Zaradi zloma noge so ga s prognozo okrevanja v dveh mesecih sprejeli na ortopedskem oddelku.
Na II. kirurškem oddelku pa so sprejeli Josipa Mihelja iz Ul. Alfieri, ki se je med delom v mizarski delavnici v Ul. del Bosco ranil s krožno žago. Po mnenju zdravnikov se bo moral vzdržati dela 20 do 30 dni.
Zaradi udarca na hrbtu z verjetnimi poškodbami bo moral Giuseppe Rutigliano iz Ul. del Bosco ostati na ortopedskem oddelku precej časa. Delavec se je med prenašanjem težke lestve v tovarni olja «Gaslini» v lesnem pristanišču zaletel v skladovnico vreč in padel. -----«»----
Smrt zaradi zastrupitve s plinom
Plin je v nedeljo popoldne umoril 73-letno Ermenegildo Micheli vd. Giallus iz Scala Monticello, ki so jo v večernih urah prenesli v mrtvašnico splošne bolnišnice.
Preiskava je ugotovila, da si je hotela Giallusova skuhati nekaj čaja in je v ta namen postavila na ogrevalnik lonec z vodo. Verjetno pa se ni zavedla, da je voda, ki je med vrenjem uhajala čez rob, ugasila plamen.
Podobno bi se lahko zgodilo včeraj tudi 45-letni Ivanki Svagel vd. Villi iz Ul. Tor S. Lorenzo, a na srečo jo je njena hči pravočasno rešila. Zenska je vstala včeraj zelo zgodaj zjutraj ter je ob toploti plinskega ogrevalnika pisala pismo svojemu sinu, ki je vkrcan na parniku «Marco Polo«. Sredi pisanja pa jo je premagal spanec, zaradi česar se ni zavedla, da je plamen ugasnil.
Njena 23-letna hči Gianna jo je proti večeru, ko je opazila, da se ji stanje slabša, spremila v bolnišnico, kjer jo je pustila pod nadzorstvom zdravnikov IV. zdravniškega oddelka. Na srečo zastruplje-nje ni hudo in zdravniki predvidevajo, da bo v 8 ali 10 dneh zopet čila.
 »#------
Nezgoda prodajalca
Da bi osvetlili prodajalno Delavskih zadrug v notranjosti pokritega trga (luč je zaradi kratkega stika zmanjkala), je 19-letni Mario Kramer iz Ul. Media včeraj zjutraj nalil nekaj špirita v majhno posodo in ga nato hotel prižgati. Iznenada pa je švignil v zrak plamen, ki je Kramerja zajel po čelu, levem licu in rokah.
Prodajalec je nemudoma stopil v bolnišnico, kjer so mu priporočili, naj ostane na dermatološkem oddelitu.
pa ima vzgojiteljsko osebje, ki požrtvovalno dela mnogo več, kot je predpisano.
Dijaški dom se bori s hudimi finančnimi težavami, saj zelo redki starši gojencev zmorejo celotno vzdrževalni-no, zaradi česar je Dijaška Matica tudi v letošnjem letu priskočila na pomoč in tako omogočila številnim mladim nadarjenim dijakom, da sploh lahko študirajo.
Poleg tega podpira na razne načine Dijaška Matica tudi druge dijake, katerim daje finančno podporo za plačevanje vožnje v šolo, za šolske takse, za nakup obleke in po-sojuje tudi šolske knjige.
Visokošolcem izdaja Dijaška Matica dolgoročna brezobrestna posojila, katera nato vračajo, ko dokončajo študij in pričnejo služiti in lahko Dijaška Matica ta sredstva ponovno porabi za podporo drugim študentom.
Za vse te podpore je treba najti sredstev, katera dobiva Dijaška Matica predvsem iz članarine svojih dokaj številnih članov, ki zaslužijo za to njihovo pomoč potrebnim študentom vse priznanje, kar velja tudi za številne osebe, ki se ob raznih prilikah spomnijo Dijaške Matice in darujejo prispevke. Poleg tega je imela Dijaška Matica tudi skromen dobiček od prodaje koledarja. Poudariti je treba, da so to do sedaj e-dina sredstva, s katerimi razpolaga Dijaška Matica in da vse vloge na oblasti, da bi ji priznali juridični položaj in da bi dobila od oblastev denarno podporo,doslej, niso bile uspešne in da je zadnjo tako vlogo prosvetno ministrstvo odklonilo letos v aprilu.
Upravni odbor se bo še nadalje trudil, da to legalizacijo doseže, kot tudi legalizacijo Dijaškega doma, ki bo kmalu dobil novo stavbo, ker so po dolgem čakanju odobrili načrte za gradnjo, katero bodo pričeli spomladi in upajo, da se bodo v šolskem letu 1909-1960 lahko dijaki vselili v novo primerno stavbo.
V izčrpni diskusiji o poročilu odbora in kasneje o blagajniškem poročilu ter med slučajnostmi so številni diskutanti razpravljali o raznih načinih, kako bi zagotovili Dijaški Matici več sredstev in bi tako lahko še ugodneje izvrševala svoje poslanstvo. Mnogo so govorili tudi o sodelovanju visokošolcev, ki so tudi na tem področju neaktiv-
ni, ter so sprejeli nekatere predloge zato, da se uresniči to sodelovanje. Ob zaključku so soglasno izvolili nov odbor.
Ženska podlegla poškodbam padca
Predvčerajšnjim zvečer je na I. kirurškem oddelku podlegla poškodbam Vittoria Ivanov vd. Russi iz Ul. Kolonja 2. Zensko, ki je padla v stanovanju, so 4. t. m. sprejeli v bolnišnico,
Tržačan žrtev železniške nesreče
Pri hudi železniški nesreči v bližini Milana, kjer se je brzi motorni vlak zaletel v težki tovorni avto, je med drugimi potniki izgubil življenje tudi Tržačan dr. Mario Milazzi, star 51 let.
V sredo razprava prod VižiiUinovi
V sredo se bo porotno sodišče ponovno sestalo in bo sodilo 24-letno Aldo Vižintin vd, Blažič, ki je obtožena, da je 24. avgusta lani ubila v Starančanu moža Humberta Blažiča.
Danes obravnava proti Križmančiču
Danes bo pred porotnim prizivnim sodiščem razprava proti Mariju Križmančiču.
Križmančiča in njegovo ženo Marijo Sacchi so obtožili u-mora očeta in skrivanja trupla, moža pa še posebej bega iz policijskih zaporov. 30. maja 1953. leta je tržaško porotno sodišče oprostilo Sacchije-vo zaradi pomanjkanja dokazov, obsodilo pa je Križmančiča na 16 let ječe, od katerih so mu tri leta pomilostili. V razsodbi je bilo navedeno, da je Križmančič ubil očeta, da bi se tako odkrižal priče umora finančnega agenta Maria Buongiorna dne 1. septembra 1946. leta.v
Križmančič se je maja meseca 1955. leta moral zagovarjati skupno s stricem Antonom Brajnikom tudi zaradi tega zločina, a porotno sodišče ju je 18. maja oprostilo.
Križmančičeva odvetnika sta hotela, da bi obe prizivni razpravi združili, kar se jima je posrečilo in sedaj se bo govorilo o obeh primerih. Do te zahteve sta odvetnika prišla zaradi protislovij prve razsodbe, češ da je Križmančič ubil očeta samo zato, da bi se rešil priče drugega u-mora, medtem ko je bil drugega zločina oproščen.
Za razpravo vlada precejšnje zanimanje še posebno, ker sta njegova zagovornika predložila sodišču 40 strani dolgo vlogo, v kateri so navedeni vzroki priziva. Križmančiča in njegovo ženo bosta zagovarjala odv. Anno-scia in Caravelli in ni izključeno, da bo prišel iz Rima tudi znani pravnik Au-genti. Brajnikov priziv pa bo zastopal odv. Sardos.
: ' VV'
V nedeljo dopoldne je bilo na sedežu PSI prvo pokrajinsko zasedanje socialističnega mladinskega gibanja, na katerem so po poročilu Arnalda Bressana in po diskusiji izvolili delegata za kongres mladih socialistov v Salernu in ngvo pokrajinsko socialistično mladinsko komisijo. Na zasedanje so prinesli svoje pozdrave tudi predstavniki mladinskega gibanja Neodvisne socialistične zveze, KPI, PSDI.
■iituiHiimiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHuiMiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiM
Iz sodnih dvoran
Ezula oproščena obtožbe ropa zaradi pomanjkanja dokazov
S prizivom si je podčastnik iz Tolmezza poslabšal svoj položaj - Boljunčan dvakrat pred sodiščem, ker se je pritoževal nad «pravico> - 14 mesecev zapora starčku zaradi poltenih dejanj
Dva ezula, oba iz taborišča agenti stopili na prag Ceru-
na Kraški cesti na Opčinah sta se morala včeraj zagovarjati pred porotnim sodiščem pod obtožbo, da sta ponoči med 14. in 15. decembrom lani oropala na trbiški cesti 56 let starega Rodolfa Sabbadi-na, ki biva v istem ezulskem naselju.
Ezula, 48-letni Nazario Cerut in 35-letni Giorgio Lubia-na, sta dejanje od vsega začetka zanikala, vendar jima policija niti sodna oblast ni mogla verjeti, ker so pri Cerutu našli plašč, ruto in čepico, last Sabbadina. Niso pa našli 30.000 lir, o katerih je Sabbadin trdil, da jih je imel v trenutku napada v žepu plašča.
Cerut in Lubiana sta tistega večera igrala skupno s Sabbadinom karte v neki pro-seški gostilni. Ob povratku domov je Lubiana zasmehoval Babbadina, češ da zahteva plačilo kadar dobi, noče pa plaSati, kadar zgubi. Cerut pa ga je obtožil, da je vrgel nekaj oseb v fojbo. To je bilo po mnenju tožilstva sramotenje, zaradi katerega je moralo priti do spopada, katerega sta ezula izrabila za rop.
Nekaj ur po dogodku je Sab-badin prijavil rop policijskim organom na Opčinah, ki so šli skupno z oropano osebo v bivališče obeh ezulov. Sabbadin sicer ni poznal njunih imen, vedel pa je, kje stanujeta. Brž ko so policijski
naj
Odkar je prišel na občino
prefekturni komisar, smo prv ča vsakdanjemu pisanju desničarskega tiska, zlasti videmskega eMessaggeras, ki poveličuje njegovo delovanje. Vsi komisarjevi protisocialni ukrepi, kot na primer zvišanje trošarine, Acegatovih tarif. zmanjšanje izdatkov občinske uprave, vse to prikazujejo za nujne ukrepe za «o-zdravitev. občinskih financ.
Pred nekaj dnevi pa je o-menjeni časnik napisal, da je prefekturni komisar ugotovil, da je na občim v službi najmanj 600 uslužbencev preveč. Menimo pa, da ni to nobeno razodetje dr. Mattuccija niti videmskega veleposestniškega dnevnika. O prevelikem številu uslužbencev na občini je bilo že mnogo govora v občinskem svetu, in sicer odkar je bil izvoljen. Sicer pa to odvečno število občinskih uslužbencev ne moremo vzeti kar povprek, ne da bi omenili, v katerih občinskih od-
Niso odkrili
delkih jih je preveč in v katerih celo premalo.
Občinski svetovalci leve o-pozicije in tudi mi smo že mnogokrat pisali, da je občinska uprava štirih vladnih strank, ki je upravljala občino vsa povojna leta, m sicer do lanskih volitev, sprejela v službo preveliko število u-radnikov. Po drugi strani pa se je število delavcev pri tehničnem uradu vsako leto manjšalo. »Messaggero leue-t o» dobro ve, da so demokristjani in druge stranke, ki so z njimi sodelovale, trpali občinske urade s svojimi ljudmi, čeprav to ni bilo potrebno.
Sedaj pa prav ta list, ki je prejšnja leta podpiral to politiko Kitalijanskih strank» na občini, objavlja ugotovi-
tve prefekturnega	komisarja	|	cestna dela zasebnim podjet-
kot neko odkritje,	ki naj	bi	|	jem ali	pa Seladu. In če je
razodelo občanom	krivdo	iz-	sedaj v	občinskih uradih o-
voljene občinske	uprave	za	,	krog 600	uslužbencev preveč,
sedanje stanje na občini, ki ne more s svojimi rednimi dohodki kriti niti stroškov za osebje. 3.200 občinskih uslužbencev razen mestnih redarjev in honorarnih zdravnikov je dejansko preveč. Kljub temu pa, kot smo to že ugotovili, so oddelki v katerih primanjkuje osebje. To pomeni, da so demokristjani in nekdanji njihovi prijatelji natrpali zlasti tista delovna mesta, ki so jim zagotovila ugil-ne politične agitatorje. Delavcev, ki jih je potreboval tehnični urini za popravilo cest in podobno, pa niso jemali v službo. Zato so tudi vsa ta leta poverili razna
kar ugotavlja tudi prefekturni komisar, so temu krive tiste politične stranke, ki so jih razni eMessaggerin do pred nedavnim vsestransko podpirali in celo zahtevali, naj zaposlijo na občini zaslužne uputnote» in podobno.
Kljub temu pa sedaj mislimo, da bi bilo krivično kar tako zahtevati zmanjšanje števila uslužbencev. Osebe, ki to sedaj v občinski službi, so vsaj zaposlene in bi vsak odpust iz službe pomenil zvišanje števila brezposelnih. O tem je bilo mnogo govora tudi v občinskem svetu. Zato so tudi sklenili, da ne bodo več sprejemali v službo no-
vih uslužbencev razen nekaterih strokovnjakov, ki so nujno potrebni. Število zaposlenih pa naj se zmanjšuje po naravni poti, z upokojitvijo ali pa s prostovoljno zapustitvijo službe. Poleg tega pa bi bilo nujno, da bi pravilneje razdelili število uslužbencev po posameznih oddelkih. Čeprav to ni tako lah-
tovega bivališča, je mož vrnil prisotnemu Sabbadinu plašč, ovratno ruto in čepico, policijskemu podčastniku pa je izročil majhen Sabbadinov nož z izgovorom, da mu je oropani z njim zagrozil.
Sabbadin je pojasnil, da je v proseški gostilni potegnil denarnico iz žepa, da bi plačal, kar je spil in pojedel.
Pri tem pa je spravil v žep kuverto, v kateri je imel 3 bankovce po 10.000 lir. Ni znano, ali sta ezula vedela, da je v kuverti denar, dejstvo pa je, da je Sabbadin v sporu sredi temne ceste odgovoril spremljevalcema, da ima dovolj denarja za nakup hektolitra vina. In kmalu nato naj bi ga Cerut in Lubiana vrgla ob tla in ga začela brcati. Njemu ni preostalo drugega, kot zbežati, a je to storil brez plašča. Lubiana naj bi mu še sledil in mu zagrozil, da ga bo ubil.
Tožilec je po zaslišanju raznih prič predlagal sodišču, da bi oba spoznalo za kriva in ju obsodilo na minimalno kazen, to je 2 leti in 8 mesecev zapora ter na 40.000 lir globe.
Zagovornik obtoženih ezulov pa je pripomnil, da je morda zapor rešil Cerutu življenje.
Uprava zaporov ga je morala namreč poslati v Padovo na hudo operacijo v glavi. Z druge strani pa ezula nista zakrivila ničesar, da bi o-stala, kot sta, skoraj leto dni v ječi. Zagovornik je prišel do zaključka, da ni nobenih
dokazov za njuno krivdo, za-,    _____________________________ ____
radi česar je predlagal po- cip Ro&so in gospodinja Olga Du-
Po končani razpravi, na kateri ga je sodišče obsodilo zaradi povzročitve telesnih poškodb sestri, je 32-letni Bruno Stanisa iz Boljunca št. 19 zaprosil predsednika za besedo. Ta pa mu ni dovolil m s tem razjezil obtoženca, da je med odhodom iz dvorane glasno vzkliknil; «Takšna je italijanska pravica«.
Vzklik je prišel na ušesa predsedniku, ki je takoj odredil aretacijo pod obtožbo kršitve člena 342 kazenskega zakonika, to je žalitve sodnega organa.
Stanisa je moral tako ponovno na zatožno klop, ker je predsednik nemudoma uvedel sodni postopek. Obtoženi pa se je oprostil, češ da je izrekel te besede, ker je bil prepričan, da mu je predsednik krivično odrekel besedo. S tem se je rešil obsodbe, ker ga je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.
Isto sodišče je razpravljalo za zaprtimi vrati o obtožbah proti 75-letnemu Giovanniju Manzoniju iz Gornjega Sv. I-vana. Prve obtožbe, da je odpeljal mladoletnika, je bil mož oproščen, obsojen pa je bil zaradi poltenih dejanj na 1 leto, 2 meseca in 5 dni zapora. Možu je sodišče priznalo delno slaboumnost.
... »If .
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 8. In 9. decembra 1957 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo ,ie 16 oseb, porok pa je bilo 5.
POROČILI SO SE; pomorščak Claodio Czernj i«i uradnica Adriana Zorai Giustlniani, mesar Lu-
polno oprostitev.
Sodišče pa ni sprejelo ne tožilčeve ne odvetnikove teze, temveč oba oprostilo le zaradi pomanjkanja dokazov.
37-letnega narednika vodniki Vincenza Marazza iz Tolmezza je videmsko sodišče
ka stvar zaradi strokovne spo- februarja letos oprostilo za-
sobnosti posameznih oseb, se vendar slišijo pritožbe raznih načelnikov oddelkov, da imajo premalo osebju. Tisti pa, ki ga imajo preveč, molčijo. O kakršnih koli odpustih pa ne sme biti niti govora, saj v mestu je že toliko brezposelnih, da bi takšen u-krep močno vplival na celotno gospodurstvo mestu. Tudi izročitev občinskih podjetij in del raznih oddelkov zasebnikom je treba preprečiti, ker bi bilo to v veliko škodp vsem delavcem in uradnikom, ki bi prišli iz občinskega ti zasebno podjetje.
radi pomanjkanja dokazov ob tožbe, da je decembra 1955. leta zakrivil z avtom prometno nesrečo v Tricesimu, zaradi katere je 65 let stara Giuditta Grezzani podlegla poškodbam.
Proti razsodbi sta vložila priziv Marazzo in tudi tožilec in sedaj je moralo tržaško prizivno sodišče razpravljati o tem dogodku. Sodniki so sedaj v nasprotju z videmskimi kolegi sprejeli tezo tožilstva ter so narednika vodnika obsodili na 4 mesece zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list,
gi»n, zdravnik Salvatbre Di Pede in lekarnarka Luciana Stgata. zdravnik Lucio Lovisato In študentka Marianicola Hellofatto, strugar Ivan Gabrovec tn šivilja Nekika Kuba Millevoi.
UMRLI SO: 89-letni Giuseppe Benci, 84-letnt Federico Simon, 58-letna Valtria Leoni por. Nova,	66-letna	Vittoria	Ivanov	por.
Russi 72-letna Lucia Parenzan por. Valle, 66-letni Giovanni Ge-metaier, 50-letni Renato Paoli. 97-letna Teodora Pirella por. Tebal-di,	60-letna	Olivla Lubiana	por.
Measso, 56-letna Valerija Piščanc vd. Urban, 75-latna Stefanla Cohl va	Maffioli,	79-letna	Maria	Pli-
sca vd. Viatorl, 78-letna Giovan-na Lebani por. Jenco, 70-1 rt na Giuseppina Colenz por. Simonit-tl,	84-letni Giovanni	Pradel, 57-
letnl Giovanni Meittl.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v decembru
All'AIabarda, istrska cesta 7; De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Dr, Praxmarer, Trg Unlta 4; Prendim, Ul. Tiziano Vecelllo 34,
SNG
v TRSTU
V soboto 14. ob 20.30 in v nedeljo 15. decembra ob 16. uri v Avditoriju v Trstu GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
Večer v čitavnici
Vesela uprizoritev v dveh delih
GLASBENA MATICA TRST
V torek, 17. decembra ob 20.30 v Avditoriju
Honceht pm'Jwqa zSola in boli&ton thadnie glabSem iola iz £f idljaiu>
Dirigent: JANEZ BOLE’
Vstopnice boido na razpolago v soboto, ponedeljek in torek v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37338 ter eno uro pred pričetkom koncerta v Ul. Roma št. 15 (SPZ).
SPZ - TRST
V NEDELJO 15. DEC. ob 11. uri
v Avditoriju
proslava 10-letnice delovanja lutkovnega odra z bogato
uprizoritvijo lutkovnih iger
Vabljeni mladi in stari!
( OLEDALlSČA )
VERDI
Danes ob 20.30 tretja predstava Puccinijeve «Boheme»: abonma B za parter in lože ter A za galerije.
Jutri ob 20.30 zadnja predstava Donizettijeve «Lucia di Lammermoor«, abonma C za vse rede.
TEATRO NUOVO
Danes ob 21.: Shakespeare: »Mnogo hrupa za nič».
DAROVI IN PltlHPKVKI]
V počastitev spomina pok, gospe Karle Adamič darujeta Valerija in Milena Sila 1000 lir za Dijaško Mačico.
Ob prvi obletnici smrti Olg« Kariš vd. Sosič daruje hči Cvetka 2.000 liir za Dijaško Matico. Helena Cebron daruje 500 lir za Dijaško Matico.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOI
[ H A P I O ;
TOREK, 10. decembra 1957 TRST POSTAJA A
11.30 Parada lahkih orkestrov;
12.00 Opoldansko predavanje: «V dolini slepih«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12 45 V svetu kulture; 12.55 Tržaški mandaliiustiCmi orkester; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Beethoven: Koncert za klavir In orkester v B-duru št. 2; 18.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 18.45 Valčki Irvtaiiga Berlina; 18.55 Iz hrvaške narodne zakladnice — poje sopranistka Jelka Brajša;
19.15 Zdravniški vedež; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Od melodij« do melodije; 21.00 Obletnica tedna: »Dan človeških pravic«; 21.15 Pri domačem ognjišču; 21.35 Južno-ameriški odmevi; 22.00 Italijansko - slovenski kulturni stiki skozi stoletja: »Slovenski itallanisti v zadnjih sto letih«, predava dr. Janko Jež;
22.15 Orkester Melachrino; 22.25 Čajkovski; Odlomki iz baleta »Labodje jezero«.
TRST I.
11.40 Operna glasba; 12.10 Popevke iz Piedigrotte- 18.00 Koncert orkestra «A. Scarlatti« iz Neaplja; 21.00 Gerardo Gherardi: »Otroci markiza Lucera«, igra v 3 dej.
KOPER 257 m, 1119 kHz
Poročila v slov.: 7.00, 7.30, 13.30, 15.00.
poročila v Ital.:	6.30,	12.30,
17.15, 19.15, 22.30,
5.00.6.15 Spored Iz Ljubljane; 6J5 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored Iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar; 11.00 Otroški kotiček; 11.15 Blaž Arnič: Prvi let; 11.30 G. Bizet: »Arležanka«; 13.40 Kmetijska univerza:	Jesensko sajenje
vinske trte; 13.50 Torkov operni oder; 14.30 Okno v svet: Pet dni po Češkoslovaški; 14,40 Filmske melodije; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Zagorske narodne pesmi; 15.40-17.00 Spored iz Ljubljane;
17.00 Ritmi in popevke; 17 25 Od
melodije do melodije; 18.10 Simfonični koncert; 19.30-22.15 Spored iz Ljubljane.
SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m
Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00,
10.00,	13.00,	15.00,	17.00,	19.30,
22.00.
5.00 Pisan glasbeni spored1; 8.05 Narodne in domače viže za razne okuse; 8.35 Emil Ažman; Moravski plesi; 9.00 Zabavni mozaik; 9.30 Slavni solisti vam pojo in igrajo; 10.10 Z melodijami na pot;
11.00 Aram Hačaturjan: Suita iz baleta «Gay»ne»; 11.30 Za dom in žene; 11.45 V ritmu swlnga in cha, cha; 12.00 Skladbe Schivaba, Gotovca in Parme; 12.30 Kmečka univerza — Ing. Vera Marentič: Novosti v kmetijskem izobraževanju; 12.40 Edvard Grieg: 4 norveški plesi; 13.15 Trio Dorka Skoberneta; 13.30 Pester operni spored; 14.20 Za otroke — Obisk v otroškem vrtcu; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
16.00 Popoldanski simfonični koncert; 17.10 Španija v pesmi in plesu; 17.35 ((Melodija v mraku«;
18.00 Sportini tednik; 18.30 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov; 20.00 Skladbe za ženski zbor in klavir; 20.30 Radijska igra — Zora Dirntoach: Krog brez izhodišča; 21.30 Večerna serenada orkestra Stanleya Blacka.
TELEVIZIJA
17.30 Spored za otroke; 20.30 Poročila; 21.00 Werther Bellodi: ((Poslednja čaša«, igra v 1 dej., prenos iz milanskega gledališča ((Teatro delle maschere«; 21.45 Po Padski dolini; 22.50 Posnetek športne reportaže.
KINO
Excelslor. 16.00: »Poljubi jo zame«, C. Grant, cinemascope.
Fenice. 16.00:	((Poslednja ježa«,
An.thony Quinm.
Nazionale. 16.00: ((Poročilo Indijancev«, Lex Barker, Rita Moreno.
Supercinema. 15.30: »Raketni pilot in lepa Sibirka«, John Way-ne in J. Leigh. Tekma š. Irska-
Itadija.
FUodram matico. 15.45:	«Raketm
pilot In lepa Sibirka«, John Wayne in J. Leigh.
Grattacielo. 16.00; «Bele noči«, Maria Schell, M. Mastroianni,
Arcobaleno. 16.00: »Vohunstvo v Tokiu, cinemascope, R. Wagner. Tekma S. Iraka-Ital Lja.
Astra Rojan, 16.00: »Saga Koman-čev«, D. Andirev/s.
Capitol. 16.00: »Klobuk poln dežja«, A. Franciosa. Prepovedano mladini. Izkaznice niso veljavne.
Cristallo. 16.00: »Kabirjilne noči«, Giulietta Mašina, F. Perier, A. Nazzari.
Alabarda. 15.30: «Kabirjine noči«, Giulietta Mašina, A. Nazzari.
Aldebaran. 16.00: »Ljubi me in ne igraj se«, Rossano Brazzi, G. Johms.
Ariston. 14.00: «Ubogi, toda lepi«, Marisa Allasio.
Armonla. 15.00: «Zbogom sanje o slavi«, J. Golter, E. Manni.
Aurora. 16.00: «Zelezru razred«, M. Fischer in R. Salvatori.
Garibaldi. 16.00: »Princesa Sissi«, technicolor, R. Schneider.
Ideale. 16.00: »Nehvaležno srce«, Carla Del Poggio, Frank Lati-more.
Impero. 16.00:	»Princesa Sissi«,
R. Schneider.
Italia. 16.00: «Nove pustolovščine Paperina in prijateljev«. Disne-yev technicolor.
Moderno. 16.00: kLovcI na morske pse«, V. Mature, K. Steele. Technicolor,
S. Marco. 16.00: ((Ljubezenske počitnice«, W. Chiari, L. Bose in D. Scala.
Savona. 16.00: »Na pragu pekla«, Mickey Rooney, W. Corey.
Viale. 16.00: ((Peklenska meteo-ra», G. VVilliams, L. Albricht,
Vitt, Veneto. 15.45: «Klobuk poln dežja«. Prepovedano mladini.
Belvedere. 15.30:	»Mlada leta«,
T. Drake, C. Coburne.
Marconi. 16.00:	«Lola Montes«,
Martine Čaral, P. Usitinov.
Marsimo. 16.00: »Griči gorijo«, T. Humter in N. VVood.
NOvo cine. 16.00: »Peklenski prednji položaj«, R. Cameron, J. Leslie.
Odeon. 16.00:	»Ljubimec Lady
Oh.aitterley», D. Darrieux, L. Gen n.
Radio. 16.00: »Gangsters«, Burt Lancaster, Ava Gardner.
Skedenj. 18 00: »Nanž«. Prepovedano mladoletnim.
UTA TEL JU
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
ZA LETO 1958
že sedaj in ne čakajte novega leta.
Vsak nov naročnik do tako prejemal list — od dneva naročila do 31. decembra 1957 — zastonj.
Zraven tega dobi za nagrado še lepo slovensko knjigo.
NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE! Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
ZAHVALA
Družina GRČA in 2VAB se toplo zahvaljujeta vsem, k. so z njima sočustvovali ob bridki izgubi njihove nepozabne
Marije Grče
i Oj. ZVAB
Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Sežana, 10.12.1957
Sporočamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da nas je zapustila naša dobra mama
KARLA ADAMIČ
roj BREZAH
Pogreb drage pokojnice bo danes 10. decembra ob 14. uri iz hiše žalosti Opekarna-Domjo 205 na pokopališče v Boljunec.
Žalujoči otroci: dr. Miro z ženo Lučijo, Albin z ženo Dano, Stano (odsoten), Slava z možem Marjanom Sikom in Hir-landa, vnuki Boris, Ivan in Martina
Trst - Domjo, 10.12.1957
FERDO KOZAK JE UMRL
Pisatelj, bivši predsednik, nato pa podpredsednik ljudske skupščine LR Slovenije
V nedeljo popoldne je v ljubljanskem sanatoriju «E-monai) umrl za srčno kapjo slovenski pisatelj in javni delavec dr, Ferdo Kozak. Dr, Ferdo Kozak se je rodil 28. oktobra 1894 v Ljubljani, kjer je dokončal osvnovno in srednjo šolo. Nato se je vpisal na slavistiko na praškem vseučilišču, kjer je leta 1922 doktoriral. Po končanih visokošolskih študijah je dr. Fer/lo Kozak opravljal več služb v Ljubljani, nato je bil nastavljen za profesorja na klasični gimnaziji v Ljubljani, kjer je ostal vse do začetka zadnje vojne, do italijanske okupacije.
Dr. Ferdo Kozak se je že v svojih mladih letih začel udejstvovati kot pisatelj in publicist. Kljub svojim začetnim nacionalističnim tendencam se je kmalu pridružil tistemu delu slovenskih razumnikov, ki jih je politična in gospodarska ureditev
nove države kaj kmalu razočarala in ki je skušal najti pot v novo socialno in politično pravičnejšo družbeno ureditev. V tem razdobju, v dobi med obema svetovnima vojnama je Ferdo Kozak objavil vrsto literarnih, kritičnih in esejističnih del, ki jih je objavljal v «Ljubljan-skem Zvonu«, v «Slovanu», «Preporodu» in pozneje v reviji, ki jo je skupno z drugimi somišljeniki ustanovil, v «Sodobnosti». Njegov prvi večji uspeh na literarnem področju mu je prinesla e-nodejanka ((Komedija«. ki je tudi prvo njegovo večje literarno delo. Le malo pred zadnjo vojno pa je napisal še dve dramski deli in sicer komedijo ((Profesor Klepec» in dramo ((Vida Grantova«, ki jo je ljubljansko gledališče uprizorilo leta 1940. Obe deli spadata med našo najboljšo dramsko ustvarjalnost.
Prej smo omenili, da je Ferdo Kozak skupno z neka-terimi slovenskimi naprednimi razumniki ustanovil na-
predno neodvisno revijo ((Sodobnost«. Bilo je to leta 1933, Ta revija je postala najpomembnejša slovenska revija te dobe in slovenskim naprednim kulturnim delavcem omogočila, da so v njej nakazovali in pripravljali poznejše velike dogodke. V «Sodobnosti» so objavljali svoja dela tudi Edvard Kardelj, Boris Kidrič, Boris Zihrl in drugi. Revijo je vse do začetka druge svetovne vojne, do nacifašističnega napada na Jugoslavijo aprila leta 1941, uspešno vodil in u-rejal dr. Ferdo Kozak.
Ob nacifašističnem napadu na Jugoslavijo se je Ferdo nujno znašel med tistimi, ki so zanetili narodnoosvobodilno gibanje v Sloveniji. Ferdo Kozak je bil med udeleženci ustanovnega sestanka Osvobodilne fronte 27. aprila 1941. Bil je član kulturnega plenuma OF. Spomladi 1942 pa so ga italijanske okupacijske oblasti aretirale in kon-finirale v južno Italijo. Po 8. septembru 1943 — po zlomu fašizma — je prišel Ferdo Kozak v Bari, kjer je postal član jugoslovanske misije in med bivšimi slovenskimi konfiniranci in zaporniki organiziral kulturno dejavnost. Bil je tudi urednik lista ((Domovina«. Nato se je vrnil na osvobojeno ozemlje, kjer je bil imenovan za načelnika oddelka za prosveto pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Ko je bila maja 1945 ustanovljena prva slovenska vlada v Ajdovščini, je bilo Ferdu Kozoku poverjeno mesto ministra za prosveto. Pozneje je bil Kozak predsednik Ljudske skupščine Slovenije, ob smrti pa njen podpredsednik.
Na kulturnem področju se je Ferdo Kozak po vojni u-dejstvoval kot urednik osrednje slovenske revije ((Novi Svet« in pozneje «Naše sodobnosti«. V tem času je izdal tudi tri knjige, ki obsegajo vso njegovo pisateljsko dejavnost, in sicer knjigo «Clanki in zapiski«, ki je izšla 1953, nato zbirko proze eOd vojne do vojne«, ki je izšla 1954. in pred dvema letoma še knjigo spominov iz italijanske konfinacije z naslovom ((Popotoval sem v domovino«. Te tri knjige so pomemben prispevek slovenski literarni dejavnosti in z njimi si je pokojnik ustvaril lepo mesto v slovenski književnosti. Za svojo književni-ško dejavnost je bil Ferdo Kozak nagrajen s Prešernovo nagrado,
Prihodnjo soboto in nedeljo bomo imeli v gosteh ljubljansko Mestno gledališče, ki bo v dveh predstavah prikazalo veselo uprizoritev v dveh dejanjih »Večer v čitavnici«. Na sliki Metka Bučarjeva kot gospa Kiklja, Meta Pugljeva kot Tinica in RuSa Bojčeva kot gospa
Koklja
OB RAZSTAVI PODOBNE ITALIJANSKE GRAFIKE* V LJUBLJANI
Resne pobude za tesnejše in širše kulturne stike
LJUBLJANA, oktobra — Med ljubitelji umetnosti se te dni poraja izredno veliko zanimanje za razstave »Sodobna italijanska grafika«, ki je bila 3. t. m. svečano otvorjena v prostorih Modeme galerije v Ljubljani. To niti ni čudno, saj obsega razstava same izbrane umetnine, ki so bile prikazane na letošnjem II. biennalu grafične umetnosti v Benetkah ter prikazuje tako od vsega oobrega dejansko najboljše. Prav to nudi izredno priložnost, da gledalec dobi pregledno in objektivno sliko široke ustvarjalnosti, ki jo izkazuje italijanska grafika z vsemi svojimi tradicijami.
Razstava obsega 153 umetniških del 126 avtorjev, med katerimi je tudi dokaj mladih, ki so prvič prodrli v svet prav na beneškem biennalu grafične umetnosti. Ni-
BO CAPETOWN IZGUBIL SVOJO NAJVEČJO PRIVLAČNOST?
Načrti za praktično uporabo «najbolj slavnega oblaka
Ker se to veliko pristaniško mesto ne more širiti zaradi pomanjkanja vode, nameravajo zajeti vodo iz značilnega oblaka, ki obdaja plato - «ploščate gore»
V zadnjih dneh so se mnor
gi zapadni listi ukvarjali iz nenavadnim, skoraj bi rekli senzacionalnim načrtom, ki ga nameravajo v kratkem ■ izvesti v najjužnejšem mestu afriške celine CapetoWnu. Cape-town je važno pristanišče v neposredni bližini Rta dobre nade in hkrati glavno mesto Južnoafriške unije. Capetown šteje okoli pol milijona prebivalcev in na turističnih prospektih bomo povsod brali kot o posebnosti tega mesta o ((Ploščati gori«, ki da je za to mesto tako značilna, kot je za Neapelj značilen Vezuv. In vprav v zvezi s to »Ploščato goro«, s to značilnostjo Cape-towna, je prišlo do ostre polemike. Kaj je na stvari?
Kdor prispe v Capetown — posebno poleti — ima edinstven pogled na »Ploščato goro«. Gori pravijo tudi «oder». Je to 1082 metrov visok pla-
to, njegova glavna značilnost pa je čudovit oblak, ki se kot nekak prt spušča od roba
gore navzdol. Za ta oblak pravijo, da je eden najbolj slavnih oblakov na svetu. Začenja se na gornji tretjini gore in prekriva goro vse do njenega ploščatega vrha. Sicer pa ne smemo misliti, da goro vedno ovija oblak. Nasprotno. Ko se oblak pojavi, je gotovo, da bo prišlo do nevihte. -Oblak je poln vode, in je vsebuje toliko, kolikor je ne bi porabilo vse mesto. Capetown pa kljub temu trpi za veliko sušo. Meščani celo pravijo, da če bi Capetovvn imel več vode, bi se mesto razširilo. In polemika, ki smo jo v začetku o-menili, se tiče pra/ tega. Direktor meteorološkega biroja Južnoafriške unije dr. Schumann je namreč izdelal načrt, ki predvideva, da naj bi se ((najbolj slavni oblak na sve-
KNJIGA ZA MLADINO IN ODRASLE
PAVEL
KUNAVER
svet in njegovi pojavi
Taborniki, planinci-izletniki in drugi ljubitelji narave ne bi smeli biti brez te knjige
Knjiga je sicer izšla pri založbi Mladinske knjige, toda je nedvomno najboljši priročnik sploh o našem Krosu ali točneje o krasu z malo začetnico, to je o kraškem svetu, ki je mnogo obsežnejši kot Kras v ožjem pomen« besede. In bi ne smelo bi ti našega izobraženega človeka, ki bi je ne poznal, ako hoče kaj toč-nejšega vedeti o naši kraški domovini. Poznati bi jo moral tudi vsak naš študent.
Delo je pisano čisto poljudno, vendar je strogo znanstveno z upoštevanjem vseh znanstvenih teorij in domnev o postanku krasa. Pa vendar ni nikdar suhoparno; povsod bogato navaja in opisuje posamezne kraške pojave in kraje s pogostimi slikami v ponazoritev besedila. Pripovedovanje j c. ži vahno, z bogatim, vendar strogo domačim, ljudskim izrazoslovjem, ki povsod izdaja temeljitega poznavalca, ki vse ve iz lastnega opazovanja in pogosto tudi z lastnim znanstvenim raziskovanjem. Ima pa še to prednost, da se ne nanaša le na naš, slovenski, marveč v širokih potezah tudi na ves jugoslovanski kras, in če je tteba široke znanstvene primerjave, navaja kraške pojave z vsega sveta. Ob sebi se razume, da je vštet tudi tržaški Kras, ki je bistveni sestavni del vsega Krasa kot dolnje porečje Reke-Timava.
Mislim, da najbolje nakaže vsebino tega dela kratek zapis na ovoju knjige. Naj navedem od tod nekaj stavkov.
((Najbolj divji in najmanj raziskani del Evrope ‘je naš kras, ki se razprostira od Julijskih Alp in Kamniških planin (pa od dolnjega toka Roče in Jadranskega morja, bi še dodali, op. por.) preko na-
še Notranjske in Dolenjske tja čez Hrnatsko, Bosno in Hercegovino, čez C mo goro in dalje preko Balkanskega polotoka v Malo Azijo. Milijoni vrtač odvajajo vodo v podzemlje. Tisoči prepadov, med njimi pravi orjaki, zijajo v tej razpokani zemeljski skorji. V notranjosti drve po neznanih in le deloma odkritih podzemeljskih soteskah reke, ki
tvorijo čudovite slapove, neštete brzice in mala podzemeljska jezerca. y vodi se zvija in živi svoje skrivnostno življenje slepa človeška ribica, v neprodirni temi nad njo pa plezajo po skalnih stenah slepi hrošči in drugi podzemeljski prebivalci. Daleč od mrzle zime v globinah podzemeljskih jam prespe stotisoči netopirjev. Tudi pračlovek je
Podzemeljsko jezero za vhodom v Mahorcičevo Skotijanom
tam iskal zavetje in nam zapustil ob starih ognjiščih, zakopanih v ilovici in grušču, kamnito in koščeno orožje in orodje. Čudovit svet! Posebno čudovit tam, kjer je voda v notranjosti apneniških slojev izjedla velike podzemeljske dvorane. V popolni temi so nastali milijoni kapnikov takih oblik in barv, da zastane dih redkemu obiskovalcu tega prečudnega podzemeljske, ga sveta, če jih osvetljene od acetilenke ugleda pred seboj.*
In vendar je to svet, ki zavzema skoro tretjino sveta Slovenije in obsežni del Jugoslavije ter jima daje poseben sloves v svetu, Zato se pisec posebno obrača na mladino, ki naj bi se udejstvovala pri raziskovanju še neodkritih delov naše zemlje, Tam na krasu so kraji, ki morejo očarati tudi najbolj razvajenega ljubitelja prirodnih lepot. Gospodarstvenikom, tehnikom in drugim nudi kras neštete probleme, da jih rešijo.
Pisec obdeluj« bistvene značilnosti krasa v 10 poglavjih. Po kratkem očrtu zgodovine in težav ter značilnosti raziskovanj, podaja kot osnovo za razumevanje krasa vpliv vode z ogljikovo kislino na čisti apnenec. V nadaljnjih poglavjih opisuje k raške pojuve; doline-vrtače in brezna, kra-ška polja, ponikalnice in jame ter še posebej ledene jame.
Poleg številnih slik in risb dele krasi in ponazarja še nekaj zemljevidov, z bogato literaturo, navedeno na koncu
knjige.
Naj ne bo razgledanega našega človeka, posebno ne do-raščajoče mladine, ki res hoče kaj vedeti in poznati, ki ne bi imela te zlate knjioe na svoji delovni mizi. Zlasti ne smejo biti brez nje taborniki, planinci-izletniki in drugi ljubitelji narave.
Zjtl.
tu« izkoristil kot izvir vode za potrebe Capetovvna. Načrt je bil sprejet, nasprotniki načrta pa zatrjujejo, da se s tem jemlje Capetownu njegova značilnost. Toda Capetown bo verjetno vendarle prvo mesto na svetu, ki bo dobivalo vodo neposredno — z neba.
«Namizni prt«, iz katerega bodo pridobivali vodo, ni le najslavnejši, ampak tudi najbolj preiskan oblak na svetu. Ta oblak se ustvarja samo, kadar piha jugozahodni veter. Na svoji poti preko morja oblak vpija vlago. Tu se mu pa postavi po robu gora, ki to vlago, te drobcene kapljice vode prisili, da se dvignejo više, to se pravi v bolj hladne plasti zraka, zaradi česar se vlaga ohlaja, zgošča in tako na drugi tretjini gore spreminja v oblak.
Opazovalec dobi vtis, kot da bi oblak visel na gori, kar pa ni točno. Kajti veter nosi oblak čaz goro, toda na njegovem mestu se sproti ustvarja nov oblak. In raziskovanja so pokazala, da sj oblak obnavlja vsakih 10 do 20 minut. To je vzrok, da se v tem oblaku zbirajo neverjetno velike količine vode. Hkrati so raziskovanja pokazala, da rastlinstvo na gori vpija velike količine vlage, ostalo pa da veter nosi preko gore. Zato se je postavilo vprašanje, ali ne bi bilo mogoče z nekim tehničnim sredstvom povzročiti še večjo kompenzacijo vlage v oblaku in tako povzročiti dež?
To je bila prva zamisel, ki so jo nato preizkusili tudi v laboratoriju. Najprej so to poizkusili s kovinsko mrežo, ki naj bi oblake zaustavila, toda brez uspeha. Drobne kapljice so drsele mimo mreže. Zato so poizkusili drugo sredstvo — nekako električno metodo. V laboratoriju je uspelo stoodstotno kondenzirati majhen umeten oblak. Strokovnjaki so izračunali, da bi bilo potrebno zgraditi dve paralelni ograji, od katerih bi ena morala biti izolirana in skozi njo bi moral biti napeljan električni tok r. napetostjo 50 do 100 tisoč voltov. Druga žična mreža pa bi bila spojena z zemljo.
Ko so objavili pozitivne rezultate teh poskusov, je prišlo do hrušča. Del javnosti se ni mogel sprijazniti z mislijo, da bo gora, ki je svetovno znana značilnost Capet,owna, o-stala breiz svojega značilnega oblaka, da bo »miza ostala brez prta«. Se več! Žična mreža pa da bi bila celo nevarna za one redke turiste, ki bi še hoteli na goro, kljub temu, da ne bi bila več tako »zanimiva«.
Ta spor je privedel celo do tega, da bi bili kmalu ves načrt spravili v arhiv. Tedaj pa je nov^ poskus pokazal še enostavnejšo rešitev. Namesto dveh žičnih mrež bi bila dovolj ena žična ograja, ki pa bi bila napravljena iz tako i-menovane žične volne. Električnega toka bi torej niti ne potrebovali. Pokazalo se je torej, da laboratorijski poskusi niso nujno in izključno odločujoči.
Kljub vsemu temu so oblasti ostale še vedno skeptične, posebno ker je to edinstven načrt, ki ga še nikjer na svetu niso preizkusili. Strokov-
njaki pa so prišli na dan s konkretnimi računi. Vrh gore, ali bolje plato na gori je dolg tri kilometre. Žična o-graja bi ne bila višja od 50 metrov. Maksimalna površina ograje bi torej znašala okoli 150.000 kv, metrov, s čimer bi se dalo zajeti okoli 140 milijonov litrov vode na dan. Po-voljne vremenske razmere pa trajajo povprečno le tri dni na mesec. Potemtakem bi z uresničitvijo tega načrta Capetovvn dobival okoli 14 milijonov litrov vode na dan.
Kljub tem konkretnim računom načrt ni bil odobren, kajti oblasti so zahtevale tudi praktične dokaze. Zato so lani že zgradili nekaj poskusnih 15 metrov visokih in 3 m širokih žičnih pregrad. Ta poskus pa je dal nepričakovan rezultat. Izkazalo se je namreč, da pridobivanje vode s tem načinom kondenziranja ni možno le poleti, ko oblak lebdi nad goro, ampak tudi v času afriške zime. Mreža namreč ne glede na oblake vsrkava iz zraka določen odstotek vlage.
Končnih rezultatov sicer še ni. Zdi se pa, da bodo to najnovejšo varianto načrta vendarle sprejeli, posebno ker so gradbeni stroški razmeroma majhni. Voda, ki jo na tak način pridobivajo, je že pitna in ni mehka kot navadna deževnica, ker vsebuje tudi neke morske soli.
kjer kot prav tu obiskovalec ne bi mogel z malce pozornosti bolje presoditi visokega poleta, ustvarjalne moči in likovne pomembnosti tako posameznih ustvarjalcev kot celine. Čeprav je izbor avtorjev izredno pester in čeprav je sleherni od njih navzoč le z eno ali največ dvema svojima umetninama, je vendarle moč zaslediti neke skupne poteze, ki pričajo, da dejansko pripadajo nekim širšim skupinam. Tu dejansko prihajajo do izraza vrste pokrajinskih šol, ki so od nekdaj značilnost italijanskega upodabljajočega ustvarjanja. Poglobljen opazovalec celo občuti neko širšo skupnost, ki je ni mogoče sicer točno opredeliti, čeprav se občuti, da jo preveva nacionalni duh z vsemi umetniškimi tradicijami, ki so na tem področju umetniškega ustvarjanja verjetno najbolj dodelane, najbolj plodne in najbolj učinkovite tudi za povprečnega gledalca.
Tu gre hvala direkciji «Belle arti« v Benetkah, ki je z lastnim prizadevanjem in tenkočutnostjo, ljubeznijo in požrtvovalnostjo izbrala prav tiste umetnine, ki so značilne za težnje, nagibe in izrazne oblike sodobnega italijanskega grafičnega ustvarjanja ter tako veren prikaz sodobnih kreacij italijanske umetnosti. Sicer pa je pomen te razstave mnogo širši. Po besedah ravnatelja Moderne galerije v Ljubljani vsako spoznavanje tuje ustvarjalnosti pomeni hkrati ocenjevanje in včasih prevrednotenje svoje lastne; poleg tega pomeni poglobitev medsebojnega razumevanja in spoštovanja med dvema narodoma; to pa vodi k široki duhovni izmenjavi, ki je pogoj dobrega sosedstva.
Slično izjavo je dala novinarjem pred otvoritvijo razstave tudi ga. prof. Maria Vingiani, duhovni vodja likovnega življenja v Benetkah, ko je poželela, da bi slične izmenjave med italijanskimi in jugoslovanskimi umetniki bile čim bolj pogoste in pri tem poudarila, da je trdno prepričana, da bodo takšni stiki pripomogli tudi k izboljšanju ostalih stikov in s tem tudi k nadaljnji krepitvi odnosov med Italijo in Jugoslavijo.
Tu vsekakor ne gre za neke ozke interese, temveč predvsem za iskreno, aktiv no in obojestransko sodelovanje italijanskih in jugoslovanskih umetnikov. Vodja grafične zbirke v Benetkah prof. Giorgio Trentin je ob tej prilik', celo izrecno poudaril željo italijanskih u-metnikov, da se podrobneje seznanijo z ustvarjalnostjo jugoslovanskih umetnikov, ki je za njih zanimiva ne le po svojevrstni tematiki, temveč tudi po svojih izraznih oblikah, ki so svojstvene za jugoslovansko umetnost. Dejstvo je, da je za Benetkami tudi Ljubljana postala eno od
priznanih mednarodnih likovnih središč, zato bo v bodoče zelo dobrodošla vsaka oblika medsebojnega sodelovanja. Ze prihodnjo pomlad ali najkasneje jeseni bodo v Benetkah razstavljali slovenski grafiki. S tem pa sodelovanje ne bo zaključeno. Italijanski kolegi ne žele zgolj stike preko katalogov, tiska in originalnih umetniških del, temveč tudi neposredne stike med samimi umetniki. Gostoljubnim pobudam bodo prav gotovo sledili tudi medsebojni gostoljubni obiski, z osebno izmenjavo misli, izkušenj in tehničnih sredstev. plodov takšnega sodelovanja pa bosta deležna oba naroda.
—mm—
Likovna razstava v Novi Gorici
V soboto 7. decembra ob 19. uri je bila v upravni zgradbi OLO v Novi Gorici slavnostna otvoritev največje povojne likovne prireditve; »Razstave slikarjev goriškega o-kraja«. Razstava je v okviru prireditev v počastitev 10. obletnice priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. Na njej sodeluje 17 slikarjev, ki živijo in ustvarjajo v gori-škem okraju. Med temi so trije akademski slikarji, in sicer Nemec Rafael in Maraž Adriana iz Vrtojbe in Kovač Ivo iz Ajdovščine. Ostalih štirinajst so amaterji; od teh so najbolj znani: agilni prosvetni delavec Vlado Hmeljak iz Šempetra, goriška rojaka Pavle Zamar in Bruno Tutta, ki sta letos v maju prvič samostojno razstavljala, ravnatelj Goriškega muzeja Plestenjak Karel, inž. Milan Mikuž z Mosta na Soči in vrsta drugih več ali manj znanih.
Žirija je med dostavljenimi deli izbrala 101 sliko, med katerimi prevladujejo pokrajinski motivi slikovite Primorske in Istre. Ostali del dopolnjujejo tihožitja, portreti in kompozicije Ob tej priliki je bil izdan katalog, ki poleg uvoda vsebuje življenjepise razstavljavcev in reprodukcije boljših del.
Razstavo je organiziral Klub slikarje.v-amaterjev ((Nikolaj Pirnat« v Novi Gorici, ki letos praznuje tretjo obletnico svojega obstoja. Ta je že tretja tovrstna prireditev, ki jo je klub organiziral letos v Novi Gorici. S tem je uspel razgibati kulturno življenje nastajajočega centra in poživiti zanimanje za to panogo. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzel predsednik SZDL za goriški okraj tov. Tine Remškar.
Tisti, ki imajo obmejne pro-pustnice, bodo tako imeli priložnost videti, kako in kaj u-stvarjajo slikarji onkraj meje. Razstava bo odprta do 21. decembra letos; dnevno od 9. do 20. ure.
A. O.
•iiiiiliiiiitiiiMiiiiimiiiiiilliliilliiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiaMiiiMiiiiiitifiiitiHiiiiiiiimimiiiiiiiiitimif
13 mesecev
Štirinajstletni Rene Merly je bil 13 mesecev v nezavesti in se šele sedaj začenja vračati v življenje. Primer je zanimiv tudi zato, ker smatrajo, da je pri tem pomagalo zdravilo, ki ga bodo v takih p-.merih sedaj na splošno u-porabljali.
Rene Merly je 28. oktobra 1956 odšel s svojimi prijatelji z vespo na krajši izlet. Ko se je vračal, je trčil v avtomobil, Pri nesreči je dečka vrglo v zrak in je z znatne višine padel na hrbet. Bil je v nezavesti.
Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima poškodovano hrbtenico. Mnogo so se trudili, da bi mu vrnili zavest. Poklicali so najbolj znane strokovnjake, a tedni in meseci so minevali brez uspeha. Deček je bil sicer živ, a se ni nič zavedal, niti ni reagiral na dražljaje. Po preteku določene dobe so zdravniki obupali in dejali staršem, da ni rešitve in da morajo biti pripravljeni na najhujše. Deček bo nekega dne prenehal dihati...
Starši pa kljub temu niso obupali, ampak so se po časopisju in radiu obrnili na vsa-k .ga, ki bi jim mogel priskočiti na pomoč. Odzvali so se mnogi. Prihajali so tudi strokovnjaki, nekateri pa so dajali nasvete v pismih. Starši so dobivali tudi različna zdravila iz vseh krajev sveta, toda uspeha ni bilo.
Končno so poslali iz Portugalske neko zdravilo tamkajšnjega biološkega zavoda. V navodilih je bilo rečeno, da učinek ne bo takojšen in da se bodo prvi rezultati pokazali šele čez šest mesecev.
Starši so se ravnali po navodilih in točno šest mesecev po začetku zdravljenja s tem zdravilom se je Rene Merlyju začela vračati zavest. Deček je še vedno paraliziran, ne more se premikati, toda vidi.
sliši in razume, kar mu govorijo. Hranijo pa ga še vedno s sondo. Upajo, da ga bodo popolnoma ozdravili.
Zajec
iz vsemirja
Angleško ministrstvo za letalstvo je moralo dati tisku izjavo o nekem zajcu. Zajec je na prvi pogled povsem navaden, vendarle pa zelo tajin-stven. V tisku se je pojavil kot (ivsemirski zajec«. Zgodilo se je v nekem mestecu blizu Londona. Tisti, ki pripovedujejo o tem zajcu, zatrjujejo, da so tistega dne slišali neko eksplozijo v zraku. Kmalu po tej namišljeni eksploziji je šla gospa Sally Moran iz hiše na vrt. Bila je zelo presenečena, ko je sredi vrta zagledala — zajca! Zajec je imel belo in črno dlako. Ko se mu je približala, ni niti poskusil zbežati. Zena se ga je dotaknila in ga dvignila. Opazila je, da i-ma poškodovane noge. Odnesla ga je v hišo. Zajec ni bil
preplašen. Dasi poškodovan, se je mogel premikati in obnašal se je zelo mirno.
Od kod ta zajec? Ne le da v bližini sploh ni zajcev, tudi daleč naokoli ni takih živali.
To tezo so meščani podkrepili z dejstvom, da ima poškodovane noge, še bolj pa z dejstvom, da je imel zajec povsem suho dlako, kljub temu, da je bil tistega dne velik naliv. Verjetno, pravijo ljudje, je zajec padel iz neke rakete, in naj bi šlo za klasičnega poskusnega kunca. Na vrtu gospe Sally Moran niso našli nikakršnih sledov zajčjih nog. Tudi policija, ai je pregledala teren, ni odkrila nič. Verjetno gre za potegavščino; toda v satelitski psihozi so celo zahtevali od ministrstva za letalstvo pojasnitev tega pojava. Ministrstvo je izjavilo, da o tem nič ne ve. Predstavnik ministrstva pa je dodal: »Ce zaje c izhaja iz neke rakete, ki je eksplodirala nad mestom, spada to vprašanje v pristojnost ministrstva za prehrano.» Ministrstvo za prehrano pa na to sploh ni odgovorilo
iiniiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiini
il
— Pomislite, kako nekulturni so ti tatovi. Vse stanovanje so mi izpraznili, niso mi pa odnesli niti ene moje umetnin«.
DESETI DECEMBER
Pravice
človeka
•»Vsa človeška bitja se rode svobodna in enaka po dostojanstvu in pravicah. Obdarjena so z razu* mom in zavestjo in so dolžna ravnati drugo z drugim v duhu bratstva.*
«Vsaka oseba ima pravico ... Vsak posameznik i-ma pravico ... Vsakdo ima pravico.. .*
S takim slovesnim zatrdilom se začenja skoro vsak od tridesetih členov Splošne deklaracije o pravicah človeka, ki jo je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov sprejela in razglasila 10. decembra 1948. leta.
To deklaracijo so se dr žave-članice Organizacije združenih narodov obvezale spoštovati, kar pomeni, da so dolžne ravnati tako, da bi se družbena stvar nost v njihovih deželah postopno približevala idealu človeškega življenja, ki ga je Splošna deklaracija o pravicah človeka tako slovesno razglasila.
V splošnem pa je znano, kako gre zadeva z i-deali, in kaj so dejansko pravice. Ideali so eno, stvarno življenje pa nekaj drugega. S tem nočemo reči, da so ideali puhla slama, in da nimajo s stvarnim življenjem nobene zveze. V dinamiki družbenega razvoja so ideali e-tično nasprotje obstoječe družbene ureditve, nasprotje, ki si skuša utreti pot v stvarnost in postati prevladujoča značilnost novih odnosov med ljudmi, živečimi v delovni skupnosti.
Borba za uresničenje i-deala pa je pogosto tudi kriva, ker ideal nasprotuje in prizadene vse tiste, ki so si v življenju dobro postlali na račun svojega bližnjega in se nočejo odreči privilegijem.
Privilegij pa pravico o-mejuje, pravico zanika. V današnji družbi pa je pravica le toliko dejanska pravica, v kolikor je bil privilegij družbeno vladajočega razreda prikrajšan, omejen. Popolna zmaga pravice pa je možna le s popolnim uničenjem gospodarskega in vseh iz tega izvirajočih privilegijev.
Borba za pravice človeka pomeni dejansko borbo proti gospodarskemu privilegiju ali, z drugimi besedami, borbo za socialistične odnose med ljudmi. Le v socialistično urejeni družbi postane pravica trajna pridobitev delovnega človeka.
»Vsaka oseba ima pravico do dela...» A l:aj pomaga ta pravica milijonom in milijonom brezposelnim, ki jim zaradi določene družbene ureditve, zaradi določenih gospodar skih, socialnih in političnih privilegijev nihče ne more nuditi dela, ampak le skorjo kruha, da ne u-mre od lakote, skorjo kruha, ki pogosto pride celo prepozno?
Taka je danes, na žalost, v premnogih deželah dejanska stvarnost.
Spričo take stvarnosti je moč upravičeno dvomiti v iskrenost uradnih in neuradnih krogov mnogih dr žav, ko proslavljajo današnji dan, dan posvečen pravicam človeka, hkrati pa ne zamudijo nobene prilike, da ne bi nastopili z vso silo in nasiljem državnega stroja vprav proti tistim zavestnim borcem proti gospodarskemu privilegiju, ki nosi glavno krivde za to, d^ so pravice človeka še danes pretežno na papirju.
Dan matere, dan otroka ...
Vse polno je pisanih in nepisanih pravic, še več pa je farizejev, ki se nanje požvižgajo, ker še držijo nož za ročaj.
A pride ura, nenapovedana in nepričakovana, u-rx popolne iskrenosti, in tedaj si pogledamo iz oči v oči...
Tedaj ni več časa za hinavščino: zgodovina ne pozna šale!
iiiiiiimiiiiiimiimmiiimiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiii
Velike utaje razpečevalcev bencina
Finančne oblasti so prišle na sled organizaciji, ki je na veliko razpečavala bencin, ne da bi zanj plačevala ustreznih uavščin. Finančne oblasti so začele zadevo odkrivati v Lombardiji, vendar so mnenja, da je mreža razpredena tudi po drugih pokrajinah države. Po površnih ugotovitvah gre za utaje v višini skoraj poldruge milijarde lir. Okoli 700 avtocistern bencina je bilo namreč prijavljenih za Švico. Tudi dokumenti so bili pravilno sestavljeni in vidira-ni, toda bencin ni šel v Švico, pač pa so šli tja le spremni dokumenti, ki so se od tam vračali pravilno vidirani. To pomeni, da se je ves ta bencin prodal na domačem trgu, ne da bi zanj plačali ustreznih davščin, s čimer je državna blagajna utrpela 1 milijardo 400 milijonov jir škoda,
Športni dnevnik
Goriško-beneški dnevnik
Obmejni promet v Benečiji
V novembru prekoračilo mejo okoli 17.000 oseb
Nezadovoljstvo zaradi merjenja bencina
Obmejni promet na podlagi videmskega sporazuma je tudi v Benečiji dosegel velik razmah. Ljudje v velikem številu odhajajo čez mejo, da si nakupijo najpotrebnejše. Zlasti iz jugoslovanskega obmejnega pasu prihaja čez blok Stupica izredno veliko oseb. V novembru je prišlo iz zgornje Soške doline skoraj 12 tisoč oseb, medtem ko je bilo ital. državljanov skoraj 5.000. Zaradi slabih prometnih zvez uporabljajo Jugoslovani skoraj izključno samo kolesa. Ob nekaterih dnevih je cesta, ki pelje proti Čedadu, natrpana s kolesarji. Prebivalci Benečije pa se poslužujejo predvsem motociklov in avtomobilov. Med avtomobilisti je povzročilo veliko nezadovoljstvo dejstvo, da so na italijanski strani prepovedali uvoz bencina. Prepoved velja za vse enako. Gospodarski krogi v vzhodnem delu videmske pokrajine pripominjajo, da se skuša s takimi ukrepi »odvzeti duha videmskemu sporazumu, ki so ga podpisali 20. avgusta 1955, ki je nastal kot neposredna posledica londonske Spomenice o soglasju« («11 Gazzettino«),
 «»-------
Avtobus v Trst
na «Veseli večer»
Zveza slovenskih prosvetnih društev opozarja ljubitelje gledališke umetnosti, da je nameravalo Mestno gledališče iz Ljubljane gostovati s komedijo Večer v čitavmci v tržaškem Avditoriju in v Prosvetni dvorani v Gorici. Ker pa zaradi 50 nastopajočih i-gralcev goriški oder ni dovolj velik, bo z igro nastopilo samo v Trstu. Da bi se prebivalcem Goriške omogočil o-gled komedije, zveza opozarja, da bo peljal v nedeljo 15. decembra avtobus v Trst. Kdor bi si predstavo hotel ogledati, naj-se prijavi na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli ali v kavarni Bratuš do četrtka 12. decembra
Odhod avtobusa izpred kavarne Bratuš ob 14. uri. Peljal bo skozi Podgoro, Standrež in Sovodnje. Vožnja in vstopnina 650 lit.
V NEDELJO ZJUTRAJ V UL. P. DIACONO
Tovornik trčil v Ribijev avtobus
V nedeljo dopoldne, nekaj
po
uri je prišlo v Ul. P. Diacono do prometne nezgode:	trčila sta tovornik GO
6035, ki ga je vozil 17-letni Otello Vecchiet iz Mariana in pa Ribijev avtobus, ki vozi na progi Gorica-Gradež. Obe vozili sta bili namenjeni _ v mesto, toda nenadoma je šofer tovornika hotel spremeniti smer vožnje in je začel o-bračati vozilo proti levi, ne da bi se poprej prepričal, če to sploh lahko stori. Šofer Ribijevega avtobusa 47-let-ni Ermano Moroson iz Ločni-ka je sicer opazil njegovo namero ter je pritisnil na zavore, toda vozili sta bili preblizu, da bi se lahko izognili trčenju. Pri tem je bila neka ženska v avtobusu laže ranjena; obe vozili sta bili tudi lažje poškodovani.
—-«»-----
Velik požar v Villessu
Plameni so zajeli kar tri poslopja — Nad milijon lir škode
V soboto pozno zvečer se Je vnel velik požar sredi vasi Villesse; plamen je namreč zajel kar tri stavbe kmečkih posestnikov in ocenili so približno za nad milijon lir škode. Plameni so zajeli se
terem je zgorelo 150 stotov detelje, obenem pa je zgorel tudi bližnji kokošnjak in del strehe stanovanjske stavbe. Hiter poseg goriških gasilcev, ki so prihiteli na pomoč domačim, je preprečil, da bi zgorela vsa stavba, iz katere	so	se takoj	Izselili
stanovalci. Vendar pa so se plameni, še pred prihodom gasilcev, razširili tudi na dve bližnji stavbi in sicer na hišo Giselle Fonzari, kateri je zgorelo za približno 40.000 lir kmečkega orodja, obenem je bila poškodovana tudi streha in del podstrešja, ter senik Ferruccia Mariaze, kateremu je zgorelo 150 stotov detelje in slame. Tudi tu je ogenj zajel stanovanjsko stavbo, tako,	da	je	gospodar	izjavil,
da	bo	za	popravilo	stavbe
potreboval nad 600.000 lir. Nedvomno bi bila škoda že večja, če ne bi gasilci tako hiteli, pa čeprav je bila tudi zanje	velika	nevarnost,	ker so
plameni švigali s strehe na streho.
Lep uspeh SNG s Prihodnjo nedeljo
Slovesnko narodno gledališče, ki je zadnje čase skoraj naš stalni gost, je včeraj prikazalo goričkemu občinstvu dramo, ki jo je spisal naš tržaški rojak Josip Tavčar. Drama «Prihodnjo nedeljo«, katere snov je zajeta iz resničnega življenja, je naletela pri občinstvu na ugoden sprejem, ker je njena vsebina našemu ljudstvu tostran meje zelo blizu.
Obe predstavi sta bili dobro obiskani. Zlasti popoldanska je v tem pogledu dosegla velik uspeh. Poleg ostalih članov gledališkega ansambla je v simpatični vlogi nastopala tudi Goričanka Bogdana Bra-tuševa.
—„«« __ Miklavževanje s plesom
Pod pokroviteljstvom ASK Simon Gregorčič je bilo v soboto zvečer v Prosvetni dvorani v Gorici miklavževanje s plesom. Povabilu se je odzvalo veliko število ljudi iz mesta in okolice. Med odmorom o polnoči je prišel Miklavž s spremstvom. Bil je zelo darežljiv, saj skoraj ni bilo omizja, ki ne bi prejelo bolj ali manj koristna darila. Ples se je zaključil ob treh v najboljšem razpoloženju prisotnih.
Italijansko nogometno prvenstvo
ki mu je na postalo slabo.
ulici naenkrat
 MIIIIIIIIIM .
Goriški gasilci so v nedeljo proslavljali
Letos so pogasili že 262 požarov
Oblasti in občinstvo prisostvovali tudi številnim vajam, ki so jih gasilci izvedli na dvorišču vojašnice
Čeprav bi se morala gasil- ši 27-letnega Romana Vidoza, ska prireditev vršiti v Gorici že 4. decembra, na dan pa-
trona gasilcev, je 37. korpus goriških gasilcev sklenil odložiti prireditev na nedeljo.
Vreme ni bilo ravno najboljše, vendar se je ob 10. uri zbralo na dvorišču gasilske vojašnice v Ul. P. Diacono, poleg predstavnikov oblasti, tudi lepo število občinstva, ki si je prišlo ogledat številne, dokaj težavne vaje vrlih gasilcev.
Najprej je prebral poročilo zbranim gostom sam načelnik goriških gasilcev inž. Chiuz-zelin, ki je med drugim navedel tudi statistično poročilo o delovanju gasilcev v preteklem letu. Goriški gasilci so 262-krat posegli in pogasili požare, ki so nastali v mestu in na deželi. Največja dva požara sta bila: požar v središču Krmina, kjer je plamen zajel skladišče pohištva in pa v opekarni Fornace v Vzhodni Furlaniji. Poleg tega pa so bili gasilci poklicani še 56krat na razne kraje, kjer so pomagali reševati živali, ki so bile v nevarnosti in drugod, kjer so se pripetile bolj ali manj zapletene prometne nesreče. Tudi v vojašnici so gasilci napravili nekaj javnih del; v delavnici so popolnoma prenovili 4 vozila. Načelnik gasilcev je tudi pokazal na tri nova vozila, ki jih je prejel njegov korpus iz Rima.
Gre za srednje velik tovornik, rešilni avto za dva ponesrečenca in večjo brizgalnico.
Goriški prefekt dr. Nitri se je v imenu prebivalstva toplo zahvalil gasilcem, ki so s svojo požrtvovalnostjo in trudom poskrbeli za pogasitev požarov, ki bi lahko napravili večjo škodo ter za njihovo pomoč povsod, kjer je bila potrebna.
Po zahvalni maši so bile na dvorišču vaje v plezanju in spuščanju po vrvi, skoki z visokega stolpa v prazno in številne druge točke, v katerih so goriški gasilci pokazali pravo izurjenost. Nato je sledila zakuska v glavni dvorani.
Nenadna slabost mladeniča na ulici
Včeraj ob 10.30 je moral rešilni avto Zelenega križa v Ul.
SRUUC *	___ —	Duca	d’Aosta, od koder je od-
nifc Andrine Gašperini, na ka- peljal v bolnišnico k Rdeči hi-
Stanje v bančnih zavodih
Iz goriškega mesečnika trgovinske zbornice, ki poroča o stanju goriškega gospodarstva v mesecu oktobru je razvidno da je bilo pri goriških bančnih zavodih naloženih skupno za 11.258.369.000 lir vlog, kar znaša približno za 794 milijonov lir več kakor v preteklem mesecu septembru. Na poštnih knjižicah pa je bilo skupno vknjiženo v oktobru 2.510.073.000 lir in tudi tu so zabeležili porast za 19 mili jonov in 758.000 lir.
Juventina zopet klonila
Juventina je v nedeljo klo-nilana domačem igrišču. Mug-gesana ji je v prvem polčasu zabila dva gola, ostala dva pa v drugem. Drugi del tekme je bil precej bojevit, saj so domači zabili dva gola. Od dosedanjih 10 tekem je Juventina nabrala komaj eno točko. Prihodnjo nedeljo igra doma z Romansom, ki je na predzadnjem mestu s 5 točkami.
 «»-------
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan m ponoči lekarna Kuerner na Korzu Italia 4 tel. 25-76.
- KINO -
CORSO. 17.00: «Vsak me lahko umori«, E. R. Drago, F. Fa-brizi.
VERDI. 17.00: «Ko smo bili še mladi«, W. Holden, S, Hay-word.
VITTORIA. 17.15:	«Brez	tebe
je noč«, K. Jurgends, E. Bartok.
CENTRALE. 17.00:	»Dekle	s
podeželja«, G. Lollobrigida, G. Ferzetti.
MODERNO. 17.00:	»Hellgate,
velik pelkel«, J. Leslie.
Juventus zopel povečal vodstvo po neuspehu Napolija in Fiorentine
V B ligi prevzela vodstvo Venezia - Težaven remi Triestine proti Bariju
13. kolo italijanske nogometne A lige je bilo — kot smo napovedali — na vsej črti u-godno za Juventus, Turinska enajstorica ni samo z lahkoto premagala na svojih tleh šibko Atalanto, pač pa je tudi povečala svojo prednost na 3 točke pred Fiorentino, ki je proti Spalu izvlekla le pol izkupička in kar za 5 točk pred Napolijem, ki je zopet doživel poraz na lastnih tleh, tako da ga je zaradi boljšega količnika v golih prehitela celo provincialna Padova.
Toda če je to glavna značilnost zadnje nedelje, pa gotovo ni edina, Presenetljivih rezultatov je bilo na pretek počenši e onim v Neaplju, kjer je Bologna končno zablestela v svoji realni vrednosti in se povzpela v lestvici na mesto, ki ji pripada. Res je sicer, da bi Napoli lahko tudi zmagal, saj je za-streljal kar dve enajstmetrovki, toda njegova zmaga bi ne bila odraz moči na igrišču, kjer je Bologna prevladovala od začetka do konca.
Drugo presenečenje je prišlo iz Vidma, kjer je Padova zmagala z 2:1 nad Udinese, čeprav je ta po prvem polčasu vodila z 1:0. Da preživlja videmska enajstorica krizo, je bilo mogoče sklepati iz njenih poslednjih rezultatov na domačih tleh (trije neodločeni in en poraz), da pa je tako na tleh kot je pokazala tokratna tekma, tega bi človek skoraj ne mogel verjeti. Padova je zmagala kljub temu, da je igrala defenzivno, kar pomeni, da je odpovedal v prvi vrsti napad domačih, v katerem je tokrat izjemoma zatajil tudi Lindskog. Trenutni položaj je zaradi tega kritičen. Z U točkami je sicer še vedno na sredini lestvice, toda upoštevati je treba, da imajo kar 4 enajstorice za njo po eno tekmo manj in da je potemtakem njen dejanski položaj slabši kot se zdi,
Fiorentina je proti Spalu igrala dobro le prvi polčas, ko je z Virgilijem v 5’ m s Julinhom v 40’ povedla z 2:0. V drugem polčasu pa je Spal kljub znatni pasivi zaigral z izrednim poletom in po Broc-ciniju dosegel dva gola in izenačenje, ki je pravično plačilo za njegovo prizadevnost.
Milanu doma ne gre. Tokrat je nastopil s kompletno postavo z Liedholmom in Gal-lijem, pa vendar ni mogel čez neodločen rezultat proti Romi, ki zaradi svoje negotovosti nikakor ni bila nepremagljiva. V ostalem pa je tudi igra bila na zelo nizkem nivoju Približno isto velja za rimski Lazio, ki se je doma komaj izognil porazu proti mnogo bolj solidnemu Torinu.
Ostali rezultati so logični. Za Juventus je bil trikrat uspešen odlični Charles, Vi-cenza je e avtoriteto odpravila Interja in enako Ales-sandria Sampdorio, Popolnoma se je prerodila tudi Ge-noa, ki je sicer odporno Verono odpravila kar s 4:1 in si s tem znatno povečala
možnosti za rešitev.
* # #
Do razjasnitve v B ligi bomo najbrž čakali še precej časa, ker se je končno le treba sprijazniti z dejstvom, da je kandidatov za prvo mesto več in da med njimi Triesti-na niti ni najbolj kvalificirana, kot se je to hotelo za vsako ceno dokazati. Se pred dvema dnevoma je bil na vrhu lestvice Como, ki je sedaj na petem mestu, Venezia, ki je bila četrta, je sedaj prva, Brescia se je s petega pomaknila na drugo mesto, Triesti-na in Bari pa za korak nazaj in zmešana štrena se še nadaljuje prav do predzadnjega mesta.
Rezultati 12. kola so najbolj zmešali račune Comu, ki je imel edinstveno priložnost, da si z zmago na lastnem i-grišču proti Monzi okrepi vodilni položaj, a se je z nepričakovanim porazom moral vr-
niti med čredo. Toda takoj za Comom je na vrsti Triesti-na, ki se je morala prav tako na lastnem igrišču zadovoljiti z delitvijo točk z Barijem. In še kako zadovoljiti! Se tako pristranski navijač mora namreč priznati, da bi morala tržaška enajstorica po vseh predpisih tekmo izgubiti, saj je bil Bari daleč boljši tako v tehničnem kot v agonističnem pogledu in da je neodločen rezultat pravzaprav nagradil Triestino mnogo čez mero, ne glede na to, da ta ni izkoristila 11-metrov-ke 5’ pred koncem igre.
Tako slabo kot v nedeljo, Triestina doslej doma še ni zaigrala, čeprav je bila z izjemo Bellonija kompletna. Kritika zadeva v glavnem napadalno vrsto in oba stranska krilca medtem ko se je obramba, spričo obilnega posla, ki ga je morala opraviti, še nekako zadovoljivo rešila. Predvsem je prišla do izraza nepovezanost med napadom in srednjo vrsto, kar je imelo za posledico, da je sredino igrišča obvladal nasprotnik in od tu valil napad za napadom proti Bandi-nijevemu svetišču. Napadalne akcije domačih so bile zaradi tega v glavnem produkt osamljenih protinapadov, ki bi se morda lahko nekajkrat tudi zaključili z zadetkom v polno ,če ne bi napadalna pe-torica — vsa brez izjeme — zaigrala daleč izpod običajnega nivoja. Le tako si je mogoče tolmačiti, da domači v vseh 90’ igre niso izvedli niti enega resnega strela na vrata in da so zaradi počasnosti in neokretnosti izgubljali žoge v najbolj povoljnih situacijah. Najbolj nemogoč je bil vsekakor srednji napadalec Milani (ki je poleg ostalega zastreljal tudi 11-metrovko) takoj za njim pa Petris. Maz-zero je bil dober samo v začetku. v drugem delu pa je banalno grešil. Attilli in Oli-vieri sta bila morda edina, ki sta se trudila, grešila pa sta prav tako kot ostali.
V obrambo je vnesel red Varglien, dober pa je bil Szo-ke, da o Bandiniju niti ne govorimo. Ubranil je vrsto o-strih strelov, ki bi morda kateremu drugemu vratarju ušli v mrežo.
Zaradi neuspeha Coma in Triestine, je vodstvo na lestvici
ni imela prednosti domačega
A LIGA
2:0
4:1
3:0
2:0
1:1
1:1
1:0
2:2
2:1
13	10	1	2	27	16	21
13	7	4	2	22	12	18
12	7	2	3	20	14	16
12	7	2	3	30	14	16
13	4	8	1	16	11	16
12	6	3	3	17	10	15
12	5	3	4	15	10	13
13	4	4	5	17	20	12
13	5	2	6	17	21	12
13	3	5	5	20	28	11
13	3	5	5	23	25	11
13	3	5	5	12	20	11
12	1	8	3	14	19	10
12	3	4	5	9	12	10
13	3	4	6	13	17	10
12	1	7	4	14	13	9
13	2	4	7	8	23	8
12	2	3	7	16	25	7
B LIGA
•Aiessandria-Sampdoria ♦Genoa-Verona • Juventus-Atalanta •Lanerossi-Inter •Lazio-Torino •Milan-Roma Bologna-*Napoli •Spal-Fiorentina Padova-*Udinese
LESTVICA
Juventus
Fiorentins Padova Napoli Roma Alessandr Lanerossi Bologna Verona Lazio Udinese Spal
Sampdoria 12 Inter Torino Milan Atalanta Genoa
Stolpec
Kvote: 13 točk — 28.192.000 lir, 12 točk — 829.000 lir.
Stolpec TOTIP: 1 X, X 2, 1 1, 2 X, X 1, 1 2
Kvote: 12 točk — 1.244.866 lir, 11 točk — 57.709 lir, 10 točk — 5.412 lir.
•Brescia-Catania					1:0
•Cagliari-Sambenedettese 2:2					
Monza-*	Como				1:0
•Lecco-Prato					1:0
Venezia	'Novara				1:0
Palermo-*Parma					2:0
Marzotto-*Taranto					1:0
*Triestina-Bari					0:0
	LESTVICA				
Venezia	12	7 2	3	14	10 16
Brescia	12	6 3	3	19	9 15
Triestina	12	6 3	3 21		10 15
Bari	12	6 3	3	17	U 15
Como	12	6 3	3	12	6 15
Palermo	12	5 4	3	14	9 14
Monza	12	5 4	3	14	11 14
Prato	12	6 2	4	13	16 14
Modena	11	3 6	2	16	15 12
Messina	11	4 4	3	10	10 12
Marzotto	12	6 0	6	17	17 12
Taranto	12	5 2	5	9	10 12
Sambened 12		2 7	3	9	11 11
Lecco	12	2 5	5	7	13 9
Catania	12	2 4	6	6	U 8
Cagliari	12	2 4	6	9	19 8
Novara	12	1 5	6	9	16 7
Parma	12	1 3	8	8	20 5
1 X X, 2	X 2,	1 X 2		1	
Svetovno prvenstvo miišje kategorije
Perez premagal Martina s knock-outom v 3. rundi
Sporna zmaga Halimija nad Čampom
BUENOS AIRES, 9. — Svetovni prvak mušje kategorije Argentinec Pascual Perez je ohranil svoj naslov z zmago ,s knoak-outom nad Špancem Youngom Martinom v tretji rundi. Dvoboj je bil na stadionu Boca junior pred 40.000 gledalci.
V prvih dveh rundah je b'-la borba izenačena in kazalo je, da bo Španec nudil Perezu silovit odpor do kraja. Tudi v začetku tretje runde je prvi napadel Martin, toda Perez ga je najprej zaustavil nato pa -z udarcem v jetra in v obraz spravil na kolena. Sodnik je štel do 10. Martin se je sicer še dvignil, nato pa je v Perezovem naročju padel v nezavest. Pozneje je Martin priznal, da ga je zrušil silovit udarec v obraz in da upa na povratni dvoboj.
Perez je z zmago zasluzil okrog 26 milijonov lir, Martin pa okrog 7 milijonov lir.
Scortichini (It.) premagan v Parizu
PARIZ, 9. — Rezultati boksarske prireditve v Parizu, srednja kat.:	Ballarin (Fr.)
premagal Scortichimja (It.) p« točkah v 10 rundah; lahka kai.: Nollet (Fr.) premagal Cava-lierija (It.) p. t.; peresna kat.: Petilli (It.) premagal Ventaja
  n,  ..................................................
Jugoslovansko nogometno prvenstvo
Radnički jesenski prvak po zmagi nad Partizanom
Vsi trije slovenski predstavniki v conski ligi poraženi
BEOGRAD, 9. — Z 12. kolom se je zaključil jesenski del jugoslovanskega nogometnega prvenstva v prvi ligi. Vprašanje prvaka se je odločalo v beograjskem d.erbyju med Radnič-kim in Partizanom, katerega je odločil v svojo korist Radnički.	ki je svojemu renomi-
ranemu rivalu nasul v mrežo 4 gole, lastno pa ohranil nedotaknjeno. Radnički je tako
iliuc, JC VUUOIVU UO IVOV	.	1	.	•	J	771	r	D	T	~
prevzela Venezia,	čeprav postal	jesemSki prvak FLRJ s
-	-	tremi	točkami naskoaa pred
igrišča. V No vari je zasluženo premagala istoimensko e-najstorico z rezultatom 1:0, ki še premalo odraža njeno premoč in dejansko kvaliteto. Venezia je danes (poleg Barija) vsekakor glavni kandidat za prvo mesto. Z zmago nad Catanio se je zaradi boljšega količnika v golih uvrstila tik za njo Brescia, znatno pa se je povzpel tudi Palermo z zunanjo zmago nad Parmo.
Partizanom in Dinamom.
Tekma v Beogradu je bila ena najlepših v zadnjem času. Radnički je svojega nasprotnika popolnoma razbil, nato oa z mojstrsko igro svojih napadalcev valil napad za napadom pred vrata, kjer se je zmedena obramba Partizana reševala kakor je vedela m znala. Najboljši na igrišču je bil vsekakor državni reprezentant Pe. takovič, ki je sam dosegel trt gole. V 13’ drugega polčasa i?.
iiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiifiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMJiiiiHiiiiimiimmiiiiiiniiiiimitiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiim
Kvalifikacije za svet. nogometno prvenstvo
Portugalska predlaga odgoditev tekme Italijo
LIZBONA. 9. — Portugalska nogometna zveza je potrdila govorice, ki so se včeraj razširile v Lizboni, glede predloga za odgoditev kvalifikacijske nogometne tekme za svetovno prvenstvo med Portugalsko in Italijo, ki bi morala biti 22. dec. v Milanu.
Tajnik portugalske zveze dr. Cataiino Nunes je danes zvečer izjavil predstavnikom ti-ška, ha sta bili v tem smislu odposlani brzojavki italijanski in mednarodni nogometni zvezi. Dr. Nunes je dejal, da bi bilo Portugalski ljubše, če b' zadnji dve kvalifikacijski tekmi 8. evropske skupine bili
odigrani po že določenem vr*t. nem redu, oz. najprej med Severno Irsko in Italijo in šele nato med Italijo in Portugalsko. Kot znano, srečanje med Severno Irsko in Italijo, ki je bilo 4. dec. v Belfastu, ni veljalo za kvalifikacijo zaradi odsotnosti uradno določenega sodnika.
Tehnični komisar portugalske reprezentance Jose Antu-nes pa je medtem sklical danes na posvet svoje sodelavce za sestavo seznama 22 ’-gralcev, ki bodo predloženi Mednarodni nogometni zvezi za tekmo z Italijo.
sodnik izključil Partizanovega igralca Miladinoviča.
Na tretje mesto se je z istim številom točk kot Partizan u-vrsti; Dinamo, ki je v zagrebškem derbyju premagal enaj-storico Zagreba s 3:1. Hajduk, ki je takrat nečastno klonil v Mostarju proti zadnjemu Ve-ležu s 3:0, se je moral končno zadovoljiti s četrtim mestom z istim številom točk kot Crvena zvezda, ki se je z odličnim finišem prerila od zadnjega mesta proti vrhu, kamor kot državni prvak tudi sodi. V sobotni (anticipirani) tekmi je premagala enajstonco Beograda (bivšega BSK) s tesnim rezultatom 1:0.
Veliko presenečenje 12. kola je bila zmaga sarajevskega Železničarja nad Vojvodino z rezultatom 3:0 in pravtako tudi poraz Spartaka na lastnih tleh proti Budučnosti z 2.0. Split je visoko premagal Vardarja (4:0), kateri je komaj teden prej obračunal v Beogradu s Partizanom.
Končna lestvica jesenskega dela prvenstva $e naslednja’ Radnički	12	8	2	2	34:14	18
Partizan	12	6	3	3	22:18	15
Dinamo	12	7	1	5	22:29	15
Hajduk	12	6	1	3	23:17	13
Cr. zvezda	12	4	5	3	17:17	13
Vardar	12	5	3	4	13:17	13
železničar	12	5	1	6	25:25	11
Spartak	12	5	1	6	17:18	H
Vojvodina	12	4	2	6	17:20	10
Split	12	5	0	7	15:18	10
Zagreb	12	3	4	5	15:20	10
Beograd	12	3	4	5	14:19	10
Budučnost	12	3	4	5	11:17	10
Velež	12	4	1	7	17:12	9
V I. conski ligi so tokrat slovenski predstavniki ostali praznih rok, a so kljub tem l ohranili svoj položaj na lestvici. Ljubljana je doma izgubila proti Metalcu z 2:1 z golom, ki ga je prejela v zadnji minuti igre, po mnenju Ljubljane pa celo v 91, zaradi česar je tudi vložila protest. Odred je z enakim rezultatom izgubil v Zagrebu proti Treš-njevki, Branik pa prav tako v Zagrebu proti vodilni Lokomo-
tivi z rezultatom 4:2, čeprav je igral zelo dobro.
Ostali rezultati: Uljanik - Se-gesta 1:4, Orient - Reka 0:2, Jadran - Elektrostroj 1:1, Šibenik - Telkstilac 3:2.
Lestvica:
Lokomotiva	13	11	2	0	45:8	24
Reka	13	10	2	1	37:7	22
Trešnjevka	13	8	1	4	21:15	17
Branik	13	7	1	5	37:24	15
Odred	13	6	1	6	20:16	13
Elektrostroj	13	5	3	5	19:20	13
Tekstilac	13	5	2	6	23:22	'2
Ljubljana	13	6	0	7	26:26	12
Šibenik	13	4	3	6	16:18	11
Segesta	13	5	0	8	17:25	10
Orient	13	4	2	7	16:30	10
Metalac	13	3	4	6	13:29	10
Uljanik	13	3	1	9	13:34	7
Jadran	13	2	2	9	10:29	6
(Fr.) p. t.; Pravisani (It.) premagal Tonana (Fr.) p. t.
SMUČANJE
Drugi trening it. smučarjev
SESTRIERE, 9. — V Sestrie. re so dospeli italijanski alpski smučarji in smučarke, katere je zveza sklicala na drugi kolektivni trening na snegu, ki bo trajal do 22. dec. Pred zaključkom treninga je predvideno selekcijsko tekmovanje.
Na treningu so: Jole Poloni, Pia Riva, Vera Schenone, Jer-ta Schir, Giuliana Minuzzo Cheaal, Lisa Zecchini, Giusti-na ‘ Demetz. Jolanda Schir; Bruno Alberti, Gino Burrini, Paride Milianti, Italo Pedroo-celli, Osvaldo Picchiottino. Roberto Siorpaes, Helmut Gartner, Alberto Moroder, Batti-sta Bordon, Giuliano Talmon, Pietro Vier.ti, Felice Denicoid, Carlo Senoner, Enrico Seno-ner, Franco Arrigoni, Renato Davare, Giuseppe Denicoid, Giuseppe De Prato, Giuseppe Ghedina. Riccardo Cluck, Renato Grili, Ivo Mahlcknercht, Giovanni Marcjuet, Franco Pia. nelli, Brune Burrini, Otto Gluck, Dino Pompanm, Piero Viotto in Lino Zecchini.
CERVIN1A, 9. — V Cervinio so prispele nemške alpske smučarke, ki se bodo pripravljale za svetovno prvenstvo. V ekipi pod vodstvom trenerja Schmidt-Polex Janija so: Hen-nelore Basler, Heidi Biebl, Hannelore Heckmair, Baibi Henneberger, Hanneliese Meggil, Heidi Mittermaier. Suši Sander, Sonda Speri, Erika Ernest, Inge Knott, Hera Soli-ner.' Hanne Meggl, Margaret Hehl, Irmi Scherempp, Elspeth Nicoll, Else Mueller in Engele Haider.
Na treningu v Cervmii je tudi 18-letna norveška prvakinja Guri Sander, za jutri pa je predviden prihod avstrijske ekipe.
NOGOMET
NOGOMET
r
FITZR0Y MACLEAN
VOJNAn na BALKANU
□
Nekaj izbranih poglavij
Minilo je precej časa, preden sem prišel do besede. Tedaj sem mu dejal, da sem tu prav zaradi tega, ker britanska vlada želi‘zvedeti o položaju v Jugoslaviji več, kot je vedela doslej. Njena politika je enostavna; dajala bo pomoč vsakomur, ki se bori proti sovražniku. Pomiril se je in kmalu smo prešli na navaden razgovor.
Ko smo tako sedeli ob ognju in se menili, se je pričelo daniti Bilo bi nesmiselno čakati na drugo letalo, ker prav gotovo ne bo prišlo. Lahko smo se samo nadejali, da nasi tovariši niso odskočili na nepravem kraju in padli Nemcem v roke.
Partizani so pobrali material, ki ga je odvrglo naše letalo, ga natovorili na kmečki voz in ga odpeljali na varen kraj. Na bližnjih bregovih so bile nemške čete, prav v bližini tudi nemška letala. Odprta dolina nikakor ni bila primeren kraj, kjer bi se lahko zadrževali podnevi. Pogasili so ognje in prignali konje, nato pa smo krenili in z nami nekaj partizanov kot spremstvo.
Pot nas je peljala ob bregu neke ume planinske reke, ki je žuborela med zelenimi griči. Sonce je sijalo. Tu in tam smo srečali kmete, ki so nas veselo pozdravljali. Vladko Velebit se je pokazal kot priden spremljevalec. Pred vojno je bil mlad odvetnik. Bil je Srb, po rodu iz ugledne vojaške družine. Oče mu je bil general. Prve dni odporniškega gibanja, preden je odšel v hribe, je ilegalno delal v Zagrebu in drugih mestih pod nemško zasedbo. To je bila zelo nevarna naloga. Poleg
drugih dobrih lastnosti je Velebita krasila bistrost in dobro razvit smisel za humor. V vojni te lastnosti zelo cenijo. Prihodnjih 18 mesecev sem bil z njim pogostoma v družbi.
Jahali smo uro ali dve ter prispeli v malo vas, polno sonca, ki se je ukleščila v visokih bosenskih planinah. Njene lesene hišice so se gnetle okrog trga, ki se je širil v senci dreves. Nad njimi se je vzpenjal minaret džamije. Ime ji je bilo Mrkonjič-grad ali — kot ga je imenoval narednik Duncan — «Merjkonejč-grad». V njem je bil štab krajevnega partizanskega poveljnika Slavka Rodiča, s katerim smo zajtrkovali.
Rodič, živahen mlad mož kakih petindvajsetih let, nam je prijezdil naproti na konju, ki ga je zaplenil Nemcem. Z njim sta bila načelnik štaba in politični komisar, močan, družaben Srb z velikimi, spuščenimi brki. Vstopili smo v neko kmečko hišo, kjer nas je že čakal zajtrk. Ob vratih nas je s stisnjeno pestjo pozdravil močan stražar, oborožen z ročno strojnico. Lepo, mlado dekle, bojevite zunanjosti, s pištolo in več ročnimi bombami za pasom je vlilo malo vode iz vrča na moje roke, nato pa jih otrlo z brisačo. Zatem smo sedli za mizo in zajtrkovali. Jedli smo suh, črn kruh in ga zalivali z nekaj čašicami vanilijevega likerja. Govorili smo o vsem mogočem, o konjih, padalcih in politiki, vendar se je naš pogovor neprestano vračal na predmet, na katerega smo najbolj mislili; kdaj bodo zavezniki poslali partizanam vsaj malo orožja.
Medtem ko smo sedeli, so kurirji neprestano prinašali poročila o položaju v okolici, kjer so prav tedaj bile bitke. Med raportom so pozdravljali s stisnjeno pestjo. Vse to se mi je zdelo nekam znano: kmečka koča, razborit mlad poveljnik, dobrodušen politični komisar z brki kakor mrčž ter srpom in kladivom na kapi, dekle s pištolo in ročnimi granatami, vse to vzdušje aktivnosti in pričakovanja. Sprva se nisem mogel spomniti, kje sem to nekoč že videl. Pozneje pa sem se spomnil. Kakor da bi vso sceno izrezali iz kakega starega sovjetskega filma o državljanski vojni, ki sem ga gledal pred sedmimi ali osmimi leti v Parizu! V Rusiji sem videl revolucijo šele dvajset let po njenem početku, to je v času, ko je bila že prav tako kruto in trdno zasidrana kakor kateri koli drug evropski režim. To, kar sem gledal sedaj, je bilo samo prvo obdobje, ko se revolucionarji bore za svoje življenje in svobodo proti ogromni premoči.
Sovražna letala in čete so patrolirala v bližini, zato ni bilo ravno prijetno pred mrakom nadaljevati pot v glavni štab. Sicer pa nam je bilo prav, da se malo odpočijemo. Polegli smo v bližnjem sadovnjaku v senco p>od slivino krošnjo. Sončni žarki so se prebijali skozi krošnjo in risali na travi krivulje, ki so se neprestano spreminjale. Poslednje, kar sem še občutil, preden sem zaspal, je bilo brnenje nemškega letala, ki se je motovililo nad nami in ni niti slutilo, da smo tu.	.
Ko sem se prebudil, je sonce že zašlo. Prišel je čas odhoda. Partizani so nam pripravili presenečenje: na vaškem trgu je stal zaplenjen nemški tovornjak, preluknjan od strelov, toda po vsem sodeč še vedno v redu. Dva ali trije partizani so vlivali vanj bencin in vodo, tretji pa je odločno vrtel ročico za pogon motorja. Na tovornjaku so se gnetli otroci. S prednjega dela hladilnika se je vila velika rdeča zastava, vendar mi ni bilo jasno, ali zato, da bi označevala nevarnost, ali zaradi političnih nazorov šoferja. To je bil velik trenutek. Čutili smo, da smo ljudem preveč v očeh, p>a smo se povzpeli v avto in krenili.
Cesta je peljala ob bregu jezera, okrog katerega so se z vseh strani vzpenjali strmi hribi. Po tej poti smo se peljali nekaj milj, nato pa se je dolina nenadoma zožila. Ta hip smo zagledali temno silhueto porušenega gradu, ki se Je dvigal visoko nad cesto. Okrog njega se je gnetlo nekaj hiš. luči ostalih pa smo opazili na drugem bregu, planinskega hudournika. Od nekod v bližini sem zaslišal šumenje slapa, šofer je vozil s polno hitrostjo dalje, nato pa naglo obrnil, pognal čez razmajani leseni most in pritisnil na zavoro. Prispeli smo do cilja — v Jajce.
Ko smo ravno odložili svojo opremo v hiši, ki nam je bila dodeljena, se je vrnil Velebit, ki se je bil poprej nekam izgubil, in sporočil, da bo poveljniku prav, če bova jaz in moj načelnik štaba njegovi gostje pri večerji. Zares! Načelnika štaba sem hudo potreboval. Pravzaprav — če smo že pri tem — bi moral imeti dva načelnika, britanskega in ameriškega. In tako sem takoj imenoval na ta položaj Viviana in Slima Farisha. Narednik Duncan je postal moja telesna straža, nato pa smo krenili.
(Nadaljevanje sledi).
Milan - Bangers v sredo zvečer
VARESE, 9. — V pričakovanju povratnega srečanja z Ran-gersom iz Glasgowa za poka! evropskih prvakov, ki bo v sredo zvečer, so od včeraj zbrani v SanfAmbrigio di Varese na kolektivnem treningu naslednji igralci Milana: Buffon, Maldini, Zagatti, fontana Liedhotlm, Zan-nier, Bergama-schi. Galli, Bean, Baruffi ir. Grillo. Manjka Cucchiaroni. Beralda pa še pričasujejo. V prvem srečanju v Glasgowu je zmagal Milan z rezultatom 4:1. vendar pa vodstvo Milana meni, da rezultat spričo moralne depresije v moštvu, ni sam po sebi zadostno jamstvo za kvalifikacijo v četrtfinale.
Rangers bo prispel v Milano jutri ob 16. uri, tekma pa bo v sredo ob 19.30 na stadionu San Siro.
BUKAREŠTA, 9. — V povratni tekmi za pokal evropskih prvakov je romunski pr-vaik CCA premagal Burussio iz Dortmunda s 3:1 (3:1). Gole za domače sta dosegla Tataru 2 in Aieksandrescu 1.
Angleži proti «orimidom
LONDON, 9. — Mednarodni odbor angleške nogometne zveze je na svoji današnji seji predlagal ((Angleškemu nogometnemu združenju« naj predlaga Mednarodni nogometni zvezi, da mora biti za vključitev igralca v državno reprezentanco odločilen kraj njegovega rojstva. Pobudo za ta predlog so dali britanski športni novinarji, ki menijo, da predstavlja vključevanje tujin in dobro plačanih igralcev (oriundov) v reprezentance nepravično prednost nekaterih držav, ki sodelujejo pri tekmovanju za svetovno prvenstvo.
Mednarodni odbor angleške nogometne zveze je tudi odklo. nil povabilo evropske nogometne zveze za sodelovanje na turnirju evropskih reprezentanc.
TENIS
KOPENHAGEN, 9. — Po prvem dnevu teniškega dvoboja v finalu tekmovanja za pokai švedskega kralja med Švedsko in Dansko je rezultat 1:1. Lundquist (Š.) je premagal Nielsena (D.' s 4:6, 6:3, 10:8, 6:4, Ulrich (D.) pa Schmidta (Š.) 6:4, 9:7, 6:2.
TELOVADBA
KARLOVAC, 9. — V dvoboju telovadnih reprezentanc Jugoslavije in Romunije so V Karlovcu v obveznih vajah zmagali Jugoslovani s 326,50: 317.75 točkam. Prvo mesto med posameznik1 si delita Jugoslo* van Petrovič in Romun F, Orendi s 55,70 točke. Vrst red ostalih 2. Cerar (Jug 54,80, 3. Caiklec (Jug.) 53.55,
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst
J
ammsmm
predvaja danes 10. t. in. z začetkom ob 18. uri Metroscope tilm:
m
«Nizkotno izsiljevanje»