38                                  Časnikarstvo poljsko (varšavsko).
Časnikarstvo poljsko (varšavsko",
(Piše Tytus Sopodzko.)
H$zmed dveh glavnih močij poljske
T družbe pod rusko vlado je časnikarstvo, katero je sicer pod ostro cenzuro moskovsko^ ima pa vendar znaten vpliv na Poljake. Časnikarstvo jih druži z drugimi omikanimi narodi. Ognjišče časnikarstva poljskega pod vlado rusko je Varšava, v katero se steka gibanje cele te poljske pokrajine.
V sredi časnikov izhajajočih v tem mestu je najslavnejši: »Gazeta War-szawska«, ustanovljena za zadnjega kralja Stanislava Puniatovskega v drugi polovici 18. veka. V začetku je poročala o vseh dvorskih plesih in sprejemih, potem je razširila svoj delokrog in je bila j ako skrbno urejevana. V zadnjih časih se je ta časopis podal v nepotrebno polemiko in potem izgubil mnogo naročnikov; vendar upamo, da se zaradi sedanje sestave uredništva dvigne iz začasnega propada.
Drugi starina časnikarski je: »Kurver Warszawski«, urejevan z veliko skrbjo, po vzoru pariškega »Figaro« ; ima največje število naročnikov. Tekmuje ž njim »K uryer Codzienny (vsakdanji dnevnik) izdajan v bogati in zaslužni tvrdki »Gebethner in Wolff«. V uredništvu tega časnika je mnogo nadarjenih pisateljev in njegovi smeri se ne more nič očitati.
Tretji Kuryer je: »Kuryer P o-ranny« (jutranji), namenjen samo dnevnim novicam — nouvelles du jour. V veliko zaslugo mu moremo šteti to, da skrbi krepko za informacije; ako mu pride časi po krivdi poročevalcev kaka časnikarska raca, nemudoma jo popravi, spoznavši svojo zmoto.
Poleg Kuryer-ov izhaja v Varšavi nekoliko političnih časnikov, med katerimi je najbolje razširjen *Wiek«, urejevan od g. Kazimira Zalewskega. Naročniki njegovi so največ iz plemstva, stanujo-čega v provinciji, kateremu je zaradi svojega srednjega stališča med konser-vatizmom in napredkom, in ker zagovarja
vedno zdrave in hvalevredne ideje, močno priljubljen.
Ultrakonservativni časnik je »Slowo«, kateri si pridobiva svojo veljavo najbolj s povestmi znanega pisatelja Henrika Sienkiewicza, nahajajočimi se v njegovih »listkih«.
Slednjič: »Gazeta Polska«-, ki se peča z vsemi vprašanji društvenimi, in gospodarskimi, jednako »GazetaHand-lowa«, »Sadowa«, *Lekarska« izražajoč že v svojem naslovu svoj namen.
Od dveh let sem je začel izhajati v Varšavi mali časnik z naslovom »Ziarno« (zerno), odlikujoč se pred vsem po nizki ceni, zbirajoč novice iz drugih časnikov, urejevan od najmlajših, najmanj izrabljenih slovstvenih močij.
Versko glasilo je: »Przeglad Ka-tolički« (pregled katoliški), katerega vsebino polnijo razne razprave dogma-tične, etične, filozofične, apologetične, ob jednem vse to, kar se tiče sedanjega stanja katoliške cerkve. Ta list stoji pod vplivom nekoliko najodločnejih Varšavskih duhovnikov; bori se tudi vedno zoper razne blodne teorije, razširjene po -»Przegl^d-u Tygodniowy«-m (pregled tedenski) in »Prawde« (pravda) — listih skrajno pozitivnih. Urednik prvemu je gosp. Adam Wislicki, naroda semiškega, — drugemu pa g. Aleksander Swietochowski, človek obdarovan z nenavadnimi zmožnostimi, katerih pa ne zna rabiti za dobro. Oba ta glasila se trudita j edino za to, da bi v svojih či-tateljih zasadila ateizem, zato grdita vse, kar je vzvišenega in svetega; vzeti jim hočeta vero in jih pahniti v brezdno materijalizma in brezverstva. Zal — priznati se mora, bila sta dolgo priljubljena mladeži, pa hvala Bogu, kmalu je to mišljenje minulo, kakor vsaka moda, ne zapustivša pogubnih sledov v družbi poljski. Saj ljubijo Poljaki že od vekov vero sv. cerkve in se ne dado zapeljati v prevratne ideje, ako so tudi zavite v lepo odejo.                                   (Dalje.)
-&3»<DS>-<et~
„DOM IN SVET!' 1891, štev. 2.
83
reke, gore in drevesa, sedmero ršijev1), ki znajo (in izvršujejo) zakone, veda ž njihovimi angi2) sure3) in asure4).
J) Rši = modrijan, pesnik svetih pesmij, ti so: Gotama, Baradoadža, Višvamitra, Džamadagni, Vasištha, Kašjapa in Atri.
2)   Angov je šestero: šikša = izgovarjanje, čhandas = mera v pesmih, vjakarana == slovnica, nirukta = etimologija, kalpa= obredi in džjotiša = zvezdoznanstvo.
3)  Dobri —
4)  Zli duhovi.
Ǥte                                                            (Dalje i
s- &JM vrsto slabih listov je treba pri-^šteti še »Glos«, ki ometuje z ne-* sramnim in ničevnim obrekovanjem vse, kar je cerkvenega, zato je pa tudi na dokaj slabem glasu pri čitajočem občinstvu.
Dalje navajamo časnike s temi-le naslovi: »Atheneum«-, »Biblioteka Warszawska* in »Niwa«, od katerih sta prva dva mesečnika, tretji pa polmesečnik. Ti časniki so važni, objavljajo slovstvene, zgodovinske, gospodarske in prirodoznanske spise. Sem spadajo tudi »Wsz echš wi a t« (Ves svet) in »Pamietnik Fizyograficzny« (Spomenik fizijografični), ki se pečata iz-ključljivo z nauki prirodnimi, »Prze-glad Pedagogiczn y«, ki razpravlja razna vprašanja o vzgoji; časopisi, izdajam od strokovnjakov v raznih zavodih, kakor na pr. »Me dy cy na«, »Bib lio t eka L ekar ska«, »Przy-roda in P r z e m y s 1« (Priroda in industrija), *Inžynierya in Budow-nictwo* (Inženirstvo in stavbarstvo«), »Przeglad Techniczny« (Pregled tehnični),     >Bartnik   Po s te po wy«
17.    Stvaril je picače — demonična bitja —, urage — kače —, gandharve — nebeške pevce —, jakšase — tate zakladov na severni strani sveta —, rakšase — zle duhove, ljudi, domače živali, ptiče, divje živali in druge stvari, četvero vrst živečih bitij, megle, mavrico, strelo, ostale nebeške prikazni in razne žrtve.
18.   Ko je bog Višnu v podobi merjasca stvaril ta svet z živečimi in ne-živečimi stvarmi, šel je v tak kraj, kjer je skrit pred našim svetom.       (Konec.)
(Čebelar napredni), »Ogrodnik«v (Vrtnar), »Ga zet a Rolnicza« (Časnik kmetijski),   »K o r e s p ond e nt«  itd.
Med časopise ložje vsebine štejemo »T y g o d n i k Powszechny« (Tednik občni), ki prinaša mnogo raznovrstne tvarine na izbiro; »Zycie« (Življenje), katero je začel nedavno izdajati Teodor Paprocki, in katero ima v svojih predalih najbolje in najnovejše stvore pesniške in leposlovne izšle iz peresa Poljakov ali preložene iz drugih slovstev. Omeniti je tudi treba »Tygodnik Romansow i Powiešči« (Tednik romanov in po-vestij), ki se bavi skoro izključno s prestavami iz inozemskih pisateljev.
P dijaki imamo tudi mnogo ilustrovanih listov: »T y g o d n i k Ilustrowany« (Tednik ilustrovan), »Biesiada Lite-racka« (Beseda slovstvena) in »We-drowiec« (Popotni sokol) so časopisi, olepšani s slikami. Najskrbneje urejevan list med temi je »Ty god ni k«, last tvrdke Gebethnera in Wolffa, urejuje ga nadarjeni pisatelj Maryan Gawale-wicz. »Bie siada Lit er acka« ima pred   vsemi   to   prednost,   da  jo   more
6*
v
Časnikarstvo poljsko (varšavsko).
(Piše Tytus Sopodzleo.)
konec.)
84                                                Doma in po svetu.
vsaka mati brez skrbi dati svoji deci, ker vsi njeni spisi se odlikujejo po resnobni nravnosti, h krati se ozira v resnično življenje in njegove dolžnosti. »W e-d r o w i e c«. naposled, kateri je imel nekdaj pod uredništvom s. p. Sulimier-skega določno stališče in je donašal zanimive spise, izgubil je po smrti tega delavnega urednika mnogo vrednosti ter sprejema sedaj vse, kar se mu ponuja in krene zato večkrat s prave poti.
Vrhu tega izhajata v Varšavi dva lista za ženske: »Bluszcz« (Bršljan) in »Ty-godnik Mod«, katerih ilustrovani del so mode in uzorci ženskih del, slovstveni del pa povesti, kritike, razprave o stališču žensk v rodbini in družbi, ob jed-nem kronika delovanja žensk na celem svetu. Urednik »Tygodnika Mod« mnogozaslužni p. Jan Kanty Gregor o wi cz1) izdaja tudi »Przyjaciela D z i e c i«, list namenjen deci in mladeži, urejevan umno in skrbno. V ravno tem
1) Žal, da je Gregorowicz med tem umrl in sicer dne  16. septembra p. 1. v Varšavi.
uredništvu izhajajo »Wieczory Rod-zinne«, v založbi s. p. Marije Zaleske, ki je spisala mnogo poučnih knjig za deco in mladež.
Popolno različno stališče od drugih listov ima »Rola« (Njiva), glasilo anti-semitsko, katero izdaja p. Jelenski. Njegov smoter je soznaniti poljsko družbo o vseh sredstvih in pomočkih, katere rabijo judje, kadar imajo opraviti s kri-stijani.
Omenjamo dva lista, namenjena za ljudstvo in za mladino: »GazetaSwia-teczna« in »Zorza«. Urednik poslednjega lista je p. Proszyhski, skrivajoč se pod izmišljenim imenom Promyka, kateri si je pridobil v ljudskem slovstvu že velike zasluge.
Znamenit je list »Echo muzyczne, Teatralne iArtysticzne«, kateri razpravlja o lepoti in umetelnosti ter prav dobro ustreza svoji nalogi.
Judje imajo tudi svoje glasilo, izhajajoče v jeziku poljskem z naslovom »I z r a-elita«, protestantje pa tudi svoj časnik, »Zwiastun E wan ge li cky«.
Doma in po svetu.
Pregled prosvetnega gibanja narodov.
Jugoslovanska akademija.
slovesna seja jugoslovanske jF# akademije znanostij in umet-nostij. Na mestu predsednika dr. Muhiča je govoril slavnostno besedo dr. Fr. Rački, poudarjajoč najprej vrli napredek akademije, katera bode čez eno leto praznovala že petindvajsetletnico svojega delovanja, razlagajoč, kako je bila Hrvaška vedno nesrečno razdeljena po prosveti, a jedina po jeziku. Ko je izumrla s Štefanom II. narodna dinastija, razvijala seje le dalmatinska Hrvaška v zvezi z Italijo, posavska Hrvaška pa je zaostajala; v novejših   časih   pa   je   stopila   posavska
Hrvaška na čelo narodnemu napredku. Naposled je govornik naznanil, da se je dr. Muhič odpovedal predsedništvu. Rački sam zaradi neprijaznosti vlade ni sprejel predsedništva, zato je bil izvoljen za predsednika akademije ravnatelj Torb ar. Tudi tajnik dr. Mat-kovic se je odpovedal svoji časti; njegovo mesto je ostalo prazno. Pravi člen dr. Vrbanič je čital svojo zanimivo razpravo : »Demografijski izvidi u Iirvat-skoj«. Učeni akademik je omenil po redu vse popise od Marije Terezije, raztolmačil važnost statistike in pokazal, kako pridno so obdelovali Hrvati to vedo.
Spisi jugoslovanske akademije se objavljajo  v  »Radu«.   Tu  so   napisali   v