Stev. 134.	(Posamezna številka 8 vinarjev.)
Jiha| a vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
Urtdrifivo: Ulica Sv. FcuE£ka Asiikega št. 20. I. nadstr. — V>! dopisi raj se pcSiijajo uredništvu lifta. Nefrankirani pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vraCajo.
IZ'Vitc'} In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik koasorclj !{• ?' .Edinost*.'* — Tisk tiskarne .Edin^-i*. vpisane zadruge z orejenfra poft>5rvcm v Trata, ulica Sv. Frančiška Atifke^a St. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaSa: Za ce!o !eto.......K 31 20
Zi pol ....................15 60
za tri mesece............... * 7 80
/• nedeljsko tzdijo z* celo leto . • * • • • . 620 ca pol kii............. • • • • 3*60
V Trsi«, v torek, 13. mala 1917
Lstntic
Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 8 vinarje^ zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglati se rafunajo na milimetre v širokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnileov.....mm po 10 via.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ................rr.m po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.-
vsaka nadaljna vrsta.............2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, nsjmsnj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. PJačujc se izključno lo upravi .Edinosti" — Plača in toZi se v Trstu.
Uprava in Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Francki AsISkega St 20. — PoStnohranilničrtf račun št. '41.0S2.
Zraa mitm poročila.
AVSTRIJSKO.
Dt NAJ. 14. (Kot.) Uradno se razglaša: M. mnjnika 1917.
V z h o d u o in jugovzhodno bo-j i § C e. — Neizprernenjeno.
Italijansko bojišče. — Topovska brka ob Soči se nadaljuje nepretrgoma. So* razni ogenj se je razvil včasih do naivci e sile. italijanska pehota je poizkusa rri Plavah nepričakovan napad na ..m naših višmkih oporBi: v f* >j sledečem našem protisuoUu ie bila zopet vržena.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO.
UfcROLIN, 14. (Ker.) Veliki glavni stan. 14. majnika 1917.	__
Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Ob oba« kakor tudi % kolenu pri Yperr.u in Wytschaete je tono*. «ko delovanje semtertja narastlo. Do-čim je močni topovski ogenj na arraškem bojišču preko dneva mestoma popustil, je izbruhnil zvečer med LenSom in Quean-tcni z novo srditostjo. Angleški delni sunki pri Oppy in Fampouvu so se izjalovili. Boji pri Biillecaurtu so se nadaljevali s srditostjo. V žilavi obrambi smo obdržali razvaline vasi proti več sovražnim napajani. V St. Ouentinu postaja opustoše-mesta vsled obstreljevanja sovraž-iika vsj'i dan večje. — Armada nemškega ^esarjeviča: Na fronti Gb Aisni je položaj *»ei 'j>reineujen. V Šampsnji je dosegel topovski boj posebno med Prcunay in Aube-ri e znatno moč. — Sovražnik ie izgubil včer?i 12 letal in 1 privezni balon. Poročnik Wc!tf ie sestrelil svojega 30„ porotnik Richthotfen 24. nasprotnika.
Vzhodno bojišče.— Neznatno bojno delovanje.
M a c e d o n s k a fronta. — Med P:espanskim jezerom in Vardarjein je bilo iOi>ovsko delovanje neznatno. Na posamičnih točkah prodirajoči sovražnik je bil vržen.
Prvi generalni kvartirmojsters Ludendcrfi
VEČERNO POROČILO.
KtROLIN. 14. I Kor.) Veliki glavni stan. 14. majnika 1917.
Menjajoče se močno topovsko delovanje na ? a padu. Pri Corbeny. Craonellu in Berry au Bacu so bili francoski delni sunki brezuspešni.
BOLGARSKO.
SOFIJA. 13. (Kor.) Generalni štab poroča: Maeedottska fronta: V kolenu Cer-;-,e je več sovražnih oddelkov poizkušalo napredovali proti našim postojankam na višini 1050, a jih je pregnal naš ogenj. V okoiišu Moglenice so razvijali Srbi živahno bojno delovanje. V mraku so napravili tri divje napade, vendar pa jih je vsaki-Irrat požel naš ogenj, Joči in so bili oni, ki se jiui ie posrečilo dospeti v naše jarke, pobili z bajoneti. Hrabri pešpolk št. 32 je s sjajnim protinapadom končno pregnal one srbske oddelke, ki se jim je glasom včerajšnjega poročila posrečilo zasesti par iiJ?«li jarkov. Zapadno Varđarja so se vr-:»i!i ves dan srditi boji. Sovražnik ie 70-izknšal večkrat n^pasii. a je bil vedno prisiljen k umiku. Šele ob 6 zvečer so zamogli Frracozi po precej srditi tepovski pripravi napasti v več zaporednih kolonah višino j a rubine iu Busilkove kitke, južno Hume. Večkrat ponovljeni ncpndi so bili odbiti s krvavimi izgubami za Francoze, ki so bili povsod prisiljeni, da so se umaknili, mest; -na v neredu. — Romunska fronta: Pri Tulceji pičlo streljanje tepov. pušk in strojnic. Sicer ncizpremenjeno.
TURSKO.
CARIGRAD, 13. (Kor.) Iz slavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Novi poizkusi Rusov, da bi prekoračili Dijalo, so b«*i odbiti. — V centru kavkaske fronte patruljni boji. ki so se končali ugodno za
na s.
DOGODKI NA MORJU.
BLROLIN, 14. (Kor.) VVoIrfov urad po-n w *: Ob viiodu v Riški zaliv smo uspešno
PODLISTEK.
Milijonar, ki Je izginil.
Roman. Francoski spisal t v sen CUavetie.
Nekdo se plazi po stopnjicah sem go-rr. — je deja; sani pri sebi. napeto poslušajoč. *
V resnici so se čule previdne tihe sto-I« o. m so obstale pred vrati, in takoj na-h vf ie začulo lahno škrgetanje ob vra-lili. kot bi sc bil prišiec naslonil nanje. ' V:i hi bil oni zunaj v resnici samo pri-kaval ali pa je v resnici nastavil oko na kižučalnico. da bi vohunil, kar pa je oteževal ključ, ki ga je Hanibal pusti! v vratiti. pa vendar nikakor ni mogel videti de Lozerila. ker je le-ta slonel ob steni, kjer so se nahajala vrata.
Ali je morda kapitan, ki se je skrivaj vrnil, da bi hipoma vstopil in me napadel
obstreljevali ruske motorne čolne. Eden je bii potopljen, &čen težko poškodovan. — Sovražni monitorji sf> dne 12. t. m. zjutraj obstreljevali Zeebriigge in se oddaljili, ko so pričeli -streljati naši topovi. Stvarna škoda ie majhna; dve sovražni letali sfe bili sestreljeni. — V Atlantskem morju je bilo potopljenih vnovič 6 angleških "parnikov, 7 jadrnic in 12 ribiških ladij, skupno 29.500 registriranih ton.
BEROLIN, 14. (Kor.) VVoltfov urad poroča: Eden naših v Sredozemskem morju operirajočih pod vodnikov, poveljnik po-mo-sVi poročnik L anmburg na^add dne 30. aprila francoski prevozni parnik -Colbert« (5394 ton), s četami in vojnim materijalom iz Marseilla na potu v Solun, pred prekopom La Galise in ga potopil v petih minutah.
Nač. adm. štaba mornarice.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poroĆHo.
13. majnika 1917. — Na itaii&nski fronti so bili v soboto spremljani topovski boji od živahnega .letalskega <deto>vanja. Že cb jutranjem svitu je brodovje sovražnih pomorskih letal izvršilo polet ob dolnji Soči in metalo na razn^ kraje bombe, ki so povzročiae žrtve med prebivalstvom. Naša opazovalna letala so v spremstvu odbilalnih letal ves dan krožila nad črtami Prou večeru je sestrelil poročnik Fulco Ruffo tli Calabria eno avstrijsko letalo, ki je padlo na tla zaps^o Gorice. Ta letalec je sestrelil s tem jž.rsedtni sovražni aparat. V okolišu gornje Adrije živahno obojestransko dtla^anje1* povodnih letal. Soviažna letala so metalfl! v soboto brez uspeha bombe ob izlivu Pad« Naši topovi so jih uspešno obstreljevali. Pri nekem poizvedovanju ob sovražni obali so naša pomorska letala z uspehom napadla neki transport v okolišu Salvora. Na naši strani ni bilo nobenih izgub. Naše baterije so se živahno udeleževale povišanega delovanja artiljerije ob obrežni fronti Soče.
Nova Rusija.
Odstop »skesa vtineu ministra.
PETROGRAD. 14. (Kor.) Petrograjska brzojavna agentura poroča: voj#»» minister Gučkov je odstopil. V pismu na ministrskega predsednika Lvova pravi Gučkov, da vojne razmere ogrožajo celo obstanek Rusije, vsled česar odklanja odgovornost.
/Miljukov o gotovih vprašanjih politike.
PETROGRAD, 13. (Kor.) Na željo odposlancev aktivne armade, ki so imeli skupščino v Petrogradu, je podal vnanji minister Miljukov pojasnila o gotovih vprašanjih vnanje politike. Rekel je med- drugim: Več pogodb obstoja, vendar pa se jih ne more objaviti, ker bi pomenilo to razkritje tajnosti in ne bi škodovalo samo interesom Rusije, ampak tudi zaveznikom; prišlo bi tudi do preloma med Rusijo in njenimi zaveznicami. Zavezniki se popolnoma strinjajo z Rusijo v tem, da je vojni cilj pravica narodov do svobodnega narodnega razvoja. Kar se tiče opustošenj in o'i-škodnine. je treba smisel, ki jo izražajo zavezniki s temi besedami, natančno opisati. Zavezniki radi tega vztrajajo na tem. da morajo oni. ki so zagrešili opustošenja in plenjenja, plačati dotičnim deželam odškodnino. Zvezne dežele so sprejeli v začetku izbruh revolucije z veseljem, pozneje pa so se pričeli bati, da bi zamo^ie zmagati v Rusiji germanofilske simpatij?. Vrli tega so zavezniki v skrbi radi neretia. ki vlada pri nas v preskrbo-vanja živil in municije. Po uradnih poročilih je položaj Nemčije kritičen. Japonska nima nobenih napadalnih namer proti Rusiji. Njene oči se obračajo proti vzhodu. Amerika dovoli Rusiji zelo ugodno posojiio in nam pošlje inženirje, ki bodo zgradili železnice Sibirije in nam pomagali v ostalih :ehn«5!\ili panogah.
Gorki proti koalicijskemu kabinetu.
STOCKHOLM, 13. (Kor.) »Svenska DagbladeU poroča preko Haparande: Mak sini Gorki odločno zavrača v svojem lista vstop v provizorično vlado in piše: Socijalist? v meščanski vladi so običajno tali demokracije, da se zagotovi vladni politiki odobrenje mas. Mfcsel na koalicijsko
odzadaj? — se je povpraševal »Je Lozeril
Prisluškovalec, ki se ie očevidno hotel izogniti vsakemu ropotu, je v tem čisto nalahno in previdno obrnil ključ, počasi odprl vrata nekolčko in potem se je skozi ozke odprtino pokazal bled. skrbi poln obraz.
—	Glej. glej, saj je to mojster Colard, — je vzkiiknil de Lozeril, ki je prišleca hitro pograbil za vrat.
Hfšnik se je nekoliko zdrznil, ko ga je tako nenadoma popadla krepka baronova roka; ko pa >e spoznal ^e Lozerila. se mu je na obrazu pojavrl izraz veselja, in zajec! jal je:
—	Hvala Bogu, da ste še živ!
Na te sočutne besede ga je de Lozeril takoj izpustil.
—	Se živim! — je vzklMcrol. — Kako pa, ia si, dragi moj. mogel misliti, da sem že mrtev?
—	Mislil sem si, da }c kapitan pravkar
vlado moramo odločno odkloniti ze vnaprej. Nobenih talov za vlado Miljukova! Ako se sestavi koalicijski kabinet, potem mora biti njegova naloga likvidiranje svetovne vojne. Vpliv demokratičnih članov v takem kabineta mora odgovarjati sedanjemu razmerju sil v deželi. O ministrih brez portfelja ne more biti govora. Enako se izjavljajo mdi listi levice. Le organ Kerenskega nastopa za vstop so-cijalistov v vlado.
Delavski svet proti delavski milici v Pettogratiu.
BERN, 14. (Kor.) Lyonski listi poročajo Petrograda; Izvrševalni odbor delavskega in vojaškega sveta izjavljd, da se v Petrogradu ne sme ustanoviti delavska milica.
Minister Thom?s v Petrogradu.
PETROGRAD, 13. (Kor.) Francoski mu-nfcijski minister Tht mas je bil popoldne sprejet od izvrševalrega odbora delavskega in vojaškega sve;a.
General Kornilov odstopil.
PETROGRAD. 13, (Kor.) Glasom listov je petrograjski vojaški guverner, general Kornilov, odstopil. Kot vzrok svojega odstopa je navedel zahteve gotovih organizacij, ki iiočejo imeti isto pravico do poveljevanja četam kator 011. Zlasti je delavsko - vojaški svtt zahteval, da se mu morajo predložiti v »*dobrenje vsa povelja generalnega guvernerja. .
Odsek za finančno reionno.
BERN, 13. (Kor.) »Matki« poroča iz Petrograda: Provizorična vlada je sklenila, da se sestavi odsek za finančno reformo. Odsek, ki mr bo predsedoval Te-rešeenko, bo sestoja; iz 4 zastopnikov delavskega in vojaškega sveta, enega zastopnika oficirskega odbora, 3 zastopnikov kmečke lige in 'veh zstopnikov kon-s 11 n;iiih društev.
Dementi o zahtevah delavskega sveta po premirju.
PETROGRAD, 13 (Kor.) Pet. brz. ag. odločno dementira vest »Daily Maila«, češ da je delavsko - vojaški svet zahteval sklenitev premirja. Svet sploh ni razpravljal o tem vprašanji-.. Nasprotno izdeluje seiaj oklic na vojake o nedopusiuosti posebnega miru in o pobratimstvu na fronti.
Betlraiann HoUweg na Dunaju.
DUNAJ, 13. (Kor.) Nemški državni kancelar Bethmann Hollweg je prispel danes zjutraj semkaj, da konlerira z grofom Czerninom. Bil je sprejet opoldne v Lak-senburgu od cesarja v avdtjenci. Zvečer je obedoval z grofom Czerninom m njegovo gospo v nemškem poslaništvu in se s ponoćnim vlakom zopet vrnil v Berolin. Posvetovanja se bodo v kratkem nadaljevala v Berolinu.
Biliiiski odloži načelništvo Poljskega kola.
DUNAJ, 14. iKor.) Govori se, da namerava načelnik Poljskega kola, član gosposke zbornice vitez dr. Leon Bilinski, odložiti načelništvo kluba, pre»dvsem radi tega, ker nima poslanskega mandata in radi tega ne more voditi zastopstva kluba v poslanski zbornici.	_
Občni zbor političnega društva „Edinosti"
v nedeljo, 13. majnika 1917.
Ob izredno lepi udeležbi iz vseh slojev tržaškega mestnega in okoličanskega prebivalstva <se je vršil v nedeljo, 13. t. m., dopoldne v čitalniški dvorani v tržaškem Narodnem domu redni letni občni zbor političnega društva »Edinosti«. Zborovanje je otvoril
predsednik dr. Josip VViliao, ki je pozdravil zborovalce in potem nadaljeval:	•	. •
Po presledku dveh let se zopet sestajamo na večjem sestanku, kajti zadnji občni zbor našega političnega društva se je vršil 17. inajnika leta 1915.. šest dni pred italijansko vojno napovedjo. Bil je to zadnji naš sestanek, in udeležba na njem je bila manjša kot pa je danes. Tedaj smo pač stali pod* vtiskom dogodkov, ki so se pr:-
izvršil zločin, — ie dejal Colard, — kajti pred kratkim je šel v veži s temnim pogledom in jezno mrmraje mimo mene. Odšel je na vrt.
—	V vrt je torej šel?
—	Da, in kakor se mi z*ii, je šel v paviljon gospe Brichetove.
—	Glej, ugenil sem! — si je mislil de Lozeril. — Mojster Hanibal je šel k svoji hčeri sveta iskat, kaj naj naredi z menoj. Toda jaz ga ne počakam in se rajši kar najhitreje izmuznem iz zanke.
Stopil je nekoliko korakov proti vratom, potem pa je obstal.
—	Ne, — je dejal odločno, — tu sem in tu ostanem: stvar moram dovesti do konca.
Obrnil se je h Colardu, ki je stal na pragu, m ga vprašal:
—	Potemtakem si, dragi moj, smatral kapitana za zmožnega, da bi zagrešil umor?
pravljalt, in nas shod je bil tedaj* nekako slovo. Že nekatere osebne okolnosti so bile tedaj, ki smo jih morali smatrati za nekak omen poznejših dogodkov. Takoj v začetku zborovanja smo se tedaj spominjali smrti moža, ki je dolga leta stal 11a čelu našemu političnemu društvu, poslanca profesorja Matka Mandića, in že to dejstvo je metalo senco na naš tedanji zbor, še bolj pa misel, da ni izključeno, da morda zborujemo zadnjikrat, da grozote vojne pridrve tudi nad naše tržaško mesto in nam pretrgajo za vedno ali vsaj nedosleden čas naše javno delovanje. Toda tudi tedaj smo si vzbujali upe in nade, da vendar, pa naj se razvijejo dogodki kakorkoli, ostane eno: da ostane naš narod, da se ohrani narodu, kar je njegovega, kar zasluži, in da se mu pripravi boljša bodočnost. Odtedaj se nismo sestali več. V opravičbo moramo pač reči, da razmere niso dovoljevale sestankov, kakor tudi še danes vladajo tu pri nas, v najožjem vojnem ozemlju, razmere, ki nam ne dopuščajo svobodne besede v tistem okviru, v katerem naj bi se razvijalo svobodno politično ustavno delovanje.
Razmere v državi so se zadnji čas pač res preccj izpremenile. Po več kot triletnem presledku se otvori zopet naš parlament. To je učinek vojne, in sicer nepričakovan učinek, kajti tisti parlament, ki se ni sestajat zaradi vojne, se sestane sedaj zaradi vojne. Vendar je parlament organizem, ki na| bi slonel mi svobodni volji ljudstva, in je treba, da žnjim oživa tudi politično življenje ljudstva, da se oglase žnjim želje in zahteve ljudstva. Umljivo je. da se v takih razmerah, kot so bile doslej, in posebno še z ozirom na to, da se nahajamo v najožjem vojnem ozemlju, zadnii dve leti stvari pri nas niso razvijale tako, kot bi bilo želeti. Naše delovanje v tem času oriše lajnikovo poročilo, a eno je treba poudariti že takoj, da je bilo predvsem v ospredju vprašanje kruha, vprašanje lakote. Marsikdo je pač mislil: rajši naj se skrbi za kruh. za po-iento, kot pa da se sklicujejo politični sestanki. In res, lakota je tista, ki premaguje vse druge premisleke, in kdor hoče opozarjati ljudstvo na druge stvari, mo-n bif« prirravlien na očitanje, da ga odvrača od glavnega. Mislim pa. da je vendarle naša politična zrelost tolika, da ga odvrača od glavnega. Mislim pa, da je vendarle naša politična zrelost tolika, da ga m med nanri, ki bi ne spoznaval ozke zveze med politiko in kruhom ter dejstva, da le politično delovanje, da je prava harmonija političnih sil dovaja do uspeha v boju za kruh. Vojna je povzročila lakoto, in če se hočemo boriti proti lakoti, vidimo tudfi takoj vzroke, proti katerim sc nam je bojevati. Da sc naše ljudstvo zaveda pomembnosti tega položaja, je najlepši dokaz mnogoštevilna udeležba na današnjem zborovanju, na kateri vam bodi ponovna zahvala.
Nato je podal društveni tajnik ar. Ivan Marija Cok naslednje
talniško poročilo: ''^ Š;
Slavni občni zbor!
Skoro točno dve leti ste pretekli od zadnjega rednega občnega zbora našega političnega društva. Od tistikrat do danes se je izvršilo mnogokaj; svetovni dogodki so se odigravali in se še odigrava-jo. —
Za nas najvažnejši in najusodnejši dogodek, ker smo po njem najbolj direktno prizadeti, je bila napoved italijanske vojne. Slovenci, kakor Jugoslovani sploh, smo cd nekdaj v Italijanih videli svoje dedne sovražnike. Zato nas je poleg izdajalskega načina Italije to dejstvo našlo vse Jugoslovane te monarhije zbrane enega duha na braniku naše svete zemlje, n radostno in zmagozavestno so nasi hrabri junaki hodiii v boj, zastavljali svoje hrabre prsi verolomnemu sovragu, čigar kopja so se zlomila ob njih junaštvu in pogumu. — Dogodki zadnjih dveh let na soški fronti so zapisani med najslavnejšimi listi zgodovine Jugoslovanov obdonavske monarhije; v njih se z vso jasnostjo zrcali nezlomljiva volja do zmage, do ohranitve skupne domovine, ki jo hočemo braniti s plamtečim navdušenjem.
Vojna z Italijo je pomeknila naše kraje v najožje vojno ozemlje, vsled česar je nastala v naši deželi, ki je sovražniku glavni cilj in ki naj bi mu bila prva žrtev, nemala razburjenost in tedaj upravičen — kakor se je pozneje izkazalo, hvala bogu, neupravičen — strah pred sovražno invazijo. Vsled1 vojnih operacij, ki so sledila nato na primorski fronti, je seveda življenje v Trstu, tik za fronto, dobilo tako obliko, da m bilo misliti na redno delovanje političnega društva; in to še temmanj, v kolikor je bila uvedena v, vsej državi stroga politična ccnzura za javno časopisje, ki je trajala vse do smrti ministrskega predsednika grofa Stiirgkha. Javno delovanje društva je bilo pa tudi vsled tega bistveno otežkočeno, ker so bili in so še nedopustni javni shodi in sestanki na tem fronti tako bližnjem ozemlju.
Toda politično društvo radi tega ni ustavilo svojega delovanja. Njega vodstvo si je bilo temveč svesto svojih dolžnosti in je tudi v teh težkih časih — razmeram pri-
merno — skrbno čuvalo interese n?.šega naroda na teh tleh.
Pred vsem bi bilo tu omeniti vojno-pomožnega urada, ki se je z vnemo in uspehom zavzemal za koristi družin vpo-klicancev s prošnjami in pritožbami radi podpor in njih zvišanje. Ta urad je bil in je še radi neb roja oblastvenih odredb in predpisov, ki so prinesli v stvar nemale nejasnosti, iu pa vsled neenakomernega poslovanja podpornih komisij silno potre ben za naše ljudstvo. Naš vojno-pomožm urad je dosegel prav lepe uspehe za veČino tistih, ki so se zatekli k njemu. Natančneje podatke o poslovanju urada poda v po-sebneni poročilu njega uradnik g. Mrak.
Širši javnosti nevidne, a zato ne manje važne so bile vse oue neštevilne intervencije, izvršene po vodstvu političnega društva, odnosno po posameznih njegovih članih, bodisi na poziv a!i pa po lastnem nagibu pri raznih kompetentnih oblastih in osebah v interesu naroda in posameznikov. Ni sc opustila prilika, da se jc prosilo, zahtevalo, opozarjalo ali protestiralo, če je to zahteval narodni interes. — Bilo tudi, da se ni v vsakem posameznem slučaju dosegel popoln uspeh, smo vendar dokazali, da smo tu, da se zavedamo svojih pravic, da nas morajo upoštevati.
Ze takoj ob izbruhu vojne z Italijo smo io dokazali sijajno. Tedanjim potrebam primerno se je v svrho pomirjevanja duhov, vzdržanja reda in varnosti, za pomoč v nujnih slučajih, za redno opravljanje razdelitve živil i:i za varstvo javne in zasebne imovine ustanovil v Trstu odbor javne pomoči, ki naj bi z dobrovoljnim sodelovanjem someščanov sestavil zbor javne pomoči. Veliko števila Slovencev se je priglasilo za ta zbor in v odboru samem so bili enako zastopani in upoštevani, kti-kor zastopniki drugih strank. Vsled uradnih odredeb je bilo potem za te svrhe od oblasti direktno preskrbljeno, vsled česar je odpadla potreba potoni odbora. Ko sc je potem urejevalo in končno, uredilo vprašanje aprovizacije mesta m okolice, smo tudi mi pri tem -sodelovali in naši zastopniki so bili izvoljeni v aprovrzacijsko komisijo. kjer so ne le vestno (in požrtvovalno vršili svojo dolžnost v interesu skupnosti, ampa-\ lud? gledali, da so upoštevani in varovani Interesi našega naroda.
Omenjeno naj bo. da se je politično društvo v zvezi z drugimi narodnimi društvi 18. avgusta leta 1915. ob priliki 85-letnice pokojnega cesarja Frana Josipa. kakor tudi ob smrti Njegovega Veličanstva cesarja Frana Josipa I. in ob nastopu vlade Njegovega Veličanstva cesarja Karla I. poklonilo gospodu cesarskemu namestniku, da mu sporoči vdanost in zvestobo slovenskega naroda do dinastije.
Te prilike so se uporabile tudi, da -smo gospoda cesarskega namestnika informirali o svojih zahtevah in željah, zlasti pa o svojih ftotrebah na šolskem polju.
Mestna uprava je prevzela v svojo upravo slovenski šolski vrtec pri Sv. Ivanu, a pred par dnevi je ustanovila novega pri Sv. Vidu v mestu. Na intervencijo vodstva političnega društva je pričela mestna občina tržaška pogajanja 7. Družbo sv. Čiri«!a in Metcda v Ljubljani zaradi prevzetja ničnih tržaških šol v svojo lastno režijo. Žal se doslej še ni posrečilo doseči v tem končnega uspeha; toda poudariti je treba z vso odločnostjo, da tvori ta točka se vedno eno glavnih naših zahtev; naj sc odpravi krivica, da morajo Slovenci v tem mestu, v srcu Evrope, biti brez svojih ljudskih šoi, odnosno, da si jih morajo sami vzdrževati! To breme nam mora odvzeti občina ali država!
Vsled vojnih dogodkov, ki so sc odigravali v neposredni bližini mesta goriškega, st i sc morala premestiti iz Gorice slovenska gimnazija in slovensko učiteljišče. — Posrečilo sc je doseči, da sta se premestila v Trst. ŽalilH>g ni uredba v teli za-vodfii -tako popolna iu ne tako na višini, kakor bi to odgovarjalo potrebam, zato pa upamo, da se to v doglednem času — vsaj pred pričetkom prihodnjega šolskega leia __ temeljito popravi, za kar naj skrbe poklicani činitelji.
O priliki poklonitve ene gori omenjenih deputncij pri g. namestniku je g. namestnik obljubil poskrbeti vse potrebno za skorajšnjo otvoritev slovenskih vzporednic na tukajšnji c. kr. obrtni soli; po zagotovili gospoda namestnika jc v ta namen že vse pripravljeno. Žalibog se ta prepo-trebna šola, ki se je imela otvoriti že z začetkom šolskega leta, ki sc zdaj bliža svojemu koncu, še ni otvorila. Zaupamo pa, da se obljuba, podana nam po gospodu cesarskem namestniku, izpolni vsaj pred pričetkom prihodnjega šolskega leta.
Šolske zahteve nasproti vladi in občini so bile doslej med prvimi našimi narodnimi zahtevami v Trstu. S tem večjim zaupanjem smo pričakovali njih uresničenja od strani občine, odkar je bila vsled razpustitve tržaškega občinskega sveta uprava tržaške občine poverjena posebnemu cesarskemu komisarju. Postopanje gosp. cesarskega komisarja je po našem prepričanju pri upoštevanju naših upravičenih zahtev ubralo veliko prepočasen tempo. Žal smo sc tudi v tem pogledu varali v svojih nadah. Kajti, kakor že zgoraj
»ED1N03I* Stev. 134.
V Trstu, dne 15. maja 1917.
poroćano. doslej oi občine raz ven cnesa prevzetega in enega na novo ustanovljenega otroškega vrtca nkmo dosegli ničesar. Morda bo z izpremembo na vodilnem nicctu uprave občine združena tudi v tem pogledu izprememba na bolje.
Si lošno avstrijske notranje politične razmere se v teku vojne doslej niso razviiale ugodno za Slovane. Parlament ne deluje že od začetka svetovne vojne sen:. Vladni sistem se je preveč oddaljil od ustavne podlage in s tem so prišli do učinka enostranski vplivi nemškega radikalizma. proti katerim je morala nastopiti zdtava demokratična reakcija. Zcdinjenjc parlamentarnih organizacij čeških in rusinskih, ter obetajoča se združitev jugoslovanskih poslancev obeta lepšo bodočnost.. Pravzaprav je edinost Slovanov že ^oslej dosegla svoj veliki uspeh: ta namreč, da m vlada ni upala, kakor so zahtevale nemške stranke, izvenparlamentarnim potom uveljaviti njih zahtev po uvedbi nemškega državnega jezika, po razdelitvi Leske, odcepljenju Galicije itd.
Iz tega se učimo, da nas le edinost in sloga morete dovesti do boljših časov.
Imejmo torei pred očmi vedno svoj najvišji cilj, dobrobit domovine, delajmo vedno in dosledno zani, zaupajmo trdno v svojo voljo in v svojo moč: uspeh ne izostane.	. « .. ,
Tajniško poiočilo se je odobrilo soglasno, brez razprave.	_ —
Resolucije,
sprejete na občnem zboru političnega d'nisi\ * * Eunosti« v nedeljo, 13. majnika 1917.
L	\ i
Aprovizacijsko vprašanje. Politično društvo »Edinost« na občnem
zboru 13. malnika 1917..
poziva vlado, da se z vsemi sredstvi ZS ZMR za-o Ipravo '.cdostatkov v apro-j v: zaci ji in skrbi tudi 7a zgornjo okolico, ki je bila \ tem ozira dosedaj občutno zapostavljena.«	. Resolucijo je utemeljeval ot. Josip
\\ ihan.
li.
Narodne, gospodarske, socijalno In kulturne zahteve.
»Politično društvo * Edinost*. na občnem zboru v Trstu 13. majnžka 1917.,
izra/a prepričanje, da je toliko radi splošnega gospodarskega, soeijalnega in kulturnega napredka* kolikor posebno ra-dT težkih nalon b. doenosti potrebno, da sc naro mostne razmere, kakor v vsej državi, tako zlasti v teh deželah uredijo čim prej. in sicer na podlagi ustave v demokratičnem duhu v zniislu popolne enakoprav-1 nosti; ter
poziva zato vlado, naj v svojem delokrogu na vsem Primorskem, posebno pa v Trstu končno uresniči, v prvi vrsti v uradih in na šolskem polju, predpogoje za neovirani gospodarski in kulturni razvoj domačega slovenskega prebivalstva.-
Resolucijo je utemeljeval <!r. Josip \lil-faa.
111.
Združenje Jugoslovanskih narodnih sil.
Politično društvo »Edinost«, na občnem zboru v Trstu 13. majnika 1917.,
izraža vročo, v vseh delih našega na-r< 1-u globoko čuteuo željo, da naj se z ozirom na splošni politični položaj, v živlienskem interesu slovenskega naroda in vsega jugoslovanskega plemena v tej državi — vsi jugoslovanski poslanci v državnem zboru združijo po češkem zgledu v enotno parlamentarno skupino, ki naj ne-kvarno strankarskim organizacijam služi koncentraciji vseh sil v delu za skupno naredno stvar.	,
Resolucijo je utemeljeval Makso CoUč.
IV.
Proti italijanskim aspiracijam na južno-slovansko ozemlje.
Občni zbor slovenskega političnega diuštva »Edinosti« za avstrijsko Primorsko, sklican prvič po laski vojni napovedi na 13. dan majnika meseca 1917. leta v Trstu,
prosvedujc najslovesneje proti pohlep-nim aspiracijam kraljevine Italije na Trst z njegovo, od starodavnih časov slovensko okolico in na ostale ob Adriji ležeče, k uvtstroogrski monarhiji spadajoče južno-slovanske pokrajine, katerih združitev z Italijo bi pomenjala ne samo krvavo kršenje narodnostnega načela, temveč bi nasprotovala tudi njihovim zgodovinskim tradicijam in gospodarskim interesom, ter izraža nado, da se hrabri soški armadi posreči v najkrajšem času izgnati sovražnika iz vseh zasedenih krajev in osvoboditi leta 1866. oi skupne domovine odtrga :e beneške Slovence, ter da se s tem in s preureditvijo notranjih državnopravni:! razmer omogoči izpolnitev davne želje našega naroda po združitvi vseh slovenskih in sploh južnoslovanskih dežela.«
Resolucijo je utemeljeval dr. Otoksr Rybar.
V.
Preckrba družbi vpoklicancev, vdov in sirot in pohabljencev.
»Politično društvo »Edinost« na občnem zboru 13. majnika 1917.,
nagiaša potrebo, da sc toliko glede podpor družinam vpoklicancev, kolikor glede oskrbe za vdove in sirote padlih vojakov in za vojne pohabljenec popravijo obstoječi predpisi, tako da bodo prizadeti prejemali, kolikor je potrebno za življenje posebno v sc-'anjih težkih razmerah in primemo žrtvam, doprinesenim za obrambo države.^
Resolucijo je utemeljeval uradnik društvenega vojnopoinožnega urada, Vrt—lav Mrak.
Razne DOlititae vesti.
Hrvatski socijalni demokrat je in konferenca v Stockholmu. Eden voditeljev hrvatske socijalne demokracije piše v »Ob zoru« med drugim: Mi nismo nikaka industrijska dežela. Vprašanje proletarcev ne igra pri nas tiste odločilne in občutne vloge kakor v deželah z industrijelnim in kapitalističnim razvojem. Pri nas sta še v pretežju mala trgovina in mala posest. Naši delavski sloji pripadajo h kmečkemu stan u in mali trgovini in so le v tretji vrsti proletarsfci. Vsled tega ie naša socijalna demokracija z začetkom voine zaustavila svoje »delovanje. Nje organizacijo je vlada suspendirala, nje časopisje zaustavila, člani so mobilizirani ter razpršeni po vseh bojiščih in etapah. Na Hrvatskem tudi ni nikake vojne industrije, kjer bi se delavstvo moglo zbirati. Hrvatska socialna de-moktacija ie faktično prenehala obstajati in ne prihaja do tega, da bi zavzemala kako stališče. To velja tudi napram konferenci v Stockholmu. Od ogromne večine je pričakovati, da ostane do konca vojne v pasivnosti, dokler bo vlada vzdrževala omejevanje svobode zbiranja, zborovanja in časopisja.
K vprašanju amnestije piše »Narodni Listy«: Vprašanje konfinirancev in inter-nirancev je rešeno na zadovoljiv način. V vprašanju glede tistih, ki so radi političnih zločinov ali v preiskavi ali že obsojeni, ni še nič odločeno, ker tozadevno uvedena akcija ni imela doslej nikakega uspeha. Najmanjega dvoma pa ni, da bi <se ravno to vprašanje moralo ne le rešiti, marveč tuui na zadovoljiv način — in to sicer tudi proti odporu nemških radikalcev, ker bi poleg pravnega vprašanja tudi psiholo-gično - politični moment tega vprašanja gotovo mnogo pripomogel k osveženju in razjašnjenju notranjepolitičnih razmer.
Okrožnica
vsem županstvom Goriške.
Podpisanemu deželnemu odboru dohajajo številna povpraševanja, kako je treba postopati, da se pride do plačila za vojne dajatve, odnosno do povračila škod, izvirale čih iz takih dajatev.
Podpisani smatra, da imajo občinske oblasti dolžnost, da dajo vsetn prizadetim vsa potrebna pojasnila v svrho, da *zamo-rejo le-ti uveljaviti svoje zahteve in da zamorejo upravičenci, ki rabijo denar, čim preje zadobiti odškodnine in plačila. Občine so pravzaprav v smislu § 33. zakona o vojnih dajatvah pozvane, da sodelujejo s tem, <uu zbirajo prijave in jih predlagajo v daljno uradno poslovanje okrajnim komisijam, ki se v ta namen ustanove.
Paragraf 32. prej omenjenega zakona določa, da se morajo odškodnine za vojne dajatve, kakor tudi povračila za škode, ki so s temi dajatvami spojene, takoj ugotoviti, dočim določa »dalje § 33., da se vsi oni, ki niso tako dobili svoje odškodnine, zarnorejo obrniti do županstva.
Sieer ije pa dosti slučajev, v katerih ni bila izplačana nikaka odškodnina, oziroma niti ni bila pismeno potrjena zadevna dajatev. Bati se je vsled tega, ^a se sčasoma poizgubc popolnoma ti dokazi, dočim so sedaj še iahka in preprosta vsaka zasledovanja.
Županstva so vsled tega dolžna, da po-zovejo prizadete občane, naj navedejo svoje zahtevke v svrho, da jih zamorejo predložiti politični oblasti okraja, v kterem se ie izvršila vojna dajatev. Interesirance je opozoriti, ca se morajo navesti v prijavah vse okoliščine, ki zamorejo olajšati uradne
poizvedbe in dokazovalno postopanje.
Opaziti je, da je bil zakon z dne 26. decembra 1912. drž. zak. štev. 236 preme-njen v toliko, v kolikor mu je bila dodana cesarska naredba z dne 31. julija 1916. drž. zak. štev. 249,-s katero se določa, da je dopustna v spornih slučajih na podlagi § 33. zakona za vojne dajatve mirna poravnava.
Končno se še omenia, da je treba ločiti škode, povzročene po vojnih dajatvah, od vojnih škod s^ploh, in sicer iz razloga, ker prve so škode, ki so nastale iz dajatev, zahtevanih po c. kr. političnih oblastih, druge pa so povzročene od' vojnih opera-c'j; glede le-teh škod niso bila še izdana nikaka zakonita določila o odškodninah, odnosno povračilih.
Dunaj, 2. majnika 1917. Od goriškega deželnega odbora na Dunaju. Deželni glavar: cBr. FaMuttl._
dišče pc § 4. zakona z dne 28. junija 1890, drž. zak. štev. 137, ^ zaporom od 1 meseca do 2 let. Trst, 13. majnika 1917.
C. kr. nauiestoištveni svetnik: Dr, FABRIZI s. r.
Pregledovanje irnow]nlko® 1831-1867 oziroma 1893-1861
Nanašaje se na razglas o vpoklicanju T. z dne 18. aprila 1917 se daje na občno znanje, ca se bo vršilo pregledovanje vseh črnovojnih obvezancev gori imenovanih letnikov v mestni telovadnici via deila Valle 3 naslednje dneve ob 8 dopoldne, in sicer:
17.	majnika 1917 pristojni v Trst, štev. legitln acijsKCga lista 1—300;
18.	maj.iika 1917 pristojni v Trst, štev. legitimacijskega lista 301—600;
19.	majnika 1917 pristojni v Trst, štev. legiiir acijskega lista 601 in višja;
20.	n ajnlka 1917 tujci, štev. legituna-c;jskega lista 1—150;
21.	majnika 1917 tujci, štev. legithna-cijskega lista 151 in višja.
V /zivniee se ne bodo razpošiljale; črno vojniški obvezauci morajo torej točno priti k pregledovanju v gori naznačenih dnevih brez posebnega poziva.
K temu uradnemu poslovanju morajo don'ačlnl in tujci pri prijavi prejeti Crao-vojaškl pregledni li'tek s seboj prinesti.
Kdor izostane brez zadostnega opraviči nia, ga bo kaznovalo c. kr. vojaško so
Domače vesti.
Umrla [e v Spinčičih (v Istri) gospa Ida Spinčićeva, soproga g. Kuzme Soinčića in sestra državnega poslanca, g. Vekoslava Spinčića. Žalujoči rodbini izrekamo globo-ko sožalje	*
Umrl Je dne II. maja t. 1. v Gradcu po •dolgi in težki bolezni in v 24. letu svo^e dobe gospod Feliks Cotič, sin c. in kr. višjega poslovodja v arzenalu v Puli in brat junaške smrti padlega Stanislava. — Žalujoči rodbini izrekamo najsrčneje sožalje.
Sestanek odlikovanih dušnih pastirjev in občinskih funkcljonarjev v soriškem vojnem ozemlju. V Ajdovščini se je vršil preteklo soboto v navzočnosti namestnika barona Fries-Skeneja, dvornega svetnika bar. Glanza in namest. svetnika Fabianija sestanek pred kratim radi njihovega zaslužnega delovanji, odlikovanih dušnih pastirjev, občinskih funkcijonarjev in učiteljev ob fronti ležečih občin goriškega okraja. Po slovesni službi božji so se zbrali odlikovanci v občinski sejni dvorani, kjer je v navzočnosti okrajnega glavarja barona Bauma ajdovski župan izrekel prošnjo čo g. namestnika, da bi na Najvišje mesto sporočil globoko občuteno zahvalo in obljubo neomajne zvestobe. G. namestnik se je v svojem nagovoru spominjal nato požrtvovalnega, res vzornega zadržanja prebivalstva goriške dežele ter je zagotavljal, da bo vlada v smislu Najvišjih intencij cesarja, ki se zmerom očetovsko zanima za usodo težko izkušane dežele, storila vse, da ublaži usodo goriških beguncev, ter bo v času miru, ki, ako Bog da. ni več daleč, z vso močjo pospeševala delo zopetne vzpostavitve dežele. Prepričan je, da bodo izvrstni funkcionarji, ki so ob najtežjih razmerah tik ob sovražniku neustrašno in zvesto izpolnjevali svojo dolžnost, tudi po svojih najboljših močeh prispevali k bodočemu delu vzpostavitve svoje lepe domovine. — Z navdušenim živio-kHcem na cesarja se je zaključila lepa slavnost, ki je bila ob živahni soudeležbi prebivalstva združila funkcijonarje iz vseh delov najožjega vojnega ozemlja.
Iz deželne upravne komisije mejne 'grofije Istre. Deželnim tajnikom mejne grofije Istre je bil imenovan gospod dr. Anton Pechotsch, redarstveni svetnik. Tem povodom, ko je ostavil politično službo, mu je Njegovo Veličanstvo blagoizvolilo podeliti vitežki križ Frar. Josipovega reda. Njegova ckscelenca* gospod namestnik bar. Fries-Skene pa mu je, odpustivši ga iz dosedanjega službovanja, izrazil priznanje in zahvalo za njegov požrtvovalen in uspešen trud, ki ga je doprinašal na težkem mestu skoz dolgo vrsto let. Gospod dr. Anton Pechotsch, ki si je s svojo prijaznostjo in požrtvovalnostjo pridobil naklonjenost vseh Tržačanov brez razlike, je že prevzel svojo novo in važno službo deželnega tajnika. Njegova neumorna in uspešna delavnost, s katero se je odlikoval kot javen funkcijonar, in njegovo odlično vedenje v službi in izven službe, jamčita naibolje, da bo tudi njegovo delovanje v novi službi uspešno. — Deželnim podtajnikom v istrski avtonomni službi je imenovan c. kr. namestniški konceptni praktikant Radovan Kundić iz Voloske Opatije. Predsedik: Lasciac.
Drugo zborovanje urada za prehrano je v minolem tednu nadaljevalo svoja plenarna posvetovanja. O predlogu državnega poslanca Schratffla radi podrobne revizije poslovanja centrale za krmila se je vnela živahna debata, ki so se je udeležili tudi člani -dr. Laginja, Pittoni in dr. Lampe in ki je donesla sklep, naj minister in voditelj urada za ljudsko prehrano takoj sestavi pododbor, sestoječ iz zastopnikov vseh političnih strank, ki naj vse poslovanje vseh obstoiečih central podredi na-tanjčni reviziji. Sprejet >e bil predlog splošnega delovnega odseka, ki gre za tem, -da se izdatno nastopi proti izrastkom pri blagovnih kupčijah bank; nadalje predlog, da se ves letošnji pridelek na sadju, jagodah in gljivah zagotovi za notranjo porabo, izognivši se verižne trgovine in navijanja cen. Med drugimi nadalje sprejetimi prilogi je bil tudi oni vse-učiliščnega profesorja dra. Chlamtacza za čim hitrejo preskrbo Primorja in Dalmacije. Dalje so razpravljate o predlogih, ti-čočih se monopola saharina, izdelovanja in kupčije z žganjem, pridelovanja sladkorja in omejitve izvoza in pa in-dustrijalnega porabljanja sladko&ja. Predmetom razprav je bilo tudi gospodarstvo s krompirjem. Poročevalec Somitag se je odločno izrekel za strogo državno uporabljanje. Le oblastveno pooblaščeni trgovci naj smejo sprejemati krompir. Rucijoniranje porabe je neizogiben pogoj za urejeno preskrbo-vanje. Stavili so se konkr-etni predlogi gle-<Je krmljenja s krompirjem in njega porabe za industriielne namene. Podrobnosti predlogov so se pridržale za nadaljnje posvetovanje. Po razpravi o pomožni akciji za olajšanje življenja najrevnejnn je bil sprejet predlog, naj se osnujejo organizacije, ki naj imovitnike pritegnejo k podpiranju te akcije z dobrovoljnim! prispevki; potem predlog, da se bodo tuli zastopniki naj-revuejih udeleževali " na izvajanju tega predloga, in slednjič predlog, naj se pre-hranjevalnicam za otroke daje posebna prednost. Za vprašanje pre»skrbovanja z mesom so izvolili poseben pododbor. Po razpravi <f vprašanju preskrbe beguncev, v katero je posegel tudi deželni glavar dr. Faidutti, je predlagal dr. Laginja organi-
zatorične odredbe za Primorje. Nato je bilo zborovanje zaključeno.
Vojna razstava. Med razstavljenimi predmeti naše vojne razstave bo za pre-biv aice naših krajev posebno zanimiva skupina predmetov, ki jo nredi uprava begunskega taborišča v Wagni, kjer je zbranih kakih 20.000 naših sodeželanov beguncev. Gotovo je, da bo tvorila skupina razstavljenih predmetov, na katero že sedaj opozarjamo naše občinstvo, enega najbolj privlačnih delov vojne razstave.
Seme za povrtnine. Cesarski komisar razglaša: Občina ima za lastnike poljedelskih zemljišč še na razpolago semenje jesenske repe, zetja, zimske endivije. rumene čebule, redkvic, rdeče pese, kolerabe m karfijola. Z ozirom na veliko važnost, ki gr»i dane>s gojitvi povrtnin, se topio priporoča poljedelcem, da si preskrbe potrebno semenje, za katero naj se obračajo med 2 in 3.V2 popoldne na tržnega komisarja, ki je 'dodeljen ribji tržnici.
Beguncem, invalidom, revnim slojem, kakor tudi šolski mladini »se nudi posebna prilika z nabiranjem in sušenjem sedaj zelo potrebnih zdravilnih zelišč priti do postranskega dobrega zaslužka. Natančna pojasnila ti'aje tvrdka R. Luckmann, prej Jos. Leuz nasl. v Ljubljani, Ahacljeva cesta št. 10. v bližini sv. Petra cerkve.
Odborcva seja ženske podružnice CMD v Trstu bo v sredo 16. t. m. ob 6 pop.
Oskrbnicam vojniških sirot! Vsled blagohotnega posredovanja premilostljivega gospoda škofa msgr. dr. Andreja Karlina bo organizacija oskrbnic vojniških sirot delila čevlje vojnim sirotam, ki gredo k sv. birmi. Prinesti morajo s seboj potrdilo dotičnega g. župnika, oziroma verouči-telja, di pojdejo v istini k letošnji sv. birmi. Zato opozarjamo oskrbnice, da obvestijo o tem svoje varovance oziroma njih matere.
Šentjakobska podružnica CMD vabi roditelje otrok, ki zahajajo v otroški vrtec, na odhodnico gdčne. vrtnarfee, ki se bo vršila v četrtek, 17. t. m., ob 5 pop. v »dvorani » Delavskega konsumnega društva pri S 7. Jakobu
Odškodnina za oddane kovine. Anagra-{ieni urad v ulici Sanita št. 25/111., vrata 58, bo izplačeval danes, v torek, 15. t. m., od 3 do 5 popoldne odškodnino za vse komisije in na vsa potrdila do št. 4850.
Mestna zastavljalnica. V sredo, 16. t. 111., se bodo od 91-2 dop. do 1 pop.# prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca februarja leta 1915. na svetlomodre listke serije 137 in sicer od št. 143.901 do št. 144.900, popoldne od 3L2 do 6V2 pa razni nedragoceni predmeti, zastavljeni na ririnene listke serije 139. — V četi tek se ne bo vršila javna dražba.
ZDRAVNIK
Med. Dr. Karol Pernlčlc
stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 2SI. n. (zraven
Dreherjevc pivovarne) in ordinira v ulici Carinlia 39, L od 3 do 4 pop. za notranje, ntfvosnt in otreSk« bo*
Lsni (blizu cerkve sv. Antona novega.)
HALI OCiLASii
f nrnflfšlitafl nilada. prikupjjive zunanjosti. UUSPOUlVna izobražena, v gospodinjstvu izurjena, želi 9poznanja" ozirou a kerespondenee z višjim državnim uradnikom ali akademičao naobra-ženim gospodom Tajnost zajamčena — Prijazno ponudbe pod „Resno misleča" na Inser- oddelek
Edinosti pod fit 1126.___112*»
IČČniA fO kovaški vajenci za delati koMje in ISISJO SE rozove Sprejme se tudi kovaške in kolarske pomočnike Ulica Chiozza št 43. l!2«
RvAtlM	taki j 2 vagona naravnega leda
FfUUU SE po K 6.50 100 kg franko Trst — Peter Tavčer Kozina.	H27
ihiniifn fil žak,*e od K 2,50 do K
EUIpUje SB 3.20, pletenine K 5. Razne cunje 70 vin., sukno staro In novo, pokrivala do K 3. — ACCO, Acquedotto štev. 13.	1129
fjhjffl železne, lesene, oljeve, mineralnega oija. JUUB benzine, porabljen papir, odrezke, tiskovin« in arh'vj kupuje Kuret. Settefontane 1. (11'25
jffiAKln od 5 kg 1. a prej prodala in razpošilja LUČplU Kemso\v->ki Mihael, Budap:st VI. l.e-vente utca 818-	3069
#|a|flm	meblirana soba, na razpolago j e tudi
U U u U	kuhinja. Via Commercialo štev. 14,
L nad-, desno. ^ w _^
Ženitvena ponudba. If
v državni slulbi. želi znanja v svrho žen tre z gospodično sli mlado vdovo brez otrok. One s premožemem i oajo prednost Pisma naj se pošljejo s sliko, za kateri se strogo j±mči pod „M. P. 1050" na Ins. odd Eoino tL	1116
Spretnega
stenografa
ali
stenografinjo
ki zna na stroj pisati sprejme takoj proti dobri plaši
Dr. Hote] Protner, oMniK
o Trstu Via del Farni 15, !.
Likerji.
Velike in male partije prodam takoj po ugodnih cenah.
Dvojen kumin buteljke po Vi
Maraškin	.	„ J/i
Menta	„	„ xfx
Crema maršala	„	„ */»
Grenčica „Istria"	„	„ V,
Fernet	„	„ 1/l
: Vlahov (tip)	„	„ l/l
Slivovec	v	sodih Žganje
Mali novec	M
kakor tudi šampanjec „Comte de Valois", sladki refošk, dezertna in namizna vina v buteljkah po 7/io*
NB. Za kakšnosibodi naročilo prosi se denar poslati v naprej.
J. PARČINA, Trst. Skladišče Via Gelsi 10 Od 11—12 iil od 4—5.
mile 11
Trst - Via Stadion 10 - Trst
Odprt od 8'b zuečerngprgl
Cena: i.orste K 2. II. vrste Ki.
BSmi^lHII HI II
Rlunloiie Adrlatica sli Slcurta v Trstu
(Lastna palača) ustanovljena leta lb38. Zavarovanj? proti škodi, povzročeni po oguja
Btreli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suhim. Življenjska zavarovanja, v najrazličnejši kombi, nacijal).
Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199,625.992-40
Stanje zavarovalno glavoice na življenje (31 12 1915) K 54<3,40:».84!) —
Odkar obstoja družba, je bilo v vseli branšah izplačano na škodah K R72 -15'i 4 «.<t-fi.r. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važ nejših krajih Avstro Ogrske -nonarhije.
Mcrnita & CS. Pino
v Trstu se je preselila na Corso št. 15
v bivšo zlatarnico O. Zercowltz & FigHo.
Velika izbera srebrnih ?n zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne.	Cene zmerne.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. Čermak
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
Izdiranje zobov brez M bolečine.
Plombiranje. UMETNI ZOBJE

i
JADRANSKA BANKA
Trst, Via Casso di Rispnrmio Sfev. 5 (Lastno poslopje)
Kapital in razerva K 8,890.000 —
FHIjalke: Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković,
Opatija, Split, Šibenik, Zara.
Vloge na knjlilce 3 % °|o Vloge na knjlilce
od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obli- I gaclje, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. — Valute In devize, predujmi na vrednostne papiije in blage ležeče v javnih skladiščih. Safe deposits promese. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk Itd. brezplačno. Stavbni kredit, rembours
krediti. .Bozna naročila.--Inka so. — Menjalnica.--Eskompt menic.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676.	Brzojavi: JADRANSKA.
- Uradne ure: od 9 do t popoldne =====