TRGOVSKI
Časopis za trgrovino, industrijo in obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. 0 Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, „ ^
—	Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. JJ 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v ^
LETO VII.
Telefon šiev. 552
LJUBLJANA, dne 26. junija 1024.
Telefon štev. 552
ŠTEV. 75.
Dr. M. Obersnel:
K vprašanju carinske zaščite naše železne industrije.
m.
Najboljši doka/, za resničnost trditve, da je sedanja carinska zaščita naše industrije železa in jekla nezadostna, nam nudi razmerje med tržno ceno železa in jekla ter višino uvozne carine po sedanji tarifi ter primerjanje teh podatkov z razmerjem, ki se smatra pravilnim v državah z močneje razvito, torej za konkurenčni boj bolje usposobljeno industrijo.
V	sledečem navedene cene proizvodov naših tvornic so cene iz prve polovice meseca junija t. 1., pod pritiskom inozemske konkurence izravnane s cenami uvoženega železa iri jekla. Pri teh cenah obratujejo naša podjetja spričo omejenega obratovanja z efektivno izgubo. — Razvrstitev proizvodov se naslanja na carinsko tarifo.
Postavka 536/3: Nefasonirano železo, četverokotno, okroglo, pol-okroglo, valjano; železo za gradbeno obrt; železo za obroče. Carina znaša z nadavkom 72 Din za 100 kg.
Po nazivoslovju, ki se uporablja v trgovini z železom in jeklom, spada pod to postavko vse v sledečem navedeno blago:
a) železo v šipkah in drogovih, okroglo, polokroglo in kvadratno, betonsko železo in valjana žica preko 5 mm debeline; cena tem izdelkom je 370 do 460 Din za 100 kg, franko tvornica, razmerje med ca-»lno in ceno torej 15.6 do 19.4%;
b) ploščato železo; cena 370 do 590 Din; razmerje 12.2 do 19.4%;
c) vroče valjano tračno železo, najmanj 1 mm debelo; cena 510 do 700 Din; razmerje 10.3 do 14%;
Č) hladno valjano tračno železo, najmanj 1 mm debelo; cena 660 do 940 Din; razmerje 7.7 do 10.9%;
d) martinsko jeklo v valjanih šipkah; cena 400 do 960 Din; razmerje 7.5 do 18 %;
e) martinsko jeklo v kovanih šipkah; cena 900 do 1200 Din; razmerje 6 do 8% ;
f) topilniško (specialno) jeklo v valjanih šipkah; cena 1400 do 1800 Din; razmerje 4 do 5.1%;
g) topilniško (specialno) jeklo v kovanih šipkah; cena 1800 do 13.000 Din; razmerje 0.5 do 4%.
Postavka 536 4 b: Fasonirano železo v oblikah l. in +; carina znaša istotako 72 Din za 100 kg. Sem spada po običajnem nazivoslovju
a) kotno železo; cena mu je 380 do 430 Din; razmerje torej 16.7 do 18.9%;
b) križasto železo; cena 460 do 480 Din; razmerje 15 do 15.7%.
Postavka 536, pripomba: Apreti-rano železo v šipkah; carina 18 Din za 100 kg.
Sem spadajo n. pr. tudi okrogle, ostružene ravne osovine; cena jim »e 900 do 1500 Din za 100 kg; raz-
2<rnVarine nQPrani cen' L2 do ann.a za »struženo okroglo
carina e* mnogo nižja nego
POTtavkQn5377^glaIi° železo.
zo 100 kg. Sem spočij
a) pločevina debeline 4 mm in več; cena 430 do 490 Din; razmeri^ 18.3 do 20.9%;	•	'
b) pločevina debeline 3 mm; cena 510 do 540 Din; razmerje 16.6 do 17-6%;
c) pločevina debeline 2 mm; cena 600 in 630 Din; razmerje 14.3 do 15%;
c) pločevina debeline 1 mm; cena
660 do 700 Din; razmerje 12.8 do 13.6%.
Postavka 537/1 b: Črna pločevina izpod 1 mm debeline; carina 18 Din za 100 kg. Sem spada razen široke pločevine, ki se v naši državi še ne izdeluje, tudi hladno valjano tračno železo, ki se izdeluje, in sicer v debelini od 0.04 do izpod 1 mm in v širinah od 6 do 190 mm; cena mu je 660 do 1225 Din za 100 kg; razmerje carine napr&m ceni torej 1 5 do 2.7%.
Postavka 538/1 a: 2ica, vlečena, neprevlečena z drugimi kovinami] debeline 1 mm in več; carina 90 Din za 100 kg. Sem spada navadna železna žica označene debeline; cena 550 do 1020 Din za 100 kg; razmerje carine napram ceni 8.8 do 16.3%.
Postavka 538 1 b: 2ica iste kakovosti izpod ! mm debeline; carina 90 Din za 100 kg; žica izpod 1 mm se izdeluje v državi do 0.4 mm debeline; cena ji je 840 do 1400 Din; razmerje carine napram ceni 6.4 do 10.7%.
Postavka 538/2 a: Žica debeline 1 mm in več, pocinkana ali poba-krena; carina 108 Din; cena 615 do 1300 Din;, razmerje torej 8.3 do 17.5%.
Postavka 538/2 b: 2ica izpod 1 mm debeline, pocinkana ali pobakrena; carina 108 Din za 100 kg; cena 910 do 1930 Din; razmerje 5.5 do 11.8%.
Postavka 540: Železniške tračnice v teži do 21 kg na tekoči meter; carina 72 Din; cena 350 do 400 Din; razmerje carine napram ceni 18 do 20.5%. Ali ta carinska zaščita je popolnoma iluzorna, ker je po točki III. razpisa C. br. 61.602 z dne 22. septembra 1920. I., ki je po določbah ustave uzakonjen, za tračnice vseh vrst brezpogojno zagotovljena oprostitev od uvozne carine.
Postavka 557/1 b: Žeblji (žičniki); carina 108 Din za 100 kg; cena 590 do 1870 Din; razmerje carine napram ceni torej 5.8 do 18.3%.
Ako vzamemo pri vseh navedenih posameznih izdelkih naše domače železne industrije kot merilo povprečno ceno med najnižjo in naj-v*šjo, ugotovimo po višini carinske zaščite sledeče skupine proizvodov: vsake resnične carinske zaščite so železniške tračnice (do 21 kg na tekoči meter).
2. Carinska zaščita znaša od vrednosti
a) 1.6 do 4.5% pri apretiranih šipkah, hladno valjanem tračnem železu izpod 1 mm debeline in pri specialnem jeklu v šipkah;
b) 7 do 9.3% pri martinskem jeklu v kovanih šipkah, pri žici izpod 1 mm debeline in pri hladno valjanem tračnem železu 1 mm debeline ali več;
c) 12 do 14.6% pri žičnikih, vroče valjanem tračnem železu, žici nad 1 mm debeline, martinskem jeklu v valjanih šipkah ip pločevini do največ 2 mm debeline;
č) 15.3 do 19.6% 0ri fasoniranem železu, pri okroglem, polokroglem ter četverokotnem železu in pri pločevini debeline 3 mm ali več.
Zaradi primerjanja bodi tu ugotovljena višina carinske zaščite nekaterih izdelkov železne industrije v Italiji:
Valjano železo v šipkah, okroglo, nad 8 mm debelo, 38%;
valjano železo v šipkah, okroglo, od .) do 8 mm, 44% ;
valjano jeklo v šipkah, okroglo, nad 8 mm, 26 do 64%;
valjano jekio v šipkah, okroglo, od 5 do 8 mm, 29 do 69%;
hladno valjano tračno železo, 1 mm ali več, 32 do 45%;
pločevina, debeline 4 mm ali več, 38 do 42%; pločevina, debeline 1.5 mm, 39%; vlečena žica, debeline 2 mm, 27% ; vlečena žica, debeline 1 mm, 27% ; vlečena žica, debel. 0.4 mm, 30%; železniške tračnice 41 do 47%; žeblji (žičniki) 40 do 90%
Carinska zaščita v bivši Avstro-Ogrski je znašala pred vojno pri železu v šipkah 33%, češkoslovaška carinska zaščita znaša 38%, poljska 33% od vrednosti.
Ako primerjamo te podatke in ako hočemo označiti po njih višino sedanje carinske zaščite domače produkcije železa pri nas in drugod, ugotovimo:
1. Grobi izdelki so drugod v povprečno najmanj dvakrat višji meri zaščiteni nego prPnas.
2. Čim višja je vrednost proizvoda, čim več je torej v njem domačega dela, ki se bo moralo zaščititi, tem manjša je pri nas carinska zaščita, dočim je drugod tudi pri stoprtjujo-či se vrednosti proizvoda carinska zaščita povprečno v stalno enakem razmerju.
Iz teh ugotovitev izhajajo iz stali-lišča zaščite domačega dela sledeče zahteve:
1. Višina carinske zaščite domače produkcije železa naj se bolje prilagodi strogo zaščitni smeri, ki prevladuje v dobi po vojni v gospodarski politiki drugih držav.
2. Carinska zaščita naj se spravi v pravilnejše razmerje napram stopnjujoči se vrednosti proizvoda, izhajajoči iz nadaljnjega podelovanja.
Da se morejo ukiniti vse splošne, na nobene pogoje vezane oprostitve od uvozne carine pri onih proizvodih, ki se izdelujejo v naši državi, je tako samo ob sebi umljiva zahteva, da bi bila vsaka utemeljitev odveč.
Industrija železa in jekla pričakuje od nove carinske tarife, da bo tem postulatom ustrezala. Nedo-gledne posledice bi imelo za našo industrijo, ako bi tudi sedanja, gotovo za daljšo dobo merodajna revizija carinske tarife odrekala domačemu delu potrebno zaščito ali ako bi ostale tudi v novi tarifi vse one grobe neskladnosti, ki jih ima sedanja tarifa.
Konečno bo brez dvoma tudi v naši gospodarski politiki obveljala strogo zaščitna smer. Ali naša železna industrija je po dolgoletnem hiranju in propadanju že tako oslabljena, da dolgega odlašanja ne more več vzdržati. Ako je torej državi na tem, da ji pomore, naj to stori prav kmalu, kajti drugače bo prepozno.
Pobiranje rentnine in invalidskega davka od obresti
hranilnih vlog.
V	številki 65. z dne B. junija t. 1. smo opozorili na neskladnost čl. 152. in 159. finančnega zakona za leto 1924/1925, ki urejujejo davčno dolžnost obresti hranilnih vlog. Med tem je pa generalna direkcija neposrednih davkov pod št. 14.321 ex 1924 to neskladnost pojasnila nastopno:
»Predzadnji odst. čl. 152. finančnega zakona se glasi: Invalidski davek se odplačuje tudi od davka na obresti hranilnih vlog in na podobne dohodke, od katerih se pobira davek na obresti z odbitkom. Vendar pa se ta davek ne pobira od onih hranilnih vlog pri denarnih zavodih, katerih letne obresti ne znašajo več nego 100 dinarjev.
Nadaljnji čl. 159. omenjenega zakona se glasi: Vkljub zakonskim odredbam, ki se nanašajo na obdačeva-nje obresti od hranilnih vlog in po tekočem računu, so obresti do letnih 5000 Din oproščene plačevanja davka na dohodek od glavnice z vsemi državnimi pribitki in samoupravnimi dokladami, kakor tudi invalidskega davka. Ta oprostitev velja od dne 1. aprila 1924.
Da se ta člena, ki sta na prvi pogled neskladna, ne bi napačno izvajala, objavlja generalna direkcija sledeče tolmačenje:
Za 1. 1923. in prve tri mesece leta 1924., to je do dne 1. aprila 1924, so bile vse obresti od hranilnih vlog in Po tekočem računu zavezane invalidskemu davku in neposrednemu davku z vsemi državnimi pribitki. Le obresti onih hranilnih vlog pri denarnih zavodih, katere niso znašale na leto več nego100 Din, so bile v označeni dobi oproščene invalidskega davka.
Od 1. aprila 1924 dalje so vse obresti hranilnih vlog in po tekočem računu do vštevši letnih 5000 Din brez ozira na višino obrestne mere oproščene tako neposrednega davka z vsemi državnimi pribitki kakor tudi invalidskega davka.
Potemtakem so vse obresti hranilnih vlog in po tekočem računu, ki znašajo na leto 5001 Din ali več brez-
pogojno še nadalje zavezane neposrednemu davku in invalidskemu davku. One obresti pa, ki na leto ne presegajo 5000 Din, so zavezane davku le za prve tri mesece leta 1924. Da morejo finančne uprave davek pravilno preračun iti, naj zahtevajo od denarnih zvodov, da z bilanco za odmero rednega davka sočasno pred-lože tudi seznaiii vložnikov z nastopnimi podatki: vsota vlog, skupna vsota obresti, ki so se izplačale ali v dobro pisale, in doba, za katero so obresti preračunjene. Ko finančne uprave dobe te sezname in ugotove, da se v seznamu izkazana vsota ujema z vsoto, izkazano v bilanci, odmerijo davek nastopno:
Najprej preračuni jo celoletno vsoto davka z vsemi pribitki za vse obresti. Na obresti izpod 5000 Din predpišejo davek samo od ene četrtine, od ostalih obresti pa na dosedanji način v polnem iznosu sorazmerno s časom, v katerem so obresti natekle.
Finančne uprave naj pazijo, da se pri vložnikih ali lastnikih tekočih računov, ki imajo vloge na več hranilnih knjižic ali več tekočih računov, vse knjižice in tekoči računi seštejejo in odmeri davek od celotne vsote. Vsako naknadno deljenje vlog v svr-ho davčne oprostitve je kaznivo po čl. 111 zakona o neposrednih davkih.
Čim finančna uprava davek na ta način preračuni, naj pozove denarne zavode, da ga plačajo.«
S tem pojasnilom je jasno izraženo, da velja določilo čl. 152. finančnega zakona za 1. 1924/1925 le glede obresti, ki so dotekle do konca meseca marca 1924, glede obresti za nadaljni čas pa določilo čl. 159. omenjenega zakona, ki oprošča davka (rentnine in invalidskega davka) vse obresti, ki na eno leto preračunjene ne presegajo zneska po 5000 Din. Kar se tiče načina predpisa je brezdvomno, da se bo v Sloveniji vse poslovanje izvršilo povodom obravnavanja »O izkazov, s katerimi se pri nas odpremlja potom odbitka pobrana rentnina.
I. Š.
Naša industrijska politika.
(Konec.)
Gotovo tako postopanje ne bi bilo moderno in ne odgovarja demokratični državi; spominjalo bi na minule veke, v katerih je država prosto razpolagala s svojimi podaniki.
Moderna administracija ne sme s svojimi naredbami posegati v čuvstva in običaje svojega naroda, ne sme menjati obstoječih razmer in se ne sme spuščati v sumljive eksperimente, ki vplivajo škodljivo ne samo na blagostanje dotičnih industrijcev, temveč tudi na ekonomski položaj države same. Industrija se razvija samo polagoma in ne z nasilnimi eksperimenti. Napačno je, da državni uradnik, ki ima dolžnost, da ščiti in pospešuje industrijo, pokliče na pomoč Ministrstvo vojne, od katerega se gotovo ne more pričakovati potrebne naklonjenosti za razvoj industrije.
V ostalem mišljenje, da so industrijska podjetja v središču države mnogo varnejša nego na periferiji, danes ne velja več, ko aeroplan, ki s pomočjo svojih instalacij in osvetljave lahko tudi po noči odkriva vsak predmet, bombardira industrijska podjetja v središču zemlje in jih uniči.
Naloga merodajnih faktorjev je torej, da razmišljajo, na kak način je treba razvijati našo mlado'industrijo, katera — to se vidi iz knjig g. Saviča
—	po vojni upada v raznih panogah, tako da industrije, ki so prej proizvajale na stotine vagonov, proizvajajo sedaj samo deseti del predvojne proizvodnje.
Predlogi, ki jih je stavil g. Savič v svojem članku dne 15. februarja t. 1., niso ugodni za potrebni razvoj naše industrije. Industrija, ki že obstoja, se mora čuvati. Treba je samo tam, kjer so pogoji za to, ustanavljati nove industrije in s pripravno propagando pridobiti tuji kapital, če ni domačega. Ogrska je svoj čas s pametno davčno in prometno politiko jako dobro pospeševala razvoj industrije. Zakaj ne bi mi sledili temu primeru, namesto, da s slepo ekonomsko politiko — katera hoče s povišanjem davkov, pristojbin in carinskih tarifov rešiti državo — odvračamo vsak podjeten duh.
Naša administracija mora samo gledati, da pri odobravanju in osnovanju industrijskih podjetij upošteva državne potrebe ter da obdrži potreben vpliv, da določa tarife pridelkom, ki so državi sami neobhodno potrebni. To se da izvesti sistematično, ker si po rešenju ministrskega sveta od 15. februarja 1.1. Ministrstvo trgovine pridržuje končno odobritev za ustanavljanje industrijskih, fabričnih podjetij in delniških družb v celi kraljevini.
Koliko se more koristiti s pometnim urejevanjem obstoječih podjetij, vidimo iz sledečega primera.
V bližini Zaječarja, v selu Bor, ima francoska družba Borskih rudnikov s sedežem v Parizu svoj rudokop in topilnico za izdelavo surovega bakra, ki se potem v inozemstvu rafinira. Ta rudokop je v začetku tega stoletja odkril, oziroma zopet odkril rudarski inženjer Šistek, ki je bil v službi g. Dorda Vajferta. S francoskim in belgijskim kapitalom se je ustanovila družba Societe anonyme des mineš de Bor«. Rudokop je skoro eden izmed največjih na svetu in računa se s pridelkom dnevno 600 ton rude. Ruda sestoji iz 5% bakra, 45% silicija, 26% žvepla, 20% železa, 4% aluminija in 4% drugega, med ostalim tudi srebra zlata. Uprava rudokopa izdeluje na lahek način črni baker s tem, da najprej v pečeh stopi bakreni kamen, ki ima 40% bakra; še Žitko bakro teče v konverter, kjer se s primešavanjem silicijeve kisline stvarja črni baker s 99 % Cu. Koliko postranskih produktov se izgubi s takim neracionalnim delom! Črni baker, ki'ima v sebi še plemenite kovine — vsaka tona ima 5 gr. zlata in 50—80 gr. srebra — ni pripraven za navadno rabo, ker je bil predrag. Namesto, da bi se rafiniralo v naši državi, izvaža družba baker na Francosko, kjer ostane čisti baker in plemenite kovine. Potem se mora uvažati potreben baker in drago plače-
Občni zbor gremija trgovcev za politični okraj Ljubljana
okolica.
V torek dne 24. junija t. 1. se je vršil v prostorih Trgovske in obrtniške zbornice občni zbor gremija trgovcev za ljubljansko okolico. Gremijalni načelnik g. Franc Zebal je ugotovil sklepčnost, otvoril občni zbor ter pozdravil navzoče, med njimi zastopnika odd. ministrstva trgovine in industrije g. dr. Pekleta, zastopnika obrtne oblasti mestnega magistrata g. Čehuna, zastopnika Trgovske in obrtniške zbornice g. dr. Pretnarja, zastopnika Trg. društva Merkur in Pomočniškega zbora g. tajnika Ur-bančiča.
Po pozdravu se je gremijalni načelnik pred prehodom na dnevni red spomnil v prošlem letu umrlega člana, odbornika Andreja Grampovčana iz Vrhnike. Z njegovo smrtjo je gremijalni odbor zgubil vrlega sodelovalen za koristi trgovstva ljubljanske okolice. Gremij mu ohrani trajen in časten spomin.
Overovateljem zapisnika se imenujeta gg. Šetinc in Jeločnik.
V daljšem izčrpnem govoru je na to g. načelnik Franc Zebal opisal razvoj poslovanja v pretečenem letu in omenjal vse težkoče, s katerimi se mora gremij boriti pri prizadevanjih za izboljšanje položaja naše trgovine.
Ugotavlja nadalje velik razmah trgovstva ljubljanske okolice tekom zadnjih let, graja malomarnost onih članov, ki se obonga zbora niso udeležili, ter poživlja navzoče, da v bodoče razvijejo največjo agitacijo, da se bo članstvo v bodoče v častnem številu udeleževalo občnih zborov.
Nadalje je omenjal dohodninske volitev, začetkom leta 1924, s katerimi je trgovstvo doseglo, da so prišli v komisije tudi zastopniki trgovstva, ki vživajo naše zaupanje. Vršile so se razne seje, ankete ter zborovanja, katerih se je gremij vsikdar udeleževal in stavljal, ako je bila potreba, svoje predloge. Gremij je izvršil več akcij v carinskih in davčnih zadevah, ki so imele deloma pozitivne uspehe. Ob koncu govora je g. načelnik po-vdarjal važnost, ki jo ima stanovska organizacija za obrambo stanovskih interesov ter je pozival navzoče, da se tesno oklenejo svoje organizacije, ker le tako bo zajamčeno uspešno delovanje.
Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora se je na predlog g. Davorina Šetinca opustilo.
Gremijalni tajnik g. Al. Šmuc je podal nato obsežno poročilo o delovanju gremija v letu 1923. Poročilo se v bistvu strinja s poročilom ljubljanskega gremija, ki smo ga priobčili v št. 54.—57. našega lista, kajti gremija Ljubljana - mesto in Ljubljana - okolica postopata v vseh zadevah sporazumno.
Nato je tajnik podal blagajniško poročilo:
Računski zaključek za leto 1923. izkazuje dohodkov 27.585.38 dinarjev, stroškov 25.604.42 dinarjev. Gotovine je bilo v blagajni koncem leta 1923. 1.980.96 Din.
Premoženja je imel gremij koncem leta 1923. 12.038.85 Din.
Proračun za leto 1924 je sledeči:
Dohodki so proračunjeni na podlagi novih inkorporacijskih pristojbin na 15.500 Din, stroški pa na 31.100 dinarjev. Primanjkljaj po 15.600 Din se krije s predpisom doklad po višini predpisane občne pridobnine.
Proračun in računski zaključek sta bila na predlog pregledovalca računov gg. D. Šetinc in Dore Kregar enoglasno sprejeta. Hkratu se je odboru podelil absolutorij in izrekla blagajniku g. Novaku zahvala za njegovo vestno poslovanje.
Sklenilo se je nadalje zvišanje inkorporacijskih pristojbin, katere se na predlog odbora času primerno zvišajo, prav tako se je sklenilo zvišati tudi vpisnino in oprostnino vajencev. Sklenilo se je zvišati globe za one člane, ki ne vpoštevajo gremijalnih pravil. Vse izpremembe so bile soglasno odobrene in sprejete.
Pri zadnji točki dnevnega reda so se sprejele še nastopne zahteve:
1. da se znova uvedejo davčni plačilni nalogi;
2. da se še naprej dovoljuje prodaja denaturiranega špirita pod pogoji, pod katerimi je bilo to dopustno pred uveljavljenjem zakona o taksah;
3. da obrtna oblastva najstrožje postopajo proti krošnjarjem;
4. da se obrtno oblastvo pri podeljevanju obrtnih listov ozira v prvi vrsti na krajevno potrebščino in pred podelitvijo obrtnega dovoljenja posameznikom pošlje vsako prošnjo gre-miju na vpogled in v izjavo;
5. da se pri sestavi novega obrtnega reda uvede za vse trgovske stroke dokaz usposobljenosti;
6. da se čimpreje izvršijo volitve v Trgovsko in obrtniško zbornico.
Pri tej točki se je oglasil k besedi med drugimi g. Jeločnik, ki je ostro kritiziral novi zakon o taksah in pristojbinah ter posebno žigosal točilno takso, katera obremenjuje v prvi vrsti male trgovce na deželi, katerim se je po večini predpisala v taki izmeri, da je ne morejo vplačati. Apelira na g. načelnika Zebala, da podvzame na merodajnih mestih vse potrebne korake, da se ta zakon, če že ne odpravi, vsaj tako omili, da bode možno po prometu in razmerju časa pri sedanjih neugodnih pridobitnih razmerah predpisano takso tudi vplačati.
Nato je gremijalni načelnik g. Zebal zaključil občni zbor. Po občnem zboru se je vršila odborova seja, na kateri so se določile smernice za na-daljno gremijalno poslovanje.
maaammesamaaisesassa HSUDCHA* t -------  1
vati. Lahko bi bilo, ki imamo dosti vodnih sil v bližini samega Bora, osnovati elektrolitsko rafinerijo. Samo pri izdelavi dnevno 10 ton bakra izgori 45 ton žvepla. Ne samo, da uhaja brez koristi v zrak, temveč mora celo družba plačevati za povzročeno škodo. Bila bi stvar naše administracije prepovedati, da se zemel jsko bogastvo zapravlja na nepremišljen in celemu kraju škodljiv način. Lahko bi bilo izkoristiti vsaj 20 ton žvepla, kar bi odgovarjalo dnevni proizvodnji 60 ton monohidrata, kar je dosti za izdelavo celokupne municije v naši državi.
V	naši državi je potrebno na leto približno 500 vagonov modre galice. Največ se uvaža, ker naša podjetja radi dragega bakra ne morejo konkurirati inozemstvu. Ker društvo borskih rudnikov prideluje samo črni baker, ki je radi plemenitih sestavin predrag, zahteva potreba države, da država rafinira baker v državi in da izdeluje galico za našo potrebo. Da bi ta
proizvodnja bila zelo lukrativna, se vidi iz tega, da stane vagon galice 100 tisoč dinarjev, pri porabi 500 vagonov ostaja torej v državi 50,000.000 Din.
V	navedenem slučaju mora naša država zahtevati od družbe borskih rudnikov: 1. da en del žvepla predela v žvepleno kislino, ki bi pokrila izdelavo municije, ki jo rabi naša država;
2.	da rafinira baker za potrebo države; 3. da pokrije potrebo modre galice.
Ta zahtevale more izpolniti v roku dveh let. Na te pomanjkljivosti v obratu društva Borskih rudnikov opozarja tudi g. Savič v I. delu svoje knjige na strani 145. v članku »Naša proizvodnja plavog kamenac. Take pomanjkljivosti se morajo odstraniti administrativnim potom in v slučaju, da ni zakonske možnosti za naknadno ureditev industrijskih in rudarskih podjetij, se mora ta možnost vstvariti radi državnih potreb z novimi zakonskimi predpisi.
M. Savič:
.VL'
Naša industrija in obrt
(Nadaljevanje)
32. Naše izdelovanje klobukov (klobučevine).
V naši državi izdelujemo klobuke °d klobučevine ali sirovine (volne ali zajčje dlake) naprej, uvažajo pa se iz teh sirovin tudi že izdelane štule. To je povzročilo predvsem dejstvo, da so se klobuki preje zdelovali na roko. Ko se je uvedlo strojno izdelovanje, je nekaj klobučarjev opustilo izdelovanje štul in so le predelovali s strojem izdelane štule. Največ se jih je pričelo baviti s popravljanjem starih klobukov in s prodajo na stroje izdelanih klobukov.
V Beogradu je: 1. Prva srbska, moderna industrija moških in ženskih klobukov Sime Todoroviča. Klobuke izdeluje iz uvoženih štul. Ima 8 raznih strojev za formiranje in apretiranje klobukov in parni stroj z osmimi konjskimi silami. Na leto izdela približno 5000 do 8000 tucatov klobukov. Od teh jih je iz. zajčje dlake 2000 do 3000, ostali so klobuče-vinasti. Lastniku sta v vojni padla dva sinova in tovarno so mu med vojno popolnoma izropali. Zato ni mogel začeti z izdelovanjem štul. kakor je to nameraval pred vojno.
2.	Nadalje je v Beogradu 14 klobučarjev, ki se bavijo s popravili in po malem izdelujejo iz uvoženih štul nove klobuke. V ostali Srbiji se nahajajo klobučarji le še v Nišu.
Bivša privilegirana tovarna klobukov g. Matiča je prenehala z obratovanjem.
V Bosni in Hercegovini, Dalmaciji in Crni gori ni klobučarjev.
V Zombolji poslujejo: 1. »Union«, tovarna klobukov d. d. Urejena je tako, da more izdelati na dan približno 2500 klobučevinastih štul in 250 štul iz zajčje glake ter 1000 klobukov. Ima 120 večjih in manjših strojev in svojo izdelovalnico karto-naže. Pri polnem obratu more zaposlovati približno 350 delavcev, ima pa jih sedaj le 174. Za razlog te okolnosti se navaja, da se ogromne množine italijanskih klobukov utihotaplja preko meje brez plačila carine in da je cela država preplavljena s tem slabim utihotapljenim italijanskim blagom. 2. Deker i dru-govi, tvornica klobukov, Zombolja. ki izdela na leto približno 40.000 klobukov iz. klobučevine in zajčje dlake. Delavcev zaposluje 45.
V Vršcu so: 1. Tvornica klobukov N. l .Mijatoviča, ki izdeluje izza novega leta na dan po 20—25 tucatov klobučevinastih štul, iz. katerih izdeluje nadalje klobuke. Iz uvoženih štul izdeluje fine klobuke. Leta 1921. je izdelal 6000 tucatov klobukov.
2.	Tvornica klobukov F. Sladeka, ki izdela na dan iz uvoženih štul približno 10 tucatov klobukov. 3. Tvornica klobukov Jove Klicina, ki izdela na leto približno 1000 tucatov klobukov iz uvoženih štul. Zaposluje 4 moške in 6 ženskih pomožnih moči in 2 učenca.	(Dalje	prih.)
Trgovina.
Konkurzi v Nemčiji. — V mesecu
maju 1923 je bilo v Nemčiji priglašenih 322 konkurzov napram 133 konkurzom, priglašenim v prejšnjem mesecu.
Naš izvoz v mesecu aprliu (. 1. — pQ uradnih podatkih generalne direkcije carin se je v mesecu aprilu t. 1. izvozilo iz naše kraljevine 260.920 t blaga v vrednosti 720,294.276 dinarjev napram 216.608 t blaga v vrednosti 489,497.422 Din v mesecu aprilu t. 1. V prvih štirih mesecih t. 1. se je izvozilo iz naše države 975.184 t blaga v vrednosti 2.786,730.000 Din, torej za 222.638 t (29.54%) odnosno za 784,631.218 Din (39.19%) več nego v isti dobi leta 1923.
Iz poročila Saveza nabavljalnih zadrug državnih nameščencev o nabavi blaga. — Začetkom leta 1923. je bil Sa-vez glede moke v poslovnih zvezah a državnim posestvom Belje, ki pa ni dobavljalo zadostnih množin. Savez je zaradi tega nakupoval moko tudi v Vukovarju, ki pa ni zadovoljil zadrug s svojim blagom, potem v Osijeku in končna
je sklenil pogodbo z lastniki mlinov v Adi in Molu. S temi mlini, ki dobavljajo ^prvovrstno moko, je.za enkrat sklenjen dogovor, ki velja do septembra tekočega 'leta. V 1. 1923. je Savez nabavil in od-premil zadrugam te-le količine moke: iz Vukovarja 949.000 kg, iz Bel ja 96.000 kg, iz Osijeka 40.000 kg in iz Ade-Mole 296.670 kg, skupaj 1,281.670 kg. — Sladkor je Savezu dobavljalo s 25% popustom državno posestvo Belje, ki tudi glede sladkorja ni v celoti izpolnilo dogovora. Savez je s finančnim ministrom “sklenil v septembru 1923 aranžma za 25 vagonov sladkorja s popustom 1 Din pri kilogramu, začetkom novembra 1928 pa za daljnjih 100 vagonov s popustom po 1.50 Din pri kilogramu. Ostale zemeljske produkte, kakor so jih zahtevale včlanjene zadruge, jim je pošiljalo Sa-vezovo zastopstvo v Vukovaru in sicer: koruzo, fižol, ječmen, suho meso, mast, sir itd. Mnoge zadruge so dobri odjemalci za testenine, katere je Savez na-' bavljul v tvornici »Karolina« v Osijeku.
V	teku leta 1923. je bil oprodano 25.025 kg testenin in 720 kg keksov. Glede dobave kolonijalnega blaga ni Savez ukrenil ničesar takšnega, kar bi dobro rešilo vprašanje teh dobav, ker je riziko prevelik. Bazne manufakturne robe je bilo nabavljene v letu 1923. iz tujine za 6,060.012 59 Din. Savez je pričel leta 1923. z lastno produkcijo perila na ta način, da je pristopil s 50% kapitalom delniški družbi »Mirko A. Marjanovič«. Delo se je pričelo v mesecu maju t. 1. THa pr-vih sedem mesecev poslovanja v Jej panogi je imela tvornica 126.000 Din čistega dobička.
Trgovski stiki z Japonsko. Japonska tvrdka išče trgovskih stikov z našimi tvrdkami. Interesira se posebno za uvoz na Japonsko kovinskih izdelkov, volne, preje, stekla, izdelkov iz marmorja, umetnin in vsakovrstnega papirja itd. Interesentom je njen natančnejši naslov na razpolago v pisarni Trgovske in obrt-1 niške zbornice v Ljubljani.
Avstrijska zunanja trgovina. V mesecu aprilu t. 1. je Avstrija uvozila m 182.2 milj., izvozila pa za 101.5 milj. zlatih kron blaga. V prejšnjem mesecu je znašal uvoz 172.2, izvoz pa 88.2 milj. zlatih kron. Prve štiri mesece leta 1.924 je bil uvoz za 348 milj. zlatih kron višji nego izvoz.
Industrija.
Kriza v poljski tekstilni industriji. —
Poljska vlada je dovolila tekstilnim tovarnam v Lodzu tromesečni kredit 7 milijonov zlatih goldinarjev proti 9% obrestim p. a. Hkratu je dovolila tudi malim poljedelcem kredit 6 milijonov zlatih goldinarjev.
H um a nska industrija. — Romunija, ki ima po zadnjem ljudskem štetju 17,349.098 prebivalcev, uporablja v svoji industriji 481.155 konjskih sil in zaposluje 157.422 delavcev. Na enega prebivalca odpade torej 0.36 konjskih sil in na enega industrijskega delavca 111 prebivalcev.
Davki in takse.
Pobiranje 1% prispevka za nabavljal-rne zadruge. — Generalna direkcija državnega računovodstva je z razpisom z dne 26. maja 1.1., št. 43.107, za pobiranje 1% prispevka za nabavljal ne zadruge državnih nameščencev izdala nastopna navodila: 1. 1% prispevek po čl. 70. zakona o nabavljalnih zadrugah se pobira le od onih računov, ki zadevajo državne dobave materijalnega značaja za račun države; 2. 1% prispevek se ne Pobira od računov za prevoz, prenos, razne usluge in fizično delo, od računov občin za vodo, razsvetljavo, kanalizacijo itd., kakor v vseh primerih, v katerih ne gre za materijalno nabavo državi. — Po tem navodilu se morajo ravnati dTžavna oblastva izza dne 1. junija 15124.
Akc‘!f za, rev»zijo taksnega zakona. —
Pravniško društvo v Zagrebu je priredilo te dni s sodelovanjem gospodarskih krogov zborovanje, na katerem se je ugotovilo občutne hibe sedanjega taksnega zakona tako v legislativnem, kakor v vnaterijelnem oziru in osobito poudarjalo nejasnost in neskladnost posameznih določil z drugimi zakoni. Na< zborovanju soglasno sprejeta resolucija zahteva, da se zakon s sodelovanjem prizadetih krogov čimpreje revidira, da se izvršilni predpis v okviru zakona omili in ukre-i a« rst*. potrebno, da se bo zakon s pra-
vilnikom vred v vseh delih naše države enakomerno izvajal.
Davčni plačilni nalogi. — Iz razglasov, ki nam dohajajo od posameznih davčnih oblastev o razgrnitvi predpisanih izkazov, posnemamo, da je finančna delegacija v zadnjem času odredila, da se bodo predpisni izkazi o dohodnini v bodoče razgrinjali le pri davčnem ob-lastvu in pri davčnem uradu. Razgrnitev teh izkazov pri občini nadomeste posebna obvestila, katera vroči občina vsakemu davkoplačevalcu. Glede drugih davčnih vrst ostane zaenkrat po vsej priliki vse pri starem. Natančna vsebina odredbe nam še ni znana. Ko bo objavljena, se hočemo ž njo izčrpneje pečati.
Dohodnina za leto 1923. Odmero dohodnine za 1. 1923 so dovršila davčna okrajna glavarstva Krško, Novomesto in Konjice v Mariboru. Predpisni izkazi so razgrnjeni na vpogled v priredbenem okraju Krško od 29. junija do 13. julija t. 1., v priredbenem okraju Novomesto od 1. do 15. julija t. 1. in v priredbenem okraju Konjice od 16. do 30. julija t. L Prizivni rok poteče v Krškem dne 28. julija t. 1., v Novem mestu dne 30. julija t. 1. in v Konjicah dne 14. avgusta t. 1. Prizivi, katere je kolekovati z 20 Din, se morejo vložiti pri davčnem oblastvu, ki je davek predpisalo. Vsak davkoplačevalec je upravičen zahtevati, da se mu prijavi podrobna odmerna podlaga. Taka prošnja se kolkuje s 5 Dih. — Davčni zavezanci se o predpisu dohodnine ob-veste še tudi s posebnimi obvestili, katere jim vroči županstvo. Ta obvestila nadomeste odmerne izkaze, ki so bili doslej razgrnjeni pri županstvih.
Odmera hišno-najemninskega davka za 1. 1924 v konjiškem okraju. Predpisni izkazi o tej odmeri so razgrnjeni pri občinskih uradih, pri davčnem uradu in pri davčnem oblastvu od 16. do 30. julija 1924. Prizivni rok poteče dne
14. avgusta 1924.
Davčno okrajno oblastvo v Radovljici. dne 24. junija 1924. — Odmera dohodnine za leto 1923, za cenilni okraj radovljiški je izvršena. Odmerni izkazi so davčnim zavezancem na vpogled pri davčnem okrajnem oblastvu in pri davčnem uradu v Radovl jici od dne 1. do dne
15. julija 1924.
Denarstvo.
Obtok bankovcev. — Po stanju dne
7.	junija t. 1. je imela Avstrija v obtoku za 7390 milijard kron, Nemčija za 954,249.129 triljonov mark, Češkoslovaška za -7882 milijonov kron, Ogrska za 2,449.993 milijonov kron in naša kraljevina za 5512 milijonov dinarjev bankovcev. Obtok je znašal koncem leta 1922., to je približno pred poldrugim letom, v Avstriji 1288 milijonov kron, v Nemčiji 1,260.095 milijard mark, na Češkoslovaškem 10.064 milijonov kron, na Ogrskem 75.887 milijonov kron in v naši kraljevini 5040 milijonov dinarjev.
Obtok čehoslovaških bankovcev. — Bančni urad čehoslovaškega finančnega ministrstva je imel po stanju dne 15. junija t. 1. za 7.708,428.000 Kč bankovcev v obtoku. Izza dne 7. junija t. 1. se je obtok znižal za 173,744.000 čK.
Madžarska devizna naredba. — Te dni se je vršila v madžarskem finančnem ministrstvu konferenca, v kateri se je izdelala nova devizna naredba. Devizna centrala ostane v okviru Narodne banke, da bo omogočeno vodstvo deviznega prometa. Devizni promet v državi kakor tudi z inozemstvom postane popolnoma prost. Uvoz in izvoz deviz je torej dovoljen, prepovedan pa je izvoz madžarskih kron. Pri izvozu efektov so v prosti trgovini z devizami omejitve le v toliko, da je treba vplačati pri izvozu efektov 50% izkupička na devizah centrali. To pa je radi stabilizacije madžarske krone praktično le malega pomena. Načrt, da se devizni promet dovoli le posameznim bankam, je propadel. Dosedanji člani devizne centrale se smejo pečati tudi v bodoče z devizno kupčijo.
Delničarji bivše avstro-ogrske banke se opozarjajo, da izdaja generalni inšpektorat finančnega ministrstva le do 1. julija t. 1. dovoljenja za izvoz delnic na Dunaj, kjer se vnovčujejo po 365.000 avstr, kron za komad.
Carina.
Carinska konferenca na Rakeku. —
Trgovska in obrtniška* zbornica v Ljubljani opozarja vse interesente, da se vrši XIV. redna carinska konferenca na Ra-
keku v pondeljek dne 30. junija t. 1. ob
6.	uri popoldan v zgradbi carinarnice.
Carinska konferenca v Ljubljani. —
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani obvešča vse interesente, da se vrši prihodnja carinska konferenca v ponedeljek dne 30. junija t. 1. ob 6. uri popoldan v posvetovalnici zbornice.
Avstrijski carinski tarif. — Po vesteh z Dunaja so se razpravljale na parlamentarni anketi koncem preteklega tedna agrarne carine. Kakor kaže, bo projekt glede teh carin ostal neizpremenjen. Carina za cement se bo nekoliko znižala, za sirovo-železo pa opustila. Povišati pa se namerava carina za železo v palicah.
Razno.
Praznovanje Vidovega dneva. Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani opozarja svoje člane, da imajo biti po naredbi ministrstva za notranje zadeve na Vidov dan trgovine celi dan zaprte.
Društvo bančnih zavodov v Sloveniji, Ljubljannl razglaša: Bančni zavodi na Vidov dan, dne 28. junija 1924 ne poslujejo.
Ustanovitev konzulatov na Sušaku. Z
razvojem pomorske trgovine na Sušaku, se prav živo čuti potrebo po ustanovitvi konzulatov in konzularnih zastopništev onih držav, s katerimi smo v trgovinskih stikih. Zainteresirane države so hotele rešiti to vprašanje na enostaven način, da so hotele ustanoviti na Sušaku nekake filiale njih konzulatov, ki so na Reki. Ker bi bili s tem oškodovani naši interesi, se je vlada temu uprla in zainteresirane inozemske države bodo morale ustanoviti na Sušaku posebne konzulate, neodvisne od onih na Reki.
Produkcija svilenih kokonov v Vojvodini. — Letošnja produkcija svilenih kokonov v Vojvodini je za 50% večja nego lansko leto. Ceni se na 500.000 kg, dočim je znašala produkcija I. 1923. le 220.000 kg. Južna Srbija je letos pridelala
200.000 kg svilenih kokonov.
O	letini opija v naši državi. — Letošnja letina za opi j v Južni Srbiji je zelo slaba. Po poročilih iz Skoplja se pridelek ne ceni nad 15.000 kg. Ako se tej količini prišteje še ne prodani pridelek lanskega leta, izvoz opija ne bo presegal
20.000 kg. — Nekatera švicarska kemična podjetja se iuteresirajo za opij Južne Srbije in nameravajo ustanoviti v Skop-1 ju laboratorij za sortiranje sirovega opija.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani nas naproša za objavo sledečega ukrepa: Počenši z mesecem julijem t. I. urad plačilnih nalogov, ki znašajo na mesec 30 Din in manj, ne bo več razpošiljal vsak mesec, temveč za tri mesece skupaj, tako, da bodo obsegali prihodnji plačilni nalogi mesece julij, avgust in september itd. Gg. delodajalce, ki bi s tem ne bili zadovoljni, se naproša, da to sporoče uradu po dopisnici, sklicujoč se na opr. št. X - 9448/24, na kar se jim bo dostavljalo plačilne naloge kakor doslej za vsak mesec posebej.
Velesejem v Beogradu se letos še ne vrši, ker se spričo poznega časa ne morejo dovršiti vsa pripravljalna dela. Prvi velesejem se torej otvori v Beogradu šele leta 1925.
Konvertiranje ogrskih državnih dolgov.
—	Reparacijska komisija je pooblastila ogrsko vlado, da sklene dogovor z Ameriko, po katerem se amerikanski krediti po 1685 milijonov dolarjev odplačajo tekom 62 let. Obrestna mera je dogovorjena za prvih deset let na 2, pozneje na 3 'A%.
Gibanje delniških družb v Nemčiji. —
V	mesecu maju t. 1. (v mesecu aprilu k k) je zvišalo 47 (27) delniških družb delniško glavnico za 8.34 (3.56) milijonov zlatih mark. Likvidacijo je prijavilo 48 (33) družb. Na novo se je ustanovilo 87 (99) družb s 13.3 (16.8) milijoni zlatih mark delniške glavnice.
Omejitev uvozne prepovedi v Nemčiji. Izza dne 1. junija t. 1. je v Nemčiji razveljavljena uvozna prepoved za nastopno blago: apno (naravno ali fosforno), divje kostanje, semena za gozdne sadike, izvzemši za borovce, smreke in bukve.
Stroški za preživljanje na Angleškem.
Angleško delavsko ministrstvo je prera-čunilo indeksno številko za preživljanje za mesec april na 73% in za mesec naj
na 71% preko predvojnih cen. Padanje je deloma naravna posledica, ki se pojavlja vsako leto, deloma pa posledica ugodnega državnega gospodarstva in proračuna. Začetkom leta 1919. so bile cene za preživljanje za 120% višje nege predvojne cene, koncem meseca junija 1920. za 150%, koncem 1. 1920. ja 167%, koncem leta 1921 za 99%, koncem leta 1922. za 80% in koncem leta 1923 za 77 odstotkov.
Hamburško pristanišče se v povojni dobi jako lepo razvija, ker je že davno doseglo višino prometa v predvojni dobi. Meseca maja t. 1. je znašal uvoz 1,517.390 ton, izvoz pa 1,549.562 ton blaga, meseca maja leta 1913. pa uvoz le 1,193.526 ton, izvoz pa 1,253.987 ton.
Produkcija premoga. — V nemškem delu gornje Šlezije je znašala produkcija premoga v mesecu maju t. 1. le 119.203 tone, dočim je znašala v prejšnjem mesecu 826.145 ton. — Ogromno razliko je povzročil štrajk rudarjev, ki je izbruhnil tekom meseca maja t. 1.
Hmelj.
VIL poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmelj, nasadov doma in drugod. — Zateč, Č. S. R., 20. junija 1924. Vreme tretjega tedna meseca junija je bilo nestanovitno. Začetkoma smo imeli hladne dneve, obilo padavine in skoraj mrzle noči. Od včeraj je pa vreme prav ugodno in lepo in tudi noči so tople. Zaostanek v rasti je popravljen. Zelo velik del tukajšnjih nasadov kaže prav bujno rast, rastlina je zdrava in je stanje vobče prav zadovoljivo. Hmelj je dosegel skoro visokost drogov, oziroma žic ter nastavlja mnogo pauog. Mali del nasadov je dorasel le do treh četrtin drogov in je za spoznanje slabejši. Aphis muhe in uši se niso pomnožile in je vsaka nevarnost okuženja skoro izključena. Hmeljarji obsipavajo rastline. Vobče se lahko reče, da je hmeljska rastlina glede razvoja v primeri z minulim letom za nekoliko naprej. — Na trgu je le malo prometa, vendar so cene čvrste in se drže v stari visokosti. Za 50 kg se plačuje od 6900 do 7050 čK. — Iz vseli drugih hineljskih okolišev prihajajo tudi le ugodna poročila.
Tržna poročila.
Novosadska borza. Pšenica: bačka 79 do 80 kg, 2 odst., 305—370.50 Din. Ječmen: bački 67—68 kg, 270—275 Din. Oves: bački 275—280 Din. Turščica bačka 230—232.50 Din. Otrobi: bački 190 dinarjev. Sicer cene neizpremenjene. Tendenca čvrsta pri živahnem povpraševanju in minimalni ponudbi.
Mariborsko sejmsko poročilo (20. junija 1924.) — Na svinjski sejem se je pripeljalo 231 svinj in 3 koze, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari, komad 137.50 do 225, 7 do 9 tednov stari, komad 250 do 300, 3 do 4 mesece stari, komad 650 do 700, 5 do 7 mesecev stari, komad 750 do 950, 8 do 10 mesecev stari, komad 1050 do 1200, 1 leto stari, komad 1500 do 1875 Din. —
1	kg žive teže 15 do 17.50, 1 kg mrtve teže 20 do 23.75, koze komad 250 da 300 Din.
Položaj na žitnem trgu. — Inozemsko časopisje priobčuje nastopno poročilo o položaju na našem žitnem trgu: Znižane cene za pšenico in moko jako vplivajo na inozemske trgovske stike, vsled česar so se v zadnjem času izvozile izdatne množine. Cene za izvoz namenjenega blaga so mestoma celo ugodnejše nego za isto blago na jugoslovanskih tržiščih, ker je v zadnjem času nastopila močna ogrska konkurenca. Dovoz pšenice na jugoslovanska tržišča je malenkosten. Spričo ugodne letine, kakršno se letos pričakuje, cene že sedaj padajo in ni upanja, da bi dosegle prejšnjo prvotno višino. Pšenica najboljše kvalitete stane 3 Din. kilogram, slabejše kvalitete so pa še veliko cenejše. Železniški promet preko Bogojeva, kjer se stekata Donava in Drava, je ustavljen. Nakupljeno blago zaradi tega ne more pravočasno dospeti na namembno postajo. Pošiljatve, ki se izvažajo preko Novega Sada in Indjije, zaostajajo. Moka ničlarica stane 5 Din, krušna moka 3.75 do 3.80 Din za kilogram. V zadnjem času se izvaža tudi jako veliko koruze, ki stane v Vojvodini približno 2.30 Din, v Sremu pa 2.50 do 2,52 Din za kilogram. Oves se prodaja po 310 do 320 Din za 100 kg. Letošnja le-
tina bo po vsej priliki jako ugodna. V osmih dneh se bo že pričelo žeti ječmen. Tudi letina za pšenico utegne biti letos izredno ugodna.
Kovinski trg. V prvi polovici junija je bil promet na kovinskem trgu zelo miren, izprememb nobenih. Nejasnost političnega in gospodarskega položaja v Evropi je uplivala zlasti na železno kupčijo. — V severni Ameriki je cena surovega železa padala še kar naprej, produkcija v maju je zaostala za produkcijo v aprilu. V maju so producirali 2.6 milijonov ton, v aprilu pa 3.2. Kakor vse kaže, je začela sijajna konjunktura v Zedinjenih državah polagoma slabeti, ne samo v železni industriji, temveč tudi v drugih industrijskih panogah. Kolikor se da videti v bodočnost, najgloblja točka navzdol vodeče črte še ni dosežena.
—	evropskem trgu so bile v prvih tednih junija cene približno te-le: železo v palicah 7 funtov do 7.10, surova pločevina 7.15, fina pločevina 9. Angleška poročila pravijo, da je kupčija zanič. Domači konsum kupi le malo, samo toliko, kar mora; eksportna trgovina je pa prav popolnoma nezadovoljiva. Cene gredo kar naprej nazaj, zaloge so vedno večje in producenti morajo produkcijo omejiti. Produkcijski stroški so približno isti kakor so bili v začetku letošnjega leta; cena koksa je sicer nekaj padla, a plače itd. nikakor ne marajo iti nazaj. Producenti pravijo, da pri sedanjih cenah ne pridejo na svoj račun. — Francoskemu trgu nagaja neprestano valovanje devize, redna kupčija se ne more razviti. Povsod lahko opazuješ negotovost, ki teži na vsem gospodarskem življenju Francije. Štrajk v Poruhrju pa z ozirom na zalaganje s koksom ni škodoval, ker je bilo še do-
mačih zalog dosti. V aprilu so producirali 651.000 ton surovega železa in
567.000	ton jekla. Maja je delalo 136 plavžev. — Belgijci so se v začetku junija zelo pohvalili in so rekli, da je nemška konkurenca menda odnehala. Takoj nato je pa nastopila tudi na njih kovinskem trgu ista negotovost kakor na francoskem. Doma so le malo kupovali, eksportna kupčija se pa tudi ni mogla prav razviti, nemška konkurenca se je spet pojavila. Cene sredi junija: železo v palicah 625 do 635 belgijskih frankov, tračnice 700, surova pločevina 775, srednja 820 do 825, Siemens-Martinovo jeklo 650, surovo železo 390. — Luksemburška produkcija je bila v aprilu boljša kakor v marcu, znašala je 186.000 ton surovega, železa in 157.000 ton jekla, marca pa 165.000 in 151.000. Štrajk v Poruhrju je povečal povpraševanje inozemstva po luksemburškem železu in cene so se utrdile. Vendar pa strokovni listi niso zadovoljni in pravijo, da cene nikakor ne odgovarjajo nabavnim stroškom. Finančni položaj Nemčije luksemburški železni industriji ne ugaja, devize pa tudi preveč kolebajo. — Nemški železni in jekleni trg se ne more tako razviti, kakor bi se rad. Zmeraj ista pesem: inflacija papirnatega denarja, inflacija kreditov, pomanjkanje denarnih sredstev. Same posledice povojnih razmer. Politični položaj pa tudi ni prav jasen in ni čudno, da vse to ua podjetnost trgovcev zelo vpliva. Strokovni krogi pa pravijo, da bo takoj vse dobro, samo da bo odpravljeno pomanjkanje denarja. Cene so zelo kolebale in so bile približno te-le: železo v palicah 125—170 zlatih mark, surova pločevina 170, fina 200, valjana žica 140. Pravijo, da pri teh cenah ni mogoče napraviti nobenega do-
bička in da niti nabavni stroški niso kriti. — Češki železni in jekleni trg je bil miren, brez posebnih izprememb. Domači trg je dober, na eksportnem je še zmeraj dosti povpraševanja. Cene Bo ugodne; bojijo se pa francoske in belgijske konkurence, ki bi pognala cene navzdol. Kakor. v vseh evropskih državah, tudi v Češkoslovaški razmere na denarnem trgu niso posebno sijajne. Negotovost na francoskem trgu, pravijo, se bo poznala tudi na Češkoslovaškem.
Mariborska državna bonsa dela. Maribor, 21. junija. Od 15. do 21. junija je bilo pri tej borzi 117 pripravljenih prostih mest, 141 oseb je iskalo dela, v 74. slučajih se je izvršilo posredovanje in 6 oseb je odpotovalo; od 1. januarja do 21. junija je bilo 3934 pripravljenih prostih mest, dela je pa iskalo 5285 oseb, posredovanje se je izvršilo v 1978 slučajih in 1117 oseb je odpotovalo. Tudi v tem tednu je bilo več dela na razpolago, kakor je bilo delojemalcev. — Delo je iskalo 39 hlapcev in dekel, 4 gospodinje, 10 viničarjev, 1 drvar, 2 lovca, 3 ekonomi, 2 šafarja, 8 rudarjev, 2 vrtnarja, 1 kamnosek, 9 podk. kovačev, 1 železoli-var, 3 železostrugarji, 3 kleparji, 1 zlatar, 20 stavbnih in strojnih ključavničarjev, 7 mehanikov, 1 urar, 12 mizarjev, 4 kolarji, 1 sodar, 1 žagar, 1 sedlar, 3 usnjarji, 21 krojačev in šivilij, 7 peric in ribaric, 1 štoparica- vrhnih delov čevelj, 8 čevljarjev, 10 mlinarjev, 8 pekov,
3	mesarji, 2 pivovarilca, 3 zidarji, 2 steklarja, 4 tesarji, 7 strojnikov, 16 slug,
2	knjigovodji, 11 trg. sotrudnikov, so-trudnic, 8 kontoristk, 107 pomožnih tovarniških delavcev in delavk, 2 šoferja, 20 pisarniških moči, 7 hotelskih sobaric, 18 natakaric, 102 gospodinj, kuharic,
služkinj, sobaric itd., 21 vzgojiteljic. — Delo je bilo na razpolago: 5 pomožnim delavkam v opekarno, 8 ženskam za vezanje trte, 6 poljedelskim delavkam, 103 hlapcem in deklam, 11 viničarjem, 15 drvarjem, 1 opekarskemu mojstru, 1 kovaču za kose, 1 ključavničarju za železno in kovinarsko pohištvo, 1 kovo-tlačitelju, izdelovalcem godal, 1 sodarju,
4	žagarjem (gateristom), 1 tkalcu za sukno, 1 tapetniku, 4 čevljarjem, 1 slaščičarju, 3 natakarjem in natakaricam, 1 lakirarju za železno pohištvo, 1 pleskarju, 1 hišniku, 2 prodajalkama, 1 knjigovodkinji, 3 prvovrstnim kuharicam v hotel, 4 šiviljam za perilo, 2 vzgojiteljicama, 99 gospodinjam, kuharicam, služkinjam, sobaricam, varuškam itd.
svetovne znamke U
C
nudi po najnižji dnevni ceni promptno tvcrmca „Split“ del. dr. za cement Portland iz skladišča v Ljubljeni, flieksandroua cesta štev. 12.
•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■abbi
Glavno zastopstvo za celo Slovenijo
nove tovarne testenin „SAVINJAW v Celju
Je prevzel ROBERT WALLAK|D
Ljubljana =====
'V ffHBHHnHBBBaSEESaaS'1-,
S
s
ti t
e m
u
m	m	g
$	špecet ijske	»
Mi smo znižali ceno našim
la ieiimn na Pii U5' ia 1 kB.
Na veliko odgovarjajoči popust.
Nabavno središče za poljedelske stroje:
Krunoslav Stj. Jakovlič k. d.
Glavno zastopstvo:
International Harvester Company of America, Chicago.
Zagreb, Martičeva ulica 14, vogal Radišine ulice. Brzojavi: Poliostroj.
Naročajte »TRGOVSKI UST“!
«
\
Veletrgovina
kolonijalne
robe
hran Jelačin
, Ljubljana ,
Med
LihS na prodaj
1300 kg (1100 kg ajdovega in 200 kg akacijevega)
Štefan BAKAN
Nedelica, p. Turnišče
(Prekmurje)
s
S
B
Zalo, a sveže pražene
»
„  *  «
£	kave, dletih dišav S
S	in rud-tinske vode I
m	a
Hj Točna in solidna postrežba % u Zahtevajte cenik!	§
S	m
ri
feBBBBBBBBBBBBSHBBS^ae*:
NA VELIKO! Priporočamo : galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, Hedlarje, rLočice, podloge (belgier), potreb-ičine za krojače in Šivilje, gumbe, sukane«, vezenino, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri
l JOSIP PETELINC *
” Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. J 3BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBS
r
■
■
BI
S
m
I
NaJceneJSe nove In rabljene PISALNE STROJE	5
v Specljalnl mehanlCnl delavnici asa popravo pisalnih, ruCunsklh, razmnotevalnlh	■
ln Kopirnih strojev Ludovik Baraga, Ljubljana
Šclenburgova ul. 6.1. n a d str. PisamlSlra oprema vedno v zalogi. Barvni trakovi, karbon-Indlgo papir ter vse druge polrcbsflne.
Malinovec
pristen, naraven
1	kg 20 dinarjev
nudi
lekarna dr. G. Piccoli v Ljubljani
A. VlOEt
Maribor, Glavni trg 5
trgovino s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in ulito posodo, porcelanasto, kameni' nasto in stekleno robo.
Na debelo 1	Na	drobno	I
okraski, mrtvaški čevlji, žepni robci, razni trakovi, vezenina, čipke, nogavice, otroške čepice, sukanec, moderc, vilice in verige, vezalke, pavola kvačkanec D. M. C., prejca za vezenje, elastika, podpetniki »Eterna« in razni gumbi vedno v veliki izberi pri tvrdki Osvald Dobeic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.
»♦*
gBMBBBBBBBBBBBBBBBBBB^
j ŽLICE, VILICE, f
■ kuhinjske in žepne nože, jedil- ■ ; B no orodje, pipce, škarje, žepna ■
S	ogledala, ustnike za cigarete, g. !
■ pipe - mornarice, merila (po- ■
B šeti), »Ilirija«, »Jadran« čistilo, • j
leščilo, mast in apretura za 5 j
■ usnje, olje za šivalne stroje, ■
B črnilo in gumi - arabikum na S j
debelo pri tvrdki
Osvald Dobeic, Ljubljana,
Sv. Jakoba trg št. 9.
Sbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbt
TEODOR KORN
LJUBLJANA
POLJANSKO CESTA ŠT. 3.
Krovec, stavbeni, galanterijski in okrasni klepar, instalacije vodovodov.
Naprava stelovodov. — Kopališki in klosetne naprave.
Izdelovanje posod Iz pločevine za flrnež, barvo, lak in med vsake velikost'., kokor tudi posod (škatle) za konserve.
&
B
UUBUBNR
SIMON GREGORČIČEVA ULICA 13 Telefon štev. 552
se prlporoEa
za naročila vseh u njeno stroko spadajočih del.
Lastna knjigoveznica. Izvršitev točna in solidna!
Ljubljanska kreditna banka
Delniška glavnica: Din 50,000.000 -
Rezervni zakladi
= Brežice
E
ca. Din 10,000.000'— | Črnomelj
| Centrala: LJUBLJANA, Dunajska cesta | Brzojavni naslov: s
PODRUŽNICE:	|	BANKA LJUBLJANA	|
Metkovič	Sarajevo	j	Tele>0n	št.	261, 413,	=§
Novi Sad	Split	=	5*-»	S
Ptuj	Trst	1	5°2'	1Tt 504	S
SPADAJOČE POSLE
Gorica Kranj Maribor
v bančno
SE PRIPOROČA ZA VSE V BANČNO STROKO	__
■’iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii;iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii]!!!i!!!:i!i;i;;iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»ii»iii>»^
1 Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS.
Tisk tiskarne »Merkur«, troovsko-indushriiske d. d