888. štev. V Lliibijaio, petek dne 24. januarja m 3. Posamezna številka 6 vinarjev. „I)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — oh 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 120, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se ::: pošilja upravništvu. ::: ::: Telefon Številka 118. ::: Leto II. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravništvo: ::: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase sc plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:•: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. Telefon številka 118. Pismo iz Belgrada. Belgrad 30. 12. 1912. (12. 1. 1913.) Slučajno sem sc seznanil z gosp. prof. Dušanovičem, ki je bil tako prijazen ter mi podal zanimive podatke o Srbiji pod turškim jarmom, posebno o šolskih razmerah, ki so na las podobni slovenskim razmeram. Kakor mi Slovenci, istotako tudi Srbi za časa turškega gospodstva, morali so doprinašati ogromne žrtve na oltar prosvete in kulture. Čim bolj se je srbsko ljudstvo zavedalo svojih narodnih in državljanskih pravic, tem večje ovire so se stavljale — posebno na šolskem polju — od strani turških oblastni j, katere so bile ščuvane proti Srbom od turških liodžev in ulemov (turških duhovnikov). V raško-prizrenskem okraju so bile srbske šole sploh zaprte. V srednjih šolah v Bitolju, Skoplju in Plev-lju ter na semenišču v Prizrenu je bilo prepovedano poučevati onim učiteljem, ki niso bili turški podaniki. Več kot tri leta ni smel noben srbski učitelj prebivati v eni občini. Le oni, takozvani cincari, (pri nas nemškutarji in hiperpatriotje) so imeli večje privilegije, toda le tedaj, ako so imeli v roki spričevalo »dobrega vedenja« in ki so položili pri oblasteh izjavo, da so verni in zvesti otomani. Čim večjo moč so dobivali Mladoturki v državi, tem večje in tem težje šikane so znašali Srbi in seveda sorazmerno s tem so se stopnjevale tudi ovire na polju izobrazbe. Posledic« tega zatiranja srbskega življa so se pojavljale vedno hujše. V letu 1911—1912 ]e bilo v bi-toljskem vilajetu 96 ljudskih šol s 2900 učenci. Učiteljev in učiteljic je bilo 125. Vasi okoli Prilepa in v de-barskem sandžaku so razmeroma najgosteje opremljene s šolami, dasi so bili Srbi v teh krajih najkruteje preganjani. Gimnazij v Bitolju je obiskovalo okrog 150 dijakov, nadalje je bila tam tudi gospodinjska šola s kakimi 50 učenkami. Tudi srbski gimnazij v Prilepu je bil precej dobro obiskan. V solunskem vilajetu je bilo 7 ljudskih šol s 600 učenci in 15 učitelji. Srbski gimnazij je bil nasilno zaprt že pred leti. Nasprotno pa se }e imela letos odpreti srbska trgovska šola v Solunu. V Skoplju in Prizrenu je šolstvo še v najlepšem razvoju. V teli vilaje-tih je bilo okrog 250 ljudskih šol z 12.000 otrok in z 350 učitelji in učiteljicami. Ker je nastal pred leti spor med turškimi oblastnijami in srbskim mitropolitom, niso smeli učitelji poučevati otroke celi dve leti. V Skoplju je učiteljska pripravnica, popolen gimnazij in gospodinjska šola. Na gimnazij v Skoplju je letno velik naval učencev in prva dolžnost srbske vlade bo, da napravi bodisi še eno gimnazijo ali pa, da razširi dosedanje poslopje. V Prizrenu je poleg semenišča, učiteljske pripravnice in gimnazija, tudi trgovska šola, ki je bila lani ustanovljena. Prizren bo postal pod srbskim kraljestvom središče trgovskega življenja v novo osvobojenih kiajili, ker pod turškim cesarstvom so delali mestu največje ovire muslimani in katoličani, tako v trgovskem, kakor tudi v kulturnem oziru. Gimnazij v Plevlju ni še okusil življenja, dasi je že par let ustanovljen. Vzrok je seveda ravnatelj, ker je srbski podanik in to pomeni na Turškem toliko, kot državnim temeljem nevaren element. Tam je tudi ženska višja šola. V skaderskem vilajetu in v Be-ranih je bilo 18 ljudskih šol. Toda te so bile zaprte iz istih razlogov kot v prizrenskem vilajetu. Tudi v Carigradu je skrbska ljudska šola. V Solunu je pravniška fakulteta za mohamedanske Srbe, iz katere so se večinoma rekrutirali janičarji za administrativne uradnike itd. Ostali Srbi pa so obiskovali šole bodisi izven Turške ali pa drugo-narodne šole. Za gornje podatke izrekam tudi tem potom gosp. profesorju najprisr-čnejšo zahvalo. Včeraj je bilo ravno 35 let, kar je bil Niš osvobojen izpod otomanske države. Ob tej priliki je poslalo mesto srbskemu kralju udanostno izjavo. Istotako se je včeraj vršilo v vseh srbskih cerkvah slovesno bogoslužje za duše pokojnih junakov, ki so padli za osvobojenje trpečega Srbstva. Med bogoslužjem so bile vse trgovine zaprte, da tako izkažejo poslednjo čast hrabrim borilcem. Kakor se čuje, se vrši po zaklju-čenju miru s Turčijo sestanek vseh vladarjev četverih balkanskih zavezniških držav s svojimi ministrskimi predsedniki v Solunu, da dokumentirajo javno in slovesno balkansko zvezo in rešijo event. sporne zadeve. Mars. »Slovenski Narod" in Radovljica. Pred meseci smo morali že zavrniti nedostojno notico »Slovenskega Naroda«, ki je kot branitelj nekega našega rodoljuba operiral s »pobalini« in sličnimi .izrazi, katerih se človek drugačnega duševnega nivoja sramuje. Dostojnega polemičnega tona tudi notici med »dnevnimi vestmi« v št. 16. z dne 21. januarja 1913 nismo našli. To bodi konštatirano v naprej, da estetični čut dragega bralca ne bo žaljen prehudo, ko bo čital o izvajanjih »Slovenskega Naroda«. — Par misli te notice, ne oziraje se na ton, si oglejmo. O bodočih organizatorjih nar. napr. stranke govori, katerih prva naloga bo: organizirati nje glasila. Takoj nato Pa zamenjuje glasilo stranke, z neodvisnimi listi, govori o revolverjih in kozlih — čisto po lastnem okusu. Majhna notica »Dneva« o volitvah v kamniški mestni skupini je povod izbruha njegove jeze, vzrok pa je spodaj debelo tiskan: Dopisnik »Dneva« pozabi, pri tem ko opominja naprednjake na volitev, da že mesece in mesece sistematično in dostikrat čisto pobalinsko ruje in psuje na radovljiške može, ki so se izkazali v službi narodne napredne stranke... Neodkritost in nedoslednost »Narodovega* postopanja lahko uvidi vsak: Stvarni kritiki o radovlji- škem naprednjaštvu in niti »Narod« niti kak drug list ni mogel izpodbiti le najmanjše trditve. Sicer pa: kdo pa je zaslužen mož za narodno-na-napredno stranko v Radovljici! Ali oni bivši napredni podžupan, ki občuje v rodbini in trgovini izključno nemško, in je imel v zalogi vžigalice C. in M. družbe poleg Siidmarki-nih? Ali mogoče oni možakar, katerega je »Narod« pred meseci branil, ki občuje — kljub temu. da je mandatar nar. napr. stranke — naj-rajše nemško in o katerem je splošna sodba med radovljiškimi naprednjaki, da bi bil glavni krivec poraza pri občinskih volitvah? Dalje! Ali so zaslužni za nar. napr. stranko oni uradniki, ki se tolčejo vedno na prsa: »Naprednjaki smo«, in so volili s klerikalci? O tem nam odgovorite, psovke in sumničenja pa prihranite za privatno vporabo!! Pri tem pa pripomnimo še nekaj! Gotovi najbolj napredni rodoljubni pismarji izrabljajo »Dan« za osebni) maščevalne namene in se skrivajo za hrbte študentov med tem ko se oficielrt3 notice v »Narodu« tope lojalnosti. To smo že v »Dnevu« kon-statirali in povedo danes še enkrat »Naiodu« v podiik in občinstvu v zabavo. Mi namreč izraz »pobalinstvo« hvaležno odklanjamo, ker ču-timOi da so zasluge najbrž nekje drugje! —. Toda oglejmo si dalje »Narodova« izvajanja: Dopisi v »Dnevu« širijo nedisciplino in nezadovoljnost v naši stranki... Gospoda povejte odkrito, ali so disciplina, zadovoljnost in nar. napr. stran- Sultan in turški uradniki. TUKUJFL Uradniki: Sutan, sultan, daj denarja, lačni smo in žejni vsi, kdo naj se z uradi ukvarja, če nič plače ne dobi. Sultan: Tiho, tiho, dragi moji, kje naj vzamem, da vam dam, vse so vzeli težki boji, vidite, da suh sem sam. Uradniki: Že spraznili vse smo kase — kar še v njih ostalo je, davno smo pobrali zase — in še to premalo je. Sultan: v . Potrpite, dragi moji, da dežel spet kaj prodam, vsak dobi po plači svoji, žepe si napolnim sam. Uradniki: Pa kje vzemi posojilo — saj si tudi prej ga vzel — toliko se bo dobilo, da dobimo vsak en del. Sultan : Prej imeli smo kredita mnogo, mnogo, — še preveč zdaj ni vojska nikdar sita — naš kredit pa ves je preč. Uradniki : Nismo že dobili plače kar je vojna — mesce tri vsak ima skrbi domače — kdo za žene naj skrbi. Sultan: To je res. Toda poglejte: tudi z mano je tako — zraven tudi to prištejte da jaz žen imam tri sto. Uradniki: Nam že kruli po trebuhu dalje iti to ne sme delati ob suhem kruhu dragi sultan, to ne gre. Sultan: Vemo, vemo, kaj vas tare toda to je težka stvar — uradniki so uboge pare — če brez novca je vladar. Mestna hranilnica ljubljanska = v Prešernovi vlIIcI šteTr. 3 - je od 1. januarja 1913 zvišala obrestno mero za vse — stare in nove — hranilne vloge na 4 |2 od sto. da/vels: odi o"bxesti pl® čtjl j e ;~sar,3n.a,. LISTEK. M. ZEVAKO: V senci jezuita (Dalje.) I11 dočim je bila vojvodinja Etampska pripravljena storiti zločin, da podaljša življenje kralju, brez katerega se je morala tudi ona pogrezniti v nič, je bila, nasprotno, Diana pripravljena, sprijazniti se s potrebo, da spravi kralja hladnokrvno s poti. Po njegovi smrti bi zasedel prestol prestolonaslednik, njen ljubimec ... In takrat!... česa ni smela upati, ona, ki s[ je bila prilastila tako strašno moč do šibke Henrikove duše!... Vse to je vzrok, da se nam vidi podmena, da je dala Diana Poatje-ška sama predolbiti steno, nad vse naravna. Bodi si pa kakor koli — tako je lahko izvedela marsikako državno, marsikako rodbinsko tajnost. In tudi to, da je sedela Diana Poatješka v prestolonaslednikovem kabinetu ravno takrat, ko je imel kralj z Rablejem omenjeni pogovor, ni bilo slučaj. Po tem, kar smo že povedali, skoraj ni treba povdarjati, da je imela Diana svoje špione tja do predsobe Franca I. Vsako jutro, takoj ko je vstala, je izvedela, kaj se godi ali govori zanimivega pri kralju, in temu primerno si je uredila tisti dan. Tako je izvedela tudi to jutro, da je poslal kralj v največji naglici po Rableja. Diana je vztrepetala in si rekla takoj: »Kralj je gotovo bolan ... Poglavitno je zdaj, da izvem, ali je bolezen resna.« Dobro je poznala Franca I. in vedela, kakšno je njegovo razmerje do slovečega zdravnika. Vedela je, da zaupa kralj zdravnikovi znanosti neomejeno in da se je imel Rable že parkrat zahvaliti za svojo rešitev bolj temu sebičnemu zaupanju nego nezanesljivemu prijateljstvu Franca I. Zato je hitela nemudoma v ta-jinstveni kabinet in sedla k omrežju, ki je zakrivalo luknjo. Ko je dospel Rable in so ga privedli v kraljevo sobo, ni izgubila nobene besede, ki sta jo izpregovorila v svojem razgovoru. I11 tako je izvedela zvečer, po ukazu, ki ga je bila dala, da stoji Rabič v kraljevi predsobi, je stekla zopet na svoje opazovalno mesto. Očividno se ji je zdel zjutranji pogovor tako zanimiv, da ni hotela zanemariti nocojšnjega. Prav brezbrižno je poslušala vse, kar sta govorila zaradi Štefana Dcleta. Ko pa je začel Rable govoriti o zdravilu, ki da je zmožno ustaviti bolezen, je vztrepetala jedva vidno in prebledela. »Mari se mi hoče nada res izjaloviti!« je dejala sama pri sebi. Bilo je že dobrih deset minut, odkar je bil razgovor pri kraju, toda Diana Poatješka je sedela zamišljena še vedno na svojem mestu; črte njenega obraza so bile trde, oči so ji strmele srepo tja v en dan. Naposled je zavzdihnila, vstala, zagrnila baršunasto preprogo, ki je skrivala omrežje, ter se vrnila v svoje prostore. Zakaj Diana Poatješka kot prva častna dama prestolo-nasledničina je imela v Luvru lastno sobo, in dasi etiketa ni vezala, da bi morala spati tam, je vendar večinoma prenočevala v njej. Vrnivša se v svojo sobo, se je Diana pogreznila zopet v sanjarijo, ki jo je bila začela že v prestolonaslednikovem kabinetu. Morda se je prepirala sama med seboj, morda je izkušala zavrniti misel, kj je prišla izprva brez jasnih oblik, a se je risala v njenem duliu^ vedno razločneje in vedno strašneje ... zakaj večkrat je že hotela prijeti za kla-devce in udariti na zvonček, da pokliče, pa je vedno spet odložila zlato, umetno kovano orodje, ki ga je bila zgrabila nje čudovita fina, žilava in bela ročica. Nazadnje pa se je razprostrl po njenem obrazu izraz neukrotljive odločnosti, in njene črte je odela običajna kraljevska trdnost. Pozvonila je. Pritekel je sluga. »Poglejte, če je gospod De Žar-nak v Luvru«, je dejala. »Ako ga ni, pošljite ponj in sporočite mu, da naj prido nemudoma.« Sluga je izginil nemo in naglo; zakaj ta ženska je znala ukazovati s posebnim talentom, in vse ji je streglo z enako vnemo, kakor da je že prava kraljica. Uro kesneje je prišel Žarnak. V teku te ure je utrdila Diana svojo misel do dobra in zasnovala načrt, ki je zorel v njeni glavi. Ko je stal Gi De Šabo De Žarnak pred njo, ga je zapletla v dolg, tih razgovor. Vrnimo se zdaj k mojstru Francu Rableju Poslovivši se od kralja, se je bil vrnil v laboratorij, ki so mu ga bili priredili, to je, v sobo poleg od-kazane mu spalnice, kamor so bili spravili vse priprave, ki so mu jih morali pripeljati iz Medona. Tu si je Rable ukazal pozabiti vso svojo bolest in ves svoj obup; ukrotil je takorekoč svoje ogorčenje in si vrnil trudoma vedri pokoj učenjaka, ki hoče poizkusiti rešitev težavnega vprašanja. I11 še le, ko je začutil, da se ima spet popolnoma v oblasti, je zamrmral : »Življenje tega kralja je v mojih rokah. Če hočem, pijača ne bo imela rešilne moči, in kralj pogine. Da, toda — jaz nisem morilec ... Ker je mogoče napraviti tako zdravilo, je moja dolžnost, da ga napravim... Naj se zgodi, kar se hoče!« I11 spravil se je na delo. Dolgo in potrpežljivo je delal 'poizkuse, listal po knjigah, tehtal praške in tekočine ... Okrog enajste ure se je zaslišal po Luvru velik hrup. Toda bil je tako zatopljen v svoje delo. da se ni zmenil za ta šunder. Z mirno in počasno natančnostjo je nadaljeval svoje delo, in nihče ne bi bil mogel pokazati na njegove mlicu sledov razburjenj, ki so ga navdajala pred par urami. Ob dveh je stresel praške in tekočine, ki jih je rabil, v vroči pepel svojega kamina. Plod svojega truda pa je spravil v steklenico, ki je merila pol bokala. Bila je rjava tekočina, precej gosta in podobna nekakšnemu sirupu. Na steklenico je prilepil papirnat štirikotnik z napisom: »Zdravilo, pripravljeno po doktorju Francu Rab 16 j u za njegovo Veličanstvo kralja.« To steklenico je postavil na sredo mize, tako, da si jo videi na prvi mah. (Dalje.) K a sploli združljivi pojmi v času, ko sc prakticira po »Narodovi« metodi, katere sijajen dokument je ta polemika. — Da pa bo javnost še natančneje informirana o vrednosti polemike »Sloven. Naroda«, konšta-tiramo še sledeče: Narod piše v do-tični notici: »Vsled teh napadov, (Dneva) je sedaj Radovljica, nekdaj glavna opora naši stranki, razbita na vse strani.« Dopisi v »Dnevu« so torej vzrok, da Radovljica ni več napredna trdnjava... O tej trditvi ne moremo že več izrekati sodbe, prepuščamo jo občinstvu in konšta-tiramo: Ko je bila nar. napredna stranka v Radovljici pri občinskih volitvah na vsej črti poražena in razbita, je »Dan« šele pričel izhajati. Pol leta poteni je šele izšel prvi dopis v »Dnevu«. Tekom tega pol leta so pa razmere med našimi naprednjaki dozorele tako daleč, da so oni možje, katere »Narod« sedaj tako vehementno brani, bojkotirali veselico in nastoo Sokola, kar je ožigosal prvi dopis v »Dnevu«. — Ne moti r.as tudi ne, da »Narod« sumniči radovljiške študente po vzoru sorodnih »zaslužnih rodoljubov«, ker smo mnenja, da naj se mu dijaki sami zahvalijo. Ahasver. Mir na Balkanu gotova stvar. 23, januarja 1913. 'Turški odpor je strt. Vojaško, finančno in moralno uničena Turčija je vendar enkrat spoznala, v kako obupnem položaju se nahaja. Proces se je vršil zelo počasi. Nekdanji turški vilajeti in tributalne turške države so napravile iz evropske Turčije kup razvalin in jo prisilile na kapitulacijo. Ko je na bojnem polju popolnoma zmagalo balkansko orožje, si je Turčija nadela za glavno nalogo, da reši vsaj diplomatičnim potom, kar se sploh da rešiti. In v resnici so turški delegati vporabili vsa sredstva svoje diplomatske sposobnosti, a brez vspeha. Zlasti so iskali zaveznike zdaj tu zdaj, tam. Upirali so se sedaj na Nemčijo, sedaj na Avstrijo, skušali kovati kapital iz albanskega in bolgarsko-rumuuskega konflikta, a vse njih nade so splavale po vodi. Turčija je prišla do prepričanja, da so Nemčija, Avstrija in Rumunija čisto navadni mešetarji, ki gredo samo za svojimi posli. Simpatije teh držav so bile ravno toliko vredne, kot sodba von der Goltz paše v veliki turški odporni sili. V očigled tej neugodni situaciji je prišla Turčija do spoznanja, da je njena rešitev edino v samopomoči. In tako so turški delegati zavlačevali mirovna pogajanja kolikor so pač mogli, doma pa so se pripravljale velike vojne priprave za nadaljevanje vojne. V Drinopolju je ležala usoda mirovnih pogajanj, radi Drinopolja so bila mirovna pogajanja tudi suspendirana in nastala je velika nevarnost, 'da vojna vsak čas zbruhne znova. V tem nevarnem trenotku so nastopile velesile s svojo kolektivno noto in zagrozile Turčiji s finančnim bojkotom, ako se ne vda. Turčija je bila zadeta v srce in hočeš nočeš je morala kloniti svoj tilnik, ako je hotela še svoje ostalo ozemlje rešiti popolnega gospodarskega poloma. Sklicala je Divan, ki se je na svoji včerajšnji seji, potem ko je vlada podala jasno sliko notranje in zunanje politične situacije Turčije, izrekel enoglasno za mir. Turčija bo torej odstopila Drmo-polje pod nekimi pogoji in zahtevala finančiM) odškodnino, oziroma garancijo, da dobi po vojni od velesil večje denarno posojilo. Vsled popolne tur- M. ARCIBAŠEV: Upor. (Dalje.) Iz mraka je priplavala pred njo modna trgovina, v kateri je delala, predno je odšla na ulico. Saša je skoro začutila vbadljaje tenke igle in bolečino v prstih in v hrbtu. In prejšnje tovarišice so vstajale v motnih podobah pred njo. sklonjene za neprestanim, brezradostnim in njim samim nepotrebnim delom. »To se torej pravi: zopet v to ječo!« je nenadoma skoro zakričala Saša z grozo, kakor da se je prebudila. »A čemu? Mar sem zato prenesla vso to muko, da bi jo zopet pričela od začetka? Ali naj ostanem tu? Vedno streči bolnim ... brez solnca. brez radosti. Ali sem mar to hotela, ko sem ušla iz tistega življenja?« Razlegel se je nedoločen, pridušen zvok in potihnil v temi. »Ali to res jaz jokam?« je šinilo Saši skozi misli. Solze so ji pritekle v napete oči, zlati krogi so se zavrteli in izginili. Vse je izginilo. Saša je jasno začutila svojo pot, vse to, kar se zdaj godi ž njo in kar se je dvignilo pred nio. ške retirade sc bo mirovna konferen- ' ca v Londonu gotovo zopet v najkrajšem času sestaa in upati je, da bo mirovna pogodba s Turčijo podpisana preje, še predno bi kdo pričakoval. Nato pridejo na vrsto balkanske države in velesile. RUSIJA IN ALBANSKO VPRAŠANJE. Dunaj, 22. januarja. »Neue Freie Presse« poroča, da je ruska vlada v vprašanju Albanije privolila v neke koncesije, ki značijo. da se rusko stališče v vprašanju Albanije približuje stališču trozveze. V dobro poučenih krogiii se vest odločno dementira in naglasa, da se glede Albanije še vedno vrše pogajanja med Avstrijo in Rusijo, a dosedaj še ni prišlo do nobenega pozitivnega rezultata. ODŠKODNINA TURČIJE BALKANSKI ZVEZI. London, 22. januarja. Balkanski delegati čakajo na odgovor Porte na noto velevlasti. Danes so imeli delegati konferenco, na kateri so razpravljali o odškodninski zahtevi. Belgrad, 22. januarja. Vsled tega, ker imajo balkanske države radi zavlačevanja mirovnih pogajanj precejšnjo finančno škodo, bodo balkanski delegati zahtevali od Turčije večjo vojno odškodnino. STANJE TURŠKE VOJSKE. Carigrad, 22. januarja. Z dobro poučene strani se priobčuje sledeče poročilo o stanju turške vojske. Aktivna turška vojska šteje 280 do 300 tisoč mož. Od tega je 200.000 mož na Čataldži. Ostanek se nahaja v Drinopolju, Smirni, Janini in Skadru. Maloazijske posadke in one v Arabiji niso vštete. Tri petine armade pripadajo liniji in rezervi, dve petini novo-oboroženim četam. Nekaterim četam manjkajo topovi, konjenici pa konji. Slovenska zemlja. Iz Borovnice. Poroča se nam: V naši kurilnici so nastale prav škandalozne razmere, odkar je prišel sem stroj, nam. Slanovec. Temu človeku, je delavec pes — kakor se je sam izrazil. Zadnjič se je znesel nad nekim otrokom in ko se je mati za otroka potegnila je rekel, da jo bo zadavil. Denuncira ta človek zelo rad in si išče s tem prijateljev na zgoraj. Mi pa svetujemo g. Grund-nerju in Riedlu naj nas reši tega človeka, če hoče da bo mir in da ne bomo prinesli še drugih stvari na dan. Za enkrat naj bo dovolj, Sla-novcu in njegovim prijateljem kličemo v spomin one besede o denun-cijantih, ki jih menda ni treba še posebej ponavljati. Cerklje na Gorenjskem. Dopisnik »Domoljuba« in »Gorenjca« se misli v predzadnji številki norčevati iz Cerkljanskega gasilnega društva, češ, da so prišli na kraj požara v Glinje p. Cerkljah, oz. pri Zalogu s polomljeno brizgalno, 'lega pa dopisnik ne pove, kdo je kriv. da se je brizgalna polomila. Ali so mogoče gasilci? Ne! Županstvo je krivo, ker pusti ceste v tako slabem stanju, da se kamenje med vožnjo valja po cesti semintja; vsaka gorska vas ima skoraj lepša in boljša pota, kot pa je ta cesta. — Društvo je dalo takoi isti dan brizgalno popraviti, ter je odlomljeni del poslalo v tovarno Samassa v Ljubljano, kjer je bila brizgalna kupljena pred 30 leti. Tovarna je poslala popolnoma novi del v par dnevih nazaj, ter je računala le malenkostno svoto. Sedaj je brizgalna zopet v —iii----r—————rT~mn 1 r' Nekaj ji je stisnilo srce, najprej nalahko, a potem z mučečo silo, in usmiljenje do sebe same jo je napolnilo vso. Poskusila je z naporom, da bi razumela nekaj — in naenkrat je razumela, da ima sočutje s tistim svetlim, tihim in radostnim ganje-njem, ki ga je čutila prvo noč v zavetišču. Ko je ležala na postelji, strmela na sivečo liso okna in čakala, da se prične z jutrišnjim dnem novo življenje, tako čudovito čisto in srečno. »Kako bedasta sem bila, kako bedasta!« si je rekla s trpko grajo, »ničesar takega ni!« Daleč nekje so zaškripala vrata in se zaloputnila, nekdo je šel z drsajočimi koraki čez koridor, a nato je zaječala v tretjem nadstropju ženska, ki je umirala za sušico. Saša se je spomnila na zvok klavirja pod prsti Ljubkinimi, na tisti turobni in samotni zvok. ki je nenadoma vstal in nenadoma izginil, in zazdelo se ji je, da to ne ječi bolnica temveč klavir pod prsti umirajoče Ljubke. »In kaže se, da je napravila Ljubka najboljše izmed vseh,« ji je prišlo v glavo, «umrla je in zdaj je ni. Kakor ni sreče, tako tudi nje same ni! In čemu bi se mučila? Ako ni §reče, ali ni potem vseeno, kje s« popolnoma dobrem stanju, ter je mogoče boljša in močnejša, kot vse druge brizgalne na Kranjskem, kar jih je bilo kupljenih pred 30. leti. — Dopisnika »Domoljuba« in »Gorenjca« pa vabimo, kedar bo imelo društvo vajo z brizgalno, naj pride in mu rade volje pokažemo kakšno moč ima naša brizgalna; mislil bo namreč, da ga je zadel mrtvoud. — Poračati moramo tudi, da, ko je prišlo gasilno društvo iz Zgornjega Brnika s svojo malo brizgalnico na kraj požara pol ure pozneje, kot naše društvo je bil že ogenj omejen, ker so dobri ljudje pretrgali slamnato streho na hiši, hlev pa so obvarovali zvodo in mokrimi rjuhami. Brniško društvo je začelo gasiti, toda gasilo je le žerjavico in tlečo reza-nico v kotu pogorelega poda, kar pa je bilo že brez vse nevarnosti. — Toliko dopisniku »Domoljuba« in »Gorenjca«, da se drugič sam prepriča, kaj je resnica, da ne bo po govorjenju drugih ostal sam na blamaži, kot lažnjivec. Iz Maribora. ' ;' Mariborsko okrajno glavarstvo je postalo v zadnjem času pravcata vsenemška in nemško-nacijonalna ekspozitura. Sedanji okrajni glavar se je popolnoma upregel v voz re-negatske klike mariborske in mariborske okolice. Mesto da bi g. pl. Wei8 skušal, pridobiti si vsestransko zaupanje, dela neprestano nevo-ljo in zgago koder le more. Kot vladnemu zastopniku, mu je alfa in omega vsega pojmovanja, tlačaniti Sp. Staj. »Volksratu« in renegatom bodisi slovenskega, češkega ali poljskega pokolenja. Dočim se je preje uradništvo okraj, glavarstva vsaj v velikem na zunaj vzdržavalo, trobi danes vse v nemškonacionalni rog in dobro se godi le onemu, ki dere črez trn in strn za renegatskimi elementi. Bivši okrajni glavar grof Attems je vsaj v nekoliko varoval svojo službeno nevtralnost, dočim si g. pl. WeiB dovoli vse mogoče in nemogoče kozle. Gospodu se bode moralo čira preje stopiti na prste in mu, še predno mu zraste nacionalni greben preveč, pokazati, da je — okrajni glavar. Iz Gradca. Pesimistično nazlranje o Izidu pogajanj za delozmožnost štaj. dež. zbora. K predlogi slov. kLuba za de- lazinožnost štajerskega deželnega zbora grofu Claryju se nam še dodatno poroča: Slovenska delegata sta izjavila namestniku grofu Cla-ryju, da je slovenski klub tudi še v nadaljno pripravljen stopiti z večino dež. zbora y pogajanja za dela-zmožnost tega, čeravno vlada med Slovenci silno ogorčenje proti večini in vladi ravno vsled krivic, nastalih Slovencem še prav posebno v zadnjem času. Delegata sta opozarjala na odslovitev slovenskega pomožnega uradnika pri dež. knjigo-vodnemu uradu Pirkmayerja, na postopanje vlade pri nastavljanju uradnikov pri raznih uradih dežele itd., na postopanje vlade v Gornjerad-gonskem okraju, koder le ta mirno gleda in dopušča, da nadvladuje ogromna nemškutarska manjšina ves ostali slovenski živelj, dasi je ta v eminentni večini. Nadalje sta se pritožila nad postopanjem deželne vlade z ozir. le-te v vprašanju zasebne šole v Studencih tik Maribora. Večina deželnega odbora in tudi deželnega zbora, stoji na stališču, da ne sme noben Slovenec v dež.-uradno službo, iz katerega vzroka ni najti niti pri dež. tajništvu slo-venkega uradnika. Pri ostalih uradih je stvar ravnotaka. Tudi pri učiteljiščih in vzgojevališčih se prakticira na ta način, ne oziraje se po- živi, kako se živi.-* »Poboljšujejo!« se je spomnila besed Ivanove, »pro-kleti... « Nekdo je prišel s težkimi koraki k vratom in jih je odprl. Crna senca je zaslonila pas jarke svetlobe. ki je padala čez celo sobo iz razsvetljenega koridora. »Kozodejeva . *. Aleksandra!« je poklicala ranocelnica s svojim brezupno turobnim glasom, ki se je razvil tako v jednoličnem težkem življenja v bolnici. »A?« se je odzvala Saša in sedla na postelji. »Pojdite za Boga svetega k svoji... kliče vas, mučila me je, da...!« je rekla ranocelnica v dolgočasnem, prosečem tonu. Saša se je mehanično oblekla in šla ven, mežikaje s trudnimi mrtvimi očmi zaradi svetlobe. »Neznosno i® sitna... nihče ji ne napravi po volji.« Saša je gledala na njen mladi, zelo grdi, brezbarvni obraz s sivimi lasmi, ki so vonjali po jodoformu in karbolu, z brezizraznimi očmi in brezradostnim izrazom ob povešenih ustnicah. »Taka naj bi postala tudi jaz,« je pomislila z grozo. In nekaj upornega, zavedajočega se svojih pravic, močnega in tem še na vse ostale zavode, koder pripada Slovencem tudi to, kar zahtevajo. Zahtevajo zato. da se v bodoče ravna pri vseh deželnih in drugih uradih, zavodih itd., da se postopa potom narodnostnega ključa in da pridejo potom tega do veljave povsodi tudi Slovani. Ker sc ima za slovensko šolstvo le sovraštvo in roke mačeh in slovensko me-ščansko-šolsko učiteljstvo sploh nikdar in nikoder ne pride v poštev, je iz tega razvidno, da večina deželnega odbora, odnosno zbora, namenoma zadržuje kulturni razvoj, rast in napredek slovenskega štajerskega naroda. Odpomooi se da tem neznosnim razmeram le. če se deli deželni šolski svet. To naj bi se naredilo na način, kot je običajen na Češkem. Ustanovi naj se deželni kulturni svet z dvema sekcijama. Zahteve Slovencev glede graditve cest. železnic kakor tudi glede vodovja in vinogradništva so dež. vladi. oziroma deželnemu zboru že od preje znane in sta želela delegata^ — dež. odbornik Robič in dr. Korošec, — da se smatra te točke kot take, ki spadajo k pogajanjem. Zahtevata konečno še, da se mora urediti jezikovno vprašanje pri avtonomnih oblastvih. — To bi bilo vse prav lepo in tudi hvale vredno. Ker pa pomeni ugoditev v zgorajšnjem smislu nič več in nič manj kot — delitev dežele na dva dela, je vnaprej jasno, da \i te moke ne bo kruha. Nemška večina štajerskega deželne-da odbora in zbora bi se morala na mah preleviti iz Savla v Pavla. Ne rečemo morda, da te zahteve niso upravičene. Nasprotno. Podkriža-mo jih z obema rokama, vendar pribijemo tudi, da smo že v minulem tednu rekli, da §i bodo klerikalci zbrali take zahteve, da bo pogajanja v naprej smatrati kot —- mrtva. Klerikalci onstran Save in tostran. so bili vedno veliki v svojih prvih zahtevah, a zelo majhni in ponižni, kadar jim je bilo izvajati konsekvence. Ce zahtevajo štajerski klerikalci danes toliko, najbrže — ne dobodo nič. Nismo pa najbrže napačnega mnenja če dajemo izraza prepričanju, da si bodo dali odtrgati od svojih prvotnih zahtev — vsaj dve tretjini. Radovedni smo, kedaj nas preseneti vest, da se je v Gradcu započelc — kravja kupčija, v škodo štajerskim Slovencem. Dolgo pač najbrže ne bode trpelo, in zopet se nam bode poročalo, da so naši klerikalci zatrobili celemu svojemu eskadronu — retraito. Dnevni pregled. Zmage naprednega učiteljstva. Napredno učiteljstvo je pri volitvah učiteljskih zastopnikov zmagalo že v devetih okrajih s svojimi kandidati. To je v današnjih razmerah, v katerih živi kranjsko učiteljstvo, naravnost velikanski uspeh. Vsa čast takemu učiteljstvu! Bodo že še prišli časi, ko bo napredno učiteljstvo slavilo zmago nad sebičneži in izkoriščevalci žalostnega položaja, ki se nahaja v njem dandanes učiteljstvo. Takrat bo oblivala rdečica sramu od nog do glave tiste, ki prodajajo danes za judeževe groše svojo vest, svoje poštenje in svoj stan. Odkrito moramo pa povedati, da je z naprednim učiteljstvom volilo tudi več slomškarjev, ki so v prvi vrsti učitelji, potem šele slomškarji. Ko je bilo treba oddati glasovnico, se jim je vzbudila vest, ki jim je zaklicala: Stoj* Ne izdajaj svojega stanu! Kake pravice imajo duhovniki do marijinih devic. Na Igu je živela vzgledna marijina devica, ki je večino svojega prostega časa preži- mladega ie ta hip vzplamtelo v nji. »Vse so take,« je rekla razdraženo in odšla po koridoru. V sobi baroničini je bilo še vedno tako zaduhlo in polmračno. Baronica je zopet ležala na hrbtu. Z mrzlično se svetečimi očmi je sprejela Sašo. »Kaj vam je?« je vprašala Saša in se sama začudila svojemu razdraženemu in grobemu glasu. »Kolikokrat sem vam ze rekla, da ne maram tako... ne maram!« je zakričala baronica napeto z jokavo besnostjo. »Kaj pa?« je vprašala Saša z nedoumevanjem. »Vi ne veste?« Aha, dobro! Kolikokrat sem vam že povedala, da ne maram, da bi mi stregle različne. Tista ne zna ničesar! Jaz rabim strežnico, ki bi mi... ki bi poznala moje navade! A tukaj, Bog vedi, kaj je to. Jaz se bom pritožila!« Saša je gledala nanjo in nekaj nenavadnega se je pojavilo v, njenih mislih. »Kam pa ste izginili?« »Spala sem...« Baronica se je zgenila z vsem telesom. »Spali ste? Ah. povejte prosim, torej so vas vznemirjali.« Saša je nenadoma stopila čisto. vela v cerkvi in v kaplaniji. Toda kljub vsej pobožnosti je našel nekdo pot do njenega srca in — do njene kamrice. Marijina devica se je naenkrat spreobrnila in se je odločna, da so poroči. In se je res.. Toda komaj je bilo par tednov po poroki, že se je pokazalo, zakaj se je s poroko tako mudilo. Gospod kaplan pa je bil vsled tega zelo razžaljen in je pisal bivši marijini devici dolgo pismo, kjer ji pravi: Torej taka si ti. Tako pobožna si se delala — pa fanta si imela. In celo z vencem si šla k poroki itd. Tako oblastni so gospodje kaplani in segajo za mari-jitiimi devicami še daleč v zakon, kjer menda vendar nimajo pravic. Pri nas se preveč tiska zdihuje »Slov. Narod« in vsled tega »preveč tiska trpi baje narodna napredna stranka. Ne vemo, če je opravičeno od naprednega glasila, da tako zdihuje. Ko bi tožil nad tem, da imajo klerikalci preveč listov, bi se dalo še razumeti, da pa se napredni list pritožuje nad naprednimi listi, ki skušajo prinesti v naše javno življenje več živahnosti in novih idej — to je težko razumljivo. Iz St. Janža na Dolenjskem. Dne 26. januarja slavita posestnika Josip iti Uršula Jontes svojo zlato poroko. Dasi v visoki starosti 80 oziroma 76 let, sta še vedno čila iti pristnega dolenjskega humorja. Slavljenec se je udeležil tudi avstrij-sko-laške vojne leta 1866. Na mnoga še leta! Neva žila premoga odkrita. Pred nekaj dnevi je v Vremah pri Divači g. profesor Priester odkril novo črez 2 m debelo in še neznano kako dolgo in globoko žilo premoga. G. Priester upa, da bo s časom tu 400—500 rudarjev služilo svoj težki vsakdanji kruh. — Skoda pri vsem tem je le, da imajo samo tuji ljudje pri nas čas, denar in voljo kopati zaklade pod zetnljo. Patrona kot igrača. 121etni kaj-žarjev siti Lojze Dolinar iz Brekov-cev pri Žirelt je našel pred nekaj dnevi patrono. Ta se mu je zazdela tako lepa, da se je začel z njo igrati. Ker pa deček ni vedel, ka je to patrona, je prodrl kapselj z žebljem, vsled česar je patrona eksplodirala in odtrgala ubogemu dečku oba palca in kazalec na levi roki. Posledice prepira. Preteklo nedeljo ie prišlo med 33 letnim tesarskim romočnikom Jožefom Mengar-jem iz Laz pri Planini in med nekim neznanim možem do prepira. Ker se je prepir precej poostril in ni hotel Mengar odnehati, je neznance vzel iz žepa nož in je Mettgarja večkrat sunil z njim v lice. Mengar je dobil težke telesne poškodbe. Veselica v gostilni Novljan v Medvodah prinesla je družbi sv. Cirila in Metoda 102 K. K tej vsoti je pripomogel g. J. Novljan, njegova gospodična hčerka, gdč. Uršič in gg. Babnik in Zevnik. Lepa hvala! Ženo mu je speljal. Iz Celja nam poročajo: Pred nekaj dnevi je prišel k tukajšnji policiji železolivar Angelo Ant. Balla iz Solothurna v Švici, ter javil, da mu je ušla žena. za-pustivša tri otroke v starosti dveh, treh in štirih let, z delavcem Jos. Projetti, ki je bil nekaj časa pri njih stanoval. Seboj sta vzela le najstarejšo, pet let staro hčerko. Zasledoval jih je do Celja ter domneval da mora biti žena tu kje v bližini, ker je rodoma iz Sv. Petra v Savinjski dolini. Policija je takoj dognala, da je nek parček prenočeval v jednem celjskih hotelov pod imenom Petly. Že naslednjega dne pa je zginil, ter se obrnil v Laški trg. Na brzojavno zahtevo, se je tamošnje orožništvo poslalo takoj da preišče par prenočišč. Ko je bil parček naj- k postelji in se sklonila čez njo. »Meni se je sami zgodila nesreča, gospa ...« je izpregovorila s tihim. a določnim glasom. Baronica je obmolknila začudeno. Kakšna nesreča? Kaj govorile to?« »Moj fant me je zapustil... človek, ki sem ga ljubila,« se je popravila Saša ravnotako tiho in gledala uporno in trdovratno v oči baronici. »Kaj?« Kaj pa to mene briga?« je vzkriknila baronica. »Kaj naj pomenijo te nežnosti?« »A, vi vendar tudi jokate, kadar čitate pisma,« je nadaljevala Saša uporno, kakor da jo je podžgalo nekaj. Baronica je prebledela, na njenem obrazu je zasijal tisti mehki, izgubljeno - tožeči izraz, ki ga imajo vsi tisti, ki ne poznajo sreče. Ta pisma, o katerih je govorila Saša, so bila pisma od njenega moža, ki že davno ni več posečal bolne, nezanimive žene. A baronica je zatrla svoje čuv-stvo. ker je smatrala za ponižujoče, da bi ga kazala takemu brezpomembnemu nizkemu človeku, kot i® bila Saša. (Konec pnh.) den, bi bilo skoro prišlo med tekmecema do nevarnega spopada, da jih ni razdražil orožnik, ki je Pro-jettija aretiral, ubeglo ženo pa oddal že imenovanemu Balli. RAZNI; ZANIMIVOSTI. Vladarji koi kadilci. Angleški časopis »The Splicie« pripoveduje svojini bralcem, kaj in kako kralji kadijo. Eduard Vil. je kadil najdaljše in najdebelejše smodke, ki so eksistirale; bile so dvaindvajset centimetrov dolge m so merile v premeru pet in pol centimetrov. Bile so napravljene samo za kralja na Havani in eden kos je veljal približno pol peto krono. Sedanji angleški j kralj ie skromnejši od svojega umrlega očeta: zadovolji se s pipo, v katero natlači popolnoma navaden tobak. Cesar Viljem II. kadi isto vrsto smodk, kakor njegov ujec, samo da so te smodke nekoliko manjše ; merijo samo 17 in pol centimetra in veljajo le nekaj cez eno krono. Avstrijski cesar je bil prej strasten kadilec; kadi! je najrajši viržinke in sicer one iz Italije. Pokadil jih je vsak dan sedem ali osem in jc rad gostil z njimi svoje goste. Ruski car ljubi cigarete, ki so napravljene s tankega in sladkega orijeutalskega tobaka in ki so na-nravljene samo zanj. Tobak, s katerega so cigarete za carja napravljene. ima poseben nenavadno prijeten vonj. Sultana sc le redkokdaj vidi kaditi nargilo, ki jc tako priljubljena pri Turkih. Navadno kadi cigarete, v katerih tobaku je opium, in ki so parfumirane z vaniljo. Španski kralj Alionz je strasten kadilec cigaret z močnega in ostrega tobaka. katerega bi kdo dtug ne prenesel. Vsak dan pokadi približno petdeset cigaret in čc se mora včasi, v družbi dam ali s kakega drugega vzroka odpovedati užitku kajenja, jc neizrečeno nesrečen in nezadovoljen. Viktor Emanuel je kakor v vsem drugem, tako tudi v kajenju zelo zmeren. Kadi samo po obedu pol smodke. Papa Falličres pokadi vsak dan dve havanski smodki. Car Bolgarov pokadi vsak dan pet, precej dragih smodk. Nekaj o draginji. O draginji živil sc piše vse povprek. Leta 1770. je bila v srednji Evropi splošna slaba letina, katera je povzročila draginjo, Cene živil se prilagode letini in večjemu ali manjšemu konsumu. Ko je vladala cesarica Marija Terezija, se je občinstvo splošno zelo pritoževalo radi velike draginje, ki jo je povzročila sedemletna vojska. In vendar se je plačevalo takrat za par vpreženih volov 96 gld., za molzno kravo 26 gld, za pitano tele 2 gld, 15 kr. Funt prekajenega prašičevega mesa je stal 7 kr, pitani piščanci so bili po 12 kr, par golobov si dobil za 4 kr, pitano martinovo gos za 30 kr, purana za 46 kr. in zajca za 9 kr. Mesene in krvave klobase so se prodajale takrat na ducate in je stal ducat 18 kr. Koncem tridesetletne vojske leta 1648. je stal mernik žita 20 kr in štiri jajca so bila za 1 kr. Srečni ljudje; in ti so še tožili o draginji! Leta 1860. se je prodajal funt govejega mesa za 16 kr. funt telečjega za 12 kr in funt koštruno-vega za 10 kr. Takrat so seveda lahko dajali gostilničarji velike porcije. Za časa cesarja Jožefa II. v letih 1787. in 1788. se je prodajalo v Bruncvicah na Češkem vedro vina za l gld 27 kr. V prvi polovici 19. stoletja se je plačalo za kg govejega mesa preračunjeno na današnje cene 90 h do 1 K. Leta 1864. že l K 16 vin. in leta 1872. že 1 K 35 v, danes pa stane čez 2 K. — Draginje ne občutijo samo nižji in srednji sloji, marveč tudi na knežijh dvorih. Tako sta si preskrbela pruska princa Eitl Friderik in njegov mlajši brat Avgust Viljem za svoje kuhinje cenejše kuharice kakor so bili prej pri njih kuharji. Prusko plemstvo se omejuje močno glede izdatkov za dom in je pričelo ne le jesti, marveč tudi stanovati pa različnih hotelih in penzionatih. Kakor se čuje, je tako življenje mnogo cenejše. Po statistiki francoskega narodno-go-spodarskega pisat. Dauzata je najdražje življenje v Transvaalu, dalje v Ameriki in v Egiptu. V Egiptu je dvakrat, y Transvaalu celo trikrat tako drago kakor pri nas. V severni Ameriki je približno tako drago kot pri nas. Hiše se tam celo ceneje kupijo zato je pa služabništvo mnogo dražje. V Njujorku je nemogoče dobiti služkinjo ali hlapca izpod 144 kron mesečne plače: Najcenejše se živi na Španskem. Tam stane funt koštrunovega mesa še vedno 90 v, funt kruha 20 v. Avstrija spada med države, v katerih se živi najdražje. Na Srbskem velja pol kilograma prašičevega mesa 60 cent., telečje meso je cenejše. Za poldrug frank se dobi tam lepega pujska, piščance povprečno za 50 centimov. Liter mleka stane tam 25 centimov in ducat jajc tudi 25 centimov. Zanimiv je jedilni list železnicne restavracije v Brnu iz leta 1853. Juha je stala 3 krajcarje, goveje meso 11 kr, pol kure s karfiolo 24 kr, pol pečene kure 20 kr, obistna peč-uka 15 kr, močnata jed 12 kr. Kak lep in značilen dokument iz življenja pred 60. leti. Do kake višine neki pridejo cene čez 60 let?! Prijeten avanztna. Gospod župnik pridiguje v cerkvi otrokom, kako jih pri službi božji vedno opazuje hudič in jih zapisuje v svoje knjige, ako so poredni. Vseh otrok pogled se nehote obrne v — v klopi sedečega — učitelja. On je mislil, da je bil doslej samo policaj a, avanziral je ta trenutek za — hudiča. Ljubljana. — G. dr. Zajcu že preseda nezadovoljnost med Slomškarji; pravi, da ni ime! pravih informacij za razdelitev doklad. Verjamemo. Zakaj je pa hodil po informacije k Janku Nepo-tnuku Jegliču? Obrnil naj bi se bil na šolska oblastva in stvar bi bila v redu. Ali pa naj bi ne delal izjem m razdelil doklade vsemu učiteljstvu vsaj po 15%. Učiteljstvo bi bilo bolj zadovoljno, kakor je danes in deželni odbor bi uživat med učiteljstvom zaupanje, ki ga pa danes vsled pristranske razdelitve doklad nima. — Učiteljstvo ljubljanske okolice bo volilo v soboto svoje zastopnike v c. kr. okrajni šolski svet. Ljubljanska okolica je bila za časa nemške nadvlade najbolj nemškutarska, danes je pa najbolj klerikalna. Pa vseeno je mogoča zmaga naprednega učiteljstva, če ne bo preveč izdajic vmes. Upamo, da jih ne bo. Za klerikalno zmago se peha tudi nadzornik Gabršek, ki si z učiteljskimi izda-jicami išče »zaslug« za VIII. činovni razred in učiteljiščnega profesorja. — Janko Nepomuk Jeglič, junak saldiranih računov se je skazal svojemu zagovorniku A. Mayerju, c. kr. šol. nadzorniku prav hvaležnega. Pri deželnem odboru je izposloval obema hčerkama c. kr. šol. nadzornika draginjsko doklado. »Roka roko v mi jej« — »Vse iz ljubezni do šolske mladine!« »Gšeft je gšeft!« Kaj ne g. c. kr. šol. nadzornik! — Korumpiranje mladine na Št Jakobski šoli. Prišlo je na dan, kako sirovo postopa ŠfomSkarica Maiei, hči nadzornika Maierja s šolskimi otroci. Voditeljico šole smo pustili v miru, dasi je bila njena dolžnost nastopiti proti Maierci, ker smo pač vedeli, da se boji Maierja, ker ve, da on preganja kruto vsakega, kdor je poštenjak, v zvezde pa kuje celo falota defravdanta in sleparja. Ker je pa Zemrae začela potezati se za krivico, protestiramo proti temu. — Ker se je dognalo, dav suplentka Mai-cr, prava voditeljica Št. Jakobske šole, na nedopusten način kaznuje dekleta, je uvedena preiskava. Sedaj pa pride Zemme v 11. razred ter vprašuje, če bodo dekleta mogle priseči, da se je to res godilo? Ko so nam otroci to doma pripovedovali, smo se čuditi, da se hoče na ta način pie-parirati otroke. — Da Maier trpi na ljubljanskih šolah take razmere, se ne čudimo, ker je njemu lastni dobiček njegove familje vse —J»°Ia l)a-nič. Zato prosimo deželnega šolskega nadzornika, naj on sam stori svojo dolžnost! Gospodično Zemme pa opozorimo, naj ne sega v vso zadevo, ker bi jo v nasprotnem slučaju smatrali za odgovorno za vse, docim imamo sedaj še dobro mnenje o njej, da si iz strahu pred Maierjem ne upa odločno nastopiti proti prepotentni Maierjevi hčeri. — Tehnično osobje Katoliške Tiskarne priredi v soboto dne 25. t. m. ples. Da bi se prevzvišeni gospod Anton Bonaventura ne zgrazal preveč nad to bogokletno in pohujslpvo prireditvijo, prevzel je moralno nadzorstvo in pokroviteljstvo plesa dicm naš Luka Smolnikar. Da ne bo na plesu skušnjav, poškropilo se bo stekleni salon »pri Levu« in tudi po vrtu okoli salona z lurško vodo, katero je v ta blag namen blagovolil prepustiti gosjrnd Luka prirediteljem plesa 50% pod lastno ceno. (Ali bi ne bilo dobro tudi Luko poškropiti s to blagodejno vodo? Vprašanje vlagalke). Kolika radodarnost tiči v tem popustu, zapopadli bodo c. bralci sele tedaj, ako pomislijo, da je Ljubljanica sedaj suha in da je treba g. Lt'ki nabavljati vodo iz oddaljenega Grubar-I jevega prekopa. Popust pa ni še vse, ' tudi 10 kronic je odrinil g. Luka se jiovrhu za nogovične podveze, ki bi jih utegnile dražestne jdesalke izgubiti pri plesu. Slava mu! — Maškarada slov. vpodob. umetnikov. V izložbi L. Schvventner-ja (Prešernova ulica) je razstavljena slika z naslovom: »Maškarada slov. umetnikov«, delo znanega slikarja Hinka Smrekarja. — Maškarade so se udeležili sledeči slov. umetniki; P. Gustinčič (kot klatež zvezd), M. Gaspari (kot Don Juan), S M Peruzzi (kot drž. profesor . Ferdo Ves.sl (ko »upornik«), R. Jakopič (ko veliki gromovnik), A. Dolinar (kot Garm- ment), P. Žmitek (kot kralj umetnosti), M. Jama (kot Budlia), t Iv. Grohar (kot nadzemski duh), M. Sternen (kot elegant), S. Šantel (kot dobri rodbinski oče), H. Smrekar, avtor slike (kot menih pridigar minljivosti vsega posvetnega), prof. J. Franke (kot Titon), J. Zajc (kot agilen pek) in Iv. Vavpotič (kot parižanka). — Skupina je zanimivo razprejena, ter se odlikuje po pestri barvenosti. — Da podobnost oseb ni izgrešena, nam jamči že ime avtorja samega, ki je pač že splošno priznan kot naš najboljši karikaturist-portretist. S tem večjim veseljem pozdravljamo te vrste proizvode iz rok g. H. Smrekarja, cer imamo večkrat priliko videti tu in tam potrebne karikature raznih naših mož, katerih sličnost pa obstoja če-sto le v pristavljenem imenu. — Prepričani smo, da vzbudi tudi ta skupina še večje vsestransko zanimanje med občinstvom, nego ste ga vzbudili prejšnji dve, pred kratkim razstavljeni in da bode tudi slika izzvala še živahnejše tekmovanje kupcev. — Obžalovali bi, če se ne bi skušalo pridobiti te kulturno-historično zanimive slike za kako javno zbirko, kjer bi bila občinstvu dostopna tudi še pozneje. — Upamo tudi. da razstav-ljenju te slike ne bode sledil predolg odmor, po katerem nas umetnik zopet iznenadi s kakim novim umotvorom ter podpre naše prepričanje o vidnem napredku od umotvora do umotvora! — Iz gledališke pisarne. Jutri, v soboto, se jxmovi za nepar-abonente Strindbergova silna enodejanka »Upnik« in Courtelinova groteska »Neizprosni stražnik«. Lansko leto preminuli nordijski pisatelj pač zasluži, da se mi Slovenci primerno jmlonimo njegovim velikim manom. In kako ga naj počastimo vredneje, nego če skušamo pronikniti v njegova dela, ki so del njegovega ženijalnega duha! — Courteline se šteje med največje umetnike sodobne Francije, njegove kratke, duhovite satire so prepojene s pristnim galskim esprijem; njegov klasično obrušeni slog je vzor modernega francoskega jezika. V nedeljo popoldne drugič v sezoni »Cliar-leyeva teta«, ki vzbuja s svojo drastično komiko gromovit smeh, kjerkoli in kadarkoli se prikaže. Zvečer »Orpheus v podzemlju«, o katerem jutri več. Opera pripravlja »Madatne Butterfly«, »La Wally« in »Brivca seviljskega«. Drama »Malo čokola-darico« in Birinskega »Vrtoglavce«. — Osebna vest. Za okrajnega comisarja je imenovan g. Ludovik Si-mek pri deželni komisiji za agrarične operacije na Kranjskem. — Poročil se je v sredo v tukajšnji frančiškanski cerkvi g. Josip Vlantel, javni notar in trgovec v dyju v Ameriki z gdč. Miciko Mei erletovo, hčerko veleposestnika Mei-erleta iz Vidoš pri Črnomlju. — Umrli so v Ljubljani: Jerica Jarc, zasebnica, 54 let. — Vinko Ladiha, sin vpokojenega železniškega cljučavničarja, 15 ur. — Bernard Menart, delavec, 70 let. — Fantovski ples prirede šentjakobski fantje na pustno soboto pod pokroviteljstvom župana iz Kune vasi in guvernerja s Prul pri Cešnovar-ju na Dolenjski cesti. Vstopnina 30 vinarjev. Začetek ob pol 8. zvečer — Zeleni križ. Namen in pomen »Rdečega križa« pozna danes prav gotovo vsak človek. Obstoja pa tudi »zeleni križ«, katero ime je pri nas še precej neznano. Namen »zelenega križa«, ki je razširjen po celi Evropi, je, podpirati ponesrečene in onemogle lovske uslužbence, njih vdove in sirote. Tudi »slovensko lovsko društvo« je ustanovilo »zeleni križ« slovenskih lovcev, ki zasleduje iste cilje in ima iste težnje kot »zeleni križ« drugod. Plemenitega in človekoljubnega namena te inštitucije ni potreba posebe poudarjati, stojimo pred dejstvom, da je pri današnjem razmahu slovenskega lovstva, ki je važna panoga v našem narodnem gospodarstvu, postal »zeleni križ« slovenskih lovcev potreben. V korist »zelenega križa« se prirejajo pravtako dobrodelne prireditve, zlasti pa plesi, ki spadajo med najsijajnejše podobne prireditve časa navadno pod protektoratom najvišjih oseb in članov vladarskih hiš. Tudi II. veliki lovski ples dne 1. svečana t. 1. se vrši v korist »zelenega križa« slovenskih lovcev. Namen prireditve je tedaj v vsakem pogledu plemenit in človekoljuben, vsled česar jo je vsekakor občinstvu najtopleje priporočati. — Napad. Predvčerajšnjem so v Spodnji Šiški aretirali 331etnega delavca Antona Orehka iz Ihana in ga izročili deželnemu sodišču, ker je prejšnjo noč napadel delavca Ivana Podgorška, ko je ta spal in ga z bi-kovko tako udaril po glavi, da je Podgoršek zadobil težko telesno poškodbo. ^ — Kinematograf »Ideal«. Danes v petek dne 24. januarja: Specialni večer: 1. En dan v Montrealu. (Potovalni film.) 2. Ljubezenska serenada. (Komično.) 3, Slab vzgled. (Dratng.) Samo zvečer. 4. Sestanek v treh. (Humoreska.) 5. Pobožna prisega. (Tragedija v 2 delili. Italijanski umetniški film.) Pri vseh predstavah. 6. Dota zamorke. (Velekomično.) — Jutri: Napad. (Amer. indij, drama v 2 delih.) Pri vseh predstavah. Zavzetje Lješa po Srbih. (Prizori z boja.) Spokornik sreče. (Mimična drama v 2 delih s Suzano Grandais.) Trst. Šentjakobska Čitalnica priredi tudi letos otroško predpustno zabavo v dvorani Narodnega doma. Lansko leto je izpala ta prireditev v. splošno zadovoljstvo in vsi časopisi neizuzemši »Edinosti« so se po-ivalno izrazili o tej prireditvi. In res, ako prirejajo drugi narodi slične zabave in zvabljajo na iste našo 'deco, zakaj ne bi mi učili že z mladega otročičev pohajati v slovenske družbe in zabave. Koliko mladine se nam zgubi ix) tujih zabavah? Zato mislim, da je lepo od Čitalnice, da uceplja mladini že v otroški dobi ljubezen do narodnih prireditev in s tem do svojega naroda. Zato sem pa tudi prepričan, da bo sl. občinstvo vedelo ceniti trud neumorne Čitalnice. Na pustno nedeljo vsi v »Nar dom« fv protest proti lažimoralistom Vipavski. Druga predpustna otroška zabava še imenuje letos lanski »Ples otrok«. Ker je to poslednje ime zvenelo nekako čudno, je »Čitalnica« dala letošnji prireditvi drugo ime. Saj pravzaprav ni to nikak pravi ples, česar tudi ni mogoče zahtevati od otrok; to je le otroška zabava, na kteri priredijo letos otroci krasno pantomino: Pierot in Pierette. nadalje sliko: Pol Americain, razne šaljive nastope itd. Toraj popolnoma nedolžne otroške zabave, ki bodo nudile tudi odraščenim obilo zabave. Sviral bo salonski orkester šentjak. Čitalnice. Koncem zabave dobi vsak otrok eno darilo. Vstop je dovoljen tudi kostumiranim otrokom. Na pustno nedeljo t>opoldne ob 3. toraj vsi v »Narodni dom«, malčki in odrašeni Vipavski. Društva. Sokol II. naznanja svojim članom da se vrši V. redni občni zbor v nedeljo dne 26. t. m. v gostilni br. Fran Kavčiča na Privozu. Za Šiško in okolico velike važ uosti je politično društvo »Vodnik« v Spodnji Šiški. Dolžnost vsacega naprednega Šiškarja bi bila, da bi bil član tega za Šiško prekoristnega društva. To društvo ima dne 25. januarja 1193 ob polu 8. zvečer pri »Raci« v salonu svoj občni ^ zbor. Želeti bi bilo, da se napredni Šiškar-ji udeleže tega zborovanja polnoštevilno in da tudi pristopijo k društvu kot člani. Društvo inženirjev v Ljubljani. Na današnjem sestanku predavanje g. ing. Dosg. Gustinčiča. Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov. Ustanovni občni zbor ljubljanske krajevne skupine omenjenega društva vrši se v nedeljo 26. t. m. ob 10. uri dopoldne v restavraciji Fiala (Gradišče). Ljubljanski šahovski klub priredi svoj I. redni občni zbor v soboto dne 25. t. m. ob pol 9. uri zvečer v kavarni »pri Slonu«. Prijatelji šaha dobrodošli. Slovensko akademično društvo »Slovenija«. V nedeljo 26. t. m. ob 10. uri dopoldne predava v društvenih prostorih starešina Slovenije, vseuči-liški docent g. dr. M. Rostohar. Tema: Naš narodni problem. Slovanski gostje dobrodošli! Vrednost 2500 kron. Pobasal je prvo kukalo, prstane uhane z briljantom in ure, ker mu je šlo Vse posreči, odvzel je tudi tnlo # zlatim zaslužnim križcem. Ker ni mogel vse 4 žepe nabasati, je nektere ukradene stvari zavil v culo, ter ni opazil, da je izgubil na stopnicah tulo z zlatim zasluženim križcem. Tat izginil brez sledu s plenom. Prvi znak, da se je v hiši izvr-šila tatvina, je bilo, da je gosp. Si-cherl našel tulo z zlatim križcem. Gosp. Siclierl pokliče svojo soprogo iz pisarne in gresta v spalno sobo, tam najdeta šatuljo od zlatnine praz-no in predal ponočne omare odprt. Ovadba na žendarmerijo, kdo je tat? Po svojem delu je šel tat na stransko pot od glavne ceste, h kapelici na brodu; tam je plen sortiral, in si je nataknil 3 prstane na roko: pogrešal je križec, katerega je gotovo mislil pripeti na svoja hrabri prsa. Tat hoče zlatnino spraviti v denar. Ob polu 12. uri je odšel Verda v v trgovino gosp. Maks Japel-na in mu je ponudil kukalo v zastavo, briljantni prstan in uhane pa za 4 krone. »Machen Sle mir eine Gefalligkelt«, je rekel tat, in predložil razno zlatnino s pripombo, da ima enakih stvari dosti, in da jih mora prodati ali zastaviti, ker je vzel napačno listnico. namesto listnice, v kateri je bii denar. »Vzel sem po pomoti listnica za smotke,« in je res vrgel na pudel listnico od smotk. Borza z zlatnino pri gosp. Japel-nu ni imela uspeha ker ni tako močna denarna kriza, da bi se uhani in briljatni prstani prodajali po 4 krone, ker imajo gotovo vrednost 70C do 800 kron. Strah na Gor. Logaški posti. Tat je šel nejevoljno iz trgovine, ker dobro in poceni blago ni mogel .zaslužka želnemu trgovcu prodati in je odšel naravnost na pošto. Poštna blagajna odprta na stežaj. Verdav je hotel gotovo kaj raz-pečati in je stopil v poštni urad ter zahteval eno dopisnico. Ko ga po-štarica zagleda, se prestraši, pospravi hitro denar ix> mizi in po signalu pokliče služkinjo ter takoj blagajne zapre. Tat se opravičuje s stem, da ni treba imeti nobenega strahu, in ko služkinja pride, se hitro o'1- ’-': jo mahne proti Planini Predrzna tatvina v Logatcu. V nedeljo, dne 19. t. m. primar-širal je v Logatec 411etni vagabund Franc Verdav, samski iz Št. Jurja na Spod. Štajerskem doma, ter se je nastanil v prvem logaškem hotelu »Kramar«, ondi je zajutrekoval, in mu je Še ostalo 4 vinarje denarja. Tat si je mislil: danes je nedelja, in preskrbeti si bode treba za kosilo, toraj na delo. Auto Gerage. Franc Verdav je bil elegantno oblečen, imel je usnato čepico, ruja-vo obuvalo in rujave usnjate gama-šne in dober nastop; izgledal je kot kak šofer, radi tega ga je zgorni napis tako močno zanimal; namesto, da bi se podal v shrambo automobi-lov gosp. Sicherla, se je raje podal na levo v glavno hišo gosp. Si .cher-la; tam v poslopju počutil se je popolnoma domačega, na levo in desno so pisarne, sobe, v katero ni nobeno prestopil, pač pa se je podal v prvo in drugo nastropje. kjer je bilo vse odprto dopoldan med 9. in 10. u*o. i» tu je bil dober plete, Kakšno čast naredi zasiu*.;-. Kakor je vže omenjeno, je tat izgubil križec, pač pa je imet veliko vrednost pri sebi, in takega tatu m treba iskati j>o slabi cesti, toraj za njim z automobilom. Ob polu 1. ure popoldan pripeljal se je avtomobil v Gor. Gogatec, v katerem je sedelo več oseb in orožnik. Avtomobil se je ustavil samo pred gostilnami in se s hitrostjo pomikal proti Planini. Avtomobilisti so vstavili vsacega potnika na cesti in ga previziti-rali, na Kalcih so našli pravega tatu Verdava, kateri se je pa branil, da bi se ga preiskalo. Nazadnje je Franc Verdav pripoznal tatvino. Pri njem so našli še vse, trdil pa je, da križca ni prodal, ampak izgubil. Elegantni tat stopi elegantno na avtomobil in se pelje moderno v zapore okrajne logaške sodnije. Franc Verdav je bil vže večkrat kaznovan radi tatvine, ter je bil že v Gradiški. Zadnjo kazen je prestal dne 9. decembra rn. 1. Ako ima še kakšne druge grehe na vesti, bode dognala nadaljna preiskava. Verdav pride pred ljubljansko poroto. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Revolucija v Carigradu. Kabinet Kiamil paša — demisijoniral. Carigrad, 23. januarja. Danes ob pol štirih popoldne sta major Enver bej in bivši mtadoturški poslanec Džami-bej na čelu 300 glav broječe množice priredila viharne demonstracije pred Porto. Med tem ko se je vršila seja ministerskega sveta, sta udrla v vežo. Množica je kričala: Doli s tako vlado, ki hoče prepustiti Drinopolje Bolgarom in odnehati celo napram Črnigorl. Enver« bej in Džadim sta zahtevala takojšnji odstop sedanjega kabineta. Kiamil-paša se je nato podal v palačo. DEMISIJA KABINETA , KIAMIL-PAŠE. London. 23. januarja. »Reuter Bureau« poroča, da je vsled popoldanskih protivladnih demonstracij podal kabinet Kiainil-paša svojo de-misijo. Novim velikim vezirjem je imenovan Mahnuid Šeiket-paša, bivši iiiladoturški minister Talaat-bej interimističnlni ministrom za notranje zadeve, Izzed-paša pa vojnim ministrom. Minister Talaat-bej je izjavil zastopnikom »Reuter biroja«, da hočejo mladoturki s tem svojini energičnim nastopom rešiti čast domovine, ali pa ž njo vred poginiti. Mladoturki sicer ne mislijo na nadaljevanje vojne, vendar pa so trdno odločeni pod nobenim pogojem izročili Drinopolje, ki je zanje »conditio sine aua non«. 3. Carinski tarif se zviša od 11 na 15 odstotkov, v kar. pa velesile ne bodo nnjbrže privolile, posebno pa ne Italija. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji iuserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Prodam dve mali liiši po jako nizki ceni. Pod Rožnikom 267. MIROVNA POGAJANJA. London, 23. januarja. »Reuter Bureau« poroča iz krogov balkanskih delegatov, da nadaljnega razvoja dogodkov ni pričakovati še niti jutri niti v soboto. Cirey bo kot častni predsednik mirovno konferenco naj-brže osebno še enkrat sklical in sicer za pondeliek. V balkanskih delegatskih krogih vlada velik optimizem. Mirovna pogodba bo najbrže podpisana že tekom tega meseca. SKUPNA KONFERENCA POSLANIKOV IN MIROVNIH DELEGATOV. Berlin, 23. januarja. »Lokaian-zeiger« poroča iz Pariza: Zunanji minister Orey namerava prihodnje dni sklicati skupno konferenco poslanikov in mirovnih delegatov. Balkanska mirovna iM)godba bo mogoče podpisana že do 31. t. m. VOJNA ODŠKODNINA BALKANSKE ZVEZE. Berlin, 23. januarja. »Lokalan-zeiger« poroča, da se vrši jutri med zastopniki Bolgarije, Grške, Srbije in Črnegore posvetovanje, na katerem se bo primerjalo, kaka navodila so dobile posamezne delegacije glede vojne odškodninske zahteve. Prvotno je nameravala balkanska zveza zahtevati od Turčije 800 miljonov frankov vojne odškodnine, to je ono svoto. katera je potrebna za pokritje dolgov na osvojenem ozemlju, katera morajo po dogovoru s Francijo, prevzeti balkanski zavezniki. BOLGARSKA IN RUMUNIJA. Soiija, 23. januarja. Bolgarska vlada je baje sporočila Rumuniji, da je pripravljena podreti trdnjavo v Si-listriji. Istočasno je izrazila željo, naj bi se bolgarsko-runiunska pogajanja ne vršila več v Londonu, ampak nadaljevala v Sofiji. AVSTRO - RUSKI SPORAZUM. Berlin, 23. januarja. »Lokalan-zeiger« poroča, da je med Rusijo in Avstrijo glede vprašanja ureditve mej avtonomni Albaniji v resnici prišlo že do precejšnjega sporazuma. DR1NOPOLJSKO VPRAŠANJE. Pariz. 23. januarja. Turška vlada bo v svojem odgovoru na noto velevlasti stavila za odstop Drino-polja sledeče pogoje: 1. Mohamedanci v novoosvoje-nih balkanskih deželah ostanejo pod duhovnim nadzorstvom kalifa. 2. Drinopolje dobi reis-ul-ulemo. Samostojna šivilja v večjem kraju na deželi, želi vstopiti kot pomočnica k šivilji v Ljubljani. Pisma na »Prvo anoneno pisarno« pod šifro »Izučena 1315«. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse Številke „DAN u velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto . K 18-— Četrt leta . K 4-50 Pol leta . K 9'— En mesec . K P50 V upravniStvu prejeman na mesec K 1’20. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto . K 20-— Četrt leta . K 5-— Pol leta . K 10*— En mesec . K 1'70 Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K. Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira in vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času. Upravništvo „DNEVA“. Tržaške Sferace opozarjamo, da se prodaja v Trstu dnevnik »DAN« v sledečih toba-karnah: ŽELEZNIK, Sv. Ivan. 1ROGAR, ulica Glulla. BONORA, ulica Stadion. TREVISAN, ulica Fontana. STANIČ, ulica Molinpicolo. SEKOVAR, ulica Kaserma. BAJC, ulica Gepa, LAVRENČIČ, trg Kasenna. MOŽE, ulica Miramar. HREŠČAK, ulica Belvedere. ARTOŠ, ulica Belvedere. KICHEL, Rojan. GERŽINA, Rojan. VIVODA, Rojan. BENUSI, Greta. HRAST, ulica Poste. BILLAN, ulica Cavana. RAUNACHER, ulica Čampo Marzio. RAUTINGER, ulica Riva Grutnula. PIPAN, ulica Ponte dela Fabra. BEVK. trg Goldoni. SCHERMIN, ulica Bariera. PELISAN, ulica Bariera. BEDENJ, ulica Madonina. BELLO. ulica V. Bernini. GRAMATICOPULO, trg Bariera. PAPIČ, ulica Sete Fontane. M l)R ARO, ulica Sete Fontane. BRUNA, ulica Rivo. RONČELJ, ulica S. Marco. SEGULIN, ulica Industria. ZIDAR, Rocol. SCH1MPF, državni kolodvor. Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina “ / r. , u. vi u MM.nu HHHZEDfifi OJ Plošče preje K 4-—, sedaj samo KI'95. Velikanska zaloga gramofonov! Zahtevajte cenike. C5 E 25 cm velike, dvostranske, priznano r. najboljših znaink n J" prodajam radi velike zaloge pod last. ceno ed ■ ■***»'> U 05 ■ mmm cd Hh-» CD «4—» ■ — 15 ■ mmm O CD sl X3 CD O 2L 1W ■ CD H* & UH m &T CD .—S Stt' „Dan“ Dan* ,Dan“ J)an“ Kupujte „Dau“. je edini slovenski yyUiXll neodvisni politiški dnevnik. je najbolje informiran slov. dnevnik. je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih. je najodločnejši neodvisni jutranji list. je najcenejši napr. dnevnik; posamezni izvudi po 6 vinarjev, s pošto mesečno le K 1-70. je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo t / 4 .a > rad čita in je zato , ’ . . jako uspešno ogla- 1 sevanje v njem. prinaša interesantne ^£/<£11 in znamenite zgodovinske romane. tt prinaša znamenite sodobne politiške karikature. U je odločen zagovornik vseh zatiranih. „Dan“ „Dan Sirite ,,Dan“ med ljudstvom. Radi inventure prodajam vso zimsko zalogo kostumov, manifjev, paleto je v, jopic, bluz, raglanov, oblek, klobukov ir. vse drugo blago 50 0 g pod lastno ceno. v »Angleško skladišče oblek1' O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5 I Pri nakupu „pra-i vega Francka4* izvolite paziti na to- lfc varovalno znamko. Tovarna v Zagrebu. hi im 122/24577 M Zavrnite previdno podobne zavoje kot ne »pravi Franck*4, Proizvod najboljših sirovin. Ivan Jax in sin, Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo g. šivalnih strojev in stroje p za pletenje (Strickma-schinen) za rodbino in obrt. • • • • • • • • i Pisalni sfroii Adler.-Vozna kolesa, Ceniki zastonj in franko. • /V' - uši"', vi** Za veselice! Velika izbira najcenejših raznih krink, kap, klobučkov in drugih pokrival, girland, koriandoli, serpentin in drugih reci. Vse te predmete dajem društvom v komisijsko prodajo, to je, kar se ne razpeča sprejmem po veselici nazaj. Isto velja za vsa zunanja naročila. FR. IGLIČ, Ljubljana, Mestni trg štev. 11-12. u /JI« ^ m e Učiteljska tiskarna : Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 : se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine. .«. Notni stavek. Litografija. Cene najnižje! _ m