VOJNE BONDEI Na jstarejil •lovenski dnevnilc v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni B Q U A L I T T NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ' Kupujte VOJNE BONDEl Thf Oldest "imom Slovene Daily In Ohio Best Advertising fis' Medium ŠTEVILKA (NUMBER) 126 VOL. XXVII.—LETO XXVII. KOOŠEVELTOVA IZJAVA GLEDE GEN. FRANCA Značilna izjava predsednika Roosevelta in Mrs. Roosevelt. Churchill okrcan radi pohvale Za gen. Franca CLEVELAND. OHIO. WEDNESDAY (SREDA), MAY 31, 1944 ŠTEVILKA (NUMBER) 126 Washington, so. maja. — Predsednik Roosevelt je danes ^ pogovoru s časnikarji izrazil Prepričanje, da pošiljatve voj-potrebščin iz Španije v Nem-še vedno niso bile dovolj ^ducirane, medtem ko je Mrs. Roosevelt izrazila mišljenje, da ^ališče, ki ga zavzema napram fancovi vladi britski premier hurchill ne bo vezalo odločitev Združenih narodov. ^®iiško stališče napram Francu nespremenjeno Churchill je preteklo sredo te-om govora v parlamentu izre-, kakor seje sam izrazil, prijazne besede" za Francov ^šistični režim, in je to skušal opravičiti s trditvijo, da je Špa-'^'ja prispevala k stvari Zedi-'^Jenih narodov s tem, ha se ni Odala nemškemu pritisku za na-na Gibraltar in da je "igno-^iraia" gigantične zavezniške priprave pred invazijo Severne Afrike. Churchill je dal razumeti, da Se Anglije tiče, se ne bd ^^ikala v notranje zadeve Spa- Churchillova hvala za gen. Franca povzroča skrb v Washingtona Washington, 25. maja jalne pAlitlke, je Churchillov (ONA) — Zaskrbljeni krogi v Washingtonu pravijo, da je bil goVor ministrskega predsednika Churchilla govor moža, ki misli Samo na moč, in ki se ima za razsodnika v svetovnih zadevah. Najbolj jih je zgrozila Churchillova izjava, da je ta vojna postala v svojem teku manj ideologična. Eden od državnih uradnikov, ki ima dva sina v vojski je pristavil: "če to ni vojna za ideje, zakaj pa moja sinova riskirata svoja živ-jenja?" Franco je predvsem ameriški problem Mnogo odmeva je izzvala Churchillova izjava v vseh časopisih, ki pravi, da ne bo nihče nič naredil zaradi Francove-ga režima. Celo v našem državnem departmentu je nekaj ljudi, ki se jasno zavedajo, da je Franco ameriški problem, in da bili problemi z južno-ameri-škimi fašističnimi režimi zelo poenostavljeni, če bi Franco padel. To bi končalo tok fašističnih idej in denarja v ta del sveta iz Francove Španije. Kar se tiče britanske imperi- Španski begunci v Mehiki so presenečeni nad Churchillovim govorom da le Roosevelt je danes rekel, . 3® ameriško stališče napram Paniji bistveno nespremenje-m da je isto predmet mož-sprememb kot posledica raz-dogodkov od dne do dne. Roosevelt označila Churchilla za starokopitneža Predsednik je rekel, da sicer J želi izzvati mednarodnega J "^'denta, toda kar se njega ti-je prepričan, da Nemčija še utio dobiva preveč vojnega iz Španije. je bila Mrs. Roosevelt j^'^aSana, kako sodi o Churchil-govoru, je rekla, da je bil ^ arakterističen" za Mr. Chur-potem pa je pristavila, da ' kar reče ali misli en posa-^ ®2nik pri Zedinjenih narodov, v obvezno za druge, ki druga-^ Mislijo. ^ Saj veste, on (Churchill)je ..^"^^Ijevala Mrs. Roosevelt, isli na gotov način že zad-60 let, in zdi se, da ne želi poieniti svojega mišljenja. In kako misli tudi glede Špa- FRANK MUZIC ^ftoči je preminil Frank Mu-j,®' stanujoč na 1252 E. 168 St. oskrbuje pogrebni za-Ž^Ugust F. Svetek. Podrob-bomo poročali jutri! . ^iss Josephine Sedmak, hčer-^fužine Tomšič, 1189 E. 172 je vrnila iz-bolnišnice na . dom, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Zahvalju-1^1 za obiske, cvetlice in da- l; BOLNIŠNICE k »AR John Lenard, 5377 St, ^ Ave., je v našem uradu $5.00 za Ruski vojni re-tv,' ^(1 sicer za dva zabojčka %eb, b, H lOf sčin, ki jih Slovenski od-odpošilja potom Ruskega Sa križa. govor le razvitje znanega govora generala Smuts-a, ministrskega predsednika Južno-Afri-ške unije v novembru, 1943, ki je med odsotnostjo Churchilla slednjega nadomestoval, v katerem je zagovarjal formacijo bloka zapadnih narodov v Evropi v tesnem zavezništvu z Britanijo. Premaknitev "sanitarnega kor-dona" na zapad? Temu obrambnemu zidu, ki sestoji iz Danske, Nizozemske in Francije, je sedaj očividno uključena tudi Španija. Nekateri celo pravijo, da je to modernizirana verzija "sanitarnega kordona," premaknjenega iz vzhodne Evrope proti zapadu. Iz vidika upliva, ali celo nadvlade nad nevtralnimi deželami, je mnogo bolj enostavno za veliko silo imeti opravka z diktatorjem, kot*pa z demokratičnim režimom, ki se ne da z lahkoto uplivati. Sumner Welles je dejal, da je vse to del Churchillove želje za moč, kar bi lahko povzročilo, da bo britanski "Common-v^ealth" zapreka pri organiziranju sveta. MEXICO CITY, 25. maja (O.N.A.) — Tukaj sni španski begunci, ki imajo največjo ko-onijo španskih beguncev na svetu, so bili pretreseni in presenečeni nad prijaznimi besedami ministrskega predsednika Churchilla o Francovi Španiji. Užaljeno republikansko čustvo se razvidi iz izjave ki ji jo je dala Federacija organizacij za pomoč evropskim beguncem (FOARE), kateri pripadajo skoro vse organizirane stranke španskih beguncev. Protestna izjava Izjava, ki protestira k Churchillov! pohvali španskega diktatorja in nepriznan ju anti-frankovcev, se glasi: "Churchillova izjava bo naredila slab vtis na vse progresivne dele sveta, posebno pa v špansko govorečih deželah, kajti ti ljudje želijo ponovno rojstvo demokratične Španije kot eno najboljših sredstev, da se prepreči delovanje nacističnih falangistov v njihovih deželah. Ljudstvu gre zasluga "želja za demokratični mir se soglaša s hvalo %a Franca. Da Španija nt vstopila v vojno, ni bila Frankova zasluga in zasluga njegovih falangistov, temveč bila je trdna volja španskega ljudstva biti na strani Združenih narodov in se boriti proti totalitarcem, ki je preprečila vstop v vojno na nemški strani. "Danes in jutri, interesni problemi, demokratska koalicija ne more biti razrešfena, dokler je na krmilu tolpa, ki dobiva velikansko pomoč nacistov, kar Churchill sam priznava. Mi se borimo za triumf resničnih narodnih sil, z isto silo, s katero se želimo boriti za triumf angleških in zavezniških vojnih sil." Uspešna Titova misija se vrača LONDON, 23, maja. (O. N. A.) Iz zaneslj^ih virov se je izvedelo, da je Major-general Vladimir Velebit, ki je na čelu Titove vojaške misije, nenadoma odpotoval po snočnjem važnem razgovoru s Churchillom. Nenadnost generalovega odhoda se lahko sodi iz dejstva, da je preje ^vse uredil, da bo jutrišnji Churchillov govor v House of Commons." Poročali so, da je 37 letni general bivši srbski odvetnik zapustil London zelo zadovoljen z rezultati svojih razgovorov. Vrača se v Jugoslavijo z obljubami, da bodo vojna dobavila povečana, in pa s sporazumom čigar podrobnosti se ne more objaviti, ki se tiče Titovih ranjencev. Titova trgovska mornarica bo igrala važno vlogo v prevozu dobavil. Ta sestoji iz petnajstih parnikov in škunerjev. Parniki so prvič prispeli v London danes. Parnik Senga je pri- Bombniki podprli maršala Tita VPOGLED V BODOČO UREDITEV JUGOSLAVIJE LONDON, 24, maja, (O. N. a.) — Kot se je danes izvedelo, je general Dušan Simovič, junak belgrajskega anti - nacističnega državnega udarca, izdelal vladni delovnik za Jugoslavijo z 32. točkami, ki ga je dal major - generalu Vladimir-ju Velebitu, da ga bo maršal Tito pregledal. General Simovič je podal načrt generalu Velebitu predno je ta včeraj odpotoval potem, ko je ta uspešno zaključil svojo vojaško misijo za voditelja jugoslovanskih partizanov. Načrt sploh ne omenja kraljevine, naglašujoč, da mora "najvišji zakon biti volja naroda," kar nekateri opazovalci razlagajo kot potrditev Titovega nazora, da bo ljudstvo odločilo o obliki bodoče vladne oblike. Načrt predvideva tri dobe v Jugoslovanski obnovi. Osvobodilna borba se bo nadaljevala v prvi dobi, edinost mora biti dosežena in vse krivice, storjene tistim, ki se borijo proti sovražniku, morajo biti popravljene. Druga doba bo predhodna doba, v kateri bodo vsi deli dežele osvobojeni in reakcijonarni elementi, ki so odgovorni za jugoslovansko propast, odstranjeni. Tretja doba bo organiziranje miru v soglasju s potrebami naroda pod vlado, ki bo nadzirana od ljudstva, ia ki bo izvajala najboljše socijalne reforme. General Simovič, ki je preteklega februarja prekinil dveletni molk z pozivom preko radija, da naj se vsi borci proti sovražniku združijo pod vodstvom maršala Tita, je zaključil s pozivom vsem, ki so pripravljeni "nesebično služiti narodu" ne živeti v preteklosti, gledati v bodočnost in pozabiti stare razlike. Novi ^obovi Rim bo kmalu padel, igavlja gen. Clark FRANK H. LAUSCHE Včeraj ob 4. uri popoldne je nagloma umrl šest-letni Frank H. Lausche, sinček Harolda in Antonije Lausche. Radi rahlega zdravja se je deček nahajal pri starših matere Mr. in Mrs. Anton in Antonia Medved, v Chisholm, Minn., odkoder je bil v soboto pripeljan v Cleveland, na 6121 St. Clair Ave. O-če dečka je iz poznane Lau-schetove družine ter brat župana Franka J. Lausche. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod A. Gr-dina in sinovi. ^ANDREW PIRIH Včeraj je preminil Andrew Pirih, star 58 let, stanujoč na 378 E. 156 St. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod Joseph Žele in sinovi. Podrobnosti bomo poročali jutri! ★ * JACOB SUSEL Po dolgi in mučni bolezni je preminil na domu hčere na 19414 Muskoka Ave., dobro poznani Jacob Sušel, star 58 let. Doma je bil iz vasi Narin fara Postojna, kjer zapušča dva brata in sestro ter enega brata v Braziliji. Tukaj je bival 34 let in. je bil član društva Cleve-landski Slovenci št. 14 S. D. Z. Nad 14 let je vodil gostilno na E. 54 St. in Marquette Ave. Tu zapušča žalujočo soprogo Anto-nij,Q, rojeno N^ode, doma iz Logatca, in dva otroka, Jacka mL, in Frances, poročeno Turk^ tri vnuke ih Več soi'odnikoV.' l^o-greb se vrši v petek ob 9:15 uri zjutraj iz Joseph Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Pavla na Char-don Rd., ter nato, na Calvary pokopališče. Naši fantje-vojaki v ponedeljek je odšel k vojakom Ernest Strumbley, in sicer j blag spomin, preostalim pa na- SINČEK UMRL Včeraj ob 6:45 uri zjutraj je bil družini Mr. in Mrs. Joe Stup-ka, 21970 Morris Ave., rojen sinček, kateri pa je snoči ob 7:30 uri v St. Luke's bolnišnici umrl. Dekliško ime matere je bilo Emma Candon, ter je hči obče poznane družine Mr. in Mrs. William Candon, 246 E. 214 St., Euclid, Ohio. * Bodi pokojnikom ohranjen Nemški odpor se je poostril, da se omogoči armadi umik z juga Gen. Mark Clark, poveljnik 5. armade na italijanski fronti je včeraj na proslavi Spominskega dneva na pokopališču v Anzio, kjer so pokopani ameriški vojaki, imel govor, v katerem je rekel: M._____ "Danes stojimo na pragu Rima in predno bo minilo mnogo dni, bomo osvobodili prvo evropsko prestolico izpod nacij-ske dominacije." Da je padec Rima neizogiben, priznavajo tudi N^mci. Berlinski radio je včeraj' glede položaja na italijanski fronti poročal, da "sovražnik stoji pred durmi Rinia," in da italijanska prestolica vpričo "premoči strahovitega zavezniškega parnega valjarja" se nahaja v resni o-pasnosti. Nemški odpor se je poostril Zelo trdovratna opozicija je začasno ustavila zavezniško prodiranje okoli 16 milj južno od Rima, toda zavezniške sile so navzlic temu na več točkah zaznamovale manjše pridobitve, ki se jih označuje kot zadovoljive. Neko britsko radio poroči^ je snoči javilo, da so zavezniki zavzeli kraj Ardea, lii Se nahaja okrog pet milj od Campoleo-ne, ki je v rokah ameriških čet. Osma armada jfe včeraj prodirala proti cesti Gasilina in zavzela kraj Arce, medtem ko je kraj Frosinone obkolila od treh strani. Nemci se umijako s fronte na jugu Nemci so očividno vrgli vse razpoložljive sile na prednje zavezniške postojanke, da se na ta način krije umik 10. nemške armade z južne fronte po cesti Gasilina in dveh sekundarnih cestah nazaj proti Rimu. Toda zadnja poročila s fronte javljajo, da se cesta Gasilina v bližini Valmontone še vedno nahaja pod ognjem ameriške artilerije. Škofje zagotavljajo papeža, da Rim ne bo uničen WASHINGTON, 30. maja. — Katoliški nadškofje in škofje v Zedinjenih državah so danes poslali papežu Piju XII. kabel, v katerem izražajo nado, da bodo zavezniški poveljniki, katerih armade se bližajo Rimu, našli pot k zmagi, ki bo mestu prizanesla z uničenjem. V kablu je rečno, da bi b|lo v interesu človeštva najboljše, ako bi ,vse bojne stranke Rim priznale za odprto mesto. Poslanico na papeža so med drugim podpisali kardinal Dougherty iz Philadelphije, nadškof. Mboney iz Detroita, nadškof Stritch iz Ghicaga in nadškof Spellman iz New Yorka, Japonci tepeni v prvi bitki s tanki Gen. MacArthur poroča iz pacifičnega vojnega gledališča, da je na otoku Biak, ki leži ob severni obali holandske Nove Gvineje, prišlo do prve bitke z Japonci, v katerih so igrali tanki vodilno vlogo, in da so Ame-rikanci v spopadu Japoncem zadali pekoč poraz. GL. STAN 15. ZRAČNE SILE, Italija, 29. maja. — Težki bombniki 15. zavezniške zračne sile so danes poleteli preko Jadrana in mogočno udarili nemške postojanke v Bosni v podporo' partizanom maršala Tita. To je bil tretji zaporedni dan, da je zavezniška zračna sila bila v akciji v podporo jugoslovanskim partizanom. Danes je bilo udarjenih devet nemških tarč v zapadni Bosni. Bombniki so napadli koncentracije nemških čet v goratem zaledju, odkoder se je nedavno poročalo, da naciji organizirajo čete za novo ofenzivo proti partizanom. Danes je radio Svobodna Jugoslavija javil, da sirom prizadetega ozemlja divjajo befeni boji. v Fort Benjamin Harrison, Ind. To je že tretji sin Mr. in Mrs. Frank Strumbely, poznanega stavbenika, na Highland Rd., South Euclid, Ohio. Sin Frank se nahaja v Zapadni Indiji, sin Adolph pa v Camp Walters, Texas. Na dopust do 19. junija je prišel Edward A. Rupert, C, N. 3/c, sin poznane in na društvenem polju aktivne družine Mr. in Mrs. Frank Rupert, 19303 Shawnee Ave. Prišel je z aleut-skih otokov v Alaski, kjer se je nahajal 16 mesecev. Edward je povedal mnogo zanimivosti, ki jih videl iy doživel v teku njegove 22-me8ečne službe za Strica Sama. Ko je zapustil Zedi-njene države ni videl solnca več kot šest mesecev, dekleta pa nobenega več kot osem mesecev. Vožnja nazaj domov je nu še soŽE^e! Vesti 12 življenja ameriških Slovencev Nemci pričeli z ofenzivo na romunski fronti Partizanska častnica LONDON, 30. maja. ■— Snoči je moskovski radio poročal, da so Nemci včeraj na romunski fronti v bližini Jasija podvzeli močan napad s tanki in infante-1 rijo In s tem prekinili tišino, ki i je vladala na dotični fronti sko- j, zi zadnjih šest tednov. Rusko poročilo pravi, da se je Nemcem posrečilo napraviti New York. _Te dni se je z brezpomembno""vdolbino v sov- evropskega bojišča vrnil naj jetsko linijo, za kar pa so pla-svoj dom v North Beergenu, N. | ^ velikimi izgubami v moš-J., saržent Frank Terček. V j materijalu. Italiji je bil nad 13 mesecev kot 59 tankov in 36 letal uničenih služi pri zdravniškem oddelku, topničar v r^pu bombnika. Ude-, poročila iz Moskve. bila sama v posteiji do dne- Porodnica Anka iSuaak, lezil se je čez 50 poletov, na.,g^ g^^e uničile ali poha- kar je dobil mesec dopusta. sovražnih tankov in se. leg drugih priznanj je dobil tri g^relile 36 letal. zvezde, kar pomeni, da je bil v treh večjih bitkah v zraku. Frank je večkrat preletel Jugoslavijo in se udeležil napada na Steyer in Dunajsko Novo mesto v Avstriji, Celovec, Sofijo, Beograd in Plešto. Nemci v radijski oddaji, ki je bila objavljena deset ur preje, sploh niso poročali o nikakih va, ko je bila vzeta ta slika. Dobila Je poškodbe v nesreči z motornim kolesom na fronti. V Jugoslaviji ima dva otroka, in njen mož je bil nedavno v bojih z Nemci ubit. Porodnica Budak , , j . . .. , je velika občudovalka predsed- boiih na vzhodni fronti, ampak 1 ., „ •' . . . . j. \nika Roosevelta, pod cigar por- pozneje je berlinski radio ome nil "težke zračne napade n a tretom stoji. plul v pristanišče z rdečo, belo in modro zastavo s Titovo mo-d r o zvezdo. Njegov kapitan, Stojan Vukša, je bil pozdrav-'ijen pri snočnjem sprejemu. fronti blizu Jasija, kakor tudi Tretja ukrajinska armada pod Ko so se on in drugi letalci (la sovražne komunikacije v za- poveljstvom generala Malinov-I vračali v svoje baze po napadu ledju." skega je 3. aprila vrgla motiti- v, V ikvzjcvi vivmvv ic 111.1" ' ^ ^ , t i v ^ A. w dila krasen razgled tujih kra-'"^ Plesto, so dobili poročilo, da V tem poročilu je bilo rece- gjg preko reke Prut severno 1 jev a užitek te krasote ni bil ^ Sloveniji zadeli na so- no, dj. je bilo zbitih 49 ruskih jasija in teden dni kasneje se poMlen, ker moštvo je in res so imeli z letal ^-----—------------ biti vedno na straži pred blizu Ljubljane, vražnimi podmornicami. Rekel Njegov' najmlajši sin Eddy je: Rad potujem po svetu in si je tudi odšel v armado in se ga ogledam, a najbolje je pa bi- v e ž b a za letalca na Kessler ti doma! |Fieldu, Miss. je mestu pfibližala na krilu, po-Busika ofenziva se je ustavila P& se je ofenziva ustavila. pri Jasiju Bilo je na romunski fronti pri Jasiju, kjer se je v začetku Berlin je cesto prerokoval, da bodo Rusi udarili na dotični fronti v trenotku, ko se bo zače- aprila ustavila ruska ofenziva, la invazija zapadne Evrope, STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 31. maja, 1944 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by XHE ^MERICAN JUGOSLAV PRINTIffG AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (C^E NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year — (Za celo leto) ................................................................... ............$6.50 Por Half Year — (Za pol leta)....................................................................................3.50 For 3 Months — (Za 3 mesece)................................................................................ 2.00 By MaU in Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In JVIehiki); For One Year — (Za celo leto) .........................................................................$7.50 For Half Year — (Za pol leta) ................................................................................... 4.00 For 3 Month« — (Za 3 mesece) ................................................................................2.25 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year — (Za celo leto) .............................................................................$8.00 T'or Half Year — (Za pol leta) ......................................................................................4.50 Entered m Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. LOUIS F. TRUGER: DA SE NE POZABI... II. Propaganda, ki je imela direkten ali indirekten izvor v jugoslovanski zamejni vladi, je vedno povdarjala, kako nemogoča je taka Jugoslavija, kakor si želijo južno-slovanski narodi. Med najbolj priljubljene propagandiste velesrbske ideje smemo vključiti Ruth Mitchel in pa Spencer D. Irwin. Ta dva, dasi Amerikanca, nista mogla prebaviti ideje, ki je stremila za ujedinjem vseh južnih Slovanov. Spencer D. Irwin, o katerem smo do leta 1943 mislili, da je prijatelj Jugoslovanov in zagovornik jugoslovanske ideje, je bil in je še sedaj strasten zagovornik srbske hegemonije. V napadu na Louis Adamiča (Cleveland Plain Dealer) nanašajoč- se na njegovo knjigo "My Native Land," je zlil golide smradu na avtorja, ker si je upal, podati ameriški javnosti resnično stanje pred-vojne in medvojne Jugoslavije. Irwin vidi v partizanih isto, kakor vidi jugoslovanska zamejna vlada —komuniste in pristaše Rusije. V svoji jezi in nejevolji nad Adamičem gre celo tako daleč, da zagovarja nemški .Gestapo, obenem pa podžiga sovraštvo med Srbi in Hr-yati, ko pravi: •. "Adamič seems miite anxious to minimize the j^reat crime of the massacres of the Serbs in Croatia, starting in May, 1941. Ad^mic and his coterie, the Adamicevisti, trained in tlie fine arts of insinuating publicity, place ihe blame on Gestapo (Italic type mine). In this book the author harps on the German "technique of depopulation." But the Germans even with the help of the Ustachi, the militia of Ante Pavelich's "independent" Croatia, could not have carried out the crime. It was an expression pure and simple of Croat-Serb enmity, the by-product of the propaganda carried on for 20 years by the Croation politicians. fiecause of it another Yugoslavia will be forever impossible." Mr. Irwin skuša v gornjem citatu predstaviti Mr. Adamiča ameriški javnosti kakor človeka, ki skuša "po-krivem naprtiti odgovornost za ves pokolj Srbov in Hr-vat^)v nemškemu Gestapo," obenem pa pravi, da bi bilo popolnoma nemogoče, da so Nemci izvedli pogrome in morije s pomočjo "Ustašev ali milice Ante Favelicha," torej, da ni imel Gestapo prav nič opravka, v teh masa-krih. To moje naziranje se bolj potrdi stavek, v katerem pravi: "It was an expression pure and simple of Croat-Serb enmity etc."—torej—te morije so bile čisto navaden izraz sovraštva Hrvatov do Srbov, produkt dvajsetletne propagande hrvatskih politikov. In krono vse te proti-jugoslovanske propagande pa nosi zadnji stavek: Because of it another Yugoslavia will be forever impossible—vslčd tega medsebojnega sovraštva je obnovljena Jugoslavija za vedno nemogoča. Ali je še kedo pod soncem, ki bi mogel bolj učinkovito netiti sovraštvo "med Srbi in Hrvati, kot je Mr. Spencer D. Irwin? Če se je Mr. Irwin zavedal ali ne, kako globoko lano je zadjal gibanju ujedinjenja južnoslovanskih narodov, ko je zapisal gornje besede, ne vem, kljub temu pa smo vsi tisti, ki verujemo v iskreno sodelovanje Srbov, Hrvatov in Slovencev, Mr. Irwinu hvaležni, ker r.am je pokazal, da ni bil on nikdar za ujedinjeno Jugoslavijo, temveč da je pristaš velesrbske ideje in zagovornik srbske hegemonije. Preje smo bili Mr. Irwinu hvaležni, kadarkoli je pisal o Jugoslaviji, ker smo bili prepričani, da je iskren prijatelj jugoslovanskega naroda, med tem ko' dali vemo, da je pristaš in zagovornik reakcije, in vsled tej a ])omo vedeli kako sprejeti v bodoče njegova izvajanja o ,,i((roslovangkem vprašanju. Mr. y:vin je dalje pokazal, da on v resnice ne pozna Jugoslavije, "'-"iroma treh narodov, ki tvorijo Jugoslavijo, da pa pozna pu, / do pičice težnje tistih, ki so vladali tem narodom od leta iOIS pa do 1941. Težnje južno-slovan-skih narodov so identične: svoboda, demokracija in narodnostna enakopravnost. Za to težnjo so delovali dokaj let pred prvo svetovno vojno, lio je bilo večina današnje Jugoslavije pod avstro-ogrsko pe^o. Za to težnjo so dali tisoči, svoja življenja v prvi svetovni vojni, in stotisoči polagajo za isto težnjo danes svoja življenja na bojnih poljanah Srbije, Hrvatske, Bosne in Slovenije. Ko je bila upostavljena Jugpslavija in dokler so bile svobodne volitve, so pomagali v borbi proti reakciji Srbi, kot Hrvatje in Slovenci; srbski narod je glasoval trikrat z hrvatskim narodom, ko je šlo za to, da se porazi reakcijonarna vlada, ko je hotela uvesti diktaturo. In ko je leta 1929 končno prišla, so trpeli pod isto enako Srbi, kakor Hrvatje in Slovenci. Nesloga in sovraštvo sta produkt razdvojevalne propagande, sta podedovan greh stare Avstrije, ki je vladala svojim narodom z geslom: deli in vladaj—ščuvaj en narod proti drugemu, eno veroizpoved proti drugi. Hrvatski narod ne sovraži Srbe, kakor trdi Mr. Irwin, niti ne sovraži srbski narod Hrvate, kakor bi bilo sklepati iz njegovega izvajanja. Sovraštvo povzročujejo tisti, ki hočejo imeti v svojih rokah moč, oni ki hočejo vladati in držati narod v sponah socialne in ekonomske sužnjosti, tisti, ki kupičijo na račun siromaštva jugoslovanskega naroda milijone; sovraštvo in neslogo povzročajo samo tisti, kateri žive v luksusu na račun tega sovraštva in nesloge. Zakaj naj sovraži seljak Srb seljaka Hrvata in obratno? Mar nimata oba ene in iste težnje, da si izboljšata svoj življen-ski položaj? Ali bi ne bilo bolje za vse tri narode—Srbe, Hrvate in Slovence—ako bi imeli vlado, ki bi gledala v prvi vrsti za dobrobit naroda, tako vlado, ki bi skušala z vserni danimi sredstvi dvigniti življenjski standard naroda, varovati za izkoriščanja domačega kakor tudi tujega krvosesa? Kako je to, da nekateri izmed nas, ki smo deležni blagra ameriške ustave in Bili of Rights, zaniku-jejo isti blagor južno-slovanskim narodom? Kako je to, da nekateri izmed nas, ki živimo v deželi, kjer si ljudstvo, torej mi, voli samo svojo vlado, odrekajo isto pravico narodom Jugoslavije? In končno, ali ni tako delovanje, v korist evropskim reakcijam v navskrižju z Atlantskim Carterjem, katerega so sprejeli vojujoči se združeni narodi? h partizanskega tiska GOVORI NA SVEČANI VEČERJI V ČAST SOVJETSKE MISIJE Pri vrhovnem štabu Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije v naši osvobojeni domovini, so se' sestali na svečani večerji, ki je bila prirejena v čast sovjetske vojne misije, štirje predstavniki zavezniških oboroženih sil: Anglije, Rusije, Združenih držav in Jugoslavije. To je bil prvi sestanek zaveznikov v okupirani iivropi. Na svečani večerji je maršal Jugoslavije, tovariš Tito, govoril dvakrat. Odgovorili so mu šef Sovjetske misije, poročnik-general Kornjejev in šef Anglg-ameriške vojne misije, major-general Maklen (Mac Lean). Pozdravni govor maršala Jugoslavije, tovariša Tita: Gospod poročnik-general, gospodje oficirji sovjetske vojne misije! V imenu Vrhovnega štaba Narodno-osvobodilni, vojske in partizanskih odredov Jugoslavije Vas pozdravljam k^t predstavnike junaške rdeče'armade, kot predstavnike naše s slavo ovenčane zaveznice, ki nosi glavno breme v tem gigantskem boju proti našemu skupnemu sovražniku. Mi smo vas že dolgo priša-kovali. Naši narodi, naši borci, naši komandirji in naši politični komisarji so težko čakali dne, ko vas bodo videli v svoji sredini. Ko so prišli predstavniki naše velike zaveznice, Anglije, ko je prišel gospod general Mak-'en, šef vojne misije Velike Britanije in Zedinjenih držav, so jih naša vojska in naši narodi sprejeli toplo in z velikim veseljem. Sedaj, ko ste prišli še vi, gospodje oficirji naše velike in drage zaveznice — rdeče armade, morete po tem »navdušenju in veselju videti, kako dragi gostje ste nam. Ta večer, ko so prišli skupaj predstavniki zavezniških armad, Rusije, Anglije, Amerike in Narodne vojske Jugoslavije, bo i-mel velik vpliv na naše bodoče borbe. Prepričan sem, da bo to šs bolj utrdilcv medsebojno zaupanje in pospešilo osvobojenje ne •samo naše zemlje, ampak tudi drugih okupiranih narodov Evrope. Upam, da boste naredili vse, kar je mogoče, da se naši Narodno - osvobodilni vojski čimprej materijalno pomaga, da bo potem z večjim uspehom izvršila svoje nalogo. Dvignem to čašo v Vaše zdravje in kličem: Naj živi junaška rdeča armada! Naj živi njen genijalni voditelj, maršal Sovjetske Zveze, Stalin. Naj živi sovjetska vojna misija! Naj živijo naši veliki zavezniki! Zdravica poročnik - generala gospoda Kornjejeva: Gospod Maršal!: V imenu vojne misije Sovjetskega Saveza se vam zahvaljujem za ta sijajni pozdrav, ki ste ga izrazili meni, kot šefu misije, o junaški borbi rdeče armade pod vodstvom maršala sovjetske zveze tovariša Stahna. V imenu cele misije se vam tudi zahvaljujem za topli in prisrčni sprejem naše misije. Pozdravljam vas kot najbolj talentiranega organizatorja in voditelja Naiodno - osvobodilne vojske jugoslovanskega naroda. Jugoslovanski narod in njegova Narodno . osvobodilna vojska so v težkih časih našli v sebi dovolj moči za borbo proti nemškim fašističnim zavojevalcem. Tak narod ne bo nikoli pod fašistično peto. Ni daleč dan, ko bo, skupaj z r;magovito ofenzivo redeče armade in uspešnim delovanjem letalstva naših zaveznikov, po odlokih šefov treh velikih držav >- maršala Stalina, premierja Churchilla in predsednika Roo-sevelta, zadan smrtni udarec Nemčiji iz vzhoda, zahoda in juga, na kopnem, na morju in iz zraka. Narodno - osvobodilna vojska v Jugoslaviji se udejstvuje aktivno in bo imela ne malo vlogo pri zadan ju teh smrtnih udarcev in v zadnjem zlomu nemške vojne mašine. Gospod general Maklen — šef vojne misije Velike Britanije, gospodje oficirji angleške armade, smatram, da smo vsi prišli sem, da pomagamo Narodno - osvobodilni vojski v njeni junaški borbi, a čim večja bo ta pomoč, tem silnejši bodo njeni udarci po našem« skupnem sovražniku. Glavna in edina naša naloga je, da čim prej zlomimo svojega skupnega sovražnika — fašistično Nemčijo. Živel junaški jugoslovansk'i narod in njegova Narodno-o-svobodilna vojska! Živela zaveza treh velikih držav — Velike Britanije, Združenih držav in Sovjetske Zveze. Napitnica general-majorja gospoda Maklena Gospoda! V imenu Anglo - amerikan-ske vojne misije žehm, da se pridružim dobrodošlici, ki jo je maršal Tito izrekel generalu in ulanom njegove misije. V generalu Kornjejevu je maršal Stalin izbral dostojnega predstavnika slavne Rdeče armade, katere 26 letnico so včeraj slavili združeni narodi in katere zmage proti skupnemu sovražniku slavimo vsak dan.' Rdeča armada, v katere kampanjah je general Kornjejev o-sebno igral vidno vlogo, se bori skupno z oboroženimi silami Velike Britanije in Amerike za svobodo Evrope. Tu v Jugoslaviji general Kornjejev lahko vidi prav tako kakor sem videl jaz, začetke nove Evrope. Prepričan sem, da ga bo vse, kar bo videl, napolnilo z navdušenjem in zaupanjem v bodočnost. Narodno - osvobodilno gibanje ni samo uničilo vehko število sovražnih vojakov, temveč je tudi povezalo jugoslovanske narode v neločljivo zvezo bratstva in resnične demokracije. Toda, posledice tega gibanja gredo preko okvirja Jugoslavije. Kakor je gospod Churchill nagla-sil v svojem zadnjfem govoru, veže Narodno - osvobodilna vojska velik del sovražnih divizij, ki bi jih sovražnik sicer uporabljal na vzhodni ali italijanski fronti ali pa kot brambo pred veliko invazijo, ki se bo skoraj začela na zapadu Evrope. To je zelo jasen in važen doprinos k zavezniškemu vojnemu naporu. Upajmo, da bo slavni vzgled Jugoslavije vzpodbudil ostale tlačane evropske narode, da se dvignejo proti skupnemu sovražniku in da bodo ostudne fašistične sile skoraj padle pod silo združenih narodov. Gospoda, pozivam vas, da na-pijemo na zdravje Rdeče armade, Narodno - osvobodilne vojske Jugoslavije in oboroženih lil vseh zaveznikov! Zaključna beseda maršala Jugoslavije, tovariša Tita Gospodje častniki Anglije, A-merike in Sovjetske Zveze! Dovolite, da se vam ob koncu zahvalim na odzivu in na prisrčnosti, ki je nocoj prišla do izraza med predstavniki zavezniških armad, Sovjetske Zveze, Anglije, Amerike in Jugoslavije. Zahvaljujem se gospodu generalu Maklenu za njegove tople besede priznanja naši borbi in naši Narodni vojski. Isto-tako se zahvaljujem gospodu general - lajtnantu za njegov prisrčni pozdrav. Ta skupni večer, gospodje oficirji, je še en dokaz več, da so naše, zavezniške vezi močne, in vedno bolj globoke na srečo vseh o-kupiranih narodov, ki so še pod fašističnim jarmom; prepričan sem, da bo vaše bivanje imelo silen vpliv na našo zasužnjeno ali nepokorjeno domoviijo. Te vezi, ki sedaj nastajajo med zavezniškimi državami na bojnem polju, so sigurna garancija za zmago nad sovražniki in za povojno prijateljstvo in zaupanje. Naša zavezniška kri, ki se razliva in nas spaja na vseh bojiščih, je trden temelj, na katerem bo nastala srečna bodočnost za vse zasužnjene narode Evrope in za vse svobodoljubne narode. Urednikova pošta Slovenski odbor za Rusko vojno pomoč Sledeči rojaki so te dni prispevali za nakup zavojčkov z živili in zdravniškimi potrebščinami, katere zbira Slovenski odbor za Rusko vojno pomoč. Zavojčke razdeli Ruski rdeči križ ljudem v nanovo okupiranem ozemlju po ruski armadi. Darovali so: $7.50: Mary Ma-karyanc; po $5.00: Društvo Svoboda št. 748 S. N. P. J., Anton Gorišek, Mr. in Mrs. Kone-stabo, Ahacij Prežel j, Mr. in Mrs. John Kunzl; po $2.50: Jo-hanne Mismas, Edward Savage in, Paul Kovač. Vsem darovalcem naša prisrčna zahvala, dočim drugim rojakom, ki še niso prispeli v ta namen, polagamo na srce, da ne pozabijo junaškega ruskega naroda, ki je v tej vojni toliko žrtvoval, temveč se ga spomnijo vsak v enim zavojčkom. Ti zavojčki stanejo $2.50 vsaki. Dne 25. maja smo odposlali drugo pošiljko 100 zavojčkov, torej do sedaj že 200 zavojčkov od Slovenskega odbora za Ruski vojni relief. Zdaj zbiramo prispevke za tretjo pošiljko. Prispevke pošljite na: Russian War Relief, Slovenian Committee, C O Anna Mrak, 1227 E. 173 St., Cleveland, Ohio, ali pa prinesite John Tavčarju v Slovenski narodni dom, na St. Clair Ave., ali pa v urad "Enakopravnosti." Odbor. Stevan Galogaža: LESTVICA stojalo z umivalnikom in pločevinasti vrč in odkrhnjeni kozarec poleg ugasle peči in železne postelje se mu zde kakor pošast. Električna žarnica je pritrjena nad vrati in njena slaba svetloba se zdi potuhnjena in žaljiva. Ledeni cvetovi so prekrili šipe, ven se nič ne vidi. žvižg burje zmeraj močneje stresa okna. Vsega tega pa mladič skorodane sliši. Naslonil je glavo na roke in premišljuje, zakaj mora v.se tako biti. Nato mu bega pogled — kakor brez zavesti — in šteje prste na lastni roki. Roke so' mu modre, a noge lesene od mraza. Ko je zgrabil časnik z mize in ga zmečkal in vrgel na tla, reče z zamolklim glasom: — Žlempe, prodane in laž-njive. Oblečen, kakor je bil, se je zleknil v posteljo, a solze so se vsule na blazino in odeje. Skozi polsten je slišal iz sosedne sobe, da bije ura tri po polnoči, šele v tem času je nekako zaspal. Kdo je ta mladenič, ki leži v samotni sobi, in nemirno spi? V uredništvu "Narodnega lista" mu vsi neprestano govore, | da ne ve, kaj je življenje, da se ne zna znajti, kakor se drugi I znajo, in da ne bo iz njega | nikoli spreten in pravi časnikar. | Sicer je delal kakor črv, toda v I listu so tiskali prav malo tiste- j ga, kar je napisal. Zato se jej zdelo, kakor bi ne delal in kakor bi bil nesposoben. Ko se je potožil radi takega postopanja in pripomnil, da da za list vsak dan več rokopisov kakor vsak drugi, so mu takole odgovarjali: ■ — To ni primerno za naš list- _ 9 . — Vi ne znate pogoditi, kaj je potrebno naši publiki. _ ? — Naš list je neodvisen, i"' se ne smemo nikomur zameriti. _ ? — Vi niste za časnikarsko kari jero; namesto da bi se pO" vzpenjali zmeraj više, stopate po družabni lestvici zmeraj nize. Tale mladič, takrat še novi-narsko-reporterski zmešnjavec, je imel res globok občutek pravico. A prav to ga je oviralo dal se ni vzpenjal po lestvici te in take družbe in njenih neodvisnih listov zmeraj više. Toda tega takrat ni dobro razumel in njegov lastni položaj mu ni jasen. O vsem tem ni sploh resno razmišljeval. Napitan literaturo raznovrstnih pojmo- vanj, bister od narave, sin urad- niške družine, ki so v njej samo med štirimi zidovi grmeli proti krivici, sicer pal se bali za sluz-bico, se je iz tega mladiča zme-huril tip idejno konfuznega pO' štenega meščana. Trpel je ' krivice, najsi se je pripetili kjerkoli komurkoli, prepiral se je z vsemi onimi, ki se je v njihovi družbi sukal, mešal je poJ' me o vsem ir> o vsaki stvari i" bil je specijalist v tem, da J® nalival novo vino v stare poso' de. Takole. Ko slavi bančnik Kuzmi*^ ti i desetletnico zaslužnega dela nJi polju takozvanega narodnega gospodarstva pa ko govori bančnik Kuzmič slavnostni-vor, polno patriotičnega nav ^ ^ šenja in nacionalnega napenj^ nja, takrat je mladič divjal 30 penil ob ustih: — Prekleta beštija! Kaj F sem potem jaz, ko se je on ko zaljubil v narod? Kaks^ vražji nacionalist je ta ki je s svojim gospodarski^^ sistemom pokradel milijone mu svojemu dragemu nar odu! tAXU v v/I* I Denar posoja podeželskim od hom, ki z njim odirajo l5]nete< ivx CJ xxjxj.il. posoja ga industrijam, ki z izrabljajo delavce. Cepec z buljenimi očmi in neki dan s ga še opomnil, naj ne ble karsibodi, a on se mi nasmeji pravi: "vidi se, da ste še Počasi žre tako mladič ga sebe in se strašno je^'' nekaki sumljivi tipi izr^-blj^^ čarobno besedo nacionalizep^'^ jo nepravilno razumejo, in sploh uporabljajo. Ta je bila mladiču mistično da, napolnjena z nekako a lutno lepoto in absolutno CO. Na to pravico ja zmera] slil, samo takrat ee ni spomniti nanjo, kadar se čal z raznimi vprašanji o ncpoliii in zasebni iastnin*-mu mladiču torej sploh ri' / ^ šlo na ura, da bi se ti njcg')^'"^^, nedoločeni ideali imenova'' ko drugače. ■ rYlP^OC® da nnajo mL«, ^ Kuzmiči prav, a ne on, to podzavesten poizkus, obnovil nekaj, kar je z® jj koju, da bi novi pojem ^ ' g. v stari okvir, da bi v \s sodo nalil novo vino. na zemeljski obli takih - h bsc mentalnih in nczaverlcnil ki se vnemajo za iiokaiSO ♦ ^ lutno in objektivno tekajo krog nekakih s prošnjami in uvažujejo njihove sanje-stane lepše na svetu in miči prenehajo biti (Nadaljevanje) Društveni 4. julija, torek. — ,oriGl'®' na vrtu "Slovan" ga društvenega d3ma Ave. 25. junija, ucdoija. padnih Slovencev, i®^' son Ave., obhaja svoj^ nico a vrtno veseUco* 6818 ^ Wv- 81; »»laja, 1944 d Ostenso STRASTNI BEG Undi se je začelo jasniti. Ro-^ntična sanje, ki so jo sprem-j«e, ko se je odpravljala v ta Samljeni kraj na severu, so se ^S'lost pričele razprševati. nikoli dotlej ni gledala gole Podob« '6 sovraštva. Tu pa je sta-pred njo v očeh sedemnajst-^ "^Gga dekleta. ^ahel ropot drdrajočih koles ® prihajal s ceste v hišo. Ela se Vrnila k stolu pred klavirjem. 31 je navzlic mladosti razo- Obraz ^val trdo jasnost, kakršno ka-Jo močne ženske v odločilnem Linda je bila rado-čemu naj bi ta prilika ^Wala takega poguma. ' . "^)^'iita, bolje bi bilo, če bi 'icala Martina," je velela Ela ®nkini glasom. "Oče je prišel." 'i'lita je brez besede vstala. Amalija je v kuhinji urno či-^ lijak in postavila vanj skle-^ ® kropom. Potegnila je brisa-^ Valjka in dela novo na njeno J. sto. Odvezala si je predpasnik, poravnala obleko in si naglo ®8ala lase pred počenim sten-zrcalom. ieb so se odprle duri. Ka-I J® bil na prvi pogled pravi /^Rjak, toda ko je dospel do fazb, ftje kuhinje, je mogla Linda »"^■ti, da je celo izpod sredA postave. Toda krepka pleča ivis>v/l ¥ The biff heavy-duty" flat-bed Fniehauf Trailers which proved of such tremendous ynlue in transportine heavy peace-time machinery are now provinc their worth in war-time. The same type of trailewf, tV, k/fr H 7 installed, are being used to haul fighting 5? da,»»Kod by enemy Are Mali oglasi popravimo šivalne stroje, likalnike, pra-žilnike, čistilce in električne ure 8209 Superior Ave. Delo jamčeno. Pridemo Iskati in pripeljemo nazaj. Odprto od 9. zj. do 6. zv. American Appliance Co. GA. 3268 — MU. 8015 POHIŠTVO sa družabno .sobo; mohair aii frizzea; vsakovrstno poliištvo, moderno in peri jodno; modroci, itd. Plačajte nekaj takoj, ostalo kadar želite. LOUIS FURNITURE CO. 12914 Union Ave. Cleveland, Ohio Obrambni delavci potrebujejo transportacijo MI BOMO PLAČALI VEČ gotovine za vaš avto, 1936 do 1942 modela Zglasili se.bomo na vašem domu Crysler-Porris 9216 Superior GA. 7733 The Union Poultry Market 2iva in očiščena perutnina Prodajamo na debelo in drobno Posebnost za ohcete. zabave In restavracije 11709 UNION AVE. Za delavce Dekleta in žene pomagajte pridobiti vojno MI POTREBUJEMO Strojne operatorice Inšpektorice Tool Crib Attendants Time Keepers Za splošno tovarniško delo Visoka plača od ure in overtime Dnevni in nočni šift 10 Qr dela dnevno, 6 dni v tednu Centralna lokacija. V neposredni bližini z vsake strani mesta Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49 St. — od St. Clair PRODUCIRAJTE ZA NAPADALCE Pomagajte nam izdelati kritične vojne produkte Mi potrebujemo Metal Stampings Inšpektorje Operatorja dvigal Die Repairmen in Die Makers Steel Storage Klerka Pomožne Shear Operatorje Packers in Loaders Punch Press Operatorje Moške in ženske , Pometače The Geometric Stamping Co. VOJNA TOVARNA 1111 East 200th Street IVanhoe 3800 Mali oglasi POZOR! Prinesite važe ure — budUke T P" jaravilo. Vse delo jamčeno. tJrt popf® vimo v 48 urah v važe zadovaJjst*®' Garfield Height* Jeweler« 4801 TURNEY KD. Privatna oseba želi kupiti avto, novejšega ka, ki je v dobrem stanju. * v gotovini. Kdor ima, naj pok če HEnderson 3756. Kupujte vojne bonde In vojno-T«r(e-valne -znamke, da ho .čimprej porsieno o«išče in vse.-kar ono predstavlja! MOŠKE IN ŽENSKE se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77%c na uro ženske 62 %c na uro Morate imeti izkazilo državljanstva. Nobene starostne omejitve, če ste fizično sposobni za delo, ki ga imamo za vas. Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St National Carbon Co., Inc. STROJNI OPERATORJI PUNCH PRESS OPERATORJI PUNCH PRESS POMOČNIKI BROCH OPERATORJI SHORT-CUT LATHE OPERATORJI NOTRANJI IN ZUNANJI BRUSACI MILLING MACHINE OPERATORJI DIP TANK BARVARJI OSKRBNIKI FORNEZOV INŠPEKTORJI NEIZKUŠENI DELAVCI Visoka plača od ure in overtime The Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. Lathe operatorji in vajenci Inšpektorji Plača od komada 52 ur tedensko STROJNI OPERATORJI IN VAJENCI PREKLADALCI TEŽAKI Plača od ure in od komada OHIO PISTON 5340 Hamilton (It takes 12,500 gallons of gaso? . line ta train one pilot.,' OSKRBNICE Polni čas: 5.10 zv. do 1.40 zj. šest večerov na teden DOWNTOWN: 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. PLAČA $31.20 NA TEDEN Delni čas: Tri ure dnevno, 6 dni na teden PLAČA $9.90 NA TEDEN Ce ste sedaj zaposleni pri o brambnem delu, se ne priglasite EMPLOYMENT OFFICE ODPRT 8 zj. do 5. zv. dnevno razen ob nedeljah Izkazilo državljanstva se zahteva THE OHIO BELL TELEPHON E CO. 700 Prospect Ave. Soba 901 Hiša naprodaj Proda se nova modema ^ 2 družini. 10 sob, forttez na garaži; na Gr6V6Wood Ave-Vpraša se na 956 E. 185 St., ^' pa pokličite IVanhoe 5888. Kupi se majhno varnostno shramb^ (safe). Kdor ima naprodaj pokliče KEnmore 6244. PRIDNE GOSPODINJE dobijo delo za pmnetanje tovarniških uradov in "lunch room". Plača od ure poleg overtime Dnevni šift — 8 ur dnevno Delo debt tudi OSKRBNICA od 5:30 pop. do 10:30 zv. 5 ur v soboto. Tedenska plača Ako ste dobra gospodinja, ste dobrodošla za intervuj. Geometric Stamping Co. 1111 E. 200 St. IV. 3800 POMOČ SKRAJŠA VOJNO Mi potrebujemo Tool Makers Tool Grinders Strojne operatorje Strojne popravljače Inšpektorje Delavce za splošno tovarniško delo Dnevni in nočni šift Visoka plača od ure in overtime 10 ur dela dnevno, 6 dni v tednu Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49 St. (od St. Clair) V neposredni bližini iz katerekoli strani mesta DB$™nWERB Proda ali se odda v najem na "1® zidano poslopje, v katerem 3® ^ govina, 8 sobno stanovanje dvorana za seje. Prostor za P kanje avtov. Nahaja se v oKo i E. 72 St. in St. Clair Ave. ^ pojasnila pokličite RA. Naprodaj v Collinwoo^^^^ 3 zidani "doubles" in "singly garaže; vse za $9,500; nizki ki. Izvrstna okolica za rentan^ Se mora prodati. Pokličite c teden ob večerih, v soboto in deljo pa lahko podnevi ali z čer — Willoughby 960 Stanovanje se odda v najem; 4 sobe raj, kopalnica in garaža. se odrasli družini brez o g Vpraša se na 14419 Ave. Dekle . ^ ki potrebuje počitek, želi dobrim ljudem na farme, bi imela dobro prehrano, ne bi bili stroški preveliki-roči se naj na 1138 E. zgoraj, tel.: EX 0862. POZOR! — Posetite _ Fleet Beverage na 6501 FLEET AVE. ^,0 V zalogi imamo fina Vina. , m# pivo; več izdelkov. Naša od| cene vam bodo ugajale. OOP 10. 'zj. do 8. zv. Zamenite vas AVTO gotovino ' pri TINT'S g Tiny's Used Car Euclid Ave., vogal NAŠI OfiEDI so obce znani sirom m Posebnost "Barbecued reb koši." . Weber's Famous Serviramo posebne obede ob 8521 Hough Ave., CEda'" Vas selimo kamorkoli odkoderkoli Everett Kauffm®" in Sherman Moving ^^*4382 1707 Crawford Rd. ----- ^ Modroce prenovimo » poteljno odejo "comforter# Pridemo iskati in pripel MODERN BEDDING ^ / 3118 Lorain Ave. CleV^" MElrose 7919 vaši čevlji bodo zgledali Icot novi, v popravilo zanesljivem« vedno izvrši prvovrstno de'®- Frank Marzl»"' 16131 St. Ciair Kupujte vojne bonde W * ralne cnamlte, da bo ,.,|j*) oaiSde in vse, kar ono AKO POTREBI)^ zdravila proti zapeki, 98c; proti naduiii $1.25: ** za revmatize® "* CO- Eclair Drug 7600 ST, CliAlB aVP-'