Celje - skladišče
D-Per
159/1982
inrormatur
enje enje enje 5,.. enje gorenje
C0B1SS 0 ,
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje—Št.43.—Leto XVII.—Titovo Velenje, 2.9.1982
Planski dokumenti sprejeti
NA 6. REDNI SEJI DELAVSKEGA SVETA SO SPREJELI POMEMBNE LISTINE:
-	PLAN DELOVNE ORGANIZACIJE GORENJE TGO ZA LETO 1982
-	SANACIJSKI PROGRAM DELOVNE ORGANIZACIJE GORENJE TGO
-SANACIJSKI PROGRAM TVRDKE GORENJE KOERTING ELEKTRONIK
V petek, 27. avgusta, so delegati delavskega sveta delovne organizacije Gorenje TGO potrdili pomembne planske listine.
Na seji so ugotovili, da so predlogi vseh programov sanacije, planov in sanacijskega programa GKE bili v javni razpravi v vseh delovnih okoljih naše delovne organizacije. V temeljnih organizacijah in skupnih službah smo se lahko podrobno seznanili s številkami in nalogami, ki stojijo pred nami.
Programi in plani, ki so dobili podporo in soglasja v tozdih, na delavskih svetih in sindikatu, političnemu aktivu delovne organizacije, so bili končno potrjeni tudi na tej seji našega samoupravnega organa.
S tem smo si postavili jasne cilje. Sedaj pa je naloga vseh delavcev, nedvomno pa najodgovornejša poslovodnih in strokovnih delavcev, da te cilje uresničimo.
Poti iz zagat, ki jih ni malo, smo si postavili. Potrebno pa bo nedvomno več medsebojnega zaupanja in skupnega, tvornega dela. Na vseh toriščih delovanja, na vseh ravneh organiziranosti naj bo tako. Programi sanacije in plani, naj bodo takšni ali drugačni, sami ne pomenijo ničesar, če si za njihovo uresničitev ne bomo vsi prizadevali.
Gorenje je bilo vedno enotno v vseh pogledih in pred kolektivom so bile težke naloge, ki pa jih je vedno zmogel. Z odpovedovanjem, z zaupanjem v cilje, s skupnim delom so bili doseženi pomembni uspehi.
POSLOVANJE NAŠIH PODJETIJ V TUJINI
Delegati delavskega sveta delovne organizacije so na
6.	redni seji obravnavali tudi poslovanje naših podjetij Gorenje Koerting Elektronik in ,,Generale Si-dex" v Franciji.
Hkrati pa so obravnavali tudi poročilo o poslovanju obeh podjetij v letu 1981 in potrdili zaključna računa za lansko leto. Medtem ko je v Gorenju Koertingu izkazana izguba v višini 888 milijonov dinarjev, so v francoskem podjetju poslovali pozitivno in dosegli dobiček v višini 8,2 milijona dinarjev.
Delegati, ki so potrdili planske dokumente in sanacijske programe, so se gotovo zavedali odgovornosti tega dejanja. Ne samo od njih, temveč vseh delavcev, pa bo odvisna nadaljnja pot in uspeh odločitev.
STALIŠČA O PLANIH IN SANACIJSKEM PROGRAMU GORENJE TGO IN GORENJE KOERTING ELEKTRONIK
Na seji konference osnovnih organizacij sindikata Gorenje TGO, dne 26. 8. 1982, smo obravnavali zaključke razprav o planih TOZD in delovne organizacije za leto 1982, o sanacijskih programih TOZD in DO ter o sanacijskem programu Gorenje Koerting Elektronik (GKE).
Delegati konference so na osnovi teh obravnav in razprav na seji konference soglasno sprejeli naslednja stališča, ki jih posredujemo delavskemu svetu DO, osnovnim organizacijam ZSS, drugim družbenopolitičnim organizacijam in poslovodnemu cdboru Gorenja TGO.
Plani za leto 1982 in sanacijski programi
1.	V osnovnih organizacijah zveze sindikatov Gorenja TGO podpiramo izhodišča in naloge, začrtane
v predlogih planov za leto 1982 in v predlogih sanacijskih programov oziroma ukrepov za TOZD in DO Gorenje TGO, ocenjujemo pa, da so posamezne postavke teh planov premalo dorečene in včasih preveč optimistične.
Naloga vseh osnovnih organizacij ZSS je, da na osnovi sprejetih planov in sanacijskih programov sprejmejo svoje programe, ki bodo opredeljevali vloge osnovne organizacije kot osveščene subjektivne sile pri uresničevanju samoupravno sprejetih nalog.
2.	Kritično ocenjujemo zamude pri pripravi predlogov planov, čeprav je res, da je temu botrovala vrsta objektivnih težav. S pripravo planov za leto 1983 je treba pričeti takoj in pri tem posvetiti posebno pozornost dograditvi metodologije planiranja in strokovno—kadrovski krepitvi tega področja. Večjo vlogo in odgovornost kot doslej morajo imeti pri planiranju TOZD in sektorji v DSSS, predvsem vodje TOZD in vodje sektorjev.
3.	Pozitivno ocenjujemo in podpiramo usmeritev v nove programe. Zelo kratkovidno bi bilo, če bi se v teh težavnih razmerah usmerili zgolj na razreševanje trenutnih problemov. Dolgoročno lahko dobre rezultate zagotovimo samo z jasnimi razvojnimi usmeritvami, s programi, ki bodo vključevali več znanja, višje .stopnje predelave. Zato se morajo ti programi čimprej jasno opredeliti z vseh vidikov in nato skozi samoupravno odločanje selekcionirati. Programi, ki dajejo najširše in najustreznejšo perspektivo, morajo nato dobiti polno prioriteto glede kadrov, sredstev in materialnih pogojev. Takšne usmeritve morajo biti dane v obravnavo in sprejem delavskim svetom in družbenopolitičnim organizacijam.
4.	V planih in sanacijskih programih nima ustreznega programa inventivna dejavnost in spodbujanje inventivne dejavnosti. Se večjo vlogo je treba dati množični inovacijski dejavnosti, akcijam »Predlagaj nekaj koristnega" in predvsem spodbujati in ustvariti pogoje za večjo inventivnost v tehničnih in drugih strokovnih službah. Kadrovsko in organizacijsko je treba usposobiti strokovno službo, ki vodi inovacijsko dejavnost, da bo več akcij spodbujanja te dejavnosti, da bodo predlogi hitreje obravnavani in da bodo hitreje realizirani v proizvodnji.
5.	Večjo pozornost je treba posvetiti vprašanju kvalitete in stroškom, ki zaradi slabše kvalitete nastajajo. Zavedamo se izrednega pomena vprašanja dobre kvalitete v zaostrenih razmerah, zato je treba čimhitreje pripraviti celovit načrt za izboljšanje kvalitete. V zvezi s tem bo konferenca osnovnih organizacij ZSS v kratkem organizirala problemsko razpravo in na tej osnovi pripravila akcijske načrte 00 ZSS.
6.	Ocenjujemo, da je v planih dana premajhna teža izboljševanju delovnih pogojev. Strokovni delavci in odbori za varstvo pri delu naj čimprej podajo delavskim svetom TOZD analizo pogojev dela z vi-
dika neugodnih pogojev okolja, mikroklimatskih razmer in varnega dela, ter predlagajo ukrepe. Delavski sveti naj na tej osnovi sprejmejo določene ukrepe. Celotno akcijo mora strokovno podpreti služba SVD, ki naj tudi poroča delavskemu svetu DO o poteku aktivnosti.
7.	Na področju nagrajevanja po delu niso doseženi rezultati, ki so bili zastavljeni, zato je treba razvoj delitve po delu čimprej in čimbolj pospešiti in temu področju dati ustrezno mesto v planih. Jasno je treba opredeliti vzroke zastoja na tem področju in podati rešitve za pospešen razvoj delitve po delu.
8.	Za sprejetje planov in sanacijskih programov smo odgovorni vsi delavci Gorenja, vendar ta odgovornost ni enako porazdeljena. Večji kot je lahko vpliv posameznika ali skupine na izvrševanje zadanih nalog, večja je tudi njegova odgovornost. Zahtevamo, da se v planih in sanacijskih programih dosledno opredeljujejo nosilci nalog in da so ob vsakem obravnavanju rezultatov poslovanja obravnava uresničevanje planskih nalog in vzroki ter odgovornost za takšne ali drugačne rezultate.
REZULTATI POSLOVANJA IN SANACIJSKI PROGRAM GKE
1.	Ugotavljamo, da je bil sanacijski program za naše podjetje v ZRN, za firmo Gorenje Koerting Elektronik, sprejet v vseh okoljih. Vendar pa ob tem ostaja dvom v uspešnost tega novega sanacijskega programa, saj rezultati dosedanjih ukrepov niso dali pričakovanih učinkov.
2.	Sprejemanje sanacijskega programa firme GKE je potekalo pod vtisom spoznanja, da moramo ob naši odločitvi upoštevati širše interese. Nujen pogoj za uresničitev sanacijskega programa so visoki krediti, pod ugodnimi pogoji, ki bi jih Gorenje TGO najelo v imenu in za GKE. Glede na to in glede na širše interese ocenjujemo, da bi morali republiški organi (izvršni svet, gospodarska zbornica, SISEOT), banke in organi družbenopolitičnih organizacij, jasno opredeliti svoje stališče do firme GKE in svoje ukrepe za realizacijo teh stališč. Doslej delavski svet takšnih jasnih dogovorov še ni dobil, četudi je problem tvrdke GKE že pred časom prerasel okvire Gorenja TGO.
3.	Kritično je bilo postavljeno vprašanje odgovornosti za neizvajanje že dogovorjenih in samoupravno potrjenih nalog. Veliko ukrepov ni bilo izvedenih ali pa so bili izvedeni le deloma in še to z zakasnitvijo. Tudi v tem vidimo vzrok za današnje stanje. Verjetno je deloma vzrok v objektivnih ovirah, deloma v preoptimistično zastavljenih nalogah. Vsekakor pa bi se dalo storiti več z ustrezno organiziranostjo in zavzetostjo. Delavskemu svetu predlagamo, da zahteva, da se pripravi podrobna analiza uresničevanju oziroma neuresničevanju že prej zastavljenih sanacijskih ukrepov, pri tem pa morajo biti vedno navedeni vsi delavci oziroma organizacijske enote, ki svoje naloge niso izpolnili ali sojo izpolnili le deloma.
4.	Vprašanje osebne in kolektivne odgovornosti je še posebej ostro treba postaviti za vnaprej skozi točnejše in doslednejše opredeljevanje ukrepov, rokov in nosilcev nalog. Zahtevamo, da se vsake četrt leta, skupaj z rezultati poslovanja naših TOZD in DO, poda v obravnavo tudi poročilo o uresničevanju sanacijskega programa GKE in poročilo o poslovnih rezultatih GKE. Vse primerjave se morajo nanašati na sanacijski program, z navedbami tistih, ki so za izvrševanje posameznih nalog zadolženi.
5.	Glede na dosedanje slabe rezultate in na zaostrene razmere, tako v firmi GKE, kot pri nas in v svetu, je treba stalno spremljati uspešnost firme oziroma izvrševanje planov in glede na rezultate vsakih četrt leta ponovno odločati o nadaljnjih ukrepih.
Konferenca 00 ZSS Gorenje TGO
Gorenje SOZD
I. SEJA KOORDINACIJSKEGA ODBORA SINDIKATA GORENJE SOZD
V petek, 3. septembra 1982, se bodo na svoji prvi seji zbrali novoizvoljeni člani koordinacijskega odbora sindikata Gorenje SOZD. Obravnavali bodo izvozne usmeritve sozda Gorenje in stabilizacijska prizadevanja ter sklepe programske volilne seje koordinacijskega odbora sindikata ter oblikovali skupno stališče družbenopolitičnih organizacij o kandidatu za predsednika kolektivnega poslovodnega odbora Gorenje SOZD.
IZ INFORMACIJE O ZUNANJETRGOVINSKI PROBLEMATIKI ZA KOORDINACIJSKI ODBOR SINDIKATA
Naglo slabšanje pogojev, od katerih je odvisna možnost oskrbe z reprometerialom iz uvoza (devize in uvozne kvote), je v veliki meri vplivalo na sedanji težak gospodarski položaj naših delovnih organizacij. V zadnjih letih se je menjava razvijala takole (skupaj SOZD):
v mio din
Leto	Izvoz	Uvoz	Pokrivanje
1979	1,977	1,977	108 %
1980	2,983	1,907	156%
1981	3,528	2,005	176%
1. poli. 82	4,760	3,272	145%
Plan 1982	2,290	1,415	162, %
Povečanje pokrivanja uvoza		z izvozom vpliva na slabši dinar-	
ski poslovni efekt iz dveh smeri:
—	večji izvoz pomeni prodajo po nižjih cenah, torej manjši prihodek;
—	manjši uvoz pomeni večji nakup na domačem trgu po višjih cenah, torej večje poslovne stroške. Cene pločevine
na svetovnem trgu so na primer za 45 % nižje kot domače.
Kot posledica take razlike v cenah je direktna odvisnost dohodkovne uspešnosti DO od deleža prodaje v izvoz v celotni
realizaciji. Če bi na primer, DO TGO Gorenje ne izvažala (kar je seveda lahko le teoretična predpostavka), bi imela skladov cca 2600 mio din, če bi vso proizvodnjo izvozila (kar je tudi le teoretično možno), pa bi imela za preko 3.000 mio din izgube.
Vse delovne organizacije niso enako usmerjene v izvoz, kar je v glavnem posledica dosedanje programske usmeritve in odvisnosti od uvoza. Zaradi prilagajanja sedanjim pogojem, ki bodo veljali še nekaj let, pa bodo morale vse DO v naši SOZD, do skrajnih možnosti povečati izvoz, tako da si bo celotna SOZD pridobila položaj pretežnega izvoznika. Srednjeročne prognoze namreč kažejo, da si DO TGO Gorenje lahko zagotovi kolikortoliko normalno delo le, če bo povečala izvoz na 63 % količinske proizvodnje. Pri tem pa se predpostavlja, da bo družba Gorenju, s pomočjo iz republiških deviznih rezerv omogočila prehoditi sedanje težave in to prav zaradi perspektivnosti Gorenja, da bo v prihodnje dajalo velike prispevke v plačilno bilanco zaradi svojega presežka izvoza nad uvozom.
Po vrednosti so dosegle delovne organizacije v letošnjih 7 mesecih naslednje deleže izvoza v celotni realizaciji:
Gorenje TGO 30,6 %, Gorenje MIV Vranje 18,0 %, Gorenje Elrad 16,9 %, Gorenje Varstroj 12,6 %, Gorenje Glin 9,4 %, Gorenje Fecro 8,9 %, Gorenje Muta 7,4 %, Gorenje P. Drap-šin 4,3 %, Gorenje Promet-servis 4,1 %, Gorenje Tiki 3,8 %, Gorenje Metalplast 2,2 %, Gorenje FTU 0 %, Gorenje Mural 0 %, Gorenje SOZD 18,7 %.
Za vse DO v SOZD bo v kratkem treba izdelati izračune op-timuma prodaje proizvodnje glede na dohodek in oskrbo z repromaterialom. Na oba merila imajo zunanji pogoji odločujoč vpliv, in sicer na dohodkovnost izvoza, tečaj dinarja in izvozne stimulacije.
Na področju oskrbe z repromaterialom (to je deviznih pogojev), se zavzemamo že dalj časa, da bi se v sistemu uveljavilo načelo objektivne odvisnosti od uvoza, kar pomeni, da bi bil odstotek udeležbe pri deviznem prilivu proizvajalca odvisen od izdelka in ne enak za vse izdelke, ne glede na potreben uvozni material.
Za uresničitev večje usmeritve v izvoz bosta morala biti izpolnjena dva težka pogoja: prilagoditev izdelka za zunanja tržišča in zagotovitev prodaje v sedanjih izredno težkih konkurenčnih pogojih. Pri tem ima naša SOZD določene komparativne prednosti, ker si je na najzahtevnejših tržiščih že zagotovila plasman preko lastne mreže poslovnih enot (in predstavništev), v katere bo treba vlagati še dodatna sredstva (zlasti v osnovni kapital), zaradi večje sposobnosti teh podjetij za financiranje distribucije v novih pogojih (večji obseg, krajši plačilni roki za uvoz iz Jugoslavije, financiranje nakupov materiala za uvoz v Jugoslavijo po kooperaciji). Vse DO bi morale spoznati prednosti izvoza preko naše mreže in sodelovati pri usposobitvi te mreže za plasman vseh proizvodnih programov sozda Gorenje.
POSEBNO OBVESTILO
Obveščamo vse predsednike delegacij pokojninskega in invalidskega zavarovanja in člane izvršilnega odbora Aktiva invalidov GORENJA, da bo 9. septembra 1982 ob 15.30 v skupščinski dvorani občine Velenje razlaga in obravnava tez za osnutek republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Prosimo, da se razprave udeležite in pripravite vprašanja.
DELOVNA SKUPINA ZA OBRAVNAVO TEZ
Muta:„Sreča v zelenju in cvetju”
V sredo, 1. septembra, so v slikovitem trgu Muta odprli šesto tradicionalno razstavo zelenega programa sozda Gorenje z naslovom "Sreča v zelenju in cvetju". Več sto domačinom, poslovnim partnerjem in gostom je pred otvoritvijo razstave igrala tovarniška godba na pihala, spored pa so popestrili tudi pevci domačega pevskega zbora.
Ob otvoritvi je prisotne pozdravil direktor delovne organizacije Gorenje Muta Marko Rutar in orisal glavni namen razstave z naslednjimi besedami: "Na sedanji razstavi se pojavljajo različni proizvajalci iz bližnje in daljne okolice, ki skušajo prikazati vse segmente delovnih operacij na treh področjih svojega dela:
—	sodobno pridobivanje in hlajenje mleka
—	intenzivno pridobivanje hrane na manjših površinah in
—	sodobno urejanje bivalnega okolja.
S takim poudarkom želimo pokazati, kako koristno se lahko s tem segmentom vključimo v napore družbe po povečanem pridobivanju hrane, s tem zadovoljimo svoje potrebe, tržne viške pa usmerimo v izvoz.
Nato je spregovoril še predsednik medobčinske gospodarske zbornice za Koroško Rudi Vrčkovnik (govor objavljamo v celoti).
Mladi kovinarji v modrih oblekah so na simboličen način odprli razstavo s tem, ko so vžgali motorne kosilnice. Številni gosti, med katerimi sta bila tudi izvršni sekretar gospodarske zbornice SR Slovenije Milan Šterban in vršilec dolžnosti predsednika poslovodnega odbora Gorenje SOZD Marko Vraničar, in drugi obiskovalci so si nato z zanimanjem ogledali razstavo zelenega programa in demontracijo male kmetijske mehanizacije.
Strokovna predavanja, kulturne in športne prireditve, 100-letnica gasilskega društva Muta in sprevod cvetja v nedeljo popoldne bodo popestrile razstavo na Muti, ki si jo je vredno ogledati.
Pridelati več hrane
Govor Rudija Vrčkovnika, predsednika medobčinske gospodarske zbornice, ob otvoritvi razstave zelenega programa sozda Gorenje na Muti.
Letošnja tradicionalna razstava ..SREČA V ZELENJU IN CVETJU", ki jo organiziramo na Muti v okviru GORENJE— Muta, je začetek nekaj novega, je mejna prelomnica, ki naj bi bila začetek novih snovanj in skupnih poti do skupnega cilja.
Bistveni moto letošnje razstave je čimbolj zaokrožiti prikaz intenzivnejšega pridelovanja hrane na manjših površinah, urejanje bivalnega okolja in sodobnih tehnoloških rešitev pridobivanja in hlajenja mleka.
Na razstavišču skupno prikazujemo sredstva in naprave naših proizvajalcev, ki se vključujejo v pridobivanje hrane in urejanje bivalnega okolja, zato razstava nekoliko manj poudarja posamezno organizacijo združenega dela in bolj njene proizvode v povezavi z drugimi proizvajalci, v smiselno funkcionalno celoto. Praktični prikaz uporabe razstavnih eksponatov pri pionirski zadrugi pa naj bi, to kar razstava nudi, tudi v živo demonstriral. Tako sta oba
dela smiselno povezana in tvorita skupaj zaključeno celoto. Na ta način je ..SREČA V ZELENJU IN CVETJU 82" poizkus skupnega, medsebojno povezanega in soodvisnega prikaza razvoja in uporabe sredstev, naprav in strojev za uspešno pridobivanje hrane na manjših površinah, pa tudi urejanje bivalnega okolja s toplino preprostosti in domačnosti. Pri pridobivanju in hlajenju mleka pa je želja in poudarek, da bi v Sloveniji in Jugoslaviji vendarle že prišli do unificiranega sistema, ki bi zagotavljal enostaven, funkcionalen in ekonomsko upravičen sistem za različno velikost oziroma številčnost črede.
Posebej naj še podčrtam, da je tako prvič v Jugoslaviji podan sistemski prikaz trajnih in potrošnih dobrin, ki zaokrožajo določeno proizvodno usmeritev.
Takšna zamisel razstave, ki ji je rdeča nit skupno delo in skupna ponudba uporabniku, pa bo poudarjena tudi na strokovnih posvetovanjih, ki bodo prav gotovo načela vrsto odprtih vprašanj na osnovi dosedanjih izkušenj in dosežkov. Med drugim bo prav gotovo pomembno pričeti z dogovori, kako se tudi pri nas v Sloveniji organizirati in povezati ter usmeriti razvoj in tehnologijo vseh proizvajalcev v organizirano skupnost in celoto, ki bi bila sposobna dati uporabniku na voljo celovito ponudbo. Z eno besedo, potruditi bi se bilo treba, da združimo znanje in sredstva vseh, ki so proizvajalci na tem področju na enem mestu, od gnojil, semen, škropiv do sredstev za delo, svetovanja ter vzgoje. Cilj je prav gotovo velik in pomemben, pa tudi dosegljiv, treba pa bo časa, volje in naporov, pa morda tudi spremembo miselnosti, preden bo dosežen.
Mislim, da temu cilju na rob ni nepomembno poudariti, da je po velikih naporih, kako pridelati čim več hrane doma in ob glavnih ciljih na področju kmetijstva in njegovega pospeševanja, ki smo jih sprejeli v zadnjem obdobju, prav tako in še kako pomembno, kako čim več hrane pridelati na manjših površinah, ki so še danes prav tako neizkoriščene ali slabo izkoriščene, kot je to primer na nekaterih naših večjih obdelovalnih kompleksih.
V svetu, pa tudi pri nas doma, prihaja vedno bolj do spoznanja, da je najcenejša hrana tista, ki jo imaš, tista, ki jo pridelaš sam, pa čeprav morda včasih dražje, kot bi jo lahko kupil drugje.
Res je, da pridelava hrane na manjših površinah, čisto računarsko gledano, nasproti obdelavi na večjih kompleksih ni donosna, toda znano je, da v mnogih državah pokrivajo velik delež svojih prehrambenih potreb ravno z intenzivno in strokovno vodeno pridelavo hrane na manjših obdelovalnih površinah in ustvarjajo s tem več tržnih viškov.
Tudi pri nas lahko na tem področju še veliko storimo, treba je le več vzgoje in usposobljenosti, sredstev za pridelavo in boljše organiziranosti, več skupne volje in akcije. Na tem področju pa prav gotovo lahko veliko storijo dobro organizirani proizvajalci sredstev in naprav, primernih ;a pridobivanje hrane na manjših površinah in tudi pridelovalci, teh pa ni malo. V Jugoslaviji je okrog štiri milijone vrtičkarjev, ki obdelujejo okrog 200.000 ha zemlje.
Znano je, da si želijo ljudje danes čim več zdrave naravne hrane, ki je pridobljena brez prevelikega vpliva kemije, take hrane, ki je v njej čim manj zdravju škodljivih snovi; taka hrana je v svetu tudi najdražja. Obdelovanje manjših površin pa prav gotovo omogoča vsakomur, da sam odloča o kakovosti svojega pridelka. Seveda bo treba, tako kot v kmetijstvu nasploh, tudi na področju pridelave hrane še veliko storiti pri vzgoji in izobraževanju, ki se mora začeti v osnovni šoli in se nadaljevati v sistemu usmerjenega izo-
braževanja, pa tudi naša kmetijska pospeševalna služba tu ne bo smela stati ob strani.
In, če ponovim že tolikokrat izrečene besede in resnico, da bomo morali Slovenci bolj kot doslej čuvati in očuvati našo zemljo zato, da bomo na njej pridelali čim več in da se bomo v prihodnje v kar največji meri sami prehranjevali, potem je brez dvoma ob velikih naporih naše družbe, v bitki za hrano in ob vseh sredstvih, ki jih vlagamo v razvoj in pospeševanje kmetijstva, prav tako in enako pomembno, kako bomo izkoristili še vse manjše površine, krpice in vrtičke, da bi na njih pridelali več in tako razbremenili naše tržne viške, imeli na svojih njivicah in vrtovih svojo hrano in svoje sveže ali predelane zaloge. Naj ne bo odveč, če poudarim, da je to pomembno tudi z vidika splošnega ljudskega odpora.
..SREČA V ZELENJU IN CVETJU 82", naj bo tudi letos tako kot vsa leta doslej ne le samo razstava, pač pa bolj kot doslej spodbuda in želja vseh sodelujočih na njej, ki pa naj vsaj malo postane tudi naša skupna, da skušamo v prihodnje vložiti večje napore v to, da se bolj organiziramo in združimo, usmerjamo, vzgajamo in svetujemo, da bi bilo naše bivanje čim lepše in prijetnejše, toplo in domače, ter da bi na naših vrtičkih in krpicah zemlje pridelali več svoje in zdrave hrane.
Gorenje — Muta: Proizvodnja kovanega poljedelskega orodja, po katerem je povpraševanje še vedno veliko.
Razpis šolnin
PONOVNI RAZPIS ŠOLNIN ZA ŠOLSKO LETO 1982/83
DO GORENJE TGO
Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	računalništvo (podiplomski)	3
—	merilno procesna avtom, (podiplomski)	1
—	ind. elektronika VS	1
—	ind. elektronika VŠ	1
—	energetika VŠ	4
—	avtomatika VS	1
—	avtomatika VŠ	3
Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	avtomat, in proizv. kibernetika (podip.)	1
—	tehnološka VS	4
—	tehnološka VŠ	6
—	konstrukcija VS	2
—	konstrukcija VŠ	3
—	energetika VŠ	1
Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo
—	sociologija VS	1
Ekonomska fakulteta ali VEKŠ
—	podiplomski študij	2
—	poslovna informatika	VS	4
—	računovodska VS	1
—	računovodska VŠ	2
Pedagoška akademija
—	nemščina, angleščina VŠ	1
Program kovinar — strojnik (SR)
—	strojni tehnik V. stopnje	15
—	preoblikovalec in spajalec kov. IV. st.	24
—	oblikovalec kovin IV. stopnja	4
Program kemik (SR)
—	kemijski tehnik V. stopnja	1
Program lesar (SR)
—	lesarski tehnik V. stopnja	1
Program elektroenergetik (SR)
—	elektrotehnik — energetik V. stopnja	4
—	elektrikar energetik IV. stopnja	7
Program elektronike (SR)
—	elektrotehnik elektronik V. stopnja	3
Delovodska šola (nadaljevalni program V. stopnja)
—	strojna	9
—	elektro	2
—	lesarska	1
Program administrativna dejavnost (SR)
—	upravni tehnik V. stopnja	1
—	administrator IV. stopnja	1
INFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA^ Prevalje, 1982. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1 /72 z dne, 23. 1. 1974.
Program poslovno—finančna dejavnost (SR)
Program trgovinska dejavnost (SR)
— blagovni manipulant lil. stopnja	3
DO GORENJE PROMET - SERVIS DSSS PROMET SERVIS
Višja pravna šola	1
TOZD SERVIS IN MALOPRODAJA Program elektro—energetik (SR)
—	elektro tehnik energetik V. stopnja	2
DO GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	merilno procesna VS	1
—	ind. elektronika VS	1
—	ind. elektronika VŠ	1
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
—	fizika (splošna smer)	1
Prijavi se lahko delavec ali delavka Gorenja, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
—	da je vpisan v šolo oziroma izpolnjuje pogoje za vpis izbrane smeri
—	da ima 3 leta delovne dobe v Gorenju
—	da je smer in stopnja šolanja, za katero se prijavlja, razpisana
—	da ni kandidat na stroške podjetja že obiskoval šolo iste stopnje
—	moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok
Še pred obravnavo vlog s strani pristojnega organa morajo kandidati za šolnine opraviti psihološki test.
Prednost pri podelitvi šolnin bodo imeli delavke—ci, ki:
—	so uspešno opravili psihološki test
—	se posebej odlikujejo pri opravljanju del in nalog, za katere so zadolženi (oceno uspešnosti poda pristojni vodja)
—	so izbrali študijsko usmeritev, skladno z deli in nalogami, ki jih opravljajo
—	ob izenačenih ostalih pogojih imajo daljši delovni staž v Gorenju.
Kandidati za šolnino naj izpolnijo prijavo na posebnem obrazcu, ki ga lahko dobijo v izobraževalnem centru (kadrovski sektor), soba št. 2. pri tovarišici Podhovniko-vi.
Rok za prijavo je 7 dni po objavi v Informatorju.
Delavci, ki se že izobražujejo, morajo k prijavi priložiti še potrdilo o vpisu in opravljenih izpitih za tekoče šolsko leto. Z rezultati razpisa bomo kandidate seznanili najkasneje do 30. 9. 1982.
Izbrani kandidati bodo v Izobraževalnem centru sklenili pogodbo o medsebojnih obveznostih v času šolanja z DO, ki je razpisala šolnino.
OBVESTILO ŠTIPENDISTOM!
Obveščamo štipendiste Gorenja, da morajo Izobraževalnemu centru predložiti potrdila o vpisu za šolsko leto 1982/83 z navedbo letnika, stopnje in smeri šolanja.
Štipendisti, ki Izobraževalni center še niso obvestili o dosedanjem uspehu v šolskem letu 1981/82 naj to nemudoma store.
Vsem tistim, ki do 20. septembra 1982 ne bodo poslali zahtevanih potrdil, ne bomo nakazali štipendije za naslednji mesec.
Izobraževalni center
OTROŠKI DODATEK
Obveščamo starše, upravičence do otroškega dodatka, da v kadrovski sektor, soba št. 5, najkasneje do 10. septembra 1982 predložijo potrdila o šolanju za vse otroke, ki so že dopolnili ali pa bodo dopolnili 15 let v šolskem letu 1982/83. Staršem, ki potrdil ne bodo dostavili pravočasno, bo ta denarna pomoč od 31. avgusta dalje 1982 ukinjena.
Kadrovski sektor
Gremo v kino
V Kulturnem domu se bo v ponedeljek, 6. septembra, začel teden filmov „Pula po Puli 82", na katerem bodo predvajani nagrajeni filmi letošnjega 29. puljskega festivala . Maratonci tečejo častni krog , Vonj po kutinah, Variola vera, Savama-la. Zajec s petimi nogami. Smrt gospoda Goluže, Kiklop, živeti kot ves normalni svet ter Direkten prenos so filmi, v katerih bomo lahko gledali naše priznane filmske umetnike kot so Rade Šerbedžija, Ljubiša Samardžič, Jelisaveta Sablič, Bata Živojinovič in drugi.
Vstopnice, cena teh za delavce Gorenja je 20 dinarjev, lahko kupite v Domu kulture vsak dopoldan od 9. do 10. ure ali uro pred predstavo. S seboj pa morate seveda prinesti tudi tovarniško izkaznico ...
POČITNIŠKA FOTOGRAFIJA
Morda ste že pozabili, da je bil tudi letos objavljen razspis za počitniško fotografijo. V uredništvu smo že zbrali nekaj fotografij na to temo in za spodbudo tudi že začeli z objavljanjem teh fotografij.
Več sodelavcev je spraševalo, če lahko za natečaj pošljejo tudi barvne fotografije. V razpisu je pisalo, da ni treba kupovati dragih barvnih filmov. Kljub temu sprejemamo tudi barvne fotografije. Zadnji rok je 17. september. Seveda pa ne čakajte zadnjega dne!