PR OSREDNJA KNJIŽNICA 60100200 P.P. 126 66001 KOPER ■ Ifl ASK\ DNEVNIK Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 143 (9451) TRST. četrtek, 23. junija 1977 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1045, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je Uskal v taskanu «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi PO SREČANJU MED ZflCCflGNINIJEM IN CRflXIJEM PREMOŠČENI ZADNJI POMISLEKI Jutri se prične «vrh» šestih strank Informativno srečanje s sindikalisti Srečanje na vrhu se bo nadaljevalo verjetno tudi v soboto ob prisotnosti samih političnih tajnikov - Socialisti ponavljajo zahtevo po oblikovanju nove vlade i&IM, 22. — V petek popoldne ^ torej začne «vrh» šestih strank javnega loka, ki so se zadnje ®j mesece pogajale o izdelavi JUpnega programa. Prvotne pokleke socialistov > so premostili 'srečanjem med Croxijem in Zac-OTunijem Sam Craxi je nato šepnil z vsebino «proceduralnega 'KOVora* tajnika PRI Biasinija I verjetno tudi druge voditelje. , Kaj se je pravzaprav zgodilo? ^ialistj so protestirali, češ da bo 'Mu zbral preveč ljudi. «Naspro-fem sestanku, kj se ga udeležuje feveč ljudi, ker je v dvorani pre-,eč dima,* je ironično dejal Craxi, ^sleč • tako. da bi sestanek ne dovoli konstruktiven. Protesti-M je tudi. ker demokristjani do-,.i še niso pripravili besedila »za-l,8nika» sporazuma, v katerem bi J°faia piti navedena stična stali-in nesoglasja. Na srečanju z Zaccagninijem pa * Craxi dosegel, da bo «vrh* po-^ai v dveh fazah. V petek poldne se bodo sestp.ie »delegaciji* vseh strank (približno 50 lju-1. v soboto zjutraj pa se bo se-'šnek nadaljeval eb prisotnosti ®9iih političnih tajnikov. Na ta siin bo socialistom omogočeno, * bodo po branju «zapisnika sno-štuma» sprožili preti ostalimi taj-pi'tudi vprašanje političnih no-‘tdic, kar pomeni vprašanje no- 8 vlade oziroma jamstev, ki jih vztrajno zahtevg .Zadržanje PSI dokazuje, da sofisti niso povsem zadovoljni' z Rženimi rezultati, čeprav jih podcenjujejo. Dokument, o ka Feni bo 'razpravljal »vrh* v pe f' je že pripravljen in ga je Gal fri že prečital ricnickrščanski de ^hciji. V dokumentu bo za sofiste tudi grenak zalogaj, ki ga Odstavlja sklep, da se bo zsrra ’*a »jeklarna velikanka* v kra II Gioia- Tauro pri Reggio Cala *ii, za kar se je PSI še posebej ?v%mal tudi zaradi osebnega pri 'sta poslanca Mancinija. Po seji ?jtiištva je poslanec Landolfi (P 1 izjavil časnikarjem, da bodo tem vprašanju razpravljali tudi k «pet,kuvem vrhu*, kajti «vlada ?. Politične stranke morajo potr- 9 to pobudo*. političnih posledicah pa piše 'l;ricii Manca v listu «Avanti». Po l,sgovem socialisti ne smejo. podeljevati dejstva da je bil s prostaškim sporazumom storjen ko-,» naprej; kajti stranke imajo ^aj «trdnejšo osnovo* za svojo ■javnost, ni pa še skupnega tena. Kot ie povedal časnikarjem •Mik PSI Craxi «bo vsaka stran- * natočila v' steklenico svoje vi-S Skratka, nadaljevala se bo putika, da bo vsak tolmačil po i°je uspeli «vrha*. Manca P» v zelniku ponavlia socialistično zah-!v°. nai se oblikuje vsai nova ‘šdna večina, ne pa izvede pote-5vŠčina, ki si jo je izmislila KD, ® predlaga, nai bi parlament gla v^al o «resoluciji* z zapisnikom bikovega vrha*. A’av nova vlada, za katero bi psovala nova vladna večina, na-™a iz tega sporazuma, bi bila ?fvo jamstvo*, ki ga zahteva PSI, jSebno še, ker so se napredne 'Nnke morale odpovedati prvotni (diisli enotne vlade z udeležbo demokratičnih, sil. »Vsak se . odpovedal nekaterim svojim Jntevam,* zaključuje Manca, «za-,ie sedaj na vrsti tudi KD. V Mjprotnem primeru pa bomo razbijali o krizi, čeprav je ne bo ? sprožili socialisti » ..^težnja zaleže pač. kar lahko i!le*e v tem trenutku in tudi .^hca se tega zaveda, sai takoj LTh) polemizira s .komunisti, ka i^hi očita, da so se »zadovoljili •halim*. J okviru priprav na petkov «vrh» se srečali predstavniki šestih fšr.k ustavnega loka (Galloni, Elitami, Šignorile Aitissimo in Vi) in voditelji sindikalne fede-ib.ie C.GIL - CISL - UIL. Lama. S vari o in Benvenuto. Kot je pou-|hl dan tajništva CG1T. Dido je srečanje zgolj »informaliv-A značaja*, kajti predstavniku Jšnk so samo orisali nekatere P'Kc sporazuma, predvsem tiste, Neposredno zanimajo sindikalno ^9;ie, Postanek .ie trajal več ur, na lVj pa so se razšli brez skupil ocene, tudi zato, ker io bodo likalni voditelji posredovali talkam po srečanju s predstav o Posameznih delavskih strok in bUčiivi točk programskega spo-butna, Na koncu teh posvetovanj ■ tajništvo CGIL - CISI. - UTL selilo predstavnike strank, tik srečanjem na vrhu. o oceni riikatov. /Naša ocena bo vsekakor samotna,* je poudaril član tajništva Rimi Ido Scheda. 0 srečanju s sindikalisti je spre- govoril (ob splošni zadržanosti drugih predstavnikov) socialist Signo-rile, ki je dejal, da so na sestanku prišla do izraza razna protislovja, kar dokazuje pravilnost zahteve, da se o nekaterih točkah, ki zadevajo gospodarstvo, šolstvo, zaposlovanje in javni red. nadaljuje in poglobi razprava Manjše stranke se na «vrh» pripravljajo z zaskrbljenostjo. Republikanci pravijo, da niso povsem zadovoljni z gospodarskimi točkami, medtem ko so socialdemokrati še zadnjič naslovili socialistom poziv, naj bi manjše laične stranke zavzele na »vrhu* skupno stališče in tako jx>gojevali KD, obenem na »spustili komuniste bliže k vladi*, ne da bi pri tem tvegali kake pustolovščine*. CANDIDA CURZI Macario, Lama in Benvenuto na srečanju s predstavniki strank ustavnega loka (Telefoto ANSA) V ITALIJI SE STOPNJUJE STRATEGIJA NAPETOSTI Skupina teroristov je v Pistoii streljala na sindikalista CISL Giancarla Niccolaia, ki je ludi občinski svetovalec KD, so ranili v ' noge - Delavdi tovarne «Breda» so priredili v mestu solidarnostno manifestacijo ■ Odgovornost za napad si lasti skupina o mnenju devetih držav, ki so pripravile ta predlog, omogočil poglabljanje medsebojnih odnosov med državami podpisnicami in s tem obogatitev sodelovanja in izboljšanje varnosti v Evropi. Tega pa. kot poudarjajo, m mogoče doseči brez popuščanja napetosti tudi v prihodnje. Devet nevtralnih in neuvrščenih evropskih držav predlaga, da bi se v Beogradu dogovorili tudi za druge sestanke. podobne temu beograjskemu, pri čemer ne gre izključiti možnosti za novo konferenco o evropski varnosti in sodelovanju. Zato se zavzemajo, da bi se beograjsko srečanje končalo s sprejetjem dokumenta, ki bo vseboval sklepe o nadaljnjih prizadevanjih pri izvajanju sklepne listine helsinške konference v korist poglabljanja odnosodov med državami udeleženkami in za izboljšanje in razvoj njihovega sodelovanja. Predlog, ki so ga pripravile države, ki niso vključene v bloke, povzema tudi koristna mnenja iz dosedanje razprave na pripravljalnem sestanku in je sad. njihovih medsebojnih posvetovanj, ki so se že prej v Helsinkih in Ženevi in tudi zdaj v Beogradu izkazala kot zelo koristna metoda dela in prispevek k prizadevanjem, da se v okvirih konferenc« o varnosti in sodelovanju v Evropi ne bi dogovarjala zgolj dva bloka, temveč enakopravno vseh 35 držav u-deleželnk, kajti — kot pravijo avtorji tega predloga devetih evropskih neuvrščenih in nevtralnih držav — tudi majhne in srednje neblokovske države so življenjsko zainteresirane za mir in varnost v Evropi in svetu. VLADO BARABA« RIM, 22. — Po prvih podatkih osrednjega statističnega zavoda o gibanju življenjskih stroškov v maju in v prvih treh tednih tega meseca napovedujejo, da se bo draginj-ska doklada s 1. avgustom baje povišala za 4 do 5 točk.,Maja se je. draginjska doklada *poVišala za 6 točk, februarja pa kar ža 9 točk. Ugotavljajo, da se je inflacija nekoliko ustavila in da .je sedaj pričakovati, da se bodo cene vsaj de jeseni precej' ustalile. Podvojene pokojnine INAIL RIM, 22. — Upravni svet zavoda INAIL je sklenil podvojiti pokojnine delavcev, ki so se ponesrečili na delu. Povišanje bo stopilo v veljavo 1. julija in se nanaša tudi na pokojnine, ki jih dobivajo svojci pokojnih prizadetih delavcev. Za u-pokojence industrijske stroke se bodo pokojnine povišale za 81 odst., za upokojence ■ v kmetijstvu pa za 119 od sto. Povišanje je bilo izračunano na osnovi obstoječega zakona, ki določa, da je treba te pokojnine prilagoditi povišanju plač v zadnjih treh letih. POROČILO VODSTVA USTANOVE ZA TRŽAŠKO INDUSTRIJSKO CONO ZANIMIVE OCENE IN PREDLOGI EZIT V ZVEZI S PROSTO CONO NA KRASU Nujno potrebna preosnova delovanja ustanove ■ Lokacija cone na Krasu brez alternativ • Zakaj je namestitev pri Orehu nemogoča Vodstvo EZIT — Ustanova za tržaško industrijsko cono — je posvetilo zadnji dve seji, 13. in 21. junija, proučitvi celotne problematike v zvezi z nameravano prosto cono na Krasu. , Najprej so pregledali prve tehnične podatke, ki so jih zbrali s študijo, ki jo je dežela poverila Ezi-tu. in opravili prve ocene italijanskega področja, ki je bilo predvidena zo prosto cono. Na osnovi teh 'po datkov, tudj ob upoštevanju obstoječih urbanistik, so ugotovili, da je mogoče formulirati vrsto specifičnih hipotez lokalizacije proste cone, ki jih bo treba preveriti s h drogeološ-kega aspekta in z aspekta zaščite pred onesnaženjem. Ezit je mnenja, da bo za tako poglobitev potrebno sodelovanje specialistov. Vsekakor — tako pravi tiskovno poročilo Ezit — pomeni dosedanje opravljeno delo važno etapo, ki o-mogoča začetek delovanja mešane italijansko-jugoslovanske komisije, kateri pri tiče naloga, da odloča o dokončni lokalizaciji cone v okviru območja, ki so ga nakazali osimski sporazumi. Posebna pozornost je bila dalje posvečena pravni normativi, kj je doslej urejala delovanje Ezita glede na nove naloge, ki jih tej ustanovi nalaga jo osimski sporazumi. Poudar jeno je bilo, da si mora ustanova priboriti operativno sposobnost, ki naj na osnovi ustrezno Odmerjene avtonomije zagotovi učinkovito in hitro administrativno in tehnično akcijo, kakršna je nujno potrebna za upravljanje proste cone v sodelovanju z jugoslovanskimi oblastmi. Mešana prosta cona. s predvidljivo navzočnostjo številnih tujih gospodarskih subjektov — je rečeno v tiskovnem poročilu Ezita — terja namreč, da je italijanska upravna ustanova agilna operativna agencija, ki razpolaga z zadostno avtonomijo glede priprav in uresničitve programov za čim boljši nastanek in raz voj proste cone. Do izraza je prišla tudi nujnost — poudarja dalje vodstvo Ustanove za tržaško industrijsko cono — novega uravnovešen ja predstavništev raznih gospodarskih, družbenih in krajevnih kategorij v vodstvenih organih ustanove. Demokratična participacija, ki je že danes zagotovljena, vendar pa jo je treba še bolj razširiti, je namreč 'najboljše jamstvo — po mnenju vodstva Ezita — in najbolj učinkovit protiutež povečanim pristojnostim ustanove, ki se bo morala konkretno soočati in sodelovati z ustrezno jugoslovansko u • stanovo. Te' potrebe je vodstvo Ezita upoštevalo pri formuliranju osnutka novega statuta ustanove, ki ga bo de želna uprava posredovala rimski vladi. kateri pritiče naloga, da izda pooblaščene zakonske čkrepe, ki jih predvidevajo osimski sporazumi. Tiskovno poročilo navaja tudi, da je predsednik Antonini.na seji vodstva med drugim poudaril, da bo morala prosta cona nujno zrasti na Krasu, ker v tržaški pokrajini ni atteriiativnih rešitev. Predlog, da bi cono namestili pri Orehu, se nam reč bije z dvema bistvenima elementoma. V prvi vrsti, je poudaril An-tonini, je treba rezervirati razpolož ljive terene v komprenzoriju Ezita (okrog 120 ha), za bodoče namestitve industrijskih podjetij, ki proizvajajo prvenstveno za Italijo in za države EGS in bi torej ne imeli koristi — ampak le škodo ■— od vključitve v prosto cono. V tej zvezi je treba u-poštevatj tudi načrt lotizacije osrednjega dela Osapske doline, širokega 13 hektarjev, ki naj zadosti sedanjim nujnim potrebam obrtnikov in malih industrij. Prav tako pa je predsednik An-tonini zavrnil alternativo prj Orehu, ker b| razpoložljivi prostor ne bil zadosten, tudi v primeru razširitve do meje (okrog 50 ha), pa tudi preko meje, na jugoslovansko ozemlje, do gričev, ki zapirajo dolino in jo ločijo od koprskega predela (okrog 170 ha). PO HUDIH EPIZODAH NASILJA Predstavnika pokrajine obiskala prefekta in državnega pravdnika Predsednik tržaške pokrajine Gher-si in podpredsednik Martone sta včeraj obiskala državnega pravdnika in prefekta, katerima sta orisala vsebino resolucije, ki jo je z veliko večino glasov odobril pokrajinski svet na svoji zadnji seji. Predstavnikoma ftfidstva in vlade sta tudi izrazila zaskrbljenost pokrajinske krajevne ustanove in demokratičnih sil, ki so v njej zastopane, zaradi nenehnega ponavljanja nasilnih dejanj v našem mestu ter zaradi hudih provokacij, ki ogrožajo skladno demokratično življenje tržaške skupnosti. Po naročilu pokrajinskega sveta sta dr. Ghersi in prof. Martone pozvala prefekturo in državno pravd-ništ.vo, naj sile javnega reda napra vijo konec pojavom nasilja ter naj poskrbijo za kaznovanje krivcev. • Prva In tretja stalna komisija deželnega sveta, ki jima predsedujeta svetovalca Ginaldi in Vitale, sta imeli včeraj skupni informativni sestanek s predstavniki deželne federacije CGIL, CISL in UIL. Sestanek je bil posvečen proučitvi ukrepov o poklicnem usposabljanju, ki »o jih predlagali deželni odbor in svetovalski skupini KPI in PSI. Tudi včeraj se je na Tržaškem nadaljevala stavka zdravnikov, ki bo trajala še danes. Kot že na prvi dan stavke je bilo ohromljeno delo v ambulantah bolniških blagajn, medtem ko so zdravniki v bolnišnicah zagotovili' ne samo nujne posege, ampak tudi popolno zdravstveno oskrbo težj;m bolnikom. Stališče do stavke zdravnikov je na torkovi seji soglasno sprejel tudi upravni svet tržaške bolnišnice, ki je v resoluciji po ugotovitvi, da so stališča zdravnikov precej raz lična, in po potrditvi pravice do stavke, opozoril, da stavka zdravnikov izredno ptežkoča zdravstve no oskrbo. Po mnenju upravnega sveta bolnišnice so vzroki za stavko v nasprotju ,z zdravstveno re-fcirmo in, kar zadeva bolnišniško osebje, težijo k ukinitvi gospodarskih aspektov zadnje delovne po godbe. Zato upravni svet izraža željo, da bi sindikati bolnišniških zdravnikov pravilno doumeli pre hod od starega na novi ustroj zdravstvene oskrbe in da bi se torej po novno udeležili pogajanj v duhu sodelovanja, ki so ga pokazali gospodarsko šibkejši bolnišniški operaterji. Vendar pa se sindikalno gibanje v tržaških bolnišnicah ne omejuje šemo na zdravnike. Delegatski svet bolnišnice »Burlo Garofolo* je včeraj izdal tiskovno poročilo, v kate-•ufimmattiiiiiiuiNiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiMiiiimiiniMiiniiiitiimiiiiiimiiiittiiHiiimMiiiiiiiniiiiiiMiiiiiifiitiiMiiiiiiiiiiH Dričanja PSI pri rektorju Delegacja PSI, ki so jo sestav ljali deželni tajnik Renzulli, namestnik tajnika tržaške federacije Carbone in načelnik šolske komisije Randaccio, je včeraj obiskala rektorja tržaške univerze prof. de Ferro, kateremu je orisala stališče socialistov glede nameravane ustanovitve tako imenovanega območja za znanstveno in tehnološko raziskavo. Potem ko so pozitivno oce nili pobudo, so predstavniki PSI poudarili, da bi glavni cilj območja za raziskavo moral biti študij tehnologij v industrijskih procesih, da bi torej območje bilo komplementarno industrijski prosti coni, ki jo pred- videvajo osimski sporazumi med I-talijo in Jugoslavijo, Govor je bil tudi — kot navaja tiskovno porod’1 o PSI — o deželnem obsegu pobude z„ ustanovitev območja za raziskavo, o funkciji, ki jo morajo odigrati deželna uprava, krajevne ustanove' in univerza pri upravljanju tega območja in o važ nosti javnega nadzorstva nad rezultati raziskav in izbiro ciljev. S 1. julijem podražitev avtobusnih vozovnic V skladu s sklepom skupščine pokrajinskega konzorcija za prevoze se bo s 1. julijem podražil mestni avtobusni promet. Vozovnica za eno vožnjo bo stala 100 lir, ukinili bodo »zelene* listke za povratno vožnjo, obenem pa bodo uvedli mesečne vozovnice po znižani ceni. Vodstvo konzorcija bo obrazložilo te novpsti na tiskovni konferenci, ki bo jutri dopoldne v časnikarskem krožku na Korzu Italia 12. Od 65.000 na 65! Najbrž je hotela znana najbolj glasna protiosimska tržaška voditeljica preveriti, koliko je po ratifikaciji , sporazuma še ostalo od 65.000 podpisnikov predloga za »integralno prosto cono* s predsedovanjem «predavanju» in predvajanju diapozitivov v priredbi »Deželnega odbora za obrambo kraških poja vov». No, od 65.000 jih je bilo — reci in piši — v mali dvorani gledališča Verdi 65! Predsedujoča in predstavnik »odbora* seveda Kraševcev nista upoštevala niti z besedo niti s sliko, očitno dosledno s prepričanjem, da »Kraševec s kraškimi pojavi nima pač nobenega opravka*. Kljub temu se Kraševci ne čutijo užaljeni. Skratka: antiosimski zmaj je postal martinček in sinoči zadnjič (ali morda predzadnjič) zamahnil z “repkom. L. T. • Predsednik upravnega sveta trza ške bolnišnice odv. Morgera je po soglasnem sklepu na zadnji seji sveta naslovil na Vsedržavnega komisarja bolniške blagajne INAM brzojavko, s katero zahteva čimprejšnjo odobritev konvencije med bolnišnico in tržaškim sedežem INAM, v zvezi s specialističnimi geriatričnimi pregledi na območju Sv. Jakoba. V brzojavki opozarja, da je konvencija zelo pomembna, ker nudi večje možnosti odpuščanja starejših iz bolnišnice. • Ravnatelj tržaškega pristaniškega urada za delo je razpisal natečaj za vpis 70 delavcev v seznam nestalno zaposlenih pri pristraniški družbi »blago na krovu*. Vse informacije nudi urad za pristaniško delo v starem pristanišču, skledišče 4. A VCUSTA V DIJAŠKEM DOMU V TRSTU Poletni center za osnovnošolce Predviden 1 animator na 10 otrok Poleg kolonij, imajo letos sloven ski osnovnošolski otroci možnost, da preživijo del svojih počitnic v poletnem centru, ki ga prirejata pokrajina in občina. Center bo deloval v dijaškem domu »S. Kosovel* in je namenjen predvsem mestnim otrokom, ki največkrat ostanejo v poletnih mesecih osamljeni in za katere je ulica vse premalo stimulativno okolje. Možen pa je vpis tudi za otroke iz okoliških vasi. Starši, ki želijo prijaviti svoje otroke, morajo do konca meseca oddati prošnjo v slovenščini na sedež rajonske konzulte, kjer bivajo. Zaradi netočnosti in pomanjkljivih stikov med odborništvom za zdravstvo in higieno pri tržaški ob-čihi ter dejavniki, ki so dali pobudo za ustanovitev slovenskega poletnega, centra, bo center odprt šele avgusta meseca. Na vsak način je to za nas priložnost, da se seznanimo s problemi prostega časa naših otrok in da o tem skupno razpravljamo, Vprašanje prostega časa je tako v vaseh kakor v mestnih četrtih, kjer živijo družine razpršeno ali izolirano, brez skupnih zanimanj in skupinskih oblik rekreacije, pereče tudi že za otroke. Osnovnošolskemu otroku ne more namreč zadostovati več . le družinsko okolje, potreben je vedno novih spodbitl AMBULAT0RIJI SO ZAPRTI ŽE TRETJI DAN, V BOLNIŠNICAH PA NUDIJO LE NUJNO POMOČ Danes se zaključi stavka zdravnikov Od jutri dalje zopet redna oskrba Kritično stališče upravnega sveta tržaške bolnišnice • Sindikalno gibanje pomožnega osebja v bolnišnici «B. Garofolo* • Nezdružljivost zaposlitve v javnih In v zasebnih ustanovah NADALJUJEJO SE STROKOVNA SREČANJA Zasedanje o socialnem skrbstvu v okviru tržaškega velesejma V popoldanskih urah je bila tiskovna konferenca družbe i SIP o novih dosežkih na področju telefonske službe Včerajšnji dan na tržaškem vzorčnem velesejmu sta označevala dva pomembna dogodka V do poldanskih urah .je bilo v sejni dvorani zasedanje o problemih socialnega skrbstva v naši deželi, popoldne pa je teletonska družba ,SIP priredila tiskovno konferenco, na kateri so orisali nove tehnične dosežke na področju telefonske clužbc » Dopoldansko srečanje je priredil? uprava za dejavnosti socialnega skrbstva. Zasedanje, ki sc ga je udeležilo nad dvesto socialnih operaterjev iz vseh štirih pokrajin naše dežele, je bilo razčlenjeno na tri poročila ter razpravo. Po uvodnih besedah pod predsednika sejma Fragiacoma ter predstavnika vsedržavne uprave za skrbstvene dejavnosti dr. Ferrace-ja je najprej govoril zdravstveni nadzornik deželne t-olnišniške - u-stanove dr. Bevilacqua. ki ie obravnaval problematiko vključevanja starejših ljudi v družbo. V Trstu, kjer živi zelo visok odstotek ljudi s starostjo nad 60 let, je to vprašanje še posebno aktualno in je zato potrebna ustrezna o-skrba, ki pa pomeni predvsem na . črtovanje prostega časa, pokojnin-’ ske in stanovanjske politike ter učinkovitega zdravstvenega skrbstva. O problemih vključevanja handi-kapirarah in defektnin otrok v normalno šolsko tkivo je govoril dr. Soresi, docent psihologije na pa-doviki univerži. Dokaj kritično .ie ocenil metode, ki jih uvajajo v tem pogledu v naši ueželi. ker ne sloni io po njegovem mnenju na skladnem načrtovanju in preverjanju izkušenj. Za njim je govoril ravnatelj izrednega generalnega deželnega tajništva dr. Cian. ki je zastopal dr Chiavolo. .Poročal je o po- moči priletnim ljudem, ki so bili žrtve lanskega katastrofalnega potresa. V podrobnostih je orisal potek oskrbe v raznih fazah, od zdravstvene pomoči do gradnje montažnih hiš. Izvajanjem je sle dila izčrpna razprava, v katero je tudi z nekaterimi polemičnimi, a konstruktivnimi notami poseglo več operaterjev. Nekoliko drugačnega značaja je bilo popoldansko srečanje upra viteljev in tehnikov telefonskega podjetja SIP s predstavniki tiska ter raznimi pod jetniki. Ravnatelj tržaškega sedeža SIP dr. Cavezzo-ni ie podal splošno sliko razvoja telefonske/ službe v naši deželi v zadnjih letih. Vidne tehnične premike beleži predvsem telefonska služba v velikih podjetjih. V tem okviru so uvedli vrsto novosti, ki bodo predvsem večjim uradom o-mogočili veliko bolj učinkovito in agilno telefonsko službo. V podrobnostih je o posameznih novostih v tem pogledu poročal predstavnik deželne trgovske službe SIP inž. Trivellato. Danes bo tržaški velesejem potekal v znamenju mednarodnega zasedanja o trgovini lesa. Tema le, tošnjega 12. i zasedanja zadeva vprašanja proizvodnje in predelave lesa v Evropi za potrebe in razvoj držav v razvoju. O tem bosta govorila operaterja Luigi Tambini in Gianfranco Gambassi-ni. V popoldanskih urah pa bo srečanje o tropskem lesu. rem opozarja na pomanjkanje pomožnega osebja, ki ne more biti' kos naraščajočemu delu. Medtem ko po eni strani uprava pediatrične bolnišnice ustanavlja posebne spe cializi-ane oddelke, ne' poskrbi za Zaposlitev osebja, ki je potrebno glede na čedalje večje število bolnikov. Zaradi visoke stopnje specia Jizacije sprejemajo v tržaški bolniš niči paciente iz vse dežele. Prav ta ko opoza^a delegatski svet na pomanjkljivosti v nekaterih oddelkih, kar zadeva nočno in praznično de lo, ko je ves oddelek zaupan eni sam' otroški negovalki, ki seveda ne more nuditi potrebne nege. Za^o delegatski svet zahteva, naj se u-stanovitev novih oddelkov oziroma uvedba novih storitev predhodno prouči na sestank med upravo m delegatskim svetom, obenem pa naj up-ava poskrbi za rešitev perečega vprašanja pomanjkanja pomožnepj osebja. V zvezi s stanjem v glavni tržaški bolnišnci, naj omenimo še o-krožnico predsednika upravnega sveta odv. Morgere, ki se nanaša na razsodbo ustavnega sodišča o polni zaposlitvi zdravnikov in o ne združljivosti zaposlitve v bolnišnici z zaposltvijo v zasebnih klinikah. V okrožnici, ki jo je odv. Morgera poslal zdravstvenim ravnateljem, primarnem oddelkov in primarijem bolnišniških t stori. /, ravnateljem klinik in univerz:tetnih inštituto>' ter vsem zdravnikom, ki so uslužbenci bolnišniške, ustanove, je v celoti objavljeno besedilo razsodbe ustavnega sodišča s kratko obrazložitvijo, v kateri odv. Morgera pojasnjuje, da zadeva okrožnica vse zdravnike, ki so v službi v bolnišnicah ali ki imajo kakorkoli redne službene odnose pri bolnišniških ustanovah. Pol na zaposlitev je sicer \ skladu s poučevanjem na univerzi; kar zo-deva neskladnost opravljanja pokli ca v zasebnih klinikah z zaposlitvijo v bolnišrvci, okrožnica naglasa, da to določilo zadeva tudi univerzi tetne docente, k so zaposleni -v deželnih klinikah oziroma v konven-cioniranih bolnišniških ustanovah ter zadevi, kirurge in anesteziste. Ob koncu okrožnica opozarja, da je treba odslej strogo spoštovati zakon. , Posegi urada za zdravstvo in higieno v mesecu maju Občinski urad za zdravstvo in higieno je v mesecu maju izvršil 2010 posegov v proizvodnih obratih in skladiščih, ki se ukvarjajo s prehrambnimi izdelki. 200 primerkov so tudi poslali laboratoriju za higieno in profilakso. Nadzorstvo je ti niiiiiiiiNtiimuHiuiimmiiiiiiiiiiiH umi im n HtiimiiMiiiiMimtMitiHih mm mh n iian iniiiMigimnHitiiiiimMtiiiiiii 111*111111111(1111111 m mn hiiihi m iniiiimiiin 23. IN 24. JULIJA V BAZOVICI Mednarodno partizansko srečanje Pester spored manifestacije, ki jo pod okriljem VZPI-ANPI prireja TPPZ V nedeljo se je sestal v Slomškovem- domu v Bazovici pokra jinski odbor VZPI - ANPI razširjen na predsednike sekcij in nekatere odbornike Tržaškega parti zanskega pevskega zbora. Glavno točko razprave sta predstavljala organizacija in program mednarodnega partizanskega srečanja, ki bo v Bazovici 23. in 24. julija letos in ki sovpada s 31. obletnico padca fašizma na dan 25. julija 1943. Manifestacija vključuje nasled nje- točke; nastope TPPZ. nckate rih slovenskih in italijanskih »bo- rov, nastop nekega znanega čil-škega pevca, nastopa godbe na pihala iz Pirana in krajevne godbe, recitaciji Slovenskega narodnega gledališča in Teatra Stabile. Na sporedu iie tudi štafeta, ki bo po-pesla baklo okrog spomenikov v tržaški pokrajini. Predvideno je tudi sodeloVanje tabornikov Rodu Modrega vala s kresom. Na sporedu je tudi kolesarska dirka veteranov. Na srečanju bodo delovali do* bro .založeni kioski s pristnim vinom. Zagotovljena je tudi navzoč nost predsednika VZPI ANPI P06lanca Arriga Boldrinija. Priložnostnim govorom na srečanju bodo sledili pozdravi partizanskih delegacij iz Jugoslavije, Francije, Španije, Avstrije, Češko slovaške, Poljske. Bolgarije in Sovjetske zveze. Na svoji seji .je pokrajinski odbor sklenil tudfi, da bo sprožil nabiralno akcijo za prispevke v pomoč pokrajinskemu odboru VZPI -ANPI, ki naj bi med drugim krili tudi stroške manifestacije. Na seji pokrajinskega odbora VZPI - ANPI. so udeleženci sprejeli tudi protestno resolucijo v zvezi » nasiljem fašistov v Trstu. bilo natančneje v sektorju hitro pokvarljive hrane in živil široke potrošnje. Pri nadzorni službi o-zemlja in bivališč je tehnično o-sebje izvršilo 279 pregledov med njimi '60 v stanovanjih, ki so v slabih pogojih za bivanje. Rezultat tega dela so poročila pristojnim oblastem, in sicer: 2 zaradi oddaje v najem stanovanj brez županovega dovoljenja, 1 zaradi strukturnih sprememb brez dovoljenja in 1 zaradi priprave kuhanih mespih izdelkov v sklopu mesnice brez ustreznega dovoljenja. Poleg tega so izročili pristojnim oblastem več prijav, 4 zaradi kruha s previsokim odstotkom vlage in 1 zaradi prodaje kruha drugačne kakovosti. Poleg tega je bilo še 12 prekrškov krajevnega pravilnika o higieni. Urad za zdravstvo in higieno je v tem mesecu vršil stalno nadzor sivo nad onesnaženjem morja in izvajal mikrobiološke analize. Urnik ANPI-VZPI Urad ANIM - VZPI v Ulici Crlspf štev. 3 je po sklepu tajništva združenja odprt tri dni ledensko in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih. Uradne ure so: dopoldne od 10. do 12. ore in popoldne od 17. do 19. ure. in prilik, da se sprosti in zabava, in to izven enoličnosti in individualizma, ki sta značilna za potrošili ško gledanje na prosti čas. Po zaključku šolskega leta ostane največkrat otrok, čigar starši so tudi poleti zaposleni, prepuščen samemu.sebi, brez smernic in priložnosti, da bi se preko stimulativnih dejavnosti izražal in oblikoval. Bivanje v centru mu bo nasprotno nudilo možnost, da izbira med raznimi prostimi dejavnostmi, ki ga ne bodo obvezovale, kot ga obvezuje šolsko delo, ki pa bodo spodbujale njegovo kreativnost in željo po aktivnosti. Animatorji (predviden je 1 animator na vsakih 10 otrok) ga bodo vodili pri risanju, glasbi, dramski dejavnosti, športu in raznih igrah na prostem ter poskrbeli za njegovo uspešno socializacijo. Važno je pri vsem tem, da se tudi odrasli zavedamo pomena, ki ga ima danes usmerjanje k smotrni uporabi prostega časa in pristopimo k organizaciji centra. Predvsem starši so vabljeni, da se zanimajo za dejavnost svojih otrok v centru in sodelujejo pri debatah, ki bodo ob zaključku vsakega ted na ter pristopijo tudi zraven, če mislijo da vsem otrokom skupaj lahko posredujejo svoje izkušnje na kakem posebnem področju (glasba, lilfovna umetnost...). Načel naj bi se v centru tudi pro blem vključitve prizadetih otrok v družbo. Slovenski otroci, ki so kakorkoli psihično ali fizično prizadeti, so bili sicer vedno Vključeni v normalno šolo, bili pa • so v večini primerov le zelo površno sprejeti. Center naj bi tudi za te otroke predstavljal vsaj začetek neke širše vključitve, potrebno pa je, da se tudi vsi starši ter naše športne in prosvetne ustanove s tem vpra šanjem seznanijo in ga skupno pre-debatirajo. Center naj bi torej postal tudi pomembna faza poglobljenega poznavanja in diskusije o-troške problematike in prilika za začetek resnično kolektivnega reševanja vprašanj s tem v zvezi. Da bi center mogel v polni meri zadostiti potrebi po kontinuiteti med otrokovim prostim časom in »šolskim* časom, bi bilo tudi izrednega pomena svetovanje učiteljev, ki najbolje poznajo otrokovo ravnanje v okviru šolskih zaposlitev. Za morebitne informacije in predloge telefonirati na številko 416406 od 13. do 15. ure. Sbeila Laurenčič Petdesetletnica tolminskih matur Iztekajo se petdesetletnice — jubi leji matur, ki smo jih praznovali od leta 1973 dalje. Letos poleče 50 let od mature 1927. Smo zadnja generacija predvojnega slovenskega u-čiteljstva. Potem je fašizem zatrl tudi učiteljišče skupno s slovenskim šolstvom snloh. K tej zadnji petdesetletnici vabimo tovariše vseh letnikov tolminskega učiteljišča, tudi tiste, ki jih je usoda že pred ma turo zanesla drugam. Tovariško srečanje bo v soboto, 9. julija t.I. v Tolminu. Organizacijski odbor je razposlal varala vsem, ki so mu bili znani naslovi. Vablje ni pa so seveda tudi oni, ki‘niso iz kateregakoli razloga prejeh vabila. * Organizacijski odbor ItllllllItHIIMHHrttllllltlIHtHIHItllHIHMtMlltMIMfMIIIMfflllIHMHIHIHIIIHHHHIIIHHHIIHHIHHIIItllllllllHIII 01,1 2. DO 9. JULIJA NA GRADU SV. JUSTA Znanstvenoiantastični filmi spet na tržaškem prizorišču Festivala se bo udeležilo z dolgo in kralkonietražnimi filmi 16 držav NA GRADU PRI SV. JUSTU V soboto razstava japonske grafike V soboto ob 12. uri bodo m Gradu sv. Justa odprli razstavo japonske grafike. Razobesili bodo 40 večbarvnih ksilografij grafične produkcije tako imenovane ukipoe (slike premikajočega se sveta), poleg posnemal-cev bodo še grafike avtorjev svetovnega slovesa. V drugi dvorani bodo razstavili tako imenovane ssurimo-no» (voščilnice za novo leto in podobne kartončke) in razobesili tudi 8 papirnatih zmajev. Razstava bo odprta do konca avgusta. Obtožen umora v Ulici Muraglione Deinctrio Campolo danes pred sodniki Nd tržaškem porotnem sodišču se danes prične sodna obravnava proti 26-letnemu Demetriu Campolu, ki je obtožen, da je 24. februarja 1974 v hišici v Ul. Muraglione umoril 74-letno Normo Cavallarin vd. Monaro. Dogodek je izredno razburil tržaško javnost, saj je morilec Cavallari-novi s kuhinjskim nožem prerezal tilnik, jo verjetno posilil in ii Zabodel nož v usta. Policija je poldugo leto tavala v temi in šele jeseni 1974 aretirala Campola ter ga osumila umora; obtoženico je sestavil preiskovalni sodnik dr. Giancotti in danes se bo moral Campolo zagovarjati pred sodniki. Branil ga bo uradni zagovornik1 odv. Loisi, sodnemu zboru pa bo predsedoval dr. pome-nico Maltese. • Drevi ob 20.30 bo v študentskem domu zborovanje z razpravo, ki jo priredi univerzitetni kolekfiv PDUP o zakonu za zaposlovanje mladine. Med razpravo bodo pojasnili potek vpisov v sezname in o možnostih zaposlitve, ki jo nudi novi zakon. Gledališča Od 2. do 9. julija bo v Trstu na dvorišču Grada sv. Justa ie petnajsti mednarodni festival znanstvenofantastičnih filmov. S kratkimi in dolgometražnimi filmi bo na festivalu prisotnih IH držav in sicer Belgija, Bolgarija, Kanada, Češkoslovaška, Francija. Velika Britanija, Italija, Jugoslavija, Mehika, Poljska. Vzhodna Nemčija, Romunija, Španija, ZD\. Madiar-ska in ZSSR. Žirijo za podelitev ^Zlatega asteroida* za mjlroljši dolgometraini ter »Zlati pečat me šla Trst* za najboljši kratkome-tražni film, bodo sestavljali znaki italijanski režiser Franco Gri maldi. ki je meri drugim režiral popularno televizijsko nadaljevanko *Un anno di scuola», Viktor Viktorov (ZSSR), Francoz Paul Bratfort. Američan Stuart Rosen-thal ter Jugoslovan Zelimir Matko. Na festivalu bodo predstavili nekaj izmed najbolj značilnih sodob nih proizvodov filmske znanstvene fantastike v zadnjih letih Tako se bo mehiška kinematografija predstavila z dolgometražnim filmom *A’ucarda» režiserja Juana Lopeza Moctezume. ki bo tudi sam prisoten na tem festivalu. Francoska dolgometražna filma bosta dva in sicer iDomani i bambini» (Jutri otroci) Jeana Pourtalčja in *Dora e la lantema magica» (Dora in čudežna svetilka) Pascala Kanija. Španija se bo predstavila z Vernovo tematiko s filmom Simona Piguera til favoloso viaggio al centra della tetra» (Bajno potovanje v središče sveta). Jugoslavija se bo po nekaj letih od sotnosti spet predstavila na festivalu s filmom »Rešitelj* Krsta Papiča, ki introspektivno analizira psihološka protislovja sedanje družbe. Vzhodne evropske države bodo predstavile bolgarski fifm ill Ciclope» (Kiklop), romunski film »L« commedia fantastična (Fantastična komedija), češkoslovaški film tOdisseo e le stelle» tOdisei in zvezde) in sovjetski film *La fuga del signor Makkinlh (Beg gospoda Makkinlija). ZDA se bodo predstavile s filmom tl maghi della guerra» (Čarovniki vojne), kjer bodo predstavi, h novo tehniko animirania. Mnogo bo tudi srednje in krat■ kometražnih filmov ter tudi drugih vzporednih prireditev, kot bo mednarodno srečanje na letno «Znanstvena fantastika», kjer bodo razpravljali o psihoanalizi vrste ir. posebni efekti znanstvenofantastičnega filma. Poleg tega bo. retrospektivni prikaz ameriških znanstvenofantastičnih filmov z naslovom «Fant-America» ter razstava italijanskin publikacij z znanstvenofantastično tematiko. 25. IN 26. JUNIJA V MILJAH Natečaj «Miramar» za mlade glasbenike V soboto, 25. in v nedeljo, 26. junija, bo v Miljah 8. natečaj *Mira-mar» za harmonikarje, pianiste, organiste in kitariste, katerega prireja Italijanska federacija instrumentalne glasbe iz Rima skupno s pokrajinskim vodstvom ENAL. Natečaj prirejajo v okviru poletnih kulturnih sporedov Avtonomne letovi-ščarske ustanove in miljske občine. Natečaja, ki je že žel priznanja na državnem merilu, se je lansko leto udeležilo več kot 200 glasbenikov iz Italije, pa tudi iz tujine. Glasbeniki, katere bo redovala posebna komisija, bodo razdeljeni po starosti in ggo glasbeni pripravljenosti. Zmagovalci v posameznih kategorijah bodo nato izvedli dva koncerta v milj-ski kinodvorani *Volta». 0 Tržaška občina ho poskrbela za temeljito očiščenje Ul. Piccardi. Zaradi tega bo danes popoldne od 14. do 18- ure prepovedano parkiranje in bo ulica zaprta za ves promet. GRAI) SV. JUSTA Danes ob 21.30 Goldonijeva komedija «Antikvarjeva družina* v v izvedbi Teatra Stabile na prostem na Gradu sv. Justa v sodelovanju z Avtonomno letoviščarsko ustanovo. Po sporazumu med Teatrom Stabile in rajonsko konzulto bo vstopnina samo 1000 lir. Prodaja vstopnic na sedežu konzult v Ul. Colautti 6, na Ro-tonda del Boschetto in v Ul. S. Er-macora. TEATRO STABILE V dvoranah Muzeja za narodno zgodovino v Ul. Imbriani 5 je odprta »Razstava goldonijanskih scen* v organizaciji tržaškega Teatra Slabile in v sodelovanju s poletnim gledališčem v Veroni ter tržaškima muzejema za zgodovino in umetnost. Razstava bo odprta do 12. julija (umik 10.-13. in 17.-20.). Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 23. junija KRESNICA Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58. — Dolžina dneva 15.42, — Luna vzide ob 10.03 in zatone ob 0.34. Jutri, PETEK, 24. junija JANEZ Vreme včeraj: Najvišja temperatura 22,5 stopinje, najnižja 19,6, ob 13. uri 22.4 stopinje, zračni tlak 1011.9 mb ustaljen, vlaga 62-odstotna. nebo 8/10 pooblačeno, veter jugozahodnik 9 km na uro, dežja je padlo 3,3 mm, morje skoraj mimo, temperatura morja 24,1 stopinje. - ROJSTVA IN SMRTI Dne, 22. junija 1977 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa je 5 oseb. UMRLJ SO: 69-letna Magda Cicogna, 74-letna Anna Maria Labignan vd. Auber, 89-letna Anna Cappellari vd. Gordini, 63-letni Renato Pavoni, 66-letni -Lino Martin. DNEVNA SLUŽBA LEKARN Tod 8.30 do 20.30) Drevored 20. Septembra 4, Ul. Ber-nini 4, Ul. Commerciale 26, Trg. 24. Aprila 6. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4. nočna SLUŽBA LEKARN . (od 20.30 dalje) Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. ra® GANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TEČAJI VALUT V MILANU DNE 22. 6. 1977 Ameriški dolar: debeli drobni Funt šterling švicarski frank Francoski frank Belgijski' frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona Šolske vesti Vpisovanje uceutev v prvi razi*1* osnovne šole na Opčinah bo v šolskih prostorih od 9. do 12. ure vsak de lavnik do 30. junija. Na srednji šoli «Fran Erjavec* j® odprta razstava risb in ročnih dE' učencev. Razstava bo odprta ves teden od 9. do 12, ure. Razstava ročnih del In likovnih izdelkov na srednji šoli Ivan Canksi bo odprta vsak dan od 9. do 12. ure do 30. junija 1977. Razna obvestila V stari cerkvici pri Sv. Ivanu J Trstu bo danes, 23. t.m.. ob 20.3» tradicionalna maša in- kresovanje. FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA KRIŽ 1977 SPORED Jutri, 24.6.: ob 18.00 odprtje kioskov ob 20.30 tekmovanje v briškoli ob 21.00 film Dario F0 »Burkaški misterij* Sobota, 25.6.: ob 16.00 odprtje kioskov ob 19.30 okrogla miza na temo »Politična vloga slovenskega tiska v Italiji* Nedelja, 26.6.: ob 9.00 namiznoteniški turnir ŠD Mladina ob 10.00 odprtje kioskov ob 10.30 ex tempore ob 18.30 nastop južnoameriškega ansambla LOS UCAYALI Govorila bosta d-želni svetovalec Claudi« Tom m ,župan dolinske občine Edvin Švab. V okviru praznika si boste lahko ogledali razstavo »Nasilje V Italiji*. V soboto in nedeljo ples z ansamblom Lords. Dobro založeni kioski in domače vino. Sekcija KPI Križ Kino MIRAMARSKl PARK »Luči in zvoki' Predstavi: ob 21.30 «Sen u Miram®’ ru» (v srbohrvaščini); ob 22.45 sogno imperiale di Miramare* • italijanščini). Prevoz z motornim čolnom od pomola Audace do P' ijanskega portiča (ob 20.20 in 21.5®' Po predstavi iz grljanskega po rtič* dva povratka. Ariston Poletni kino ob 21.30 »Amof* e guerra*. Woody Allen. Barvni film. Mignon 16.00 «L’ultima orgia del trt' zo Raich*. Prepovedan mladini P°^ 18. letom. Barvni film. Nazionale 16.00 »Robin Hood Tarči*’ re di Shervvood*. Charly Bravo-Barvni film. Grattacielo 16.00—22.10 «Amore m*0 spogliati,... che poi ti'spiego». En' zo Cerusico, Silvia Dionisio. Prepm vedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Fenice 16.00 »Viaggio di paurg*. J*®11 Louis Trintignant. Prepovedano ml®' dini pod 14. letom. Barvni film. Excelsinr 16.30 »Fase IV: distruz,mn® Terra*. Znanstvenofantastični filmv barvah. Eden 17.00 »Tre donne*. Barvni film' Ritz 17.00 «Terrore a 12.000 metri'-David Jansson. Barvni film. . Aurora 16.30 «11 cinico, l infame * . violento*. Tomas Milian. Barv*1 film. Capltol 16.30 «11 marito in collegk"' Enrico Montesano. Barvni film. . Cristallo 17.00 »Dersu Uzzala — * piecolo uomo delle grandi pianur**' Akiro Kurasawa. Barvni film. Moderno 16.30 «11 male*. Barvni fil*1' Prepovedan mladini pod 18. letom- Filndranunatico 16.00 «La donna cO* violentd se stessa*. Prepovedan ml*' dini pod 18. letom. Barvni film. Ideale 16.30 «11 picčione dargill®*' Telly Savalas, Martone Clark. Impcrn 16.30 »Čari mostri del mar** Bruna Vailattija. Barvni film. Radio 16.00 »Gioventu bruciata*. •**’ mes Dean. Barvni film. Vittorio Veneto 16.30 »La via dei b®“ buini*. Catherine Spaak in PiPP0 Franco. Barvni film. Astra 16.30 »Assassinio suirEigrt*' Clint Eastvvood. Barvni film. Volta (Milje) 17.00 »La cagna*. M®1” cello Mastroianni in Catherine W nevue. Barvni film. švedska krona Norveška krona Drahma: debeli drobni Dinar:, debeli drobni 883.— 855,— 1544.- 350,- 178,25 24. -370,- 52,10 mo:— 350.— 144.S0 195,-163.— 25. — 26. — 46,-46,- MENJALNICA vseh tujih valut Izleti SPDT prireja v nedeljo, 26. i*' nija, avtobusni izlet na Km. Vpi®*-vanje je na sedežu ZSŠDI, Ul, sV,' Frančiška 20 cene pa so naslediti*: 3.500 lir nečlani, 3.000 člani in 2.5*" mladina pod 18. letom. Izlet je ** vse. V spomin na pok. Antona Ogrt** daruje Bernard Slavec 5.000 lir ** godbo Breg. Starši in učenci 1. razreda 0Sl! ■-ne šole v Ul. Donadoni se zahvaljuj"1: svoji učiteljici in darujejo 15.000 za poimenovanje šole Karel Širok. , Ob priliki baletnega nastopa v 6P žu daruje Silvano Košuta 5.000 ii* ** ŠD Mladina. V spomin na očeta Anice Ostro0®* darujeta Ladi in Bojana 10.000 li* ** ŠD Polet. Dr. Fran Tončič, Drago Pahor J* dr. Karel šiškovič darujejo za ®P"j meijik padlim borcem in Skednja, ^ Sv. Ane in s Kolonkovca zn rt"/ 21.750 lir, ki so ga prejeli od RAJ' , postaja A za oddajo o drugem škem procesu. LEKARNE V OKOLICI , Bol junec: tel. 228-124; Bazovica! •*' 226-165; Opčine: tel. 211-001; Pr0sC ' tel. 225-114; Božje polje • Zgor.ik: t? 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: ri sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 21313" Milje: tel. 271-124. ,.U 'NED OBČINSKO UPRAVO IN INDUSTRIJCI ------------------------------ Sporazum o nabrežinskih kamnolomih pred podpisom? Pogodba naj bi odslej veljala, desel let Če bo šlo vse po sreči in če se bodo industrijci odločno izrekli zanj, bo konec meseca doseženi načelni sporazum o nabrežinskih kamnolomih pomenil veliko, olajšanje za občinsko upravo. Po mnogih - poskusili, naporih in mučnih situacijah, bo tako podpisan sporazum, ki je od povojnih časov visel kot Damoklejev meč nad celo vrsto uprav, ki s<> v tem času upravljale občino. Sedanji občinski upravi se je vendarle posrečilo po številnih posegih Pripeljati zadevo do končne rešitve. S pomočjo dežele, oziroma njenega zastopnika Stopperja, ki v deželi »odi resor za industrijo in trgovino, •e je pred kratkim zastopstvo občinske uprave (Škerk, Caldi in Zanev-ra) sestalo z industrijci oziroma njihovim zastopnikom dr. Susmelom. Na sestanku so sprejeli osnutek sporazuma, katerega vsebino še proučujejo in izpopolnjujejo izvedenci občinske komisije za kamnolome in industrijci sami. Ni razloga, da ne bi bil sporazum dokončno sprejet 'n podpisan, saj je nujnost takega akta narekovalo med drugim tudi dejstvo, da bo v kratkem zapadel tok veljavnosti nekaterih pogodb, ki Zadevajo plačevanje najemnine za Parcele, ki jih imajo v najem lastniki kamnolomov. Stare razmere nerealne in neživljenjske pogodbe, katerih vsebinska nedotakljivost je bila ves čas najmočnejše orožje in-dustrijcev, so bile razloge zavračanja kakršnegakoli sporazuma. Industrijci, ki načelno soglašajo, čeprav ne vsi, z vsebino osnutka sporazuma, bodo mofali tako pristati na koncesije, ki so vse kaj drugega kot obstoječa višina najemnine. Gre Za pravo bagatelo, ki nikakor ni Polnila prazne občinske blagajne, vsota, ki jo danes letno plačujejo industrijci, je reci in piši 4.500,000 lir. S sporazumom, katerega veljavnost bo 10 let. torej do leta >385, se bo najemnina, začenši s •tartno osnovo za 1977. leto 30 mi-|jonov lir. vsako leto povišala za i in pol milijona. Občina bi tako tez 8 let. ko bo treba pogodbo obnoviti, vnovčila 50 milijonov lir. Opajmo, da se ne bo pri čem zataknilo in da bo tako uspešno rešen Problem, ki je doslej kalil vode sporazumevanja med prizadetimi stranmi. I. Pertot Zagrada «Dcviiiski grad» za zglede človekoljubja 31. maja sta se na devinskem gradu pod predsedstvom grofa Rajmunda detla Tone e Tasso, sestalo združenje in razsojevalna komisija za nagrado za človečanske dobrote in vzajemnosti «DEVINSKI GRAD», ki po bo potresu v Furlaniji redno nadaljevala z delom skupno z devin sko - nabrežinsko občino. Za nagrado v eni iznied treh dolo čenili kategorij in sicer: od 5 do 15 let — od 15 do 25 let in nad 25 let. se bodo lahko potegovali vsi občani, moški in ženske. Prošnje na prostem papirju, naslovljene na razsojevalna komisijo za nagrade, s sedežem na devinskem gradu, bodo morale priti najkasneje do 25. julija t.l. Prošnjo morata pod pisati dva občana: vsebovati mora osebne podatke predlagane osebe ter kratko utemeljitev razlogov človečanske dobrote in vzajemnosti, na podlagi katerih je oseba bila predlagana za kandidata. Z nagrado se namerava ugotoviti zgledne primere človečanske dobrote, ki se kažejo v vsakdanjem dobrotljivem vedenju ali v enkratnih solidarnostnih dejanjih. Kdor bi hotel prispevati, tudi s skromno vsoto, za višino nagrade, je naprošen, da vplača znesek pri zakladnici občine Devin - Nabrežina do 25. julija. • Drevi ob 20. uri se sestane sveto-ivanska rajonska konzulta. Na dnevnem redu bo analiza osnutka pravilnika o decentralizaciji. NOVOST LETOŠNJE SEZONE Z motornim čolnom na predstavo «Luči in zvoki> Prejšnjo sredo se ie začela sezona predstav »Luči in zvokov* v par ku Miramarskegu gradu. Vsak dan. razen ob ponedeljkih, bosta na sporedu dve predstavi: ena v italijanščini, druga pa-'izmenično v nemščini, v angleščini, v slovenščini in v srbohrvaščini; prav slednja predstavlja novost, saj je letos prvič na sporedu. Predstava v slovenščini bo ob sobotah ob 21.30, predstava v srbohrvaščini pa ob četrtkih ob 21.30. Zaradi težav pri organizaciji avtobusnih prevozov, je tržaška avtonomna turistična in letoviščarska ustanova, ki je prireditelj »Luči in zvokot)», zagotovila drugo in vsekakor sugestivnejše prevozno sredstvo. Gre za motorni čoln aMira-mar», ki lahko spreji do 100 o-seb: odplul bo od pomola Audace vsak večer, razen seveda ob ponedeljkih, ob 20.40 in ob 21.55 ter pristal v Grljanskem portiču, odkoder se bo vrnil v Trst deset minut po koncu predstave. Vozovnica bo stala 500 lir, seveda za povratno vožnjo; prav toliko stane tudi vstopnica za predstavo. Urniki ostanejo v veljavi do 31. julija; s 1. avgustom se bodo predstave pričele pol ure prej, s 1. septembrom pa eno uro prej. Letošnja sezona »Luči in zvokov* se bo zaključila 15, septembra. OD TU IN TAM PO SKLEPU OBČINE Ustanovitev kulturnega centra v Scsljanii Občinski svet devinsko-nabreŽin-ske občine je soglasno odobril pogodbo, sklenjeno s krajevno nižjo, srednjo šolo z italijanskim učnim jezikom; o ustanovitvi kulturnega centra s sedežem v proštdrih knjižnice sesljanske srednje šole, Ta pobuda, katero je pozitivno ocenil tudi zavodski svet omenjene šole, bo nudila Scsljanu prvo kulturno infrastrukturo. Za uspešno delovanje centra bo skrbela občina s sodelovanjem krajevne mladine (čitalnica, predavaržja, projekcije itd.), šola bo »dala na razpolago prostore šolske knjižnice in druge didaktične pripofnočke. O programu kulturnega dela bo odločal posebni upravi odbor, v katerem bodo prisotni predstavniki pbčinske uprave, zavodskega sveta, mladine ter sve ta krajevne skupnosti. POPOLNA RAZPRODAJA /trgoviniobutve ALTA MODA UL. G. GALUNA 3 zaradi obnovitve trgovine OBUTVE NAJFINEJŠIH ZNAMK S POPUSTI DO 60% Letovanj« otrok v kmetijski skupnosti pri Fossalonu Pokrajinska uprava je v okviru pobud «za prosti čas* pripravila več dejavnosti za doraščajočo mla dino in za handikapirane od 12 do 13 let in od 16 do 18 let. Med raznimi pobudami je verjetno najzanimivejše letovanje v kmetijski skupnosti Fossalon. Ta pobuda pa ne sme biti izključno počitniškega značaja, služiti mora mladini za spoznavanje družbenega okolja, za stike s tamkajšnjo mladino in za študijo o ozemlju, ki je tako raz-ličrto od mestnega. Letovanje bo v treh izmenah po 20 dni vsaka od 4. julija dalje; skupine bodo štele po 25 dečkov, od katerih jih bo 15 določila pokrajinska ' uprava, 10 mest pa je,ha razpolago tistim mla-dincerp, ki bi jih taka izkušnja zanimala. Vpisnina znaša 10.000 lir thrana, bivanje in prevoz). Prošnje s pooblastilom staršev, v primeru mladoletni otrok, je treba izročiti pokrajinski upravi, urad za skrb stvo, Ul. Cellini 3. Za podrobnejše informacije je treba telefonirati na št. 64978 od 8. do 14. ure. Neapeljski župan na prazniku tiska Jutri ob 20,30 bo na prazniku ko munističnega tiska na stadionu «3.j maj* srečanje z' neapeljskim županom Mauriziom Valenzijem, ki ga i priredi krožek «Che Guevara*. NA POBUDO TOVARNIŠKEGA SVETA IN SINDIKATOV Jutri v deželnem avditoriju konferenca o vlogi in usodi tržiške ladjedelnice Še en poskus reševanja težkega stanja, ki ie nekaj let močno pritiska na to gospodarsko dejpvnost - Predlogi tovarniškega sveta za zagotovitev konkurenčnosti v mednarodnem merilu BENEŠKI DNEVNIK Srečanje predstavnikov emigrantov v deželnem emigrantskem odboru VZiirichu, Bruslju in Slullgarlu naj bi organizirali srečanja pred deželno konferenco o emigraciji - Pomemben diskusijski prispevek predstavnikov Zveze slovenskih izseljencev V nedeljo, 12. junija, je bilo v Thionvillu (Francija) pomembno srebanje predstavnikov emigrantov, ki so obenem tudi člani deželnega e-biigrantskega odbora. Za Zvezo slovenskih izseljencev ‘so se srečanja udeležili Nello Cont, iz Švice, Giuseppe Balus in Pasquale Tomasettig iz Belgije ter Ferruccio Clavora za Osrednji sedež zveze. Srečanje se je pričelo z uvodnim hagovorom oredsednika »Fogolar Furlan* iz Thionvilla, ki je bil gostitelj srečanja. V svojem nagovoru je predsednik podčrtal politično pomembnost srečanja, ki je važen moment enotnošti v neposrednem izkazu emigrantov iz dežele, obenem Pa priložnost za primerjanje mnenj o različnih problematikah, ki naj bi jih organizacije v bodoče enotno obravnavale tako v tujini kot tudi na deželni ravni. Predstavniki emigrantov so nato temeljito proučili in ocenili prvo sejo deželnega emigrantskega odbora. ki je b la v Trstu 7. aprila letos. Poudarili so nujnost, da sc o krepi enotna angažiranost vseh predstavnikov delavcev v odboru (predvsem je biia poudarjena nuina po Vezava med emigranti in predstavniki sindikalnih organizacij), s čimer bo edino možno ustvariti protiutež tisti večini v odboru, ki jo je u-stvaril odbornik z vključitvijo razbili strokovnjakov, predstavnikov u-Pravnih in drugih ustanov. Nujnost, ha se akcija demokratičnih emigrantskih organizacij kvalificira v bolj političnem smislu, je bila prikazana tudi v luči nove možnosti Vplivanja in pritiska neposredno zainteresiranih na delo deželnega odbora za emigracijo. Zaradi tega naj bi se predstavniki emigrantov pred sejami odbora med seboj posvetovali. Važno mesto je imelo v razpravi tudi vprašanje zaščite manjšin. Zanimivo je, kako so prav izseljeni delavci, ki so že po definiciji oddaljeni in izločeni iz dogajanja v domačih krajih, izredno občutljivi za problem manjšin in temu problemu pripisujejo veliko važnost, tudi zato, ker daleč od lastnega naravnega življenjskega okolja lahko lažje pridejo do zavesti, da je njihova kulturna dediščina pomembna, saj je sredstvo za ohranjevanje in za ščito lastne identitete. Vse to pomaga tudi pri ohranjevanju njihovega psih enega ravnovesja, ki ga garanje v. tujini z vsemi težavami in prpblemj načenja in ruši. Diskusija se je .nato usmerilo k problemu organizacije dr.uge deželne konference o emigraciji, glede katere so se vsi prisotni strinjali, da ni mogoče dovoliti nadaljnjih zavlačevanj. Politična pomembnost trenutka (obnova po potresu, osimski sporazum, vrnitev izseljencev, itd.) zahteva, da se tudi emigrantom da možnost, da lahko konstruktivno prispevajo k rešitvi težkih problemov Furlanije in Beneške Slovenije. Konferenca mora biti pomemben in kvalificiran moment politične razprave in preverjanja ter s' i sme omejiti samo na znanstveno in tehnično obravnavanje splošnih problemov. Emigranti hočejo povedati svoje mnjenje o gospodarskem in socialnem programi ranju, o razvoju dežele in se nikakor ne morejo omejiti na to, da bi posebej obravnavali samo problem emigracije, ker ta zadeva vsa .področja žjvljenja v deželi. _ ! Da bi se prhnemo pripravili na to konferenco in da bi omogočili čim širše sodelovanje emigrantov v raz-, pravi, so na srečanju sklenili, da bodo v jeseni organizirali zborovanja, ki naj omogočijo udeležbo e-migrantov iz posameznih držav. Predvidoma bodo tri taka zborovanja in sicer v Ziirichu, Bruslju in Stuttgartu. Med raznim so prisotni sprejeli na znanje ustanov tev enotnega taj ništva emigrantskih društev v Brus lju ter se seznanili z dokumentom ki so ga emigranti sprejeli ha sre Čanju v Bruslju. Med razpravo o problemu stanc vanj so prisotni soglasno sprejeli predlog Ferruccia Clavore, da se koordinacijskemu odboru v Vidmu poveri naloga, da predloži pristojnim deželnim organom vrsto pripomb k deželnemu urbanističnemu načrtu, ki na noben način ne upošteva človeškega potenciala, ki je v emigraciji, in celo onemogoča izseljencem upanje na vrnitev in zgraditev dom . saj omejuje možnosti razvoja, upošteva samo v tem trenutku prisotne prebivalce in celo krepi obrobni značaj krajev, ki jih je prizadela emigracija. Tak primer so Nadiške doline, kj naj bi po deželnem urbanističnem načrtu bile v bistvu naravni park, saj ta bolj ščiti tla kot človeka, ki na njih živi, nikakor pa ne upošteva, da je več kot 50 odstotkov prebivalstva v tujini, da se večji del izseljencev namerava vrniti domov, tudi zato, ker je Evropo zajela težka zaposlitvena kriza in ker bi primerno izvajanje osimskih sporazumov odprlo možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest. S tem, da emigranti predstavijo do, 30. junija svoje pripombe, si o-benern zagotovijo možnost, da lahko z nadaljnjimi posegi bolje pojasnijo svoja stališča. Tržiška ladjedelnica, podjetje, ki i že dolga desetletja daje kruh nekaj tisoč družinam z Goriškega, je že dalj časa v zelo hudih težavah. Skorajšnjega izboljšanja pa še ni videti. Tako bo najbrž že prihodnjo pomlad ostalo 1200 delavcev brez zaposlitve. Tem pa se bo najbrž pridružilo še nekaj sto zaposlenih v drugih, dejavnostih, ki pa so z ladjedelstvom tesno povezane. Prvi znaki krize, ki pa ni zajela samo tržiške ali italijanskih ladjedelnic, saj se s podobnimi težavami ukvarjajo tudi v nekaterih drugih državah, so se začeli kazati že pred dvema ali tremi leti. Takrat so sindikalni predstavniki začeli opozarjati na neugoden razvoj tržišča, predvsem predstavnike krajevnih in osrednjih oblasti, saj je Italeantieri podjetje z državno udeležbo. Kaj je bilo medtem napravljenega? Če odštejemo kupe besedi, ki šo bile izrečene na sestankih, srečanjih in posvetih, lahko rečemo, da konkretnega presneto malo. Stanje pa se je v tem času še toliko bolj poslabšalo. Te dni je tovarniški svet ladjedelnice v sodelovanju s sindi katorrl kovinarjev, v pripravah na konferenco o proizvodnji v tržiškem podjetju, ki bo v Gorici jutri 24 t.m., objavil nekaj zelo zaskrbljujočih podatkov. Taki) bodp v prihodnjih mesecih v Tržiču gradili' satrip dev& ladij za tuje naročnike, dve pa za svoj račun. S tako skromnim obsegopi naročil se bo popolnoma ustavjld dpIo/V nekaterih obratih, ki že zdaj delajo s polovično zmogljivostjo in kjer šo tudi ustavili delo v izmenah. Najbolj zgovoren pa je podatek'o števiiu zaposlenih. Pred dvema, letoma je v ladjedelnici delalo še 5.872 ljudi, letos pa le 5.287. Torej podatki, ki terjajo takojšnje ukrepe, saj bo drugače stopnjevanje krize pomenilo pravo tragedijo za širok sloj prebivalstva, zlasti na tržiškem obnočju. Ni mogoče čakati še štiri ali pet let, pravi nadalje poročilo tovarniškega sveta, da bo spet postalo zanimivo tržišče velikih tankerjev, kakor pravijo strokovnjaki. Mo'da utr to prav isti strokovnjaki, ki so predlagali za tržiško podjetje specializacijo za gradnjo velikih ladij? Treba je iskati drugih in hitrejših rešitev in pri tem predvsem u-poštevati, da je sodobno opremljena ladjedelnica uspešna na svetovnem tržišču, le če gradi ladje serijsko, pri tem pa serija ne sme'biti manjša kakor 8 do 10 ladij. Ni mogoče graditi ladje posamič, ah največ dve, tri iste vrste in pri tem delati v eni sami izmeni. Taka praksa (pri. tem pa moramo, tudi upoštevati, da so jo narekovale tudi razmere) je privedla pač do stanja, da so ladje iz italijanskih ladjedelnic skoraj za dvajset odstotkov dražje' kakor recimo v japonskih ladjedelnicah. Ju Jfj bo v deželnem avditoriju'v Gorici ponovno srečanje na katerem bodo obravnavali predvsem, pomen tržiške ladjedelnice v okviru Italeantieri in vlogo podjetja v deželnem in državnem gospodarstvu. Bo srečanje, na katero so po vabdi širok krog političnih predstavnikov, sindikalnih organizacij in tudi predstavnike Sredstev javnega obveščanja pomenilo začetek stvarnega reševanja krize v tržiški ladjedel niči? Sestanek med KD iu SSk Na sedežu KD sta se prejšnji ve čer sestali delegaciji te stranke in Slovenske skupnosti. V delegacijah so bili tajnik KD Brano Longo, Ci s lin, Della Vcdova, Rebulla, ter tajnik ,SSk Marjan Terpin ter Brajnik, Gradnik in Paulin. Bil je to prvi sestanek med strankami po krizi, do katere je prišlo v pokrajinskem svetu. Zastopniki o-beh strank, kot je razvidno iz ti skovnega poročila, so preučili nekatera vprašanja. O nekaterih bo prišlo do poglobljene lazprave ob prisotnosti demokristjanov, ki odgovarjajo za politiko v goriški občini. Sindikalne vesti Jutri, bodo v vsej državi stavkali delavci zaposleni v prehrambenih tovarnah. Stavko je proglasil enotni sindikat FILIA. Prizadeva si doseči novo delovno pogodbo. V zvezi s temi prizadevanji so že bile razne stavke, v Gorici je bila pred približno mesecem dni večja manifestacija. Ker bodo jutri priredili v Ferrari in v Neapelju večji protestni manifestaciji, bodo delavci 'te stroke šli v te kraje. Iz Gorice bo v Ferraro odpotovalo okrog sto delavk in delavcev. Včeraj so stavkali tri ure delav- ci zaposleni v tekstilni in oblačilni industriji. Stavko je proglasil sindikat FULTA v znak protesta proti deželni vladi, ki se ne zavzema do volj za omiijenje krize v tekstilni industriji. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA opozarja izletnike na KOROŠKO, da odpeljejo, avtobusi v nedeljo. 26. junija, ob 5. uri iz. navedenih krajev; GORICA, Travnik: ŠTEVE- RJAN. Trg Svobode; OSLA-VJE, na Borjaču in , pred kostnico; PEVMA, pred spomenikom; PODGORA. pred spomenikom; ŠTANDREŽ, pred domom Andrej Budal;, SOVOD-NJE, pred Kulturnim domom; JAML.1E, pred gostilno Pahor; DOL, Palkišče; RUPA, pred gostilno Ožbot. Prosimo točnost. TISKOVNA KONFERENCA NA SEDE2U EPT OKREPITI TURISTIČNE VEZI MED GORICO IN ZAGREBOM 0 turističnih zmogljivostih Zagreba je govoril Kostela Včeraj je na sedežu pokrajinske turistične ustanove biia tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki turistične zveze iz Zagreba orisali letošnjo turistično sezono. Poleg ravnatelja noriške EPT Luciana Spangherja, sta bila prisotna generalni tajnik turistične zveze iz Zagreba Slobodan Kaste-la ter njegov pomočnik Mirko Ma tič. Po uvodnih pozdravnih besedah Luciana Spangherja ie prevzel besedo Slobodan Kasteia. ki je pou daril že večletno sodelovanje med turističnima zvezama iz Gorice in Zagreba. Dejal je, da je bilo to sodelovanje v zadnjih letih nekoliko omejeno, zaradi česar je skrb obel) zvez, da bosta vnaprej po stavili tesnejše in trdnejše vezi. To, je nadaljeval govornik, je mo goče še posebno po podpisu osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. Govorni!; je nato omenil dose danje sodelovanje Slovebije in Hr-vatske na raznih turističnih prireditvah v Italiji. S tem v zvezi je omend prisotnost jugoslovanskih podjetij na goriškem sejmu Espomego. Predsednik zagrebške turistične zvčze je nato orisal turistično sezono v glavnem hrvatskem mestu ter omenil nekaj turističnih zanimivosti. Med temi spada v prvi \ rsti mednarodna folklorna para da. k. se bo pričela 24 julija in na kateri bo sodelovalo nad 70 folk lomih skupin iz vsega sveta. Kot podatek j< Kasteia ..uvedel, da si je lani Zagreb ogledalo 32 milijonov turistov, v samem mestu pa so zabeležili nad 1 'mili ion prenočitev. Gamji podatki zgovorno pričajo o hotelski zmogljivosti mesta ter o njegovem prizadevanju, da bi v bodeče te številke postale še večje. Prav v zvezi z okrepitvijo turizma, ie nadaljeval, bodo v bližnji prihodnosti izboljšali cestne in železniške povezave dragih mest z, Zagrebom. Gast ie nato o-risal še vrsto drugih turističnih zanimivosti. ki se v poletnih mesecih vrstijo v Zagrebu in njegovi slikoviti okolici. rniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiUiHiiMiitiiuiiiHKiimimiuMiMHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiMiMiiiimiiMiHHiimiitHimniHiiiiHuiuinimiMMHMN Z ZEMELJSKIMI DELI SO PRIČELl TE DNI "V V enem letu bodo v Standrežu zgradili občinsko telovadnico Športni objekl bo tako velik, da bo goče igruti košarko - Veljal bo 266 Pred nekaj dnevi so pričeli z zemeljskimi deli na parceli poleg o-troškega vrtca v Standrežu, kjer bo občinska uprava zgradila telovad nico. Gradbena dela je prdvzelo pod jetje Porfirio iz Trsta, opraviti pa bi jih moralo v približno enem letu. Načrt tega športnega objekta Je izdelala arhitekt Anna Torggler S«yidellari, ki je zaposlena v ob črnskem tehničnem uradu. V svoj-stvu vodje del nam je posredovala nekaj podatkov, s katerimi nam je orisala oblikovno in funkcionalno plat telovadnice, ki bo imela na se ,vernj, strapi ,tudl slačilnice, $anitari je in .kurilnice, >• „ , ■.*•/ o Vbod v. U objekt., iz. Mihaelove ulice, ?a parkirišče,, ki bo vzdolž u-lice, in za zgradbo ima občinska uprava na voljo 4.280 kvadratnih-me trov zemlje.'ki jo je odkupila proti izplačilu 29 milijonov lir. Kakor smo zapisali, bo pred zgradbo obsežno parkirišče, takoj poleg njega pa bo južno pročelje telovadnice, kjer bodo tudi vhodi. Telovadnica bo imela predpisane mere in bo mogoče v njej začrtati igrišče za košarko v velikosti 26x14 metrov; poslopje bo visoko 7,5 metra, torej v skladu s pravilnikom. Ob severnem zidu bo do tri stopnice z okoli 150 sedeži. Celoten objekt bo veljal 266 mili jonov lir ter ga bodo zgradili z deželnim prispevkom. Za zidarska dela so namenili 115 milijonov, za zapirala iz železa (delo je prevzel Miloš Tabaj) 11 milijonov, za pod 10 milijonov, kurjavo prav tako 10 milijonov itd. Objekt bodo zgradili iz montažnih elementov ter ga bodo pokrili z eter-nitom. Ogrevali ga bodo s toplim zrakom, ki ga bo proizvajala ter mična centrala na plin.’ V vsaki izmecf dveh.slačilnic bo po pet prh, poskrbeli so tudi za sodnika, ki bo imel svojo sobo. Ko bo objekt v celoti zgrajen, bo možno na sever nem delu parcele, torej za telovad nico, zgraditi igrišče na prostem. Projektant Anna Torggler je celotno površino tako oblikovala, da se bo od ceste, kjer je škarpa, v te- rasah dvigala proti telovadnici. Na takšen način je dosegla, da se bo objekt «ujel» s terenom, ki je nekoliko nad nivojem ceste. Izgradnja telovadnice bo obogatila športno in rekreacijsko življenje v Standrežu, potrebno se je le dogovoriti z občinsko upravo glede uprave in uporabe. Seveda bo verjetno potrebno rešiti tudi prometno vprašanje, ki se bo pojavljalo s pri hodom in odhodom vozil. Mihaelova ulica je namreč precej prometna m na tistem mestu, kjer bo vhod v telovadnico, tudi precej ozka. Ker je športni objekt v bližini o snovne šole''Itt ‘btrbšliJčga' vrteli' ga bodo. s pridom 'lahko uporabili .tudi za šolsko telovadbo. Zlasti velja ta ugotovitev 'ža osnovno šdlo, ki. je — kot vse osnovne šole pri nas — brez telovadnice in sploh brez pri mernih prostorov za telesno vzgojo. V nedeljo na Kostanjevici shod bivših internirancev V Novi Gorici se bodo v nedeljo, 29. junija, zbrali bivši politični in terniranci. Prireditelji vabijo tako na dopoldanske kot na popoldanske svečanosti Tudi bivše internirance z italijanske strani državne meje. v njem mu-milijonov lir Dopoldne, ob 11. uri (po jugoslovanskem času), bo na Kostanjevici slavnost ob odkritju spominske plošče slovenskim internirankam. ki so bile v prvih letih vojne, v času italijanske zasedbe, zaprte v tem kiaju. Fašistična policija je namreč zasegla del kapucinskega samo stana in ga spremenila v prehodni zapor. Na pročelju cerkve bodo od krili ploščo, ki bo spominjala na tiste hude čase. Udeleženci proslave se bodo zbrali pred Domom upokojencev v Kidričevi ulici, odtod bo do šli peš na Kostanjevico. Ob od kritj i bosta spregovorili ! Marija Kenda, predsednica kbrftisije za po litične internirance, in članka pred sedstva občinske 'konference "SZDLS Nada Beltram. Sodeloval bo tudi Oktet prijateljev iz Brd. recitirali bodo učenci iz Nove Gorice. Popoldne ob 16. uri pa bo pri gostišču Hrast, krajevni praznik za Kromberk in Loke. Ob tej priliki bo govoril predsednik občinske skupščine Jože šušmelj. na programu imajo tudi kulturni in zabavni program. Nastopili bodo pevski zbori in godba na pihala. SKPO «F. B. SEDEJ* in ansambel »Lojze Hlede* vabita 25. in 26. junija na VII. zamejski festival N domače glasbe v Števerjanu Sodelujejo ansambli iz Slovenije, Italije, Avstrije ih ZR Nemčije. Začetek festivala v soboto. 25. junija 1977, ob 21. uri — finale v nedeljo, 26. junija, ob 17. uri. Obiskovalcem bodo na razpolago tudi izbrana briška vina. niiMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiltiiiiiimHuiiiuiiiiiiiiiinmiiiifinuiiMiiiiNmtHiMiiiimiiiimiiiiiiiHmiiMKiiHuiiHiiliiMimiiiiuiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiUKmHHitiiN Reški krvodajalci na obisku v Doberdobu V soboto je bilo v Doberdobu drugo srečanje prostovoljnih krvodajalcev. Na srečanju so bili prisotni krvodajalci .iz Foljana, livarne «Vulkan» in tovarne vrvi z Reke, reški aktivisti Rdečega križa ter domača slovenska krvodajalska Sekcija. Goste iz livarne «Vu!kan» so domači krvodajalci peljali na ogli d Gonarsa, kjer je bilo zloglasno ta borišče in kjer je sedaj postavljen znameniti spomenik Tu jih je pričakal domači župan, ki je gostom izrekel dobrodošlico ter jim razkazal spomenik. Ob poti domov so šli mimo Sovo-detij in so imeli tako možnost, da si pogledajo tudi slovenske vasi. Krvodajalci iz Foljana pa so peljali Rečane na ogled Ogleja, slikarske razstave Špacapana v Gradišče ter na goriški‘grad, - Popoldne so bila na sporedu pri- jateljska srečanja v balinanju, vle čenju vrvi ter v nogometu med reško »reprezentanco in združeno ekipo iz Foljana in Doberdoba. Zvečer je bila slavnostna večerja, kjer so spregovorili predsedniki raznih krvodajalskih sekcij. Za domačo je spregovoril predsednik Jože Ferletič, ki st' je v svojem posegu zahvalil vsem prisotnim in izrazil željo, da bi se taka srečanja v bodoče še ponovila. v Fabio Gergolet • Občinska knjižnica v Sovodnjah j« odprta ob torkih in četrtkih od 17. do 20. ure in ob petkih od 18. do 20. ure. Danes pogreb Fride Figelj-Rravnerjeve 10.000 vozil iz šcmpclrskcga Cimosa Prejšnji teden so v Šempetru, v tovarni avtomobilov Cimos, dosegli skromen, vendar pomemben uspeh, b proizvodnega traku je*odšlo de settisoče vozilo. Kot je znano izdelujejo V Šempetru srednja Citroenn-va vozila, v tovarni, ki je nastala iz skupnih naporov koprskega podjetja Tomos in francoskega podjetja Citroen. Tovarna deluje že nekaj, let,1 v glavnem v Šempetru montirajo' v tujini in doma izdelane kaše. Na nedavni razstavi avtomobilov v Beogradu je direktor podjetja Citroen international Geor-ges Falconnet izjavil, da je na ju goslovanskem tržišču zaniriianje za Citroenova vozila in da bodo v ne kaj letih proizvodnjo teh vozil potrojili. 10 mestcev časa za premislek Včeraj zjutraj so agenti goriške kvesture aretirali po nalogu državnega pravdnika pri tržaškem pri zivnetn sodišču, 31-letnega Giovan-nija Cravosa iz Gorice, Ul. Genera lt Papa 2. Zaradi številnih prekrškov (upi ran ja javnemu funkcionarju, povzročitve telesnih poškodb itd.) bo moral odsedeti 10 mesecev, Neznanci vlomili v prostore kmečka bolniške blagajne Po vlomu v prostore združene delavske zbornice, so neznanci v to rek vlomili v prostore kmečke vza jemne bolniške blagajne v Ul. Boc-caccio 33 v Gorici. Veliko plena niso odnesli, kajti v prostorih po na vadi ne hranijo denarja, pač pa je iz nekega predala izginilo 60 tisoč lir v gotovini, last uslužbenca bol-hiške blagajne. Na pevmsko pokopališče bodo danes ob 12.30 prepeljali iz kapele goriške bolnišnice včeraj ponoči nenadoma preminulo Frido Figelj vd. Gravner. Pokojnica, ki jr je bio 64 let, je hudo žalovala za možem Jožefom, ki je umrl pred šestimi meseci. Doma iz Pevme se je poročila na Osi a v je in tu. več kot štirideset let delala skupno z možem na kmetijskem posestvu, ki je zaslovelo daleč naokoli. V zavednem slovenskem duhu j« vzgojila pet otrok, vsi so obiskovali slovenske šole v Gorici. Med vojno je bila Gravner jeva družina aktivno soudeležena v narodnoosvobodilni borbi ■ in tudi po osvoboditvi so bili aktivno., udeleženi v našem naprednem gibanju. Prizadetim svojcem izrekamo »•-žaIjei ,Ri'smoi-vkera dnevnika. izleti Slovensko planinsko društvo prir« 2. in Y julija družinski avtobusni j let v Maribor in na Pohorje. Prija' sprejemana) na sedežu društva i ponedeljka 27. t.m. Kino Gorica VERDI 17.00 22.00 »France, societš anonyme». M." Bouquei in D. Cec-cardi. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.00 22.00 «Taxi girl». E. ’ Fennech in A. Maccione. Prepovedan mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 17.50 -22.00 «L* lun-ghe vacanže del 36». A. G«be in I. Merlo. •' • CENTRALE 17.00 22:00 -«Irma la dol-ce». J. Lemnion. Barvni film. VITTORIA 17.30 22.00 «KZ9: lager di stetttfgiio*. T.. Staceioli 'in H. De Si- . mohe. Barvni, film. 'Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 «Folli. liberi amplesši*. EXCELSIOR 18.00-22.00 «11 solco di pešca*. Aorti Gorica in okolica SOČA «Behnondo veličastni* francoski film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA »Operacija Hongkong*, t-meriški film ob 18.30 in 20.30. DESKLE »Drugorazredni kockarji*, italijanski film ob 19.30. Včeraj-danes Iz goriskega matičnega urada RODILI SO SE: Nataša Černič, Lara TreviSan. Marco Giannattasio, Paola Volk. Lorenzo Deiuri. UMRLA STa 60-letni železničar Car-lo Gregor! in 82-letni upokojenec Ladislav Kremžar. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italija 244. tel. 83-5:18. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan m ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio. Ul. Romana 147 — tel. 40-497. Včeraj ponoči je nenadoma umrla FRIDA FIGELJ vd. GRAVNER Na zadnji poti jo bomo spremili danes ob 12.30 iz kapele gori-ške bolnišnice na pokopališče v Pevmi. Žalujoči svojci. Oslavje, 23.6.1977 NEKATERE ZNAČILNOSTI MAJHNE A BOGATE DEŽELE Tajnost švicarskih bank in neke njene posledice Iz Italije Je v sosedno deželo odšlo veliko denarja ■ Nekateri italijanski pe-tičniki so si ponekod postavili razkošne vile, celo gradove ■ Čemu toliko bank? Za Švico trdijo, da ima trj značilnosti; Predvsem je Švica znana po svojih železnicah, ki se strogo držijo voznega reda in nikoli ne zamudijo. Druga značilnost so slovite, precizne švicarske ure. Tretja značilnost pa je izredna tajnost švicarskih bank. Da so švicarske železnice izredno točne, govori vrsta anekdot, za točnost švicarskih ur pa bi človek prav tako ne podvomil, kolikor se pod švicarsko znamko ne krije kaka potvorba. Najbolj značilna pa je tajnost švicarskih bank. Nikoli niso švicarske banke uradno objavile vsote domačega in tujega kapitala, ki so ga vzele »v oskrbo*. Posebno ljubosumno pazijo na tajnost tujega kapitala. To pa ni tako lahko, kajti Švica, ki ni velika država, Švica, ki šteje le kakih 8 milijonov prebivalcev, ima nič manj kot 4.000 bank. V tolikih bančnih ustanovah je zaposlenih veliko ljudi in med temi bi se bil vendarle mogel, najti nekdo, ki bi to tradicijo prelomil. In vendar doslej tega nismo doživeli. Sicer pa temelji tajnost švicarskih bank na zakonski osnovi in sicer na predpisih 47. člena zveznega zakona o bankah in hranilnicah, ki to tajnost zagotavljajo in ščitijo, pa tudi opravičujejo. Leta 1974 se je v Švici, predvsem v Luganu, zadržal ameriški časnikar Paul Hoffmann, da Joi za svoj list za «New York Times* opravil bolj temeljito analizo razmer, mor- razpršil na vse štiiri strani 'ta pa je znana le prizadetim Epizodno le ožjemu krogu ro-ov. ‘osebnost zase pa predstavlja-.‘tolminske* mature. 0 njih kaj 'to le tisti, ki so jih doživljali 'norela še kak* posameznik. 1pav pa je, da se vsaj zdaj, se iztekajo petdesetletnice, na-6 za nas in za zgodovino ne-Podatkov o teh izpitih. Nfva matura leta 1923 je b:la * tolminska brez narekovajev, to močno olajšana, saj so vsem totivno ocenjenim gojencem pri-8*i maturo brez vsakega izpi-1 Pač pa so morali delati iz-'fe vseh predmetov vs; tisti kan-totje, ki so bili ob zaključku 5 negativno ocenjeni četudi iz e8a samega predmeta, čeprav ■to odmiranje slovenske šole zato s šolskim letom 1923-24, niso 'turanli leta 1924 med letom ni-IJajmanj slutili, da se začenja 'i demantiranje slovehskega u-toljišča. Maturanti tega letnika so to za ''Ni šele ob pismeni maturi, ki ie s-cer še vršila v Tolminu, a Prišle maturitetne teme iz Ri-.. v zapečatenih bvojnicah. Najti je zaprepastila maturante la-|stoa naloga. Latinščina je bila Učiteljišču uvedena šele tisto V enem letu se pa jezika, klasičnega, ne moreš naučiti. 'to niso bodoči učitelji polagali s*bne važnosti temu predmetu, so se ga učili kot nepotrebno Tega mnenja pa seveda ni ' tisti rimski profesor, ki sena niti ni slutil, da pride nalo-Oamenjena vsem učiteljiščem 'lije tudi na «drugorodno šolo*. Jča je bila le ta, da so bili 'tsljiščniki zelo povezani s trto in so vsi, posvečeni in netečem, Slovenci in tudi nekaj 'lijanov, ki so imeli za seboj-'Noske šole*, priskočili na po-°č maturantom. Pojavila pa se ®krb: kako bo pri ustni matu-. Reforma je namreč združila * učiteljišč pod eno samo izpit-, komisijo. Ta .je zasedala v toiu. Optimisti so verovali, da °b tej komisiji delovala še ■ pora komisija za slovensko uč:-išče. To upanje so oslanjali na 'istvo, da je takrat že delovala Vidmu nižja realka, ki je bila toseljepa iz Idrije in bi sloven-!, člani komisije bili kar pri ki. prihodi, v Videm pa so ma-fjtoiti razočarani ugotovili, da je totna komisija italijanska in da J ji dodeljena le dva tolmača, ton je bil beneški Slovenec (si-? renegat) prof. Francesco Mu-Ji. drugi pa prof. Anton Pav- * Absurdnost mature s tolmači Prizadela le kandidatov, tem- , tudi ravnatelja učiteljišča tof. Bartolomea Calvija, ki kljub njemu preizkušenemu italijan-itohu nacionalističnemu prepri-to.iu ni zmogel razumeti «potreb-jjti* te creforme* ki je seveda , r°zila ugled šole, kateri je stal ! . čelu. Toda njegov protest ni egel n:č, kakor je ostala brez "bežnega odgovora tudi njegova javka na prosvetno ministr-'o v Rim. Ni treba niti pove-A da so s prevajanjem odgo-izpitnikov nastajale tragi-jtoične situacije, ki so nekatere ?Jle tud svoj odmev v humornem listu čuk ha palci. L^dušje je bilo splošno moreče, N se je vršila matura v napeto-I °b ugrabitvi socialističnega po-Jfica Matteottija, za katerega u-■ u se še ni vedelo. Za težko je v samem maturitetnem tolju pa so poskrbeli profesorji . izpraševalci, ki niso skrivali , je nenaklonjenosti nasproti «tu-jtodnim* študentom. Najbolj pa to je izkazala profesorica, kateri k bili slovenski maturanti — a toi. Tej profesorici je tolminski rijtščnik naslovil odprto pi-■i1, ki je bilo objavljeno v 15. Ailki (1. avgusta 1924) Učite!j-jtoga lista. Zanimivo pismo se penjena gospa! Nedolgo temu ir imeli priložnost izpraševati nas ? članica videmske izpraševal-k komisije. Morali smo do Vas. ■1to k Mohamedu, .ker je tako ta občutek, ko ste nas izpraševali. Tolminsko učiteljišče je v p"ete / klem letu pomnožilo število pol-izobražencev za celih 34, in prav tega se je reforma bala. Vendar se mi zdi, cenjena gospa, da Vas tak nepredviden uspeh reforme ni spravil iz dobrega razpolože nja. Dokaz za to bi bil Vaš humor. Izvolili ste se pošaliti in ste nas nazivali z «Arabi». Te pravi ce, da se šalite z »Arabi*, Vam ne moremo vzeti. Sam to meni mo, da je bil «Arabo* tudi tisti, ki je.hotel z enir.i paragrafom odpraviti težkoče jezikovnega študija. Ali se Vam ne zdi, gospa članica izpraševalne komisije, da je težkoča jezika, l.i se ga učim, vsaj tol'ka (če ne večja) kot tež-koča1 kake druge snovi? Ali Vam ne zdi, spoštovana gospa, da zahteva naučenje kakega je zika vedno in brezpogojno dolgih let študiranja? Po mojem mnenju, glejte, ne bodo uspehi tolminskih učiteljiščnlkov nič boljši, če se na zavodu tudi vsaka slovenska beseda zatre. Morda se Vam potem predstavno še hujši «Arabi» kakor smo se letos predstavili. Ne bom Vas še nadalje nadlegoval s svojimi vrstami, spoštovana gospa, le to si dovolim o-meniti, da niste vzgojiteljica v lepem pomenu te besede in da tudi kulturni niste. To seveda tudi ne mo-ete b'ti, ker imate opra viti z «Arabi». Toliko v Vašo o-pravičbo! Nikakor nimamo pravice zameriti Vam in se le srečni smehljamo, če moremo biti deležni časti Vašega ljubeznivega hu morja. — Udani Vam Som ar Šerif. Nepričakovani potek mature 1921 je bil resen opomin vsem naslednjim letnikom. V šolskem letu 1924-25 se je deloma uvedel na u čiteljišču že italijanski predmetni pouk. Poleg glasbe, ki jo je itak že prej učil italijanski profesor, so to leto imeli dijaki zadnjega letnika pcuk v italijanščini še v zemljepisu in zgodovini. Tudi leta 1925 je bila pismena matura v Tolminu, kamor je prišel tudi predsednik komisije, univerzitetni profesor iz Rima. Ustni izpiti pa so bili zopet v Vidmu. Tudi tej komisiji je bil dodeljen tolmač in sicer beneškosloven.ski pesnik in preroditelj profesor Ivan Trin-ko. On sam pa je svetoval kai> didatom, da se njegovega preva janja poslužujejo čimmanj, ker bodo slovenskj odgovori že sami po sebi vplivali negativno na’iz-praševalno komisijo. Neprijazen odnos izpraševalcev je bil oč ten tudi to leto. Sicer niso bili kandidati več «arabi», sedaj so se profesorji spotikali ob priimkih — «che nomi ostrogoti*. Naslednje leto se je italijanizi-ranje učiteljišča neizogibno nadaljevalo: še filozofijo so maturantom predavali v italijanščini.' Z letom 1925 je tudi matura dokončno izgubila tolminski značaj. Prej so vsaj pismeno maturo pisali v Tolminu, sedaj p« so jih pozvali k pismeni maturi v Gorico. Maturantka tega letnika piše v svojih spominih: «Kakšna brutalnost fašističnega režima, da so zahtevali od nas enako znanje ta-lijanskega jezika, kot odAitalijanskih dijakov, dasi je pisalo na naših spričevalih «Kraljevsko slovensko učiteljišče*. In da bo mera polna, so slovenskim kandidatom pri pismenih nalogah zabra nili uporabo slovarjev, medlem ko je bil italijanski slovar dovoljen.* Ista maturantka piše v svojih spominih: «Izpiti so bili javni in je lahko poslušal kdor je hotel. Slabe psmene naloge, popolnoma tuje okolje, nova izpitna komisija, ki je skoro nismo razumeli, neznano občinstvo so porazno vplivali na naše razpoloženje. Hodili smo kot b"cz glave iz ene učilnice v drugo in poslušali kaj :n kako profesorji izprašujejo. Slo- venski dijaki so se lahko posluževali tolmača prof. dr.. Andreja Budala, a ne spominjam se, koliko se ga je poslužilo. Njega je goto vo bolelo srce in je skušal potna gati, a kaj ko pa je bilo vse sku paj tako nenormalno, nehumano, nepedagoško.* Izid mature je bil seveda pora zen. Le dva kand data sta izdela la, šesterica je dobila popravne izpite v jeseni, vsi drugi — polo vica jih je bilo — pa so bili odklo njeni. Saj ni čuda: fašistična Ila lija n: potrebovala slovenskih uči teljev in kraljevi dek-et iz oklo bra 1925 je bil skovik sove: niž ji razredi učiteljišča so bili izpre menjeni v italijansko gimnazjjo in še zadnjim, številčno močno o šibljenim, letnikom je bilo dano, da so prišli do mature. Za letom 1926 so b;.e še »tolminske* ma ture še leta 1927 in 1928. Obojne so se vršile pismeno v Gorci, ustno pa v Vidmu. Tedaj pa brez tolmačev: saj niso bili več po trebni, kajti na učiteljišču v Tol minu so predavali vse predmete v italijanščini. Tako je bila zaklju . čena vrsta tolminske učiteljske ge, neracije 1923-27, ki o sebi lahko reče z Župančičem »Med nas 'je usekalo in nas razteplo po sve ti. . . ». Ta generacija, ki je doraščala v rpmantičnem okolju našega pla ninskega raja med prijaznim to! minskim ljudstvom, je hodila raz pršena na vse vetrove svoj kri žev pot v najbolj krutem obdobju slovenske primorske zgodov:ne. Na tej poti je padala in vstaja la, klonila in se upirala ter bo rila. V odločilnem boju slovenske ga ljudstva se je vključevala v osvobodilno gibanje. Okleščena v viharnih časih se ta generacija vača ob 50 letnicah matur v svoj Tolmin. Tudi letos se bo zbrala v Tolminu v soboto, 9. julija. Drago Pahor ....................... POPLAČANA PRIZADEVNOST OTROK IN UČITELJEV NA KATIN AR! BOGAT PRIKAZ RlŠB~ IN PREDMETOV NA OSNOVNI ŠOLI «FRAN MILČINSKI* M ukaz. Ali je p-avičnejša kla-i.toacija, če se vrši pred komi Ju. ki'nikogar ne pozna, ne bom Jtoiskoval in tudi na stroške po-t^hja ne mislim več. Toda mu J Ihe, priznam odkrito, rezultat i^enj, zakaj od 5 gojencev jih »Uspelo le 18. Če je namen šol L6 reforme, da dobimo temelji-l*8 izobraženih Hudi kot smo jih Jtoivali doslej, • notem je treba rhinsko učiteljišče zapreti, za-?i denar, ki ga zavod požira, je Syfžen. Gotovo ste imeli gospa. »Kraški kal*, izdelek otrok katinurske osnovne šole Preteklo nedeljo je priredila ka tinarska osnovna Sola Fr. Milčin- ' ski razstavo risb in predmetov, ki so jih med šolskim letom izgotovili učenci pod vodstvom svojih učiteljev. Razstavljenih predmetov je bilo v dveh sobah in na hodniku zelo veliko in bi z njimi prav lahko napolnili še tretjo sobo. Razstava je bila prijetno presenečenje zaradi bogaiega izbora praktičnih in res uporabnih predmetov. Dobra zamisel je bila skupina žabjega zbora. Kako enostavno, a lično so bile izdelane manjše in večje žabe. delo učencev V. razreda. Mislim, da bi marsikateri otrok bil vesel tako pristne igračke, pa lepe rume ne mucke za sušenje toaletnega mila, kvačkane gosenice, mucke, psički in še polno drugih živalic. S tem so pokazali učitelji kako priti do cenene, originalne igračke, ki bo otroka razveselila in zabavala prav tako kol tista kupljena -v trgovini za več tisočakov. $e posebno so padle v oči v šoli izdelane ■ copate 1 iz ostankov blaga. -Gotovo jih bo otrok nosil s ponosom, ker jih je izdelal sam. In če napravi copate še za ma mo? Pri tem lahko dosežejo starši dvojni vzgojni smoter, če u porablja mama od otroka napravljene copate in mu da za to še primerno nagrado, da jo spravi v svoj hranilnik, ali ni to dobra vzgojna poteza ob potrošniški mrzlici, ki levari današnji svet? Na mizicau je bilo razstavljenih še polno praktičnih predmetov: prtov, prtičev, 'brisač, pa ročno'izdelanih map z vezanimi okraski, bldzin, torbic, jopic in celo svečnikov iz ščipalk za sušenje peri la. Razne posodice, škatle in kdo bi našteval vse pisane izdelke. Prav tako so bile stene pokri te z zanimivimi risbami, kjer so otroci upodabljali letne čase, raz ne praznike in šolske prireditve. Spretnejši so se izkazali še s prav lepo izdelanimi slikami v mozaiku z barvnimi kamenčki ali z raznim senčenjem. Kakšno pustno maškarado so napravili smo videli iz razstavljenih mask — oblek, ki so predstavljale domače in divje živali. Še. nekaj morairut omeniti: na tabli sc bile razstavljene številne diplome, zlate, srebrne in bronaste kolajr.e pa se* par kipcev, vmes. Dokaz, du se prav pridno in uspešno ukvarjajo tudi s športom. šolska razstava zahteva od u čitelja precej truda in potrpljenja, vendar ne bi smela nobena šolo zaključiti pouka ne da bi pri kazala učenčevo celoletno šolsko delo. Obiskovalec razstave ima lep pregled učenčevega truda in pri dobljene spretnosti, ki bi jo mo ral pridobiti prav med osnovno šolskim šolanjem. Ročno delo vzga ja otroka k vztrajnosti in natanč nosli, lastnosti, ki sta v današnjem tempu tako zanemarjeni. Z ato vse priznanje šolnikom, ki si kljub utrujenosti ob koncu šol skega leta vzamejo še tf> breme na svoje rame. M. P. TRŽAŠKI VELKSEJEM KRZNA KRZNA KRZNA ALL SKINS iz Padove v sodelovanju z «IL BOTTEGO-NE DELLA PELLICCIA« predstavlja na Tržaškem velesejmu 700 KRZEN PO CENAH NA DEBELO NEKAJ PRIMEROV: NERZ od 850.000 lir SVIZEC » 600.000 » RAT MOUSOUE » 550.000 » PERZIJANER » 650.000 » PERZIJANER (tačke) » 215.000 » JANCEK » 150.000 » CASTORET » 150.000 » BOBER » 450.000 » LISICA »- 590.000 » LAPIN » 45.000 » OVRATNIKI VS^-H VRST 700 KRZEN RAZNIH KVALITET IN CEN VSAKO KRZNO JE OPREMLJENO Z GARANCIJSKIM USTOM EDITORIALE STAMPA TRIESTINA - s.p.a. ^ ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKAJ d. TRST, Ul. Montecchi 6 štev. 1577 Registra podjetij pri tržaškem sodišču GLAVNICA 45.000.000 LIR V CELOTI VPLAČANA BILANCA NA DAN 31. DECEMBRA 1976 PREMOŽENJSKO STANJE AKTIVA PASIVA 1) OSNOVNI KAPITAL . a) zgradbe ............................. b) naprave, stroji, razna oprema .... c) dopolnilni elementi aktive; glava, patent in licence .......................... d) večletni stroški..................... e) avtomobili in industrijska vozila . v f) pohištvo, oprema in pisarniški stroji . 2) OBRATNI KAPITAL Zaloge: a) papir..................... b) Črnila in druge surovine . c) razni tiskarski material . . d) razno .................... • • • • • • 229.500000 102.461.907 9 175 (108 11.056.783 102.449 408 454 643.106 2.865.720 416.238 4.944 000 152.132 618 160.358.576 3) NALOŽBE V PREMIČNINSKO PREMOŽENJE - 4) RAZPOLOŽLJIVA DENARNA SREDSTVA a) blagajna.......................................... 13.863 594 b) tekoči računi in bančni pologi.................... 72.390 199 c) poštni tekoči računi............................... 3.013 378 89.267.171 5) KREDITI a) do klientov .................................... 800.528.218 b) menični............................................ 3.091.078 c) razni..................... 1.653.220 805.272.516 1) AMORTIZACIJSKI SKLADI a) nepremičninskega in pi-emicnmskega premoženja: naprave, stroji, oprema........... 6 651 560 avtomobili in industrijska vozila . . 2.211.355 pohištvo, oprema in pisarniški stroji..................... . 58.963.723 .2) NAMENSKI SKLADI a) za odpravnine nameščencev • »»»•«• 67.826 638 67.826 638 511.906 687 511.906.687 3) FINANCIJSKI DOLGOVI . . 4) OBRATOVALNI DOLGOVI a) dobaviteljem ....... b) bankam ......... • •••••• 5) PRENOSNA PASIVA . . . .......... 6) PASIVNI REESKOMPT1.............. SKUPNA PASIVA .... 6) PRENOSNA AKTIVA * k « i « 7) AKTIVNI REESKOMPTI .... 8) IZGUBA POSLOVNEGA LETA . i SKUPNA AKTIVA 9) TUJA PREMOŽENJA a) jamstveni pologi . . SKUPNO 200.653.370 7) Neto: Glavnica na dan ’ 1, januarja 1976 . . Revalvacija .... Rezerve po statutu . • • • • • • . 45.000.000 . 21.500 000 825 410 271 130 000 000 955 410 271 108 997 593 1.644 141.189 66 500 000 3.271 440 3.717.890 1.713.912.629 2 500.000 l'716.412 629 SKUPNO V IZRAVNAVO .... 1.713.912.629 8) TUJA PREMOŽENJA a) jamstveni pologi . . 2 500 000 SKUPNO 1 716 412 629 RAČUN IZGUBE IN DOBIČKA STROSKI DOHODKI 1) ZAČETNO STANJE a) papir............ b) črnila in druge surovine . c) razni tiskarski material . . 2) STROŠKI ZA NAKUP SUROVIN a) papir................ b) črnila in druge surovine c) razni tiskarski material ... d) električna energija, voda, plin in klimatske naprave . . . . . e) fotoslužba in klišarna .... f) razno .......................... -3« 4.992.000 8.803.411 41.522.625 1.976.408 3.573.064 3.910.187 3.396.785 6.813.564 61.192.633 3) STROŠKI ZA UPRAVNE ORGANE ..... - 4) STROŠKI ZA NAMEŠČENCE a) plače in mezde: , časnikarji..........140.442 784 tiskarji....................... 157 645.013 upravno osebje.................. 96.846 473 394 934 270 b) socialni in fiskalni prispevki............. 255.419.319 c) dodelitve v odpravninski sklad ....................... 130.592.851 d) zavarovanja urednikov. posebnih dopisnikov itd.................... — e) nadurno delo: tiskarji....................... 18 792 987 upravno osebje............. 6.508 527 25 301.514 806 247.954 5) STROŠKI ZA RAZPEČEVANJE .................. 5.375.400 6) STROŠKI ZA USLUGE a) tiskovne agencije.......................... 21609.046 b) prevozni stroški........................... 10 555 878 c) poštni in telegrafski stroški.................. 3.727 170 d) telefonski stroški............................ 10.424 412 46.316.506 7) SPLOŠNI STROŠKI a) upravni ....................................... 5.647 534 b) uredniški....................................... 1 943 511 c) za reklamo.................................... 1.859 560 d) za stike z javnostjo ........................... 1 706 120 e) razno........................................... 2 292 621 13.451,346 8) FINANČNA BREMENA....................... - 9) DAVČNA BREMENA..................................... - 10) IZREDNA BREMENA................................... - 11) KVOTE ZA AMORTIZACIJO.................. - 12) NAMENSKI SKLADI........................ — 13) PRENOSNA PASIVA........................ - 14) PASIVNI REESKOMPTI . - SKUPNI STROŠKI 941 387 250 SKUPNO V IZRAVNAVO 941.387.250 T) DOHODKI IZ ZALOŽNIŠKE DEJAVNOSTI a) prodaja ................. ‘bj naročnina’ . . .................. c) oglasi ........................... d) prodaja remitente in odpadkov . . . 2) RAZNI DOHODKI a) delo tiskarne za stranke.................... b) prispevki in podpore: državna podpora ............................ c) razno 3) PREMOŽENJSKI DOHODKI................. 4) FINANČNI DOHODKI..................... 5) IZREDNI DOHODKI...................... 6) KONČNA ZALOGA ....................... a) papir................................ b) črnila in druge surovine............. c) razni tiskarski material ............ 324 679 441 51 462 415 87 833 080 3U8 060 464.282 996 21.295 990 29 524 831 11 920 570 62 741 391 2.865.720 416 238 4 944 000 8.225 958 7) PRENOSNA AKTIVA . 8) AKTIVNI REESKOMPTI SKUPNI DOHODKI IZGUBA POSLOVNEGA LETA 535 250 345 406.136 905 • SKUPNO V IZRAVNAVO 941 387 250 Objavljamo bilanco »PRIMORSKEGA DNEVNIKA* za poslovno leto 1976 v smislu člena 8 zakona štev. 172 od 6 junija 1976 o '»ukrepih za založništvo* ter ustreznih norm za izvajanje zakona, še posebej odloka predsednika ministrskega sveta z dne 3. junija 1976 glede «odobritve bilančnega vzorca dnevnikov in periodičnega tiska ...» Fri tem poudarjamo, da se premoženjsko stanje nanaša na EST - ZT1, račun izgub in dnbičkov pa se v smislu zgoraj navedenih zakonskih predpisov strogo drži samega naslova PRIMORSKEGA DNEVNIKA. Samo njemu se torej pripisujejo vse pozitivne in negativne ekonomske komponente poslovnega leta, tako tiste, ki se nanašajo neposredno na sam naslov, kot »udi posredne, splošne, ki se pripisujejo po kvotah po načelu pristojnosti in koriščenja \ Upoštevati je nadalje treba, da se zgoraj navedeni obračuni razlikujejo od bilančnih obračunov redne dokumentacije podjetniškega računovodstva, ker šo bili sestavljeni v smislu ustreznih vzorcev, ki jih predpisuje omenjeni dekret, vzorcev, ki se tudi občutno razlikujejo od tradicionalnega knjigovodstva in zadevnih veljavnih splošnih zakonskih predpisov. \ UPRAVNI SVET __Gledalci ob progi Stockton—Dar- lington so se 277Tepiembra 1825 držali za trebuhe. Mimo njih je ropotal in se hudo kadil umotvor nekega Stephensona. slišalo se_je tudi, da je prispel na cilj. Takšen železen zmazek, ki puha iz njega, naj bi pomenil teh-niško revolucijo?! Zamenjal naj bi ko-. nje in ladje, spremenil način prevažanja? kaj še! Bogati ladjarji z ljubljanskega Brega in tisti v Zalogu so se spočetka le smejali. Potem, ko so zgradili železnico iz Liverpoola do Manchestra in se je Avstrija že hvalita s severno železnico, je začela ladjarje bosti misel, da so kočijaži tisti, ki bodo ob posel. Saj so vozili z Dunaja v Trst osem dni, in za to zahtevali kar tri goldinarje in 24 krajcarjev. Podobno, vendar obrnjeno, so upali kočijaži. Ni ga bilo dne v Smoletovem glavnem »štaoijonu« (tamkaj je danes uredništvo Dela), da ne bi vozniki vzrojčvali: »Kaj potem, če je tarifa v smeri vodnega toka dvakrat cenejša! Samo dol že ne plujejo! Pa da smo devetkrat dražji, pravijo. Se pa zato ne vlečemo po polževo. Po vodi tri dni do Zagreba! Samo osle dobijo na kaj takega. Pobralo jih bo, jih bo. Njih najprej!« Le bistri duhovi so zaslutili bliža jočo se katastrofo za oboje. Dunaj in Trst sta že leta 1835 hitela razglabljati o možni novi progi Dunaj—Trst. Speljali naj bi jo mimo Gradca in Ljubljane. Trst se je v hipu navdušil, ustanovil ducat železniških komitejev, ki so se že leta 1837 naslajali nad rentabilnostjo proge, ki je še ni bilo. V tistih časih niso poznali prekoračitev proračunov. Zato so na Dunaju pohvalno trepljali industrialca pl. Si-no, 'ki je za gradnjo primaknil kar polovico:’ 100,000 goldinarjev. Poleg vojske, ki je tudi izgorevala v preskušanju terena za bodočo progo, je zakuhalo še Ljubljano. Kako se odločiti? Pred seboj je imela dve varianti: Prva je napovedovala traso po zgornji dolini Savinje in po Tuhinjski do-lini proti Kamniku, druga ob strugah Savinje in Save. Se preden so progo Gradec—Celje, dek> 17*000 delavcev, odprli 2. junija 1846 za javni promet, se je Ljubljana že odločila: proga bo šla skoznjo! »Bliža se železna cesta ...« Težaško delo med Celjem in Ljubljano se je začelo že leta 1845. Na tisoče domačinov in prav toliko Furlanov, Hrvatov. Cehov in Nemcev je začelo garati po 14 ur na dan za 30 krajcarjev. Največ med njimi je bilo Italijanov, ki so poznim rododovom v spomin na gradnjo zapustili v Sloveniji kraj Mailand (Milano) nad Zidanim mostom. Eksplozije, minerjev na 39 km dolgi trasi in udarci krampov v živo skalo so načeli pesem splavarjev. Leta 1847 so izbrisali pri Zidanem mostu zadnje sledove mosta, ki ga je na nekdanjih rimskih ostankih leta 1224 zgradil babenberški vojvoda Leopold VI. Brez strojev so se zarili pri Hrastniku v živo skalo. Za njimi je nastal čez 200 metrov dolg predor brez enega samega opornika. Oddahnili so se šele v zelenju ljubljanskega polja. V Ljubljani je v naglici raslo veličastno postajno poslopje. • Kot- knežji dvorec in s stolpom, podobno stolpoma na poslopjih v Celju in Zidanem mostu. Bolj kot gradnja jih je pestilo uravnavanje terena. Vse pa je bilo nared do leta 1849, ko je 18. junija ob treh popbldne državna policijska 120 let južne železnice „Ceste tebi ne zapiram../4 Slovenske parne lokomotive morajo septembra v pokoj direkcija zaprosila magistrat za pomoč pri vzdrževanju reda. Množice so navalile na postajo, kamor je prisopihala iz Celja v štirih urah in pol lokomotiva »Ljubljana«. Za njo je pripeljala na postajo, ki je premogla pet tirov in še tri v kurilnici, še ena imenovana »Triglav«. Prvo šo sestavili v dunajskih tovarnah lokomotiv po načrtih direktorja inž. Hasvvella, drugo leta 1844 na Dunaju po licenci Norris iz Philadelphije v ZDA. »Ljubljana« je vozila 50 kilometrov na uro, kar 10 kilometrov na uro več kot »Triglav«, obe pa na les. še vedno ni padla odločitev, po kateri trasi naj bi speljali progo do Trsta, ko je bilo že vsem po vrsti jasno, da se bo dald odslej živeti le še od železnice. 1 Naval na magistrat je postal neznosen. Vsak drugi domačin- in vsi odsluženi vojaki po vrsti so hoteli posel na železnici. Kar 80 jih je hotelo nadzirati brzojavno progo, ki je 31. januarja 1849 prvič začela delati med Du-‘ najem in Gradcem, Celjem in Ljubljano. V Ljubljano so prispele mnoge železničarske družine. Tem je morala občina dati’ v najem stanovanje: sobo, kabinet, kuhinjo in drvarnico. Medtem ko sta se za uporabo kolodvorske restavracije grdo sporekla Mariborčan Josip Humer in ljubljanski gostilničar Andrej Nendig, je državno policijsko ravnateljstvo naredilo red vsaj okoli postajnega poslopja. Življenje Ljubljane se je v trenutku preselilo v severni del, Ljubljanica se je spraznila kot frakelj v rokah pijan ca, ladjarji z Brega so črtali z jedilnikov ocvrte piščance in rakfe, nekdanji cariniki na Bregu so se čez noč prelevili v carinike železnice, kočijaži pa v uslužnostne izvoščke, oštevilčene, lepega govorjenja in obnašanja. V lepem in grdem so vozili iz mesta na postajo le za 40 krajcarjev: enega ali štiri potnike, s torbami ali brez njih. Peklenšček se preobje kamenja Šestnajstega septembra 1849 so odprli progo Celje—Ljubljana' za javni promet. To so bile spočetka vožnje mimo obeliskov, zastav in slavnostnih govorov, slavolokov in navdušenega bučanja špalirjev. Sele mesec pozneje je genialni načrtovalec proge dr. Karl Ritter von Ghega izoblikov io zamisel: trasa od Ljubljane < /ta ne bo potekala po Poljanski ..^,iini, ob Idrijci ter ob Soči do Gorice in do Trsta, temveč čez Kras! Izbira »cenejše« in krajše proge pa je bila začetek treh velikanskih * težav ... Pred delavci je ležalo barje. Začeli so ga zasipavati od Vrtače do Preserja. Domačinom so se začeli smiliti težaki, ki so vozili skale iz kamnoloma Žalostne gore in iz Notranjih Goric ter jih kar naprej valili v barjanska tla. Toda: kar so podnevi nasuli, je ponoči požrlo barje. Iz dneva v dan je bilo barje enako lačno, da se je začelo med delavci šušljati o peklenščku, ki nagaja. Na nenavadni kraj je moral priti celo cesar Franc Jožef osebno, da bi se prepričal o nezaslišanem izginjanju skal in. o vragu pod zemljo. »Kar zasipavajte naprej. Ce je vrag v tem močvirju, se bo že nažrl!« In se je res. Ampak šele čez tri leta! Nenehno, od leta 1851 do 1854 so sitili vraga. Šele nato so začeli graditi- nasip, ki so ga končali maja 1857. Nasip, ki se je na barju prebil še skoz skalnat hrib pri Notranjih Goricah, je zadel ob drugo, podobno teža- vo pri Borovnici. Spet barje in globoka dolina! Italijanski delavci so začeli zabijati pilote. Nanje so postavili stebre za most v dveh nadstropjih. Spodaj 22 obokov, zgoraj 25. Vse so sestavili iz klesanega nabrežinskega kamna, ki se je v veščih rokah spreminjal v 561 metrov dolgo in 38 metrov visoko mojstrovino. Po petih letih nepretrganega dela je nastal borovniški viadukt, največji zidani most v srednji Evropi. Pa še z naklonom in ovinkom! Železna cesta je spet zavila iz močvirja, tokrat na Kras. Graditelje je zaskrbelo: kako preskrbovati lokomotive z vodo? V Logatcu, na Rakeku, v Pivki in v Postojni je bilo ob gradnji proge treba misliti tudi na vodne črpalke. Sreča se je nasmehnila šele v Gornjih Ležečah, kjer so naleteli na izvir te- lahko zgradili dva nabiralnika. Z 38 kilometri dolgo vodovodno cevjo, ki so jo speljali kar med tiroma, sp privlekli vodo do Divače, Sežane in Proseka. Po naključju so železniški inženirji odkrili izvir tudi pri Nabrežini ter zagotovili vodo še tržaški postaji. Zanjo je postavil temeljni kamen spet Franc Jožef sam. 'Slovesnost je opravil 14. maja 1850 s srebrnim kladivom, ki ga še danes hranijo v Trstu. Osemindvajseti julij '1857 je bil težko pričakovani dan; po dvajsetih letih gradnje je1 prvi vlak pripeljal iz Ljubljane v Trst. Tokrat pa v nj"em ni bilo njegovega veličanstva. Kajti tri leta prej, ko se je peljal z dvori nim vlakom na otvoritev postaje Glog-gnitz, so železničarji pozabili na posebnost dvome lokomotive. Ko je cesarsko kraljeva godba igrala in je dvorni ,vlak pripeljal na pokriti, peron, je strašno počilo. Cesarost' v vlaku je pomislila, da je atentat, pa je bil le dimnik lokomotive previsok in je posnel vso streho perona/ Vlada si je mela roke* (k‘o' je tržaška železnica preštevala: prvo leto 30.000 potnikov, naslednje leto trikrat toliko! Še bolj pa se, je južna železnica razcvetela nekaj, let pozneje« ko so dokončali dvotirno progo od Duna- • ja do Trsta. Takrat šele še je povšem uresničila želja Avstro-Ogrske; priti do morja po tirih. Lokomotive, ki jih je' ljudstvo krstilo za »Luka Matije«, so do leta 1865 kurili samo z lesom, le redkokdaj s koksom. Med Gradcem 'in Ljubljano so vo2#$ potniški, mešani in tovorni vlaki. Potniške kompozicije" e štirimi vagoni šobile najdaljše in so vozile iz LjubtjUlfe do Zidanega mosta dve uri in 15 minut, do Celja štiri ure, do Gradca devet ur (danes sedem ur). Uporabo lokomotiv, ki so dosegle 40 km na uro (tovorni vlaki 30 Km), je že leta 1846 ogrozila dvakrat močnejša »Farnfeld«. Njen primerek smo Slovenci ohranili ter ga leta 1949 v Mariboru restavrirali. Danes ga hranimo v Grosuplju. Tudi brzi vlak ni nova iznajdba. Prvič je peljal že ob otvoritvi proge v Trst. Ljudje pa so se mu izogibali. Ne toliko zaradi hitrosti kot zaradi drage vožnje. Dokler niso vpeljali tretjega razreda, se kmet in delavec nista vozila. Na vlak sta prišla le takrat, kadar sta se postavila na mesto današnjega ljubljanskega Troimostovja. Tamkaj so namreč pobirali priložnostno delovno silo, tudi prostovoljce za zaviranje vlakov — zavirače. Kadar pa je bilo slabo vreme, so jih nabrali oziroma na lovili le s pomočjo policije, zakaj razvedelo se je, da ob zametih in burji vlak resda pripelje v Trst, vendar prej ko ne s kakšnim zaviračem manj ... Zavirače lovi policija V rosni dobi železnice so namreč zavirali rpčno, lesene zavorne cokle pa so se na hudih klancih rade vnele. Tudi revmatizem zdaj ni več poklicna bolezen strojevodij in sprevodnikov. Prvi vozniki so morali skupaj z lokomoti vo rezati zrak, dokler niso šele po letu 1860 ugotovili, da brez strojevod skih hišic dolgo ne bo več šlo. Zagri ženo so jih izpopolnjevali dolgih deset let, zakaj v neurjih je strojevodjem odneslo vse preveč dežnikov. Pravzaprav so se sprva varno in brez skrbi vozili le potniki, medtem ko so se sprevodniki prebijali do njih po zunanjih stopnicah in tako lezli iz vagona v vagon vse dotlej, dokler jim ni spodrsnilo. Pa vendar so akrobatski uslužbenci in njihovi hlaponi s 100 konjskimi močmi nekdaj zbujali zavist in občudovanje, Še bolj neznaten se zdi nekdanji vozni park ob modernih, dvojnih električnih lokomotivah s 5000 konjskimi močmi. Te brezdimne pošasti nove dobe pa jo kljub povečani moči še vedno ubirajo po poti, ki je oštala. Danes obnovljena, delno spremenjena in elektrificirana proga je le še tu in tam obdržala stalne spremljevalce sopečih prednic — čakalnice, podobne stražarnicam. V vsaki je stal »tekač«, čakati je moral na listek z najavo vlaka in z njim se je zapodil do naslednje čakalnice. Ti prvi slovenski maratonci so uprizarjali divje štafete ob progi vse do iznajdbe telefona. Tudi napajalnih postaj in kurilnic ni nikjer več. Zadnjo so ob gradnji avtomobilske ceste podrli v Postojni, 95 metrov dolgi ljubljanski pa je že pred 15 leti sneg udrl streho. Podrli so jp in z njo so izginili tudi njeni stalni »stanovalci« — in zato kot vrane črni vrabci, »haichauzarji«. Ostala je tudi zaščitena čuvajnica med Borovnico in Verdom nad Bistro. V njej se je namreč leta 1871 rodil . (nož, kj j$ zgradil Minneaopolis v ZDA na5 slavni arhitekt Ivan Jager. Po zaslugi. nekega- železničarja smo obdržali tudi otipljiv spomin na slavni borovniški viadukt: polovico enega samega stebra. Vse do obnove in elektrifikacije proge Šentilj—Maribor pa so zdržale tirnice z letnico 1891. Izdelali so jih v Dofiawitzu, od koder smo nekaj tirnic odkupili tudi za del proge Beograd—Bar. Današnje, ki jih izdelujejo v Zenici, zdrže okrog 10 let. V spomin na 120 let južne železnice bo 18. junija ropotal po tirih tudi delček obujene zgodovine. Parna lokomo tiva, ki je prvič zapuhala pred pol stoletja, bo popeljali v enodnevno prebujenje čez 80 let stare muzejske vagone vseh 'treh razredov in službeni poštni voz, ki so ga obnovili po spominu in starih fotografijah v Dobovi. Edini muzejski vlak, ki ga. premore Jugoslavija, ne bo prazen. V njem se bo trlo ljubiteljev starih lokomotiv. Menda ga zato’ne bo med njimi, ki bi ne obsodil poslednje odločitve železniškega gospodarstva Slovenije: slovenske parne lokomotive morajo septembra v pokoj! Verjetno ne bodo od-hropele v smrt. ker bomo vseh devet morda lahko prodali v Švico. Tamkajšnji center družb za energetiko namreč že dlje časa razmišlja o ponovni uvedbi parne vleke. Nevenka Škrlj Takšne so bile gorske lokomotive »Engerth«, ki so jih po prvi svetovni vojni uporabljali le še kot premikalke. Vlekle so vagone po klancih našega KVasa. Ne sedanjosti, še manj bodočnosti, ne moremo graditi, če bomo kakorkoli razločevali med vernimi in nevernimi. Za tako pot smo se opredelih že pred ustanovitvijo nove Jugoslavije, izkušnje pa jo samo vselej znova potrjujejo- To je bilo vodilo posvetovanja, ki ga je o religiji priredbo predsedstvo CK ZKJ V tem seveda ni nič novega m nič spremenjenega glede na stališča, ki smo jih izoblikovali v življenju naše družbe. Od posvetovanja tega nihče ni niti pričakoval. Poudarek je bil drugje- religijo bo treba bolj osvetliti. In to iz dveh strani: najprej tako, da jo bomo lahko natančno poznali, jo razumeli (v dilemi, ali naj bi posvetovanje pripravili še bolj načrtno, na višjem znanstvenem temelju ali pa si dovolili še povečanje časovnega zaostanka na tem področju, so se odločili za hitrost, za akcijo), potem pa tudi dosledno poskrbeli za odpravo sektaštva, enako nevarnega nasprotnika naše družbe, kot je klerikalizem, ki pa je ves čas pod vojno napovedjo. Ni svobode za teiste brez svobode za ateiste in obratno. Bitka za svobodo vere je povezana z bojem za vse druge svoboščine delovnega človeka in občana. Gledano v tej luči, je vprašanje o verski svobodi takoj na višji stopnici, kot jo dosegajo verske skupnosti. Gre za družbeno zadevo, za področje. ki je pomembno za vso skuonost. Zato si tu ne moremo in ne smemo dovoliti sleoomišenja. še manj ribarjenja v kalnem, lci je še velikokrat prisotno, ko se različni cerkveni krogi »globoko zaskrbi! eni« sprašujejo — kam plo-vemo'1 Kaj hoče ta socializem od vprnika, v katero smer nal razpenjamo jadra, da bodo dobila najboljši veter? Mice’n^st, oape-a Pr e XI., češ da socializma ni moč spraviti v sklad z verskimi nauki Osvobajanje brez receptov katolj.ške cerkve (o njej so na posvetu daleč največ govorila in na koncu tudi priznali, da je ta napaka »privilegij« posledica hitrih priprav), češ da je zamisel takšne družbe' povsem tuja -krščanski resnici, je danes sicer premagana, ne pa še povsem pozabljena. Tudi po koncilskih spremembah cerkev ne priznava socializma kot rezultat razrednega boja. Upošteva pa ga kot dejstvo, ki je vse močnejše in čedalje bolj prisotno Poleg priznanj, ki jih je marksizmu kot znanstveni teoriji, predvsem pa vsakdanji praksi, vsekakor treba izreči, pa se skuša vzporedno s tem uveljavljati miselnost, kako vse to skupaj velja le za materialno področje, človeško blaginjo. Marksizem naj bi zaoostavljal človeško, duhovno plat Tu naj bi spoznal svojo zmoto, svojo luknjičavost in poklical na pomoč vero. ki bo zamašila te vrzeli. Ta teza ak (Poljska) — Norback (Švedska) 6:3, 6:0, 6:2 ‘tetin (ZDA) — Ruffels (Avstralija) 3:6, 2:6, 9:8, 6:2, 10:8 '°ore (Južna' Afrika) — Alvarez (Kolumbija) 6:4, 6:4, 6:3 -dram (Južna Afrika) — Gottfried (ZDA) 6:2, 4:6, 6:4, 6:3 ŽENSKE IZIDI 2. KOLA banova (ČSSR) — Cuypers (J. Afrika) 6:4, 2:6, 6:3 0ve (Nizozemska) — Teeguarden (ZDA) 6:3, 3:6, 6:2 teker (VB) - Masthoff (ZRN) 8:1, 6:3 aid (Avstralija) — Lovera (Franca) 6:1, 6:1 ang B. J. (ZDA) - Smith (ZDA) M 6:0, 6:3 l°Haday (ZDA) - Shaw (ZDA) 7:5 i'n 6:4 'tetin (ZDA) — Vessies Appeal (Ni-.tozemska) 6:3, 6:3 avratilova (ZDA) — Bentzer (Švedska) 6:0, 6:4 ade (Vel. Britanija) — Nagelsn J ZDA) 6:2, S:1 rdionescu (Romunija) — Reynolds (ZDA) 6:4, 7:5 ^anatta izločen Američan Alem Mayer je poskr za veliko presenečenje, saj je drugem kolu premagal Adriana 'natto z 8:9, 6:0, 6:2 in 6:4. disciplinska komisija Cočnu odvzela točko. Lestvica 2. lige je sedaj taka: Vi-cenza 51, Pescara, Atalanta in Ca-gliari 49, Monza 48 itd. BARI, 22. — V okviru anglo - italijanskega’nogometnega turnirja za polprofesionalne enajsterice, je Bari premagal Chelmsford City s 6:1. RIM, 22. — Italijanska polprofesionalna nogometna reprezentanca je danes odpotovala iz Rima v Indonezijo, kjer bo odigrala štiri prijateljske tekme. OBVESTILO ŠZ BOR obvešča igralke prve in druge ženske odbojkarske ekipe, da bo danes, 23. t.m., ob 19.30 na stadionu «1. maj* sestanek za določitev programa za sezono 1977/78. ATLETIKA V TROBOJU ITALIJA-ZDA-ANGLIJA Američani zanesljivo zmagali Dobro so sc odrezali (udi Italijani, ki so odpravili angleško reprezentanco TURIN, 22. — Vse po predvidevanju v atletskem troboju Italija-ZDA Anglija: zasluženo so namreč slavili Američani, pg Čeprav so dopotovali v Turin le z »rezervno reprezentanco*. Če je bil uspeh Američanov predviden, pa ni bila predvidena tako zanesljiva zmaga Italijanov nad Anglijo. KONČNI IZID ZDA - Italija 127:94 ZDA — Anglija 135:86 Italija n- Anglija 131:92 Slavje Američanov torej, a Italijani so na tem tekmovanju pokazali, da lahko računajo na dobro reprezentanco. Glavni junak troboja je bil Vittorio Višini, ki je izboljšal evropski rekord v hoji na 1P km s časom 4l'15”5. Prejšnji rekord je bil last Romuna Costan-tina, ki je prehodil to progo s časom 41'19”. Vittorio Višini je dobil tudi pokal tvrdke Fiat za najboljši tehnični dosežek. -Poglavje zase pa je na tem mitingu zopet bil sprinter Pietro Men- nea, ki je v prvem dnevu tekmovanja dokaj razočaral v teku na 400 m, obenem pa je tudi razdražil s svojim muhastim ravnanjem številno občinstvo. Mennea je naslednji dan le popravil slab vtis iz prvega dne in je tudi zmagal v teku na 200 m z odličnim časom 20"37. V ženskem srečanju med Italijo in ZDA so slavile Američanke, ki so premagale domačinke s 85:61. NA MEDNARODNEM MITINGU Tudi Stones v Milanu MILAN, 22. — V tem kraju bo 2. julija velik mednarodni atletski miting, na katerem bodo nastopili nekateri svetovni asi, kot so: Američan Dwight Stones (skok v vjšino), Don Quarrie (200 m), sprinterja A-brahams ter Gilkes itd. Delovanje ZSŠDI DREVI V TREBČAH Trening nogometne reprezentance ZSŠDI ZSŠDI obvešča, da bo trening za pripravo na tekmo, ki bo v nedeljo, 26. t.m., na Koroškem, danes, ob 19. uri, na igrišču Primorca v Trebčah. ZSŠDI sklicuje naslednje igralce: BREG: Bržan, Lovriha, Strnad, Kre-vatin in Sovič. PRIMOREC: M. Kralj, P. Kralj in B. Čuk. ZARJA: Križmančič, Terčon in B. Kralj. JUVENTINA: Mikluš, Čevdek. VESNA: Bogateč, B. Tence. PRIMORJE: G. Husu. TRAS: Verša. Igralci naj prinesejo s seboj last-io opremo. Za vse podrobnejše informacije o izletu bodo obveščeni po reningu. MINIBASKET VČERAJ V DOLINI Breg in Polet igrala neodločeno Breg - Polet 22:22 (10:8) BREG:. Diego Kocjan, .Vodopivec, Kofol,,Mitja Ota, Korošec 12, Bone-, ta, Sandi Kocjan* Pfašelj 2, Marko Ota, Bavčar 8. . , ' POLET: Grariler 4, Persi 6, Jerič, Feri 9, Zajec Hrovatin, Bellafon-tana 2, Kerpanr i - * SODNIK: David Čofc....f" -Včeraj ‘sft 'še-.-v-fiolini v prijatelj- » ski tekmi v minibašketu spoprijeti najmlajši igralci Brega, ih Poleti, i , nogomet Italijanski pokal t>anes je bilo na sporedu četrto O'o italijanskega nogometnega po-Na, v katerem so dosegli nasled-* izide: , Skupina A Milan - Spal 2:0 Lestvica Milan 8 točk, Bologna 4, Napoli Spal .0, Skupina B ‘-ecce - Inter L1 *icenza - Juventus 2:4 Lestvica Inter 7 točk, Vicenza 4, Juven-3, Lecce 2. „vIDEM, 22. — Bivši igralec Trie-®n? Massimo Giacomini bo v pripoji sezoni treniral ekipo Udine-*ia. Como ob točko JttM, 22. — Disciplinska komisija pijanske nogometne zveze je med odločitvami dosodila Vicen-zrnago z 2:0 v tekmi zadnjega Ja 2. italijanske lige. Tekma Co-n — Vicenza se je namreč konča-; 1:1, po srečanju pa je prišlo do ^ih -izgredov, zaradi katerih je 's.................................................................. \a Proseku živahno Doslej so odigrali ie vet tekem - Visoki imagi Ponziane in Kopra - 9. julija finalni srečanji najmlajši igralci Brega ih Polet. Th tčkma je bila obenem (udi zadnji nastop Brežanov v tej kezoni. Po- izredno izenačenem ,in razbur-. Edi Sosič (Jadran B) meče na koš med tekmo s S. Sergiom I 1 ji vem boju se. je včerajšnje sreča- TEKME OB 30-LETNICI ŠPORTNEGA DRUŠTVA JUVENTINA V odbojki je zmagalo PD Danica v namiznem tenisu pa Nova Gorica Organizatorji so ekipe nagradili z lepimi nagradami V petek in v soboto so v domu »Andrej Budal* v Štandrežu odigrali dva turnirja: namiznoteniškega in odbojkarskega. Prvi je bil takorekeč končna faza prvoletnega ukvarjanja našega društva s tem športom. Prisotne so bile štiri ekipe: NTK Nova Gorica, Azzurra, ŠD Mladina in domači fantje. Zasluženo je zmagala ekipa iz Nove Gorice, ki je v polfinalu premagala ŠD Mladina, v finalni tekmi pa ni imela težav in je premagala tudi Azzurro. V njenih vrstah igrajo nekateri mladinci, ki bodo verjetno v bodočih le(ih tekmovali že v državnem merilu. Drugo mesto je zasedla Azzurra, J član vrhovsk^ šesterke Štefan Čo- ki nastopa v C ligi. Ekipa se je predstavila z okrnjeno postavo,, zaradi česar je imela težave pri uvrstitvi v finale. Ekipa je namreč pre- tič dobil poseben pokal, kot najbolj obetajoč igralec. Rezultati: ' '* Namizni tenis nje končalo z neodločenim izidom (kar je za minibasket povsem regularno). Tudi v tem srečanju so mladi košarkarji obeh ekip pokazali zvrhano mero požrtvovalnosti in zagrizenosti. Nekateri pa so že pokazali dokaj dobro tehnično znanje, za kar gre pohvala trenerjema Ediju Dolencu in Henriku Maverju. ODBOJKA 3:1 SFRJ — Kitajska Tudi v drugem medsebojnem spopadu (tokrat v Ljubljarti) je jugoslovanska odbojkarska reprezentanca premagala Kitajsko s 3:1 (—4, 6, 11. 14). VATERPOLO OR ZAKLJUČKU 4. VIDMARJEVEGA MEMORIALA Danec Larsen na vrhu lestvice Skromna uvrstitev domačinov Nastopalo je 14 šahistov iz sedmih držav - Veliko Zanimanje za turnir v Portorožu Italija vodi SANREMO, 22. — V drugem kolu mednarodnega turnirja v vaterpolu so dosegli naslednje izide: SZ - Romunija 8:8 Madžarska - Italija B 7:2 Italija A - Nizozemska 7:6 H,ulili.■■■m.miril.........ti.imuni.................. Letošnje Titove in partijske ju-' bileje so izredno lepo proslavili tudi slovenski šahovski delavci, ki so pripravili 4. Vidmarjev memn-rialni turnir. Na tem mednarodnem šahovskem turnirju je sodelovalo 14 šahistov iz sedmih držav, med katerimi ie bilo kar 12 velemojstrov. Od 2. do 10. junija je borbe za šahovnicami spremljalo številno občinstvo v festivalni dvorani v Ljubljani, medtem ko je bil obisk od 12. do 20 junija v portoroškem Avditoriju boli skromen. Letošnji turnir je potekal v zna menju premoči gostujočih šahistov in se je končal z zasluženo zmago danskega velemojstra Larsena. Danski velemojster je v 13 partijah zbral 9.5 točke. Sedemkrat je zmagal, petkrat remiziral in le enkrat izgubil (s Kurajico). Čeprav je imel v srečanjih z Bukičem, Jelenom/ Ghgoričem in Savonom že Iz planinskega sveta magala juventince s 5:2, v finalni | ntk Nova Gorica - ŠD Mladina 5:0 tekmi pa je gladko podlegla boljšim j AS Azauira - ŠD Juventina 5:2 Nogomet ^MEMORIAL PERTOTA* Jlcejšnji teden se je na proseškem jiSču pričel nogometni turnir za u^ane. Nastopa osem enajsteric, ? katerih sta dve iz matične domo-Jte. Organizatorji so moštva porazili v dve skupini: v prvi nastopa- l Portuale, S. Giovanni, Barcolana Tabor iz Sežane: v drugi pa Pon-teia, Opicina, Primorje in Koper. iiMoštva se bodo srečala v vsaki pipini po italijanskem sistemu vsa-? Proti vsakemu samo enkrat; zma-7alca in pa .drugouvrščeni ekipi Sjh skupin se bodo spoprijeli 9. ™k v finalu za l. oz. 2. mesto in 4. mesto, dosedanji izidi: . 1. skupina EVtualh - S. Giovanni 2:0 .kreolana - Tabor 3:1 tebor - Portuale 2:1 2. skupina D>nziana - Primorje 5:1 Jopor - Opicina 7:2 Koper - Ponziana 0:0 Nadaljnji SPORED TEKEM ™«la, 25. junija *“00: Primorje - Opicina 20.30: S. Giovanni - Barcolana Sreda, 29. junija 18.30: S. Giovanni - Tabor 20.00: Primorje - Koper Sobota, 2. julija 19.00: Ponziana - Opicina 20.30: Portuale - Barcolana Sobota, 9. julija 19.00: finale za 3. oz. 4. mesto 21.00: finale za 1. oz. 2. mesto KVALIFIKACIJE ZA 2. AL Tekma Gaja-Baxter ho na igrišču v Ul. Flavia Tržaška nogometna federacija je sporočila, da bo drugo srečanje med Gajo in Baxterjem v nedeljo, na D grišču v Ul. Flavia. ob 9. uri. To je nepričakovana odločitev, kajti ie prej sta bili izbrani igrišči pri Sv. Ivanu ter na Proseku in ne v Ul. Flavia. če bi se tudi ta tekma končala tudi po podaljških z remijem, bo o prestopu v 2. AL odločal žreb. d.gr. Novogoričanom. Presenečenje je nastalo v boju za j 3. mesto, za katero sta se potegova li Mladina in Juventina. Po dolgi borbi je zmagala Mladina iz Križa, ki je pokazala lep napredek. Vseeno pa je treba omeniti, da je Juventina igrala z okrnjeno ekipo, saj sta manjkala dva standardna igralca: Faganel (zaradi bolezni) in Marušič (zaposlen). Zato je z Mučičem in Turijem igral Ožbat, ki pa ni pripravljen za take nastope. Odbojkarski turnir je bil organiziran v rekreacijskem duhu, zato so igrala izključno prosvetna društva. Odbor Juventine je namreč sklenil, da bo gojil odbojko kot rekreacijo (šport za vse) z namenom, da bo ekipa pripravljena, ko bo dograjena nova telovadnica. Važnost turnirja pa je tudi v tem, da so na ploščadi doma «A. Budal* prvič odigrali odbojkarsko srečanje. Tega turnirja so se udeležile štiri ekipe, in sicer PD Naš prapor, PD Jezero, PD Danica in Mladinski odsek O. Župančič - Juventina. Zmagalo je PD Danica z Vrha, ki je v polfinalni tekmi premagalo Dober-dobce. Polfinalna tekma med Pevm-ci in Štandrežci je bila bolj borbena, zmagali pa so slednji z 2:1. Finalne tekme za 3. in 4. mesto niso odigrali, zato sta prosvetno društvo Jezero in PD Naš prapor zasedla 3. mesto. Finalna tekma med Vrhovci in Štandrežci pa je jasno prikazala premoč prvih, kar se .je zgodilo tudi na turnirju Mladinskega centra. Zmagovalci so tako osvojili pokal doma «A. Budal*. Nagrajevanje zmagovalcev namiznoteniškega turnirja je bilo pred finalno tekmo v odbojki. V imenu ŠD Juventina je zmagovalcem izročil pokale Ivan Plesničar. Zmagovalce odbojkarskega turnirja pa je nagradil predsednik ŠD Juventina Miloš Tabaj. Prehodni pokal doma «Andreja Budfla* je Vrhovcem izročil predsednik odbora za ‘ upravljanje doma Danilo Nanut. Š tem v zvezi naj omenimo,, da .je Finale za 3. mesto ŠD Mladina - ŠD Juventina 5:3 Finale za 1. mesto NTK Nova Gorica - AS Azzurra 5:0 Postave: NTK NOVA GORICA: Dragajlo-vič, Gregorič, Jelen. AS AZZURRA: Primožič, Mašina, Coceani. ŠD MLADINA^ Tence, Sedmak in Sedmak. ŠD JUVENTINA: Mučič, Turri in Ožbat. Odbojka PD Danica - PD Jezero 2:1 (10. -10, -9) MO Štandrež - PD Naš prapor 2:1 (14, 6, 13) .Finale za 1. mesto PD Danica - MO Štancje: Postave: PD DANICA: L. Černič, M. Černič, Š. Cotič, M. Cotič, K. Devetak, Devetak, Grilj. PD NAŠ PRAPOR: Pavšič, Mikluš, Bevčar, Bensa, D. Klanjšček, M. Klanjšček, Sošol. ' PD JEZERO: Gergolet, F, Gergo-let, Ferfolja, Cotič, Gergolet, Fran dolič. MO ŠTANDREŽ: Tabaj, Plesničar, Corva, Nanut, Mučič, L. Nanut, Marchi. ež 2:0 (2, 9) Dobri rezultati Goričanov Iz Neaplja se je vrnila skupina 46 goričkih tekmovalk in tekmoval cev, ki so nastopili na državnem delu mladinskih ifcer. Goričan’’ so se na letošnjih igrah zelo dnbro odrezali, saj so zasedli 4 prva mesta, eno drugo in eno trejje mesto Zlate kolajne so osvojili Piero Mon-tanari (kotalkanje), ekipa bezbola iž Ronk, Sofija Drufuka (Skok v daljino) in Antonella Urli (m°t krogle). Srebro je dobil Piero Monta-nari (kotalkanje), bron pa Enrica Sellan (tek na 80 m z ovirami). BOGATA POLETNA DEJAVNOST SPDT Dvodnevni izlet SPDT za nižje-šolsko mladino na Lovce in na Pol-dašnjo špico je zelo dobro uspel, temu pa je pripomoglo pripravljenost vodnikov, disciplina in navdušenje udeležencev ter lepo vreme. SPDT prireja to nedeljo avtobusni izlet na Krn (2245 m). Vzpon je predviden iz doline Lepene do Krnskega jezera, od tu pa še na vrh. Izlet je za vse, saj je do jezera hoda le kako uro in pol. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI, v Ul. sv. Frančiška 20. Odhod avtobusa je izpred sodnije (Poro Ulpiano), ob .6. uri> Približuje se tudi tridnevni izlet SPDT na Triglav, ki bo S.. 9. in 10. julija. Namenjen je nižješolcem, in sicer tistim, ki so opravili malo maturo ter tudi višješolcem. Vpisovanje je ny sedežu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška, do četrtka, 30. junija. Cena izleta je 9.000 lir. Pot je programirana preko Rudnega poljd do Vodnikove koče, od tu pa na Dom Plahika ter še na vrh. Nadaljilje se tudi alpinistični, tečaj'SPDT. Na skalah nad- Napole-! on slco cesto bo to soboto vadil Jan-«». Eurinn i« ,swer afo,$M* Mrtele-> £nSr rwlrtjevalru>ga tečaja^vo ■Jmzheje pa začetnike. * V GORAH JE . VELIKO SNEGA V gorah nad 2000 metrov je še mnogo snega. Nd , površini je sicer omehčan, toda spodaj je večinoma 'Sel zamrznjen in mnogokrat je pod njim tudi precej ledu. Vse to seveda zelo otežkoča hojo v gore, razlog pa je ta, da je letos sneg zapadel zelo pozno, ko pa je zapadel je v res veliki količini. Rezultat tega je bil ta, da je bila letošnja smučarska sezona dobra, slabše pa I je zato za planince, ki se morajo | v tej dobi podati v gore z izredno previdnostjo. Potreben je vsekakor cepin, za večje skupine tudi vrv, v nekaterih primerih pa so priporočljive celo dereze. GORE TERJAJO SVOJ KRVNI DAVEK V soboto in nedeljo je prišlo v planinah do več nesreč, nekatere pa so bile celo smrtne. V nedeljo se je v severni steni Grintovca v Kamniških Alpah smrtno ponesrečil 37-letni Jože Rajha, ki je zdrsnil mimo svojega 13-letnega sina po skalah v prepad. Prav tako so v ponedeljek reševalci našli na področju Mii- j narskega sedla v Grintovcu mrtvega 25 letnega Jakoba Kulovca, ki se je na gore podal že v soboto. Na snegu mu je zdrfnilo in tudi on je omahnil v prepad. Več sreče je imel 27-letni Koprčan Rojan Mam, ki je na področju Mojstrovke zdrsnil 40 metrov v prepad. vendar pa so ga s pomočjo helikopterja varno nripeljali v jeseniško bolnišnico. Na nemarkirani poti na Stolu je v prepad zdrknil 21 letni Janez Plestenjak iz Ljub Ijane, ki je obležal na grušču 30 metrov nižje. Hudo ranjenega so ga (Klpeljali v jeseniško bolnišnico. Nesreče so se dogodile tudi v Dolomitih. V torek je strela ubila dva alpinista, ki sta se vzpenjala po poti rCluc» na prvi steber Selle. Ne srečo je videla skupina vojakov, ki je takoj sprožila reševalno akcijo, a zaman. Imeni obeh alpinistov sta še vedno neznani. V nedeljo se .e na snežiščih Co-gliansa ubila 22-letna Renata Rai nis iz Tolmeča. S prijatelji je že prišla na vrh, vendar pa, k;o so se vračali, jih je na poti zajela nevihta, punci je na snežišču zdrgnile) ter je z glavo udarila v skale, kar je bilo zanjo usodno, saj je bila v trenutku mrtva. Te nesreče nas samo opozarjajo, kako moramo biti previdni, ko hodimo v gore, LE ENA ODPRAVA USPEŠNA Od letošnjih odprav v nepalsko Himalajo je bila uspešna le ena — trinajstčlanska zahodnonemška. pod vodstvom dr. Gerharda Schmatza. V začetku maja sta se namreč Wart in Kanel v spremstvu šerpe Tcerin pa kot prva povzpela na Lhotse (8511 visoki sosed Kveresta), sle dHo pa jim je še sedem tovarišev. Kot je znano, sta se na ta vrh prva in do letos edina, povzpela Reiss in Luchsinger, čeprav poskusov ni manjkalo, 18. maja 1956. švicarska odprava j* nekaj dni potem opravila še drugi in tretji pristop na £- verest, prek Južnega sedla. Dušan Jelinčič SPDG priredi dvodnevni družinski izjet na Pohorje Izbrana izletna točka je zelo privlačna. S posredovanjem Planinskega društva Maribor Matica je,, že rezervirano prenočišče in hrana v Mariborski postojanki. Pohorje se razprostira ob Dravski dolini. Sestavljeno je iz kristalnih skrilpvcev, predvsem iz tonalita, znanega pod imenom granit in je zadnji odrastek Centralnih Alp. Sleme je enolično planota sto, vrhovi se le znatno vz,digujejo iznad pla njav. Na Pohorju se nahajajo Šterni ne planiške postojanke in hoteli. Od številnih gozdnih cest je najpomembnejša cesta iz Qplotnice čez Pešk (1382 m). Ker je cesta deloma asfaltirana iz Hoč na Mariborsko Pohorje, ki se je zarjidi bližine ’Ma•< ribora razvilo v odlično rekreacij-sko območje. Čez Pohorje gre planinska transverzala od Maribora do Slovenj Gradca. Maribor je gospodarsko in kultur-, rio; središče severovzhodne Slovenije, Kol mesto se prvič omenja v 13. stol. Stari mestni predeli z ’ ohranjenimi obzidnimi stolpi so zelo slikoviti in zanimivi. sumljive pozicije .je z nekaj sreče uspel osvojili največ točk. Bert Larsen se je tako boleg Planinca, Portischa in Karpova uspel vpisati v listo zmagovalcev Vidmarjevih mcmorialnih turnirjev. Eden od favoritov turnirja, češkoslovaški velemojster Vtastimi! Hort, je bil le po 10. kolu na vrhu turnirske razpredelr-.ee. V fini-šu turnirja je bil preveč mirolju bon in ie remiziral zadnje tri partije. Tako .ie dovolil bivšemu sovjetskemu prvaku Savonu. da ga je dohitel in z njim delil -2. — 3. mesto. Hort je bil edini nepora-ženec turnirja. Velemojster Savon je pokazal prodorno igro. Izgubil je le proti rojaku velemojstru Ceškovskemu. ki ie osvojil četrto mesto. Ta četverica je skupno dosegla 22 zmag. to je ravno toliko, kot ostala deseterica udeležencev skupaj. Ta podatek pa tudi nazorno dokazuje, da so bili ostali udeleženci za razred slabši. To posebno velja za jugoslovanske igralce, ki so dosegli skromne uvrstitve, kar potrjuje, da je jugoslovanski šah trenutno v krizi in zaostaja za o stalimi šahovskimi velesilami. Že tretje mesto na letošnjem evrop skem prvenstvu v Moskvi je pokazalo, da v jugoslovanskih vrstah ta čas nimamo igralca večjih mednarodnih 'kvalitet. 4. Vidmarjev memorial je, žal, samo ponovna potrditev takega stanja. Na tur nirju ni bilo L.iubojeviča. niti Ve-limiroviča ki bi lahko pokazala mnogo več. kot pa so nastopajoči jugoslovanski šahisti Bivša mladinska svetovna prva ka Parma in Kurajica sta v^ družbi z nizozemskim velemojstrom (prej sovjetskim) Sosunkom de lila 5. — 7. mesto in sta bila najbolje uvrščena domača igralca. Zmagovalec prvega Vidmarjevega memoriala velemoriter Planin* je blestel le v prvih kolih. Po porazu s Parmo (to je bil že sedmi poraz Planinca v turnirskih srečanjih s Parmo) v 5. kolu na je Planinc povsem popustil in do konča ni odigral pomembne vloge, saj je tudi zadnjo partijo z. belimi figurami izgubil z Larsenom. Večkratni iugoslovan.sk šampion, 54-letni velemojster Svetozar G)i goric, ki je na predhodnih treh turnirjih osvojil drugo mesto, je bil tokrat le bleda senca velikega šahisln. Čeprav je bila v nje-jh partijah prisotna velika bor priložnost, da si nabere mednarodnih ižKUšenj in osvoji bal za mednarodnega mojstra Ali Slovenci nimamo tudi drugih mojstrov, ki bi zaslužili nastop na tako elitnem mednarodnem turnirju? Jelen .je s tremi zmagami proti Ba.letu. Ceškovskemu in Si-gurjonssonu prijetno presenetil . in upravičil nastop. Njegova druga priložnost, prvo je imel v januarju na turnirju v Mariboru, ie zagotovilo, da bo po končanem študiju lahko posegel tudi po višjih šahovskih naslovih. V družbi dveh slovenskih igralcev, Jelena in Barleta, je 1L •— 13. mesto delil :udi letošnji madžarski prvak Sax. Od predstavnika trenutno druge šahovske velesile smo pričakovali mnogo več, kot pa je dosegel v turnirskih borbah Končni vrstni red: 1. Larsen (Danska) ’ 2. Hort (ČSSR) 3. Savon (SZ) 4. Ceškovski (SZ) 5. Kurajiga (SFRJ) 6. Parma (SFRJ) 7. Sosonko (Nizozemska) 9.5 9.0 9.J 7.5 7.0 7.0 7.0 5.5 5.5 5.5 5.0 5,0 5,0 .3,5 pofckrbe- inmivi. .... ... .... goyjh partijah prisotna venna nor V Mariboru-tttfiT obdftyncmnvmT Igifost, je Gligonč v zadnjem de predstavniki Planinskega dmštva ju oartiie delal grobe napake ii Matica Maribor spremljali na< Pohorje v MOrmrskirpostojanko Jn^resenti naj pohite z vpisovanjem (in sicer do 27. junija), da bomo vedeli za dokončno število udeležencev, sicer bomo morali privlačen izlet odpovedati. Jožica Smet lu partije delal grobe napake in namesto da bi uspel .realizirati pri borjemo prednost, je ’ Izgubljal. Ve lika zvezda jugoslovanskega šaha počasi zahaja, nove pa se ne rojevajo vsako desetletje Tega bi se morali, organizatorji naših turnirjev še kako zavedati. Tokrat so le mojstru Jelenu dali 8. Gligoric (SFRJ) 9. Buki, (SFRJ) 10. Planinc (SFRJ) 1L Jelen (SFRJ) 12 Barle (SFRJ) 13. Sax (Madžarska) 14. Sigurjonsson (Islandija) Organizatorji so dobro li za igralne pogoje in propagando te velike mednarodne prireditve. Izdelana je bila spominska značka z likom velemojstra Milana Vidmarja, po vsakem kotu ie bil izdan bilten s partijami in tudi. sredstva javnega obveščanja so turnirju posvetila precej prostora. Vendar pa bi ob turnirju, ki je pomenil tudi velik kulturni dogodek, na katerega smo Slovenci lahko ponosni, zapisal naslednje misli: Vidmarjevi memornlni turnirji, ki že od leta 1969 zberejo zares kvalitetno druščino velemojstrov, so postali že tradicionalni. Naša družba, ki ima posluh tudi za take prireditve, nameni preče i sredstev za ustvarjalno delo poklicnih velemojstrov, sodnikov in ostalih, ki spremljajo turnir. Prav zato bi morali turnirji, posvečeni velemojstru Milanu Vidmarji, prerasti v praznik vseh slovenskih in tudi jugoslovanskih šahistov. Od najmlajših do najštare.iših. Vzporedno z glavnim turnirjem bi potekal še turnir mladih in perspektivnih i-gralcev. Lahko hi organizirali tudi turnirje posameznikov in ekip v različnih kategorijah. Da,o simultankah jn predavanjih ob prostin dnevih velemojstrov ne govorim. Na ta način turnirska dvorana v Portorožu ne bi bila nrazna. temveč bi marsikateri šnhist žrtvoval nekaj dni in aktivno spremljal turnir. O vsem napisanem bi morali razmisliti predvsem slovenski šahovski delavci, ko bodo načrtovati 5. Vidmarjev memorial in tudi turistični delavci v Portorožu. Le tako bomo Slovenci nadaljevali poslanstvo, ki nam ga je zapustil znanstvenik in šaliist dr. Milan Vidmar, ko je v knjigi »Pal stoletja ob šahovnici* zapisal: »Iskreno želim, da bi vsem mladim jugoslovanskim glavam šah postal takšen vzgojitelj, kakršen je bil meni. Morda bo to ali ono glavo tesno je prikleni! k šeni. kakor ie mojo. Marsikateri glavi bo tolažmk. Kot tolažnik pa bo vsako odvračal od varljive tolažbe, ki se skriva v strupenem alkoholu. Svoje varovance miade in stare, bo z vnemo odvračal od kvarta-nja, od kazarda. od zastrupljanja vsake vrste.* . SILVO KOVAfc Pred nedavnim .je bilo na stadionu «Prvi maj* odbojkarsko prijateljsko srečanje med pionirkami Bora in Fužinarja z Raven na Koroškem. Igralke obeh ekip si izmenjujejo značke ■llimillllaartllUIIHIIIIIIinillHIlllllllllllllHlllllllllllliMIIMMIinillMIIIIHMMIIIMIIHMMMMIItlMRMHiMRMHHI* ODBOJKA POKAL PRUATEUSTVA DANES V TRSTU ZANIMIV TURNIR Med drugimi bo nastopil tudi poljski državni prvak AZS Danes bo v Trstu zanimiv mednarodni moški odbojkarski turnirs ki bo prava poslastica za tržaške ljubitelje odbojke. Na turnirju, veljavnem za »Po kal prijateljstva*, bodo nastopile tri ekipe, ki so vse prvaki, čeprav ne vse na enaki kakovostni’ravni. Glavna pozornost bo gotovo veljala poljskemu državnemu prvaku AZS, kj sodi med najmočnejše klube v. Evropi. Sploh pa so Poljaki znani kot odlični odbojkarji. Poljakom se bo poskušal postaviti jx> robu zlasti Edi Im ar iz Cesena-tica, ki je bil letos italijanski prvak v tekmovanju za zveznj pokal. In k podlegli ZTT ZTT — Skupina O 5.0 (5, 4, 6, 3, 7) ZTT: Mijot, Ruzzier, Morpurgo, Ivo in Igor Strnad, Hrovatin, Fischer, Cupin, Kapič, Kolarič. SKUPINA O: Hmeljak, Udovič. Kalan. Berginc. Zoch, Zettin, Filipčič, Čok, Ražem. ' SODNIKA: Gabrovec, Kalan. V nadaljevanju turnirja revival je v torek na stadionu «1. maj* ekipa ZTT s čistim izidom premagala skupino O: »Ojevci* so ena redkih skupin na tem turnirju, ki nastopa i mešano postavo. ZTT je zmagalo sicer zasluženo, saj je bilo boljši tekmec na igrišču; igralci pa so, seveda, izkoristili tudi svojo precej nižjo srednjo starost. SIMULTANKA V BAZOVICI Marič osvojil 17 partij Pred dnevi je jugoslovanski mednarodni mojster Marič v okviru festivala komunističnega tiska, katerega je priredila sekcija KPI za vzhodni Kras, odigral v Bazovici šahovsko simultanko na 20 deskah. Marič je osvojil 17 partij, izgubil je dve partiji, in sicer z Borisom Sardočem ter ^Valterjem Mendizzo, remiziral pa eno, in sicer s Hilarl-jem Sosičem. Pozitivno je, da se je simultanke udeležilo nekaj šolske mladine. Organizatorji se mednarodnemu mojstru zahvaljujejo, da se je na simultanko odzval ter se odpovedal svojemu honorarju v prid festivala komunističnega tiska. KOLESARSTVO Pollentier še prvi BURGLEN, 22. — Belgijec Lucien Van Impe je zmagal v osmi etapi krožne dirke po Švici. Na skupni lestvici še vedno vodi njegov rojak Michel Pollentier. Vrstni red: 1. Lucien Van Impe (Bel.), ki je prevozil 157 km dolgo progo, od Bellinzone do Burglena, v 4.18T7”, s poprečno hitrostjo 35,077 km/h 2. Bergamo po 2" 3. Sutter (Švi.) 4’. Pollentier (Bel.) 5. Pronk (Niz.) Skupna lestvica: 1. Michel Pollentier (Bel.) 32.43’41" 2. .Sutter (Švi.) po 29" 3. Pronk (Niz.) 34” 4. De Muynck (Bel.) 41" 5. Van Impe (Bel.) 54" TURIN, 22. — Na mednarodnem kolesarskem dvoboju med amaterji NDR in Italije, ki je bilo danes v Turinu, so zmagali vzhomu Nemci z izidom 21:14. Uradniitvo, uprava, oglasni oddalak, TRST. Ul. Montscchi 6 PP 559 — T«L 79 38 08 7946 38 79 58 23 76T470 Podružnic. Gorita, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 . 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnika brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacija in podjetja mesečno 47.00, letno 470,00 din Poifni tekoči račun za PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglati Italije Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 Žiro račun 50101-603-45361 »ADII* • OAb - OIUUU LjuDiiani, Gradišče 10/11 rmd. telefon 22207 Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob OP* lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500 legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višin* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%, Oglasi za tržaško i® goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku el' upravi. Iz vseh drug1® pokrajin Italije pri SPI. izTT ČUn ■ a. i zveze Časopisnih J1 23. junija 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska j založnikov FIEG V VSEJ ITALIJI JE STAVKALO DVA IN POL MILIJONA DELAVCEV Delavska shoda v Milanu in Turinu v podkrepitev sindikalnih zahtev V obrambo ravni zaposlitve in za naložbe na Jugu - Bentivogli zahteval večjo udeležbo delavcev pri odločanju - Trentin govoril v Milanu thm 22. — Več kot dva in pol m ijona kovinarskih delavcev .pod-je.ij z državno udeležbo, tekstilnih delavcev in gradbincev je stavkalo danes za štiri ure v podkrepitev zahtev. ki so jih postavile delavske organizacije tako imenovanim «ve-likim podjetjetn» in ki zadevajo predvsem raven zaposlitve in naložbe na Jugu. V milanski pokrajini in v Piemontu so stavkali tudi delavci zasebnih kovinarskih podjetij. Kar zadeva kovinarske delavce p-djetij z državno udeležbo, je namen zveze kovinarskih delavcev zahtevati hiter začeetk pogajanj v o-kviru posameznih podjetij. Današnja stavka ima tudi namen premakniti z mrtve točke pogajanja v nekaterih podjetjih bivšega EGAM in G E Pl ter tovarn, ki proizvajajo posebno jeklo. FLM poudarja tud' pravilnost izbire IRI za uresničitev petega železarskega središča v Gioii Tauro. Zveza kovinarskih delavcev je proglasila ponovno splošno stavko za. 1. julija. Tekstilni delavci in delavci na področju konfekcije ter proizvodnje čevljev pa stavkajo za ohranitev ravni zaposlitve tako v zasebnih kot v javnih podjetjih, kjer so še zlasti občutene posledice krize, ki je zajela vse področje. V Piemontu je stavkalo 900 tisoč delavcev. Stavko je organizirala sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL v obrambo ravni zaposlitve ter za obnovitev dopolnilnih pogodb. V Turinu je bila manifestacija, ki se je zaključila s shodom v središču mesta. Pet različnih sprevodov se je steklo v središčni Trg San Car-Jo. kjer je tajnik CGIL Trentin poudaril enotnost sindikalnega gibanja ter izrazil gotovost, da se bo sindikalno gibanje v vseh tovarnah borilo, dokler ne bo doseglo ciljev, ki so si jih tovarniški sveti zastavili. Trentin je nato omenil, kateri je cilj sedanjega sindikalnega boja: povečanje zaposlitve na Jugu, spre-menitev Montedisona v javno ustanovo ter zagotovitev bolj človeških delovnih pogojev v nekaterih tovarnah. V Milanu je generalni tajnik kovinarskega sindikata CISL Bentivogli poudaril, da kriza v industriji res obstaja, da pa še zdaleč ni tako huda, kot bi to hoteli prikazati delodajalci, ki se poslužujejo teh ustrahovalnih tez, da bi še zvišali svoje dohodke na račun delavcev. Trenutno bije delavsko gibanje hudo bitko, da bi si zagotovilo večjo odgovornost pri soodločanju v podjetjih, medtem ko bi reakcionarne sile hotele izkoristiti krizo, da bi preklicali vse dosežke, ki so si jih delavci zagotovili v zadnjih letih. Trentin je poudaril potrebo po večjih naložbah na Jugu ter po pre-osnovi proizvodnega aparata na Severu. Zato ni mogoče sprejeti dejstva, da nas samo informirajo o pobudah, ker to pomeni izjalovitev pravic, ki smo jih dosegli Z delovno pogodbo, je dejal Bentivogli, ki je polemiziral tudi s predsednikom Confindustrie' Cariijem v zvezi s tako imenovano centralizacijo v podjetjih, kar je samo način za »divjo* restrukturacijo, ki povzroča zaprtje tovarn in zmanjšanje zaposlitve. V Turinu so nenadoma začeli stavkati uslužbenci mestnega prevoznega podjetja, kar je, poleg delavskih sprevodov, še bolj otežkočilo položaj v mestu. Uslužbenci podjetja zahtevajo nepretrgan delovni umik za vse potujoče osebje, medtem ko ima sedaj te pogoje samo 55 odst. tega osebja. V teku so mrzlična pogajanja med vodstvom podjetja in sindikalnimi organizacijami, ki so napovedale, da se bo stavka, ki se je začela med (J. in 9. uro. nadaljevala do podpisa sporazuma. V Genovi že 15 dni stavka' 6.000 pristaniščnih delavcev, danes pa so na splošni skupščini sklenili, da bo-,do stavkali še naprej, kljub nasprotnemu mnenju predstavnikov vsedržavnih sindikalnih Organizacij, ki so predlagale, da bi stavko preklicali. Jutri se bodo sindikalni predstavni- ki pristaniščnih delavcev sestali z ministrom za mornarico Ruffinijem, s tem v zvezi pa so pristaniščniki mnenja, da njihova stavka lahko odločilno podkrepi njihove zahteve, (if) v a NEW YORK. 22. - Prvič meriški zgodovini mora neki bivši pravosodni minister za zapahe, čeprav v sodobno urejeno in vodeno kaznilnico. Nizonovega ministra Johna Mit chella so obsodili zaradi udeležbe pri zadevi Watergate in bo moral presedeti od najmanj 20 mesecev do največ treh let. Ista usoda jc doletela bivšega šefa personala Bele hiše Haldemana. Afera Jadran pred koprskim prizivnim sodiščem KOPER. 22. — Pred senatom koprskega okrožnega sodišča se je končal prizivni proces v znani aferi Žiberna. Kakor je znano, je vrhovno sodišče Slovenije predalo koprskemu okrožnemu sodišču celotno gradivo v ponovno obravnavo zaradi prekvali-fikacije nekaterih členov sodbe, štirje dnevi razprave pa niso prinesli glede krivde obtožencev ničesar no-vsga. Javni tožilec je zahteval za Žiberno. Palisko in Guliča celo višje kazni. saj je bil to primer enega izmed največjih gospodarskih kriminalov v zadnjih letih. Ponovno okvalificirana bodo, le nekatera nebistvena kazenska dejanja, pri Prešernu in Djordje-viču pa bodo upoštevali olajševalne okolnosti. Ponovno sodbo bodo izrekli v ponedeljek, (l.o.) Smrtna nesreča pri Kopru KOPER, 22. — Sinoči okrog 22. ure se je pripetila na cesti med Izolo in Koprom huda prometna nesreča. v kateri je izgubil življenje 30-letni Albin Pribac iz Padne, zaposlen pri koprskem cestnem podjetju. Pribac je vozil iz Simonovega zaliva proti Kopru, na glavni cesti v Izoli pa ga je zaneslo na levo stran cestišča, kjer je izgubil oblast nad volanom in se je zaletel v obcestno drevo. Hudo poškodovanega so odpeljali v izolsko bolnišnico, kjer je kmalu nato podlegel poškodbam. Takoj po nesreči je pripeljal iz iste smeri voznik tovornjaka Bruno Mahnič, ki je vozilo ustavil, da bi pomagal ponesrečencu. V ustavljeni tovornjak se je zaletel osebni avtomobil, ki ga je upravljal Milan. Vitulič iz Kopra. Pri nesreči se je hudo poškodoval voznikov štirimesečni sin Matej, lažje pa voznikova sopotnica. Vzroke prve nesreče še raziskujejo. Domnevajo, da je prišel Pribac v u-sodno situacijo zaradi nepravilnega prehitevanja nekega tretjega vozila. Tragična nesreča je bolno odjeknila v kolektivu cestnega podjetja, kjer je bil Pribac vsesplošno priljubljen zaradi delavnosti in vedrega značaja, pa tudi med športniki, saj je zavzeto sodeloval v rekreacijskih tekmovanjih. (l.o.) OBISK LIBIJSKEGA VODITELJA V JUGOSLAVIJI Dejavnost neuvrščenih v ospredju pogovorov med Titom in Gedafijem MEDENI TEDNI IDIJA AMINA Posebno pozornost sta posvetila tudi vprašanju Bližnjega vzhoda BRIONI, 22. — Danes so se začeli jugoslovansko - libijski pogovori na najvišji ravni. Dopoldanske uradne pogovore,, ki sta jih vodila maršal Tito in polkovnik Gedafi, k; je včeraj prispel na obisk v Jugoslavijo, agencija Tanjug opisuje kot prisrčne in odkrite in navaja, da so obravnavali aktualna mednarodna vprašanj skupnega zanimanja in pri tem izrazili zaskrbljenost zaradi poslabšanja razmer v nekaterih delih sveta, zlasti na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Tito in Gedafi sta posebno pozornost namenila položaju na Bližnjem vzhodu, zlasti potrebi po pravični rešitvi palestinskega vprašanja. Predsednika sta menila, da palestinskega vprašanja ni mogoče reševati brez neposredne udeležbe zakonitih predstavnikov arabskega naroda Palestine. V pogovorih so se dotaknili tudi pomena krepitve enotnosti in solidarnosti med arabskimi državami. Pri tem so podčrtali, da so nujna prizadevanja za odpravo obstoječih odprtih problemov med nekaterimi od teh držav. V zvezi s tem je Gedafi seznanil Tita s pobudo Libije za sklicanje vrhunskega sestanka arabskih držav. Nadalje sta predsednika izmenjala mnenja o sedanjih dogajanjih v Afriki, zlasti na jugu črne celine in v zvezi z Etiopijo. Velik del dopoldanskih pogovorov sta državbika Jugoslavije in Libije namenila vlogi in dejavnosti neuvrščenih držav. Tito je posebej poudaril (in kot poroča Tanjug, se je Gedafi s tem popolnoma strinjal), da ie nujna ohranitev enotnosti neuvrščenih držav na načelih, ki so jih sprejeli na svojih dosedanjih konferencah. Enotno delovanje neuvrščenih držav je pomembno tudi zaradi njihovega skupnega nastopanja v Združenih narodih, kjer so čedalje bolj pomembna sila. V zvezi s tem sta voditelja Jugoslavije in Libije naglasila, da je potrebno skupno delovanje neuvrščenih in drugih držav v razvoju za spreminjanje nepravičnih mednarodnih gospodarskih odnosov in graditev nove mednarodne gospodarske ureditve. Že v dopoldanskih pogovorih se je pri vseh vprašanjih pokazala e-nakost ali visoka stopnja sorodnosti stališč. Popoldne sta Tito in Gedafi nadaljevala pogovore o drugih mednarodnih vprašanjih in o napredku dvostranskega sodelovanja. (VB) Hevrlli Beaumont prost čez 48 ur? (Telefoto ANSA) PARIZ, 22. — Luchina Revellija Beaumonta, direktorja podjetja «Fiat - France* naj bi ugrabitelji osvobodili najkasneje čez 48 ur. Pariški preiskovalci svoje domneve niso utemeljili, vendar v sodni palači krožijo govorice, da je tolpa ugrabiteljev postavila tri zahteve in dve sta bili že izpolnjeni. Družina Revelli Beaumont naj bi namreč že izplačala visoko odkupnino (2 milijona dolarjev), medtem ko so »proglps* samozvanega »revolucionarnega odbora* že priobčili številni časopisi. Tretji pogoj je pa bil vsaj dvodnevni premor med izplačilom in osvoboditvijo ugrabljenega Revellija. Tajuik kovinarskih delavcev CISL Bentivogli med včerajšnlim delavskim shodom v Milanu lllifiiiiiilttitiiililiifllloiiiliioiiltMiininiiitiiriiiiiililMiMiiiiilMiiiiillilliiiiliuilililililiiiMiiliiiMiliuiMiiilliiiliiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiliiliiiMiiimiiliiiiiitiiiiiiMliiliimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiiiiMiMmiilllillltiiililliiill PROCES ZARADI SPODLETELEGA POSKUSA DRŽAVNEGA UDARA ’ . • ; • • .", , < . , , , f Capanna: notranje ministrstvo je bilo obveščeno o prevratniškem rovarjenju Valeria Borgheseja Obtoženec, ki je poveljeval oddelku stražarjev Viminala, je del krivde zvrnil tudi na SID RIM, 22. — Urad «affari riserva-ti» pri notranjem ministrstvu (Odsek je bil po aferi o protizakonitem telefonskem prisluškovanju razpuščen in nadomeščen prej s protiteroristično službo in nato z varnostno službo SdS) je »vedel vse* o pripra- DRAGOCENA GLAVA Na dražbah znamenite londonske družbe «Christie’s je mogoče, kot Zmno, najti marsikaj, nihče pa najbrž ni pričakoval. da bo na prodaj tudi prava človeške glava, sicer balzamirana, vendar pa dokaj grozljiva trofeja. Glavo, M, S S 5 limilllllimillllMIIIIIIIItlllllllHIIIIIIIIIimillllHIIIIMMIIIIIIlUIIIHHIllllllllllllllMtllllHIIIIIIIUIIIMIIIIIIIIIIIII MED SINDIKALNO FEDERA CUO IN DCŽCLNO UPR A VO Sporazum o uresničitvi družinskih posvetovalnic v deželi Emilia-Romagna V ospredju dogovora svobodno načrtovanje rojstev CALTANISSETTA, 22. - Prizivno porotno sodišče je oprostilo desničarskega pristaša Alessandra Bartolija\ češ da je komunističnega občinskega svetovalca Vittorina Ingrio ubil v samoobrambi. Zločin sc je odigral v Barrafranci v pokrajini Enna 5. junija 1974 pred vaškim antifašističnim krožkom. Bartoli je venomer trdil, da ga je In-gna izzval in nato tudi napadel, nakar je sam strelja) s samokresom. Deželno komunistično tajništvo je odločitev sodnikov ostro obsodilo, še zlasti, ker se vključuje v grob napad na demokratične svoboščine. BOLOGNA, 22. — »Enotna sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL in dežela Emilia . Romagna sodita, da je izvajanje ustreznih pobud za svobodno in zavestno načrtovanje rojstev, za zdravstveno in družbeno zaščito materinstva, otroštva in o-draščajoče mladine, bistveni del u-resničevanja takega zdravstveno -družbenega sistema, ki sloni na preventivnih ukrepih.* Tako v protokolnem dokumentu deželna uprava in sindikalna federacija utemeljujeta doseženi sporazum na tem izredno važnem področju, ki je posebno v zadnjih mesecih povzročil toliko polemik in mila rečeno neumestnih in žaljivih posegov dela KD in skrajne desnice. Novo poglavje naj bi se svobodni izbiri materinstva in pravici žensk do ne vsiljene spolnosti odprlo z u-stanovitvijo krajevnih družinskih posvetovalnic pod okriljem deželne zakonodaje, do izglasovanja katere pa prav v naši deželi, zaradi nazadnjaškega zadržanja KD, ni prišlo. Na porajajoče družinske posvetovalnice se tudi nanaša sporazum, saj jim popolnoma pravilno pripisuje široke pristojnosti in dolžnosti v okviru Spolne vzgoje, družbene, psihološke in zdravstvene pomoči posameznikom in zakoncem v njihovem družinskem in delovnem o-kolju. Zoževati obseg delovanja posvetovalnic samo na družino v najožjem pomenu besede lahko tolmačimo le kot- ponoven poskus, da se prepreči reševanje perečih družbenih vprašanj kot so razširjeni pojavi neza-željenih zanositev in kot posledica mazaških splavov, družbene zapostavljenosti otrok, ki večkrat privede do mladinskega kriminala ter nepravilnega odnosa do handikapi-ranih otrok. Podpisnika torej upravičeno polagata mnogo upov v novo družbeno storitev, ki,ni bila nikoli mišljena zgolj kot »razpečevalka kontracepcijskih ..edstev*, «ambulanta za splave* ali «učilnica spolnega izživljanja mladoletnikov*, kakor so jo zelo zlobno in zaničevalno ter skrajno neumestno označili nazadnjaški krogi, ki kot edino »ustvarjalno žensko dejavnost* pojmujejo rojevanje otrok. VARNOSTNI UKREPI ZDRAVSTVENIH OBLASTI Sedem občin brez vode v Piemontu zaradi zastrupitve reke Scrivia ALESSAND..IA, 22. — Sedem občin v pokrajini Alessandria je od včeraj brez pitne vodč, ko so zdravstvene oblasti sklenile, iz varnostnih razlogov, zapreti vodovod, potem ko je v reko Scrivia padla avtocisterna, ki je prevažala dokajšnjo količino strupenega ogljikovega tertraklorida. Nekaj te strupene -spojine je odteklo v reko, vendar kot dokazujejo analize, ki so jih izvedli v sedmih občinah, še ni povzročila zastrupitve. Na vsak način bo vodovod ostal zaprt še 48 ur. Sedem občin ima približno 100 tisoč prebivalcev, ki jim sedaj dobavljajo pitno vodo s cisternami: vojaške oblasti še niso posegle, ne izključujejo pa možnosti, da se v bodočnosti poslužijo tudi vojaških avtocistern, če se bo zapora vodovoda zavlekla. Proučujejo tudi možnost, da bi odstranili tetraklorid iz reke, saj je ta strupena snov mnogo težja od vode in se je praktično nabrala na dnu. Scrivia je na kraju, kjer je cisterna strmoglavila v vodo, dokaj mirna in ne dere, tako da najbrž voda ni odnesla v dolino velikih količin spojine. Težava pa je v tem, je ogljikov tetraklorid popolno- da ma brezbarvna tekočina, ki jo je skoraj nemogoče ločiti . •' vode brez posebnih aparatur. Poklicali naj bi tudi geologa, ki bi moral določiti propustnost rečnega dna in ugotoviti, koliko tetraklorida je prodrlo v spodnja plasti. Nesreča, pri kateri j', prikolica avtocisteme zdrknila v Scrivio, je povzročila dokajšen preplah tudi v Lombardiji, ki sicer ni neposredno zainteresirana. Dejstvo je, da ob Scrivii pelje avtocesta Milan - Genova in da na tisoče Milančanov ko- li- je vozi po tisti prometni žil! vsak nec tedna, ko se odpravljajo na gurske plaže. Ko so zvedeli, da ogljikov tetraklorid strupena tekoči-1 na (rabijo je kot topilo za razne organske spojine), ki vpliva na dihala, na jetra in na ledvice, so mnogi sklenili, da se bodo prihod njo nedeljo odrekli kopanju ob li-gurski obali. Zvečer se je sestala tehnična komisija, ki je proučila nastali položaj ih ugotovila, da ne bo mogoče odstraniti tetraklora iz reke. Zato so sklenili, da bodo skušali povečati hitrost Scrivie, da bi se tako reka sama očistila. Vodovod bo vsekakor iz varnostnih razlogov ostal zaprt še kakih deset dni. Izvedenci so mnenja, da to ne bo povzročilo »dramatičnega položaja*, pole? tega, da 'je y< tem letnem, času zelo neprijetno biti-brez vodc.(if) Vendar pa zaradi izredne obšir-nosti celotne problematike bi se o-koli posvetovalnic morali strniti vsi, organizacije in posamezniki, da bi se nameni in zaobljube preobrazile v resničnost, (bp) MADRID, 22. — Truplo baskovskega industrijca Javiera de Ybar-re, ki so ga ugrabili 20. maja letos, so proti večeru odkrili v bližini pristanišča Baraza y pokrajini Vizcaya. ” prejšnjih dneh so o njegovi usodi krožile nasprotujoče si vesti: prvotnemu, baje lažnemu sporoči lu organizacije ETA, da je industrijca umorila, je sledilo drugo, ki je trditev spodbijalo. .Odgovornost za umor si je z novim sporočilom prevzela ETA. Na sliki: Amin in žena Sara i poročno slovesnostjo leta 1975» lefoto ANSA) Proces Curcio: danes morda razsodba MILAN, 22. — Po včerajšnjem segu javnega tožilca, ki je zaht®v*j zelo stroge kazni za Curcia in ost8)® obtožene brigadiste. so danes govor' uradni zagovorniki. Za njihove pos®# je vladalo precejšnje pričakovanj saj, so vsi hoteli .vedeti kako se M*® rešili iz kočljivega položaja, žago''0 nikov po sili, k jih «klienti» vrhu v!®* ga zavračajo. Poudariti je treba, da so zag°v® niki opravili svojo naloge) zelo ves1®0, ti po mnenju nekaterih celo prevest®® Z različnim izrazoslovjem in z r*, ličnimi odtenki so v bistvu vsi pfrij . rili, da Curcia in njegove somišlj®ri 5 ke sodni zbor ne sme kaznovati eksemplarično strogostjo, samo S se proglašajo za sovražnike demok’8 tične države. Država in njene » nove bodo dokazale svojo moč šari” če bodo znale pravično soditi in 9 biti tako Curciovo trditev, da je Pf*’ tl ces bedna farsa , Proces se nadaljuje jutri s P0**” branilcev in z odgovorom javne# tožilca, na kar se bo sodni zbral k posvetu, da odloči o us®®1 S brigadistov. i; 9 PROCES ZARADI POKOLA NA TRGU FONTANA Daljša prekinitev obravnave zaradi prepira med odvetniki Š Prerekanje onemogočilo razpravo o padovskem sestat ku, na katerem se je govorilo o načrtu za atentat* f CATANZARO, 22. Vse je kazalo, da bo davišnja ' obravnava na procesu zaradi pokola na Trgu Fontana mirna in nepomembna, spremenila pa se je v spopad in včasih ne samo besedni. Zaradi izredne napetosti," ko je bila sodna dvorana podobna «saloonu» iz kavbojskega filma, jfe predsednik Scuteri prekinil obravnavo in zagrozil nekaterim .odvetnikom z izgonom iz dvorane. , Prepir se je vnel takoj ob začetku obravnave, potem 'ko je sodišče po uvodnem sporočilu dr. Scuteri-ja, da bo SID ta teden poslal zahtevano gradivo (zamudo je,obveščevalna služba pripisovala zgolj'dejstvu, da je potrebovala dalj časa za pripravo tako zajetnega dosjeja), preučilo posnetek telefonskega pogovora med Fredo in Pozzanom. Odvetniški pripravnik in bivši sluga naj bi govorila o sestanku 18. aprila, 1969 v Padovi, na katerem naj bi pripravili dokončni načrt za bombne atentate. Ker-so-bili .nekateri stavki pogovora nejasni, je javni tožilec zahteval in dosegel, naj sodni zbor izroči posnetek izvedencu ,ki naj tudi ugotovi, če je posnetek izviren, ali pa prikrojen. Fredov branilec . Alberini je- zahteval preiskavo o telefonski številki 952-326, ki sta jo rajdaša omenila med razgovorom. Branilec anarhistov Janni je zavrnil kolega s predlogom. . naj bi za pojasnilo vprašali kpr neposredno Fredo in Poz-zana, ker bi tako prihranili tudi precej časa. Obtoženca sta zato stopila pred zbor. Pozzan je takoj (izjavil, da ie ne spominja telefonske številke kot tudi ne dekleta, o katerem je go- voril s Fredo in dodal, da vseka kor ne namerava pričati, dokler ne bo lahko pojasnil svojega položaja v okviru pre skave o umoru rimskega sodnika Occorsia. Ob podobnem Fredovem odgovoru je vzrojil zastopnik prizadete stranke Gargiulo, ki je obtožil odvetniškega pripravnika žaljive, . obstrukcioniz-ma. In takoj je bil ogenj v strehi. V prepiranju se je kot običajno izkazal odv. Alberini. ki je med dru gim izjavil, da je policija že začela preiskavo o telefonski številki, dokaznem gradivu, ker naj bi 1 jala teze javnega tožilca. *"-.-m - - - is**1• m\\ se je nadaljeval z 'Vse ostrejsinflj j žaljivkami in psovkami, dokler Aj » predsednik prekinil obravnave- ,-to mesto, da bi v krajšem ali ^ 1 U rtil I šem izvlečku objavljali prerek^ S med odvetniki, poudariti pa gr®- f I je spor izbruhnil, ko je bil f o padovskem sestanku, na katetejj so po obtožnici teroristi priprav,l načrt za bombne atentate in ki bi se ga udeležil tudi misovski ^ slanec Pino Rauti. če pomislit®0'ijj | je tako Fredo kot Pozzana 0"J„, . slabost ali pa se «nista mogla j niti ničesar*, vselej ko ie bil " sestanku, se lahko uprav^^j vprašujemo, če davišnji prep>r Jj bil izzvan namenoma, da bi z°r preprečili razpravo o srečanju^ ^ Obravnava se je nadaljevala skoraj enourni prekinitvi z bra®Jj, j zapisnika o pričevanju gen. "'‘gp delia Malettija. Končno naj nimo, da se bo jutri začelo z®5 Juvanje prič in prizadetih strank- „ deč po nekaterih govoricah, "jgi-da nihče od štirih pozvanih 111 strov ne bo prišel v Catari^ri-. ker naj bi vsi zaupali nalog0 1 cionarjem. (vt) Lefcbvr« zbezal z letalom družbe Monti? MILAN, 22. - Milanski zz. — ranansiu -vJjšCu Muntoni je poslal ustavnemu |jjl akte procesa, med katerim J® y>- (----- ... V govor o begu odvetnika Ovim".^! febvra D'Ovidia. Le-ta, ki 'ie jjju nosilnih vlog v_Š' tuji®0 eno od Lockheed, naj bi pobegnil yj".ViP z letalom, ki je bilo last družb® air*. Gre za .podjetje, ki jfi rioP' trolejskega industrijca1 Attiba ti ja. , pf Obenem je sodnik poslal oe .»”vii, diva tudi milanskemu pravdi®'n saj je bil Monti med pravdo °°jtf tudi protizakonitega izvoza **, ^jelov. Industrijca je obtožil ne*° gov bivši uslužbenec. . ur3® V zvezi z obtožbo je tiskov®1 petrolejskega industrijca p°sia* ki pa naj ne bi bila omenjena Vinkom .rezek demat,