Pžftnma Tfftfawnrg»tflivTff _
MariborsKI
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 83
Maribor, petek 11. aprila 1930
JUTRA*
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Rafiun prt poitnam iak. zev. v Ljubljani it, 11,408 Valja masetno, prejema* v upravi ali po pošti 10 Din, doatavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredrt. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 13
Oglaal po tarifu
Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Praiernova ulica it. 4-
Za povzdigo našega izvoza
V ministrstvu za trgovino, obrt in industrijo se pod vodstvom g. ministra Juraja Demetroviča s polno paro dela na utrjevanju naših gospodarskih prilik, zlasti v tem, da se naša zunanja trgovina čim bolj dvigne in postane v čim večji meri aktivna, ter da se na drugi strani čim več naših pridelkov plasira na inozemskih tržiščih. Kakor znano, se je v okviru ministrstva osnoval poseben Zavod za pospeševanje naše izvozne trgovine, ki ima nalogo, da potom svojih strokovnih referentov raziskuje možnosti placementa naših proizvodov na tujih tržiščih ter da išče nova tržišča. Zavod pošilja v to svrho svoje strokovne referente v inozemstvo, kjer se morajo na licu mesta prepričati o prilikah na ta-mošnjih trgih in o možnostih za placira* nje naših proizvodov na njih ter o svojih izkustvih poročati zavodu.
V zvezi s tem pa ministrstvo gre še dalje. Zakaj ni zadosti najti samo možnosti placementa za naše produkte, treba jih tudi poslati tja, kamor je to možno. Zavod sam se ne peča z izvozom, trebalo je najti v to svrho drugo obliko. Največji kontingent našega izvoza tvorijo žitarice in drugi produkti naše poljedelske produkcije. Trebalo je torej v prvi vrsti misliti na izvoz teh produktov in na organizacijo izvoza. Po ponovnih obsežnih konferencah ministrstva z zastopniki izvoznikov in našega kmetijskega zadružništva je bilo sklenjeno, da se za enkrat za organizacijo izvoza naših žitaric in drugih kmetijskih produktov ustanovi posebna družba, v kateri bi sodelovali izvozniki in zadružne organizacije. Bila bi to delniška družba z državnimi sredstvi in pod državno kontrolo, ki bi imela nalogo, da ustvari organizacijo, zbiranja in vnovČevanja naših kmetijsko-gospodarskih produktov er da v to svrho išče vedno nove zve-
in?ze™stv°m- V zvezi s tem bo
Jaše Dmi7Uv^e’ da Vrši P^^ndo za nflrJ L naJ zunai’ na znotraj pa, da vrši Pr°Pagando v smeri pridelovanja čim boljših kvalitet za izvoz in kon-tro,o nad produkti, namenjenimi za izvoz, da bodo pripravljeni tako, kakor to zahteva inozemski trg. Družba sama ne bo nakupovala blaga, ampak bo samo Iskala za nje vedno nove trge. Nakupovale bodo zadruge odnosno zadružne centrale ter posamezni izvozniki, ki bodo prodajali preko družbe. Družba bo za posameznike posredovala pri lombardl-ranju blaga in listin ter pri drugih potrebnih operacijah ter bo pri državnih in denarnih zavodih uživala mnoge olajšave. Sedež družbe bo v Beogradu, kapital bo dala država, 10% bodo v enakih delih vložili izvozniki in zadružne centrale. Upravo družbe bodo tvorili po 4 predstavniki države, zadružnih central in izvoznikov. Družba ne bo prodajala za svoj lastni račun, ampak na komisijski podlagi, uživala bo pa posebne ugodnosti pri prevoznih tarifih. Na vseh glavnih inozemskih tržiščih bo imela družba svoje predstavnike, ki bodo dajali in-strukcije in informacije ter prodajali ko-
Konec velike konference
MACDONALD O NESMISELNOSTI NADAL.JNIH POGAJANJ. — PRIHODNJI TEDEN ZADNJA SEJA KONFERENCE. — POGODBA TREH
VELEVLASTI.
LONDON, 11. aprila. Ministrski predsednik Ramsay Macdonald ie imel snoči v spodnji zbornici daljši ekspoze o položaju, ki vlada sedaj na londonski pomorski razorožitveni konferenci. Mae-donaid je opozarjal najprej na to, da je bil včeraj med ameriškimi, angleškimi in japonskimi delegati dosežen glede na ladijske kategorije sporazum, ki pome-nja znatno zmanjšanje pomorskih bojnih si! in veliko omejitev nadaljnega oboroževanja na morju.
MacdonaUi je nato 'poročil, 'Ja je bito o pri!!W skupne kou'orence angleške, francoske in italijansko delegacije sklenjeno, da se konferenca zaključi za-
četkom prihodnjega tedna, ker nima nobenega smisla več, da bi se nadaljevala pogajanja med delegacijami 5 ve-levlasti, ker se je sklenitev skupne pogodbe končno izjalovila.
Na prihodnji plenarni seji, ki bo obenem zaključena, bo podpisana pogodba med Zedinjenimi državami, Anglijo in Japonsko, dočim se bodo pogajanja med Francijo, Anglijo in Italijo za sklenitev podobne pogodbe nadaljevala izven konferenčnega okvira. Ako pa pride konečno tudi med 'emi državami do sporazuma, potem bo za odobritev pogodbe sklicana nova formalna brodovna konferenca.
Rngleško-ruska trgovinska pogodba
LONDON, 11. aprila. »Daily Express« poroča, da so pogajanja za sklenitev an-gleško-ruske trgovinske pogodbe že sko-ro končana in da bo načrt pogodbe že prihodnji teden predložen sovjetski vladi v odobritev.
Iz dežele nekrvave revolucije
BOMBAY, 11. aprila. V nedeljo se bodo vršile po vsej Indiji velike manifestacije indijskih nacijonalistov za izvajanje bojnega gesla Maliatme Gandhija. 300 uniformiranih stražnikov je vdrlo v poslopje vseindijskega nacijonalnega kongresa, da izvrše tam kaj hišne preiskave. Pri tej priliki so bile zaplenjene razne priprave za pridobivanje morske soli. Več navzočih žensk se je uprlo redarjem, nakar je prišlo do srditega spopada, v katerem so bile tri osebe težko ranjene. Tajnik kongresa Apidall in njegova pomočnica Morali sta bila aretirana.
Zarota proti portugalski vladi
PARIZ, 11. -aprila. Po poročilih iz Madrida je prišla policija v Lizboni na sled široko razpredeni zaroti proti sedanji vladi. Med vodji zarote so biv ši parlamentarci in ministri, med njimi tudi bivši ministrski predsednik Cardozzo. Izvršene so bile številne aretacije.
Dijaštvo na vsesokolskem zletu v Beogradu
BEOGRAD, 11. apr. Zletni odbor vodi v zvezi s Savezom učiteljev telovadbe na srednjih šolah in učiteljiščih ter z ministrstvom prosvete živo akcijo za sodelovanje Čim večjega števila dijaštva
na vsesokolskem zletu. Dozdaj je prijavljenih že 11.000 dijakov srednjih šol in učiteljišč, od teh 3000 iz višjih in nad 4000 iz nižjih razredov, ter 1700 dijakinj iz višjih in krog 2700 in nižjih razredov. Vsi bodo prišli v Beograd pod vodstvom svojih učiteljev, ki bodo ostali z njimi ves čas zleta. Stariši, ki hočejo potovati na zlet skupno s svojimi otroci-dijaki, uživajo vozne ugodnosti. V zvezi s tem ie prometni minister Maksimovič odredil, da se morajo po vseh srednjih šolah v državi vršiti predavanja o pomenu zleta in sokolske vzgoje za mladino. Predavanja bodo imeli predstavniki Sokola kraljevine Jugoslavije.
milijardna škoda vsled kobilic
KAIRO, 11. aprila. Iz Transjorda-nije prihajajo vedno novi roji potujočih kobilic. Vse doline ob Nilu so obglodane. §koda znaša več milijard.
Napoved parlamentarnih volitev na 5panskem
MADRID, 11. aprila. Vlada je izdala komunike, v katerem sporoča, da se bo kljub republikanski propagandi med narodom nadaljevalo delo za vzpostavitev normalnega stanja. Parlamentarne volitve se bodo vršile v zadnjem tromesečju tekočega leta. Miroljubno in popustljivo stališče kabineta Berenguer ni ostalo brez učinka. To dokazuje tudi dejstvo, da je bil vodja španskih liberalcev, grof Romanones, po sedmih letih zopet enkrat pri kralju Alfonzu v avdijenci.
U Franciji zopet pada število prebivalstva
PARIZ, 11. aprila. Generalni statistični urad Francije objavlja statistiko o gibanju prebivalstva v 1. 1929. V oči pa-
ličine, katere bodo prijavili izvozniki in zadružne centrale.
' Nova družba bo za razvoj naše zunanje trgovine nedvomno izrednega pomena in bo njeno delo plodonosno i v smeri tipizacije ter racionalizacije naše kmetijske produkcije i v smeri povzdlge in razvoja našega izvoza. V zvezi s tem je naravno zgradnja javnih skladišč in drugih ustanov in naprav, ki so potrebne za čim večjo racijonalizacijo našega izvoza. Zakaj gre ne samo za žitarice, kojih smotreni izvoz sam zahteva že ogromna skladišča, gre tudi za izvoz sadja, vina,
volne, lesa ter vseh ostalih proizvodov naše kmetsko-industriiske produkcije.
Razveseljivo je veliko razumevanje ministra Demetroviča za potrebe našega gospodarskega življenja, razveseljiva njegova odločnost, s katero je prijel za stvar in usmeril delo na pravo pot, ki mora voditi in ki bo vodila k pospešitvi in povzdigi našega izvoza in s tem k okrepitvi našega celotnega gospodarskega položaja in naše valute. Njegovo smotreno akcijo moramo vsi le iskreno pozdraviti
de strašni padec porodov. Dočim je bilo
1.	1928 še 70.205 porodov več nego smrtnih slučajev, jih je bilo lani še komaj 12.564 več. Število smrtnih slučajev je od 675.110 v 1. 1928 naraslo v 1. 1929 na 741.104. Število novih zakonov je od 391014 v 1. 1928 padlo na 333.441 v 1. 1929, število porodov od 745.315 v 1. 1928 na 728.540 v 1. 1929.
tredsedniška volitev na Letonskem
PARIZ, 11. aprila. Za predsednika le-
tonske republike je bil včeraj pri tretjem glasovanju izvoljen Kvijesis, dosedanji podpredsednik parlamenta in sodnik po poklicu.
Zaključek kmetsko- In gospodinjsko na« daljevalne šole v Ormožu
se je vršil v nedeljo, dne 30. marca. Slovesnosti so prisostvovali zastopnik banske uprave g. dr. A. Milavec, srezki načelnik g. dr. Vaupotič, srezki šolski nadzornik g. Gorup s soprogo, vodja kmet-sko-nadaljevalne šole v Središču g. M. Venigerholc, učiteljica ga Belšakova, vsi predavatelji kmetsko- in gospodinjsko nadaljevalne šole, celokupni odbor ter starši gojencev in gojenk.
Slovesnost je otvoril načelnik odbora g. Franc Hanželič, nato pa je šolski upravitelj g. A. Rosina pozdravil vse navzoče. Pod vodstvom učitelja g. Pap-sta so gojenke zapele državno himno »Bože pravde« ter nekaj narodnih pesmi. Voditeljica gospodinjsko nadaljevalne šole gdč. N. Nuša Bratanič in voditelj kmetsko-nadaljevalne Šole g. Vlado Po-rekar sta podala poročilo o postanku, razvoju in delovanju obeh šol. Povdar-jala sta posebno, da so vsi gojenci in gojenke redno prisostvovali pouku ter se posebno gojenci udeleževali vseh ekskurzij. Po teh poročilih so se vršili izpiti gojenk. Na razna teoretična in praktična vprašanja iz družinskega življenja, gospodinjstva, zdravstva ter gospodinjskega računstva, so gojenke prav lepo odgovarjale.
Sledili so izpiti gojencev. G. Porekar jih je izpraševal iz kmetijskega računstva, spisja, vinarstva, tloznanstva in poljedelstva, a g. Stane Praprotnik iz sadjarstva in higijene. Gojenci so prav odločno in razumno razpravljali o stavljenih vprašanjih.
Po izpitih Je povzel besedo g. dr. MI* lavec. Pohvalil je gojence in gojenke, jih vzpodbujal, da se še v čast in ponos kmetskega stanu še nadalje izobražujejo, orisal je potem velik pomen kmetsko* in gospodinjsko nadaljevalnih šol, ter izrazil željo, da bi se te šole ustanavljale v kar največjem številu. Zahvalil se je z lepimi besedami učiteljstvu za njegov trud, staršem pa, da so pošiljali svojo hčerke in sinove v te prepotrebne šole.
Oficijelni del slovesnosti je bil s pet* jem zaključen, nato pa so gojenke povabile vse zastopnike, predavatelje, na-daljevalno-šolskl odbor ter starše na banket, kjer so dekleta servirala lastnoročno pripravljena jedila ter pokazala, da so se res navadila dobro kuhati, kar je pač vsaki gospodinji najbolj potrebno. Med banketom so bile razne napitnice. Govorili so gg. dr. Milavec, dr. Vaupotič, srezki šolski nadzornik G°™P in njegova soproga, šolski upravitelj Rosina, župnik Ciril LekŠan, trgovec Rudolf Pevec, načelnik Hanželič, n^iteh Praprotnik, župan Skoliber in učitelj Po-rck&n
V	prijetnem družabnem razpoloženju so ostali vsi gostje do večera.
Stava *
Mariborski V t C c k N I K mtmmmammmmmmmm n i ■
Najmanjše državice v Evropi
STATISTIČNI IN ZGODOVINSKI PODATKI. — MALE KRALJEVINE, KNEŽEVINE IN REPUBLIKE. - ČU DA DRŽAVNIH TVORB.
mira
Ustanovitev samostojne cerkvene 'države Vatikana in razporoka v vladarski hiši kneževine Monako, je zopet vzbudilo zanimanje za evropske pritlikave državice, katerih gotovo niti inteligent pri nas ne pozna vseh, saj jih je znatno število. Poleg Vatikana, ki je sedaj najbolj znan, je med temi državami največja kneževini Luksemburška, ki leži med Francijo, Belgijo in Nemčijo kot suverena monarhija. Med pritlikavimi državami je prava velesila, kajti 2586 kvadratnih kilometrov ima 264.000 prebivalcev, njeno glavno mesto Luksemburg pa šteje nad 50 tisoč prebivalcev. V svetovni vojni je bila neutralna, česar pa Nemci niso upoštevali in so jo enostavno prekoračili.
Druga največja država za Luksemburško je kneževina Lichtensteinska. Država leži med Avstrijo, Švico in Nemčijo, ima 159 kvadratnih kilometrov obsega in
11.200 prebivalcev. Njeno glavno mesto je Vaduz, ki sliči našemu Ljutomeru, le da šteje nekaj več duš. Po obsegu večja, a po prebivalcih manjša je republika Andora na južnem vznožju vzhodnih Pi-renejev. Ta republika meri 452 km2 in ima preko 600 prebivalcev. Njena zgodovina sega v deveto stoletje. Takratni njeni prebivalci so pomagali Karlu Velikemu v boju proti Mavrom, in veliki vladar jim je dal državno samostojnost. Tudi v Pirenejah, in sicer zapadno od Andore, leži republika Guasta. Tudi njena zgodovina sega do časov Karla Velikega, le da je nmogo manjše, saj šteje samo krog 200 prebivalcev. V Guasti je tihotapstvo tako rekoč dovoljena obrt, s katero se bavi večina prebivalcev, kajti državica leži med Francijo in Španijo.
Nadalje je znana republika San Marino južno od Benetk sredi Italije. Ustanovil jo je za časa preganjanja Kristjanov pod rimskim cesarjem Dioklecijanom 1. 350 sv. Marinij. Sedaj šteje krog 13.000 prebivalcev. Prišteva se tedaj lahko k velikim državicam. Usodo države vodi poseben svet šestdesetih »očetov« (patres), ki jim načeljujeta dva »konzula« (capitani reggenti), ki se vsako leto dvakrat menjata. Vojska šteje 60 mož, ki opravljajo tudi policijsko službo. Sedaj je republika čisto prežeta s fašističnim duhom. Le nekaj več kot kvadratni kilometer obsega kneževina Monako na francoski rivieri v bližini Itali-
je. Naseljena je zelo gosto, saj je prav za prav le mesto. Znana je po vsem svetu zaradi svoje igralnice. Nedavno so imeli v tej državi hudo krizo, ker je pre stolonaslednica zapustila svojega moža, nekega francoskega grofa, in pobegnila z italijanskim zdravnikom. Sedaj je zakon razveljavljen in državica se je pomirila.
Država posebne vrste je republika Runoe na otoku enakega imena v rigaj-skem zalivu blizu letske obale. Tam živi kakih 400 švedskih ribičev, ki so bili od pamtiveka samostojni in so si svojo svo bodo ohranili tudi po svetovni vojni, čeprav so jih hoteli prisoditi novi republiki Letonski. Še vse bolj zanimiva kakor omenjene je pa meniška republika Ha gion Oras (Sveta gora Atos) na enem od poluotokov grške Kalkidike. Republika obsega 200 km2 in ima 20 samostanov ter devet neduhovniških vasi. Menihov je 6000, ki pripadajo vsem narodnostim na svetu. Predsednik te cerkvene drža' vice, ki je ne sme nikdar prestopiti ženska noga, je nadopat, njegova prestolnica pa je samostan Laura, v katerem je med drugimi znamenitostmi tudi knjižnica, ki šteje preko 13.000 dragocenih rokopisov. Menihi se bavijo z znanostjo, preživljajo pa se z živinorejo in poljedelstvom.
Svetovna vojna je ustvarila novo malo državo tudi iz nekdanjega nemškega pristaniškega mesta Danzig, to je Gdanska republika ali svobodno mesto, ki meji na Poljsko in Nemčijo. Ta državica pa je napram najmanjšim pravi or-jah. Najmanjše kraljestvo na svetu je v bližini Anglije otok Bardsey. Ta kraljevina šteje le 50 prebivalcev, a je zanimiva zaradi tega, ker kraljevska čast ni dedna, ampak se kralji volijo, čeprav dosmrtno. Najmanjša dedna monarhija pa je kraljevina ali včasih tudi cesarstvo imenovana Tavolata, otok blizu Italije. L. 1928. ji je v 84. letu umrl Vladar Karl I., katerega je zamenjal sin Pavel II. Ta dinastija je še mlada, nastala je tako rekoč iz šale. L. 1843. je namreč obiskal sardinski kralj Karl I. ta otok, na katerem jc živelo krog 100 pastirjev, in rekel poglavarja v šali: »Jaz sem kralj Sardinije, vi pa ste kralj Tavolate!« Toda Josip Bartaleone je stvar vzel resno in 1. 1862. ob zedinjenju Italije je bilo njegovo dostojanstvo trajno potrjeno. Vladal je kot Josip I.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Petek, tl. aprila. Zaprto.
Sobota, 12. aprila ob 20. uri »Ansambelski plesni večer Erne Kovačeve«.
Dramske cene.	\
Nedelja, 13. aprila ob 15. uri »Grob neznanega vojaka«. Gostovanje ljubljanske Svobode. — Ob 20. uri »Herman Celjski«. Kuponi.
Pondeljek, 14. aprila ob 20. uri »Francoski večer«.
Iz gledališča. V soboto, 12. tm. ob 20. uri plesni in gimnastični večer, ki ga priredi mlada in talentirana celjska plesalka Erna Kovačeva s sodelovanjem petili dam iz svoje šole. Gdč. Kovačeva se je šolala na Dunaju ter je tudi v Mariboru že nastopila z zelo lepim uspehom. Izvajale se bodo solo- in ansambelske točke. Dramske cene. — V nedeljo, 13. tm. priredi ob 15. uri dramatični odsek ljubljanske »Svobode« pretresljivo vojno dramo »Grob neznanega vojaka« v režiji g. Bratka Krefta. — Zvečer ob 20. uri prva repriza pri premijeri zelo uspele izvirne drame »Herman Celjski«. —
V	pondeljek, dne 14. tm. ob 20. uri v korist. francoskih poplavljencev »Francoski večer«, na katerem se bodo izvajale razne godbene in pevske točke, deklamacije itd. Sodeluje vojna godba.
Minister trgovine častni predsednik jubilejnega velesejma v Ljubljani.
Pred nekaj dnevi je trgovinski minister g. Juraj Demetrovič ljubeznjivo sprejel deputacijo, ki mu je predložila prošnjo, da prevzame mesto častnega predsednika ljubljanskega velesejma.
Gospod minister je sprejel mesto in obljubil, da se udeleži otvoritve jubilejne prireditve osebno.
Ljubljanski velesejem zaseden.
Kljub temu, da gradi velesejmska uprava dve novi razstavni zgradbi, je celokupni razpoložljivi prostor popolnoma zaseden. Ker se namerava ob letošnji jubilejni prireditvi prikazati popolna revija industrijske in obrtniške produktivnosti in podjetnosti, se bo naknadno došlitn prijavljencem dodelil prostor na ta način, da se onim razstavljalcem, ki so zahtevali velike prostore, dodeli malo manjše.
Prinašanje kozličev za zakol v Maribor.
V	zadnjem času se je uradno ugotovilo, da uvažajo okoličani na tržne dneve kozliče za zakol, ki nimajo predpisanih živinskih potnih listov. Prodajalce in kupce se opozarja v njihovem lastnem interesu, da je prepovedano klati živali brez živinskega potnega lista, pa tudi z nepravilnimi potnimi listi, zlasti s takimi, na katerih sc ni opravil prenos lastništva. Ako se pošiljajo zaklani kozliči, določeni za javno uporabo, iz kraja v kraj, spadajo pod kontrolo občinskega oblastva in oglednika mesa v kraju iz-ooza in namembnega kraja. Kozliči morajo biti pravilno s pečati zaznamovani, ker bi se moralo v nasprotnem slučaju tako meso zapleniti in prodati.
GRAJSKI KINO
Od p«tka do vkliuino n«d«IJ«
BEBE DANIELS, ženski Douglas Fairbanks
• v veleiilmu
SENORITA
Mariborski in dnevni drobiš
Uprasanje prostora za prauoslauno cerkeu
Danes dopoldne se je v posvetovalnici mestnega magistrata vršila anketa o prostoru za pravoslavno cerkev, katere so se poleg g. župana dr. Juvana, ki ji je predsedoval, g. podžupana dr. Lipol-da in mestnih arhitektov udeležili tudi zastopniki tukajšnje pravoslavne cerkvene občine s proto g. Trbojevičem in predsednikom g. Perhavcem na čelu ter arhitekti, umetniki, mnogi občinski svetniki in drugi Interesenti. V imenu Ljubija ne, odnosno banovine ter urada za zaščito starin sta se ankete udeležila gg. arhitekt Šubic in dr. Stele. Anketo je otvo-ril g. župan, ki je uvodoma obrazložil bistvo vsega vprašanja in glavni predlog, da se cerkev zgradi na Jugoslovanskem trgu, proti čemer so se pojavili mnogi pomisleki. Pri debati, ki se je na to razvila, so sodelovali skoraj vsi navzoči. G. prof. Cotič je bil proti uporabi tega mesta, in sicer iz arhitektonsko-estetičnih ozirov. G. obč. svetnik Janko Tavčar je kritiziral pisavo »Volksstim-me« in »Delavske Politike« v tem vprašanju. G. ravnatelj Detela je bil v imenu Komiteja za postavitev spomenika kralju Petru mnenja, da se cerkev na Jugoslovanskem trgu lahko zgradi, ker tamkajšnji prostor za spomenik ni prikladen in prihaja zanj v poštev v prvi vrsti novi del Glavnega trga. Predlog sam je prvi in najbolj izčrpno branil g. prota Trbo jevič, g. podžupan dr. Lipold je govoril
v	imenu Olepševalnega društva, gg. ar hitekt Šubic in dr. Stele sta pa strokovno obrazložila ves problem. Po njihovem mnenju bi prostor na Jugoslovanskem trgu bil prikladen, cerkev pa bi se ne smela graditi na sredi, ampak na vzhodnem delu, tako da bi bilo pročelje vidno s Trga svobode. Temu primerno bi se pa moral potem preurediti tudi ves sedanji park. To mnenje je naposled tu di obveljalo in so se mu pridružili tudi g. dr. Travner za Zgodovinsko in muzej sko društvo, g. prof. Gvajc in drugi. Po anketi se je vršil ogled prostora na Jugoslovanskem trgu, kjer se je navedeno končno mnenje še podrobno izoblikovalo. Končno odločitev pa bo v tem vprašanju dal občinski svet na eni prihodnjih sej.
Preselitev dispanzerja za deco.
Radi selitve dispanzerja za deco v nove prostore Zdravstvenega doma, se obvešča občinstvo, da dispanzer ne bo posloval v času od 14. do 21. aprila. Na novo se prične s poslovanjem dne 22. aprila v poslopju Zdravstvenega doma, Koroščeva ul. 3 (dvoriščna zgradba bivše Scherbaumove vile). Ordinacijske ure za dojenčke in deco predšolske dobe dnevno od 8. do 12. ure dopoldne. Posvetovalnica za matere glede nege dojenčkov in otrok ob torkih in četrtkih od 4. do 6. popoldne. Ordinacije za bolno deco so namenjene manj premožnim slojem, posvetovalnica 'je na razpolago vsakomur. — Vodstvo Zdravstvenega doma v Mariboru.
Prijava nezazidanih in zazidanih stavbnih parcel.
Ker jc ministrstvo financ potrdilo proračun mesta Maribora, sc pozivajo vsi astniki parcel, da prijavijo nezazidane stavbne parcele, kakor tudi parcele, zazidane s provizoriji in dvoriščnimi poslopji, dalje parcele, ki se izkoriščajo za pridobivanje gramoza, vrtove ter tudi vse one parcele, o katerih so mnenja, da so oproščeni davščine, najpozneje do 2. maja mestnemu knjigovodstvu. V prija-
vi	je navesti številko vložka, kat. občino ter številko in izmero površine v poštev prihajajoče parcele. Prijaviti ni zemljiških parcel, ki niso parcelirane v stavbne parcele. Proti lastnikom parcel, ki ne bodo vložili prijave v tem roku, se bo postopalo po pravilniku o pobiranju obč. davščine na nezazidane parcele. Tudi lastniki kočij, osebnih in tovornih avtomobilov, priklopnih vozov in motociklov morajo do 30. aprila prijaviti svoja vozila mestnemu knjigovodstvu. Vsa vozila izvzemši kočije morajo biti od mestne tehtnice uradno stehtana ter je dotično potrdilo, kakor tudi certifikat o tipi vozila pri prijavi predložiti.
Smrtna kosa.
Umrl je včeraj v splošni bolnici Franc Kokol, voznik pri tvrdki Scherbaum, star 29 let. Blag mu spomin!
Nabava gramoza za banovinske in okrajne ceste v mariborskem okraju.
Mariborski okrajni cestni odbor razpisuje za sredo, dne 23. aprila ob devetih dopoldne v uradne prostore okrajnega cestnega odbora v Mariboru, Koroška cesta 26/II ustno licitacijo za nabavo gramoza za ceste v mariborskem okraju. Letos bo mariborski okrajni cestni odbor dal na ceste večje količine gramoza, osobito tam, kjer so ceste vsled zelo velike uporabe ali vremenskih in krajevnih neprilik postale slabe, da se tako stanje naših cest zboljša. Opozarjamo pa, da državni cesti Slov. Bistrica —Maribor—Št. Ilj in Maribor—Ptuj ne spadata v delokrog okrajnega cestnega odbora. Pač pa sta prešli letos cesti Laj-tersberg—Sv. Lenart in Maribor — Dravograd v upravo cestnega odbora. Želeti je, da bi se licitacije udeležili lastniki gramoznih jam, kakor tudi vozniki iz vseh občin. Tu se jim nudi prilika, da si poiščejo lep zaslužek in na drugi strani koristijo našemu prometu. Vse one, ki želijo, da bi se naše ceste' temeljito popravile in obdržale v dobrem stanju, prosimo, da podpirajo hvalevredno delo okrajnega cestnega odbora s tem, da opozorijo lastnike gramoznih jam in še posebej kmetske in druge voznike po vseh občinah, da se udeležijo v sredo po Veliki noči, dne 23. aprila licitacije gramoza. Natančnejši pogoji glede dobave se dobijo pri občinskih uradih in v pisarni okrajnega cestnega odbora v Mariboru, Koroška cesta št. 26. Naj si vsi, ki nameravajo licitirati dobavo gramoza, pravočasno oskrbijo potrebna potrdila pri občinskih uradih. Licitacija se prične točno ob devetih. Po deveti uri je za-branjen vsak pristop zamudnikov k licitaciji. Gospode župane se prosi, da obvestijo voznike in lastnike gramoznih jam na licitacijo in pogoje.
Cercle iran?ais.
Odbor opozarja člane francoskega krožka na francoski večer, ki ga bo priredilo mariborsko gledališče v pondeljek, dne 14. tm. ob 20. uri. Ker je dohodek te prireditve namenjen poplavljen-cem v južni Franciji, prosi odbor vse člane društva in ostale prijatelje Francije, da posetijo to prireditev.
Krajevni odbor Rdečega križa in občifr ski urad v Studencih
priredita prihodnje dni skupno zbirko za nesrečne poplavljence v Franciji ter prosita vse plemenito čuteče občinstvo, da prispeva po svojih močeh. Za naše poplavljence so imeli pred leti naši francoski prijatelji odprte roke, vračajmo jim z odprtim srcem!
Ponovno opozarjamo, da se bo vršila tombola Slov. ženskega društva v nedeljo, dne 13. tm. ob 2. popoldne na Trgu svobode in prosimo občinstvo, da pridno posega po tombolnih kartah.
Sestanek obrtnikov in trgovcev
se bo vršil jutri, v soboto, ob 8. zvečer v Narodnem domu radi proučevanja načrta novega obrtnega reda. Zveza obrtnih zadrug vabi vse interesente, da se zanesljivo udeleže tega sestanka.
Oblastna Streljačka družina v Maribora
sporoča svojemu članstvu in prijateljem strelskega športa, da otvori letošnjo strelsko sezono v nedeljo, dne 13. aprila. Vsi strelci se vabijo, da se tega dne zberejo ob 8.30 na Trgu svobode, od koder je skupen odhod na garnizijsko strelišče. Pohod s spremstvom vojaške godbe in upravnim odborom mi čelu. V slučaju dežja se otvoritev odgodl na nedoločen čas. — Odbor.
Živinski sejem v Mariboru.
Na živinski sejem, ki se je vršil tm. v Mariboru, je bilo prignanih 25 konjev, 26 bikov, 150 volov, 309 krav in 8 telet, skupno 518 komadov, prodanih pa je bilo 285 glav, od teh 38 v Avstrijo. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 8.50—9 Din, polde-beli 8—8.50, plemenski 7—8, biki za klanje 9.50—10, debele klavne krave 8— 10, plemenske 7—8, za klobase 5—6, mlada živina 7—8.25 Din.
V	A1 a r i b o r u, dne 11. lil. 1!W0.
StH« «.
Žival in - človek
VISOKO RAZVIT INSTINKT IN INTELEKT NEKATERIH ŽIVALI. — ČUT MATERINSKE IN BRATSKE LJUBEZNI MED ŽIVALMI.
Dolgoletna opazovanja naravoslovcev in proučevalcev živalske psihe dokazujejo nesumljivo ne-le visoko razvite instinkte v raznih prilikah in položajih življenja, ampak tudi svojevrsten intelekt, ki človeka začuduje; kajti čut materinske in bratske ljubezni, usmiljenosti, hvaležnosti in zvestobe kakor tudi sovraštva in maščevanja se tako jasno očitu-je, da osramoti marsikaterega svojega gospodarja. —
Ob dimovodu kmečke peči je gnezdila mačka, ki je skotila tam tudi nekaj mladičev. Vsled neprevidnosti ali hudobije dekle je celo gnezdo z mladiči vred padlo — v ogenj. S pretresujočim glasom je naznanila mačka svojo žalost, čim je o-pazila, da je zločesta roka razdrla njeno gnezdo in odstranila mladiče. Gnana od zle slutnje se je kakor besna furija zapodila v plamenečo peč ter vsa ožgana prinesla v gobcu vse štiri že mrtve mladiče. Žalostno je mijavkala in čim je o-pazila, da so njeni malčki mrtvi, je skočila v bližnji vodnjak ter — utonila.
Drug primer. Kadar je mačji zarod o-bilen, mečejo skoro povsod vse odvisne mladiče v vodo. To store običajno, ko jih mačka neha dojiti. V neki vasi pa se je dogodi! skoro neverjeten slučaj, da je neka psica rešila takega, od človeka na smrt obsojenega mladiča Zagnala se je v vodo, rešila najbližjega, še precej krepkega mladiča ter ž njim priplavala na kopno. Odslej sta bila oba nerazdruž-Ijiva: Že priletna psica, lepa, prikupna in ljubeznjiva žival je negovala mačico kakor svoje dete ter sta oba pogazila tisto rečenico o sovraštvu med psom in mačko!
I iudobni dečki so vrgli v vodo bolehno sčene, ki se je mučno otepavalo po valovih. Velik novofundlandec, ki se je ob bregu solnčil, se je, čim je zagledal početje, vrgel v vodo in privlekel bolnega tovariša na suho. Revček se je od slabosti tresel in cvilil, kar pa surovih dečkov ni ganilo. Najbližii je zopet pograbil bolno ščene za rep in v velikem loku zalučal nazaj v vodo. Rešitelj od prej je tudi sedaj nastopil in ko so dečki hoteli to »igro« ponoviti, se je zakadil z besnim renčanjem'v fantaline ter jih pognal v beg. Prvemu, katerega je dohitel, je na hlačali in koži dokazal, da mu ta »igra«
Splošno vlada mnenje, da so divje zverine v afriških, azijskih in ameriških džunglah vedno nevarne. Toda izkušnje zlasti afriških lovcev kažejo, da temu ni tako. P. C. von Contard, ki se je udeležil ekspedicije berlinske filmske družbe Ufa v Afriki, kjer so snimali kulturni film, in ki je že poprej tri leta bival v Afriki, objavlja o tem zanimive podatke.
Contard trdi, da je zver nevarija človeku tam, kjer jo človek zasleduje. V nižinah, kjer športniki in poklicni lovci prirejajo na zveri !ovc, so nekatere zverine zelo nevarne, dočim so v krajih, kjer se jih le malo zasleduje, zlasti v gorah vzhodne Afrike, krotke in se človeku ne približajo. Vsaka zver si nabira izkušnje m se po njih ravna naprarn svo-ji okolici. Ako spozna v človeku prijate-Ija, ki ji noče nič hudega, bo v kratkem postala njegov dober prijatelj. Seveda se to razmerje takoj spremeni, čini zver vidi spremembo v obnašanju človeka napram nji.-Lev, ki je že čui žvižgati krog sebe krogle ali pa jo nosi celo v sebi, ker mu jo je pognal v telo lovcc, ne da bi ga smrtno zadel, bo napram človeku vedno neprijazen, nikdar pa lev, ki še ni prišel v stik z belimi ljudmi. Enako je s sloni, ki imajo veliko inteligenco. Pri njih je mogoče govoriti o globoko razvitem čutu in smislu za maščevanje. Štirje razdraženi levi niso tako nevarni kakor slon, ki ga je zadel stre! lovca na slonovo kost.
’o Contardovih izkušnjah so najbolj nevarni med zvermi: slonice-šamice,ko imajo mlade, dalje osamljeni slon, samotarski bivol ali nosorožec, ki ni bojevit toliko iz prepričanja, kolikor iz prirojene sliiDosti. Slonica-samica napada vse,
z bolnim tovarišem ni všeč. čim se je vrnil, je ganljivo božal svojega nebogljenega druga ter ga vsega oblizal. Ko ga je poklical njegov gospodar, mu je s kretnjami »dopovedal« skrb za svojega rešenca. In še danes živita oba pri enem gospodarju v najlepši slogi.
Tretji primer! V prednje okno avtobusa se je zaletel golob ter si pri tem nekoliko izpahnil desno krilo. Siromaček je padel in takoj se je zbralo okrog nebog-Ijenca vse polno golobov, ki so mu tovariški grulili tolažilne in sočutne besede. Nekdo je ponesrečenega goloba pobral in cela jata golobov ga je potem spremljala do najbližnjega golobnjaka. Golobček se je opomogel in še danes pozna — svojega rešitelja.
Neka družina je imela v kletki kanarčka in liščka, ki sta se pa zelo dobro razumela. Slučajno je gospodar našel nekega negodnega drugega liščka, ki je v travi žalostno čivkal. Pobral ga je in nesel v kletko k onima dvema. Opazoval je dan za dnevom vse dogodke med novim gostom in obema starima stanovalcema. In glej čudo: Nebogljenček je žaiostno čivkal, a stari lišček se ni zmenil za svojega plemenskega tovariša, — pač pa se je kanarček trudil okrog novega podnajemnika ter ga skušal krmiti kasor svojega. Plahi lišček pa se je med neprestanim, prosečim čivkanjem le ozira! v starega liščka, ki se še vedno ni zmenil zanj. To je kanarčka slednjič tako uje zilo, da se je začel čudno kregati in s kljunom obdelavati trdosrčnega liščka. dokler ni ta razumel, kaj je njegova dolžnost... In res se je mali lišček pod nego starega opomogel in vsi trije še danes veselo žvrgolijo v kletki, kakor da so otroci enega gnezda...
Med najbolj inteligentne domače živali štejemo konja in psa. Zgodb o pameti, zvestobi in hvaležnosti teh dveh živali je za cele debele knjige. Če kulturen človek meče naokrog s psovkami, kakor' prokleti pes, zabiti konj, neumni osel in sličnimi, s tem ne dokumentira samo svoje duševne omejenosti in srčne nekulture, ampak tudi pomanjkanje estetičnega čuta in spoštovanja do tistih živali, od katerih se lahko nauči ljubezni, dobrotljivosti, zvestobe, hvaležnosti in še marsikatere druge čednosti...
kar je v bližini njenih mladih. Zasleduje človeka na daljavo 100 metrov in še dalje, dokler ne vidi, da se človek ne more več približati mladičem.
Nekatere zveri, zlasti levi in bivoli napadejo človeka tudi, če samo čujejo rjovenje člana- njihove črede, ki je obstreljen. Zato izkušeni lovci, nikdar ne streljajo na osamljenega leva ali bivola, ker vedo, da je v bližini cela čreda zveri. Najnevarnejši pa jc bivol, ki se zna tudi skriti za drevo ali grm in te napade iz zasede. Za afriške črnce je izmed levov najbolj nevarna stara bolna levica, ki si ne more več loviti drugih zveri za hrano. Navadno napada črne žene, ko sc vračajo z vodo in nimajo orožja. Kakor hitro lev vidi, da je napadanje ljudi lahko, ima do tega posebno veselje. Znano je, da so levi zadržali stavbo kenja-že-leznice, ker so ponovno uprizorili krvave masakre med črnci-delavci. Zanimivo pa je, da levi puste belega človeka v miru in ga ne napadajo, dokler ne strelja na nje in jih ne rani.	_____________
Promet v naših lukah v 1. 1929.
je glasom te dni izdane statistike odseka trgovsko-obrtne zbornice v Splitu znatno narasel v vseh lukah, izvzemši Šibenik, kjer je blagovni promet^ nazadoval za 80.000 ton napram prejšnjemu letu. Vzrok: padec izvoza bauksita v 1. 1929. V štirih glavnih naših lukah je znašal promet v 1. 1929: v Splitu 1,151.160 ton (napram 939.428 ton v 1. 1928), v Su-šaku 634.144 ton (563.921), Dubrovniku 366.826 (307.466). Šibeniku 232.020 ton (312.521). Skupni promet vseh luk je znašal v 1. 1929 2,990.702 ton, napram 2,628.048 tonam v 1. 1928, torej za 362.651 ton več.
Kritična doba Edisonouega žiuljenja
Okoli I. 1898 je prišel slavni ameriški izumitelj Thomas Edison do sklepa, da bi se mogla velika nahajališča železa med Hamburgom in Sparto v državi Yersey koristno izrabiti z metodo, katero si je on izmislil. Res je pregovoril več finančnikov, da so vložili v podjetje 7 milijonov dolarjev, kar je bilo za tedanje čase naravnost ogromno. Toda Edison je imel smolo, ker so skoro istočasno odkrili nahajališča železa v Lake Superior, ki jih še sedaj eksploatirajo. To odkritje je izpodkopalo temelje Edisonovemu pod jetju. Čim je Edison uvidel, da njegovo podjetje ne bo procvitalo, je odšel k svojim finančnikom in jim odkrito stavil sledečo ponudbo: »Kdor noče izgubiti denar, naj pošlje svoje delnice in si zaračuna še 6 odstotne obresti za ves čas vloženega kapitala, nakar se mu denar takoj vrne.« Delničarji so res sprejeli ta predlog in je tako vsak dobil svoj denar nazaj, z obrestmi vred. Seveda je stalo to Edisona skoro vse njegovo tedanje premoženje. Postal je tak siromak, da mu neka banka ni hotela malo pozneje dati niti 3.000 dolarjev posojila. To je bil vsekakor najbolj kritičen čas v Edisonovem življenju. Toda on je vzdržal in danes se s ponosom spominja svojega možatega nastopa iz svojih mladih let.
Nenauaden uzrok samomora
V	Southamptonu se je pripetil redek slučaj: Mlada Linda Greenham je šla tamkaj prostovoljno v smrt iz enostavnega razloga, ker je bi! njen mož na las podoben na smrt obsojenemu zločincu Williamu Podmoru. Greenhamu se je ponovno zgodilo, da so ga ustavili na cesti, ker so domnevali, da je glasoviti morilec Podmore. Njegova žena si je vzula to tako k srcu, da jo je končno pričela napadati blaznost. Z možem se sploh ni več upala na cesto, ker se je bala, da lahko lepega dne aretirajo še njo.
Humor juristou in mečicinceu
»Jože, vzemi svoje računske knjige s seboj, ko se odpelješ na počitnice!« ^e rekel državni tožilec svojemu sinu.
»To pa že ne, oče! Ali vzameš ti svoje zločince s seboj, kadar greš na deželo?«
* *
Pred Božičem. Zagovornik je zaključil svoj govor z besedami: »In tako vas prosim, gospodje porotniki, obesite obtoženca njegovemu ubogemu očetu na božično drevo!«
* *
»Gospodje, imam tu stvar, ki je čisto znanstvena in pri kateri zato lone pride v poštev.«
* >:*■
»Da, gospodje sodniki, lahko bi pojasnil to skrivnost, vendar ne morem govoriti, ker imam vezane roke!«
Zdravnik je vstopi! v čakalnico, ki jc bila polna bolnikov, ter vprašal: »Pro-sint, kdo čaka najdalje?«
»Jaz, gospod doktor,« je rekel neki krojač, »jaz čakam že celo leto na plačilo svojega računa!«
* *
Janez Kovač je srečal na ulici znanega zdravnika. Ustavi! ga je (akoj v nameri, da "si tako prihrani honorar ter ga vprašal: »Že nekaj časa imam bolečine v želodcu. Kaj naj napravim, gospod doktor?«
»Poidi h kakemu dobremu zdravniku, prijatelj!«
»Najlepša hvala, gospod doktor, za nasvet. Takoj poiščem koga.«
Strašno maščevanje varanega zaljubljenca,
Te dni je sedel pred poroto v Lyonu 47-letni Henrik Marbas, ker je neki ženski skvaril lice na ta način, da ji ga je razrezal z nožem. Že šestnajstkrat je bil radi enakega delikta kaznovan, presedej je vsega skupaj že 25 let v ječi, zadnjič osem let. Zakaj počenja to? Ker se maščuje nad vsem ženskim spolom radi nezvestobe svoje neveste, ki ga je pred 25 leti tik pred poroko zapustila in izginila bogveknm. Od takrat ga goni nevidna noteanja sila, da se maščuje nad vsemi lepimi ženskami, da tako obvaruje še druge moške pred enako usodo kakor je doletela njega.
Še so Vaši zobje zdravi,
če pa svojih usi in zob ne negujele pravilno, se kmalu pojavijo znaki bolezni, ki Vam povzročijo mukepolne ure. Ognite se temu! Kozarec tople vode s par kapljicami Odola — več ne potrebujete.
S tem si dodobra izplaknite usta, zdrgnite z Odol-pasto za zobe, — ssajprinemejše po vsakem obedu — temeljito svoje zobe: to je najboliša metoda negovanja zob in ________
Šport
Iz LNP.
Za izvedbo semifinala za prvenstvo dravske banovine se je na seji n. o. LNP dne 9. IV. sklenilo naslednje:	Uprava
igrišč prejme 10%, LNP pa 5% celokupnih dohodkov. Ostalo si razdelita oba kluba vsak na polovico. Vsak klub potuje na svoje stroške. Stroške za sodnika nosi v Celju SK Celje, v Mariboru pa ISSK Maribor.
Klubi se opozarjajo, da prilagajo od sedaj naprej prijavnicam za novo prijavljene igralce brezpogojno znesek po Din 5. Brez te takse se prijave ne bodo upoštevale.
V smislu § 14 se opozarjajo vsi klubi in športna javnost, da imajo dostop na glavno skupščino LNP dne 16. tm. le po en delegat vsakega kluba s polnomočjem in vsi člani upravnega, poslovnega in kazenskega odbora LNP.
Verificirajo se naslednji igralci s pravico nastopa dne 18. aprila: Ervin Straub (SK Železničar), Karl Almann (SK Rapid); s pravico nastopa dne 18. oktobra Stanko Bertoncelj (ISSK Maribor).
Grazer Sportklub v Mariboru.
V nedeljo, dne 13. aprila gostuje v Mariboru rokometno moštvo znanega Graškega Sportkluba, ter bo odigralo z Železničarjem prijateljsko tekmo ob
14.30 na igrišču SK Železničarja. Sodi' bo inž. Koudelka.
ISSK Maribor v Murski Soboti. Iiazena družina ISSK Maribora bo za velikonočne praznike odigrala dve prijateljski tekmi z SK Muro v Murski Soboti.
SK Post, Dunaj
gostuje za velikonočne praznike v Mariboru ter odigra z SK Rapidom dve tekmi. SK Post je dunajski amaterski klub in zavzema v prvenstveni tabeli amaterjev drugo mesto.
Sodniška sekcija, službeno. Priiatelisko tekmo mladin ISSK Maribor :SK Železničar ob 10. uri na igrišču ISSK Maribor sodi gosp. Kosi. Prvenstveno tekmo SK Celje :ISSK Maribor ob
14.30 na igrišču ISSK Maribor sodi gosp. dr. P 1 a n i n š e k. Načelnik.
ISSK Maribor, upravni odbor. Drevi ob 20. uri odborova seja v klub’ ski sobi hotela »Orel«. Tajnik.
Sokolstvo
Sokolski nastop v Križevcih pri Ljutomeru se bo vršil na Vnebohod, 29. maja, na kar že sedaj opozarjamo Sokolstvo in njemu naklonjeno občinstvo. Zdravo!
Streljačka družina v Mariboru
otvori dne 13. tm. na garnizijskem strelišču v Radvanju na svečan način letošnjo strelsko sezono in vabi k otvoritv tudi naše društvo. Zbiramo sc oziroma odhajamo s Trga svobode ob 8.30 v spremstvu vojaške godbe. Zdravo. Odbor Sokolskega društva Maribor, matica.
Ali so zveri vedno nevarne
KAKOR TI Z NJIMI, TAKO ONE S TEBOJ.
n/
M a’ ]■ i ob t ti, 'dne IT. TIT. 19of»
Mlchel ZAvaco
£ukcedfa tBatgia
Sfodovlnakl roaum
69
»Grof Alma ie nas vrhovni poglavar; toda po mojem mnenju se mu zdi ta čast pretirana... Morda bi bil rajši poveljnik kakega polka v Cezarjevi armadi...«
Te besede, ki so izražale nemir in neme očitke mnogih poveljnikov, so povzročile ledeno molčanje. A vrata v bližini prestola so se ta hip nenadoma odprla. Beatrice je vstopila sama!...
Sledila je minuta občega mučnega strmenja. Kaj je torej z grofom Alma? ... To strmenje se je izpre-menilo v radovednost, ko se je Beatrice odločno napotila proti grofovskemu prestolu in sedla nanj... Nastopilo je veliko molčanje.
Beatrice je vzravnala svojo vitko postavo v obleki iz sivega baržuna ter se zavestno ozrla po zborovanju.
»Dragi gospodje,« je izpregovorila z glasom, ki ni drhtel; »nesrečno novico vam imam sporočiti: grof Alma je izginil iz Monteforta.«
Ob teh besedah se je dvigni! po dvorani velik hrup.
»Izdajstvo!« je kričalo več poveljnikov.
Beatrice pa je iztegnila roko, in tolik je bil njen vpliv na te gospode in trde vojščake, da je že sama gesta njene ročice napravila molčanje.
»Kdor se boji, se lahk« »makne. Ostali pa ostanejo, in najsi jih ostane še tako malo, vendarle imam najboljšo nado, da še enkrat rešim svoje mesto Bor-gijca... Strežaji, odprite velika vrata!...«
Nihče ni odšel... Beatrice se je ozrla po navzočih s svojim sladkim in ponosnim pogledom, v katerem se je nekai časa svetilo zmagoslavno ves®pe-
»Zdai,« je vzkliknila, »lahko rečem, da bo Monte-forte otet in Italija rešena samodrštva... Dragi «9-spodje, hvala vam!... Vi vsi ste resnični junaki in hrabri vitezi, in moje srce je mirno, ko sem med
VamVsi’ možje so poslušali te mile. božajoče besede, ki so budile v njih misel popolne vdanosti; gotovo m bilo med njimi niti enega. ki ne bi bil umrl z veseljem za en smehljaj Primavere. Dolgo odobravanje je pričalo o teh čuvstvih.	.
Storjeno je bilo. Beatrice se je zavedala, da ie odslej ona naivišin in neoporečena zapovedmca o vseh'ukrepih, kar jih prinese bodočnost. Sedla je na grofovski prestol, kakor da je odslej, v odsotnosti Krofa Alma, ona resnična glavarica. Ta trenutek pa je vstaj mlad mož ponosnih črt in s krepkim glasom govoril fpknlp *
»Jaz, Giovanni Malatesta. sin Gvidona Malatesfe, ubitega v Rimini, ko ie branil svoje pravice svoje zahteve in svojo prostost, izjavljam, da trpi Italija
sramotno robstvo in da moramo vzeti Borgijcem nazaj, kar so nam ukradli. Ko rešimo Monteforte. si vzemimo Rimini,' nato Imolo, Bologno, urbinska mesta. Cesaro, Faenzo in Colombino. Ali so vaše misli take. da sveta liga od današnjega dne zasleduje ta vzvišeni namen? In da bi se po Cezarjevi prepoditvi od Monteforta lotili osvobojenja Italije?«
Odgovoril mu je en sam vsesplošen vzkrik vročičnega navdušenja.
»Toda,« je povzel Giovanni Malatesta. »imeli smo vrhovnega poveljnika, grofa Alma. Sprejel je bil nalogo, da vodi naše zavezniške sile... Grof Alma je izginil. Kaj se je zgodilo z njim?... To moramo vedeti ... In meni se zdi, da jaz vem, kaj se je zgodilo! ...«
Primavera se je zganila od tesnobe. Vrnilo se je bilo prejšnje svečano molčanje. Giovanni Malatesta pa ;'e nadaljeval:
»Dva moža, dva romarja sta pred par dnevi prišla v Monteforte. Nihče se ni menil za njiju. Grofa Alma pa sem večkrat videl, kako se je razgovarjal s tema dvema romarjema na vrtovih grofovske palače... In včeraj se mi je posrečilo približati se dovolj, da sem — če že ne slišal njih razgovor — pa vsaj za trenotek videl obraz enega izmed njiju, vzlic temu, da ga ie skrbno skrival pod gosto kapuco...«
Ves zbor je poslušal z napeto pozornostjo. Giovanni Malatesta je nadaljeval:
»Videl sem. gospoda, videl sem tistega človeka in spoznal sem ga. Ali veste, kdo je bi! ta romar? Ali veste, s kom je imel grof skrivne sestanke — sestanke, zaradi katerih sem ga hotel nocoj tu pred vami vsemi prositi javnih pojasnil?... Torej: tisti Človek je duša. zakleta Cezarju Borgia, eden najdejavnejših vohunov Aleksandra VI., menih, ki se daje v Rimu imenovati don Garconio...«
»Don Garconio!« je zamrmrala Primavera in prebledela. »Ta strašni menih!...«
Ob zadnjih besedah Giovannija Ma!ateste se je dvignil med zborovalci pravcat vihar. Iznova so se začuli klici:	'
»Izdajstvo!«	.	.
Malatesta ie iztegnil roko. kakor da bi hote! pomiriti hrup. In spet je nastalo molčanje.
»Resnico pa si je kaj lahko misliti.« je zdaj nadaljeval mladi mož. »Ta dva romarja, odposlanca papeževa in Cezarjeva, sta se prišla pogajat z .grofom Alma za niegovo odpadništvo od naše stvari... ye grofa ni več v Montefortu, je to dokaz, da je postal iz-daialec... in da je spreiel predloge Aleksandra VI. . .. Grof Alma se je prodal... In ako zdaj ne napravimo strašnega zgleda, se nam je treba bati predvsem papeževega diplomatstva, bolj še. nego orožja njegovega sinu!...«
»To je čista resnica!« so se oglasili 'tumtam, pre-klinjaie pri Bogorodici.
»Udariti je treba grofa!«
»Zgled mora biti tak, da bo govoril po vsem svetu!«
»Gospodje,« je povzel Giovanni Malatesta, »jaz predlagam, da se grof Alma javno proglasi za prestopnika in izdajalca, da se mu odvzamejo vse časti in vse premoženje, in da se izda ukaz, naj ga ubije, kdor ga zagleda...«
»Da!... Da!...«
»Gospodje!... Dragi gospodje!...« je vzkliknila Primavera. bleda od obupa.
Toda njen glas je utonil v gromu teh srditih glasov in rožljajočega orožja... Onemogla se je zrušila nazaj v svoj naslanjač... Sicer pa — kako bi bila mogla braniti svojega očeta?
V tem trenutku je vstal poleg Giovannija Malate* sta častitljiv starec, knez Manfredi.
On je užival velik upliv med vsemi temi osornimi vojnimi poveljniki; saj jih je vodil v toliko bojev, in tolikokrat jim je kazal z globoko modrostjo svojih nasvetov pravo pot! .Ko je vstal, se je polagoma vrnilo molčanje.
»Gospodje,« je dejal z glasom, ki ga starost ni bila potrla, »tudi jaz sem videl njih naval na moja posestva; videl sem krvavo klanje tam. kjer so nekdaj mirno zorele žetve... Toda ne maram govoriti o svojem oropanem bogastvu, o svojih pravicah, poteptanih z nogami... Star sem, toda zdaj gre o rešitvi Italije, in moje rame so še vedno dovolj močne, da morejo nositi oklep. Gospodje, eden izmed prvih sem se zavzel za osvobojenje... Poslušali ste me na zborovanjih, videli ste moje delo na bojiščih... In zato mislim, da vam smem odkrito povedati svojo misel ...«
»Govorite! Govorite!« so klicali od vseh strani.
»Torej... Zdi se mi, da je mladost zavedla hrabrega Giavannija Malatesta predaleč... Zdi se mi. da se ne smemo prenagliti v našem sklepu, kar se tiče grofa Alma... Gospoda, vi pozabljate, da sedi na njegovem prestolu hči grofa Alma. naša ljubljena Beatrice... Poglejte tega šibkega otroka, ki je dal nam vojščakom tako krasen zgled neustrašnosti... Poglejte. kuko ji bledi obraz.«
Vsi pogledi so se obrnili v Primavero, in zborovalci so vzdrhteli od ganjenega sočutja... Več nego eden je mislil na to, da je nesrečna deklica sama... sama!... Njena mati — pravkar umorjena... njen oče — pravkar pobegnil! Zato se ni nihče protivil. ko je knez Manfredi zaključil:
»Gospoda, predlagam, da se vsakršno ukrepanje proti očetu Beatrice preloži.«	,
Tudi Giovanni Malatesta je bil pogledal Primavero. On sam je prebledel, ko jo je videl tako bledo. In z glasom tresočim se od globokega razburjenja od si nih, skritih čuvstev, ki so mu gibala dušo je povzel:
: Gospod a. predlog častitega Manfredija mi prija popolnoma. Preložimo... Naj bo! Toda za koliko dni?..«
Stanovanje,
s 3—4 sobami In kopalnico, iščem za 1. oktober ali prej, na solnčni legi, po možnosti z uporabo vrta. Ponudbe z navedbo cene pod »V. S.« na upravo lista.	  975
Park kavarna!
V soboto od 4. do 23. ure, v nedeljo predpoldne od 4. do 23. ure koncert.
1072
Trgovski inventar,
zelo dobro ohranjen, poceni prodam. Vpraša in ogleda se v trgovini z barvami g. Kalouda, Aleksandrova cesta št. 28.	1070
Opremljeno sobo
oddam. Aleksandrova cesta 48.
1073
Najboljši trajni kodri
in najnovejše postopanje pri barvanju las, s. katerim je omogočeno tudi trajno kodranje, samo v salonu »Dobaj«, Gosposka ulica j38.____________________ lOlfe
Čedno meblovano sobo
s separiranim vhodom takoj oddam. Aleksandrova c. ll/III. __________10^0.
Lepo solnčno sobo
z uporabo kopalnice, v centrumu mesta oddam gospodični. Naslov v upr.
lista.  ______________________________
Predtiskanje najmodernejših vzorcev, kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20.	833
Blzeljčana (Sromlje) od dr. Klemenčiča toči Ma-riborski dvor (Oset). Došel je tudi Jeruzalemčan. _______________________   1*^9
Gramofone
popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tat-tenbachova ulica. 14.	^
Entlanje,
popravila svilenih nogavic po najnižjih cenah prevzame iz prijaznosti trgovina klobukov Hobacher, Aleksandrova cesta 11.
V mojem specilalnem oddelku se vrši
VELIKA P109HIH OSTANKOV
IN PARTIJ/KEGA BLAGA
razlit galanterijskega li modnega blaga, drobnarij, pletenin In Ipacli.
Prodajalo se velike količine ilpk In ostanki vezenin, nogavic, puloverjev, telovnikov, damskega perila, usnjenega blaga, toaletnih potrebščin, predtlskarije,
Igračke, porcelan, steklenina 1.1. d. 984
Izredna prilika za nakup, tudi za preprodajalce S
Franz Kormann, Maribor. Gosposkaj
Velika Inventurna prodaja
Vsled inventure in izdatnega znižanja zaloge, prodajam od dane* naprej na drobno kakor na veliko raznovrstno izločeno blago, kakor: slike knjige, muzikalne, razglednice albume, notese, mape, pisemski papir In razne druge pisarniške potrebščine, po zelo znižani ceni. Oglejte si z-ložbe in cene!
Veletrgovina VILKO WEIXL
10M
f ra
o
oteka
kar
NajboljSi »
in najcenejši nakup
nogavic, rokavic, perila" ter vseh modnih in šiviljskih potrebščin
Modna trgovina ^
ANTON PAS
Maribor, Slowe»aha ul. 4
■*
■«
«
*
■*
*
«»
Maribor« Aleksandrova cesta itev. 19
Za bližaiočo se pomladansko serijo in velikonočne praznike nUdlm bogato zalogo in sicer:
nnoMvir« nar nd ntn 5- naprej, čine, dr*p, sive, rjave In bele. molke nogavice od Din 5-- napi*!, damrt* ^ U P„,„r.i flor nogavice od D 12*- naprej. Za kakovost prevzamem polno garancijo! Nadalje nudim nrt m od D "7f> naorel čipke m od D V- naprej. Razni sukane«, prejlco la vezenje. ilvanke.Rumbeln MtiabKIne la kml.čt in Sle po breikonkureninlh cenah. Laatna plettlniea In predtlskarlja I Srajce, spodnje hlače,
■CBlIJiJUJimiliJlJJUiil' H i m i m if'Miim m i n...........................riTffT^T---lL--*,	-................ —	 —
»Jutra«" v IJubUaoi; predstavnik izdajatelja	^	*****	^	Pred8WVn,k	^
izdelana po najmodernejših in najpraktlč-nejših principih, nudi vsakovrstnemu podjetju od malega trgovca do najobsirnejsm obratov in administracijah nepresegljlve prednosti pri knjigovodstvu. Zahtevajte brezplačna pojasnila.	1UJW
Sofra - Maribor
Seriozni zastopniki se sprejmejo.
Prvovrstna Mii
za moško in žensko perilo, dobro Izurjena, * daljšo prakso, se sprejme v izdelovalnici perila. Ponudbe pod »Perilo« na upravo »Ve-černlka«.	u6f