^'Morski dnevnik
*ačel izhajati v Trstu nri_.rnaia 1945, njegov ^WhcxJnik PARTIZANSKI PLEVNIK pa 26. novem-
nad 1943 v vasi Zakri2 3(5 Cerknim, razmnožen ciklostil. Od 5. do 17. jMembra 1944 se je ti-v r v tiskarni «Doberdob» j.eovcu pri Gorenji Trebu-,1 ^	18. septembra
Iki d° 1 mai4 1945 v . mi «Slovenija» pod *°iskim pri Idriji, do 8. ala 1945 pa v osvoboje-Trstu, kjer je izšla za-ania številka. Bil je edini 'Skani partizanski DNEV-* v zasužnjeni Evropi.
8
d ^ S
x>
m
~ c
? r
j—:
h
C X r—: rn r 0
J- sć
£ t
j>
I
t-
r-i
h:
"21
r-i
g
04
ro
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 6QC Ur - Leto XLI. št. 92 (12.124)
Trst, nedelja, 5. maja 1981
•vš
o
'0
8
X
o
ro
8
Proslava bo odgovor demokratičnih sil na obujanje nacionalizma
Danes ob 16. uri v Kulturni dom na množično manifestacijo ob 40-letnici osvoboditve
Današnja proslava
BORIS RACE
so pre(j 4o leti združene sile javile na kolena povzročitelje dru-?e svetovne vojne, nacistično Nemči-’ imperialistično Japonsko in še rei fašistično Italijo, je bilo člove-
lilvo
prepričano, da je bila to zadnja
°JHa, ker je bil poraz agresorjev ta-|.c hud, da si je bilo težko predstavni, da bi še kdo skušal izzvati ves ,Vet in si ga podrediti. Atomska bom-j ’ hi je pospešila zaključek vojne. Postala dodatna ovira za morebitne ^Padalce, ker je bilo v nekaj letih I. s,:ženo ravnotežje v tem orožju in * zato uporaba take bombe pomenila ^Isebojno uničenje, ‘'«arodnoosvobodilni boji, ki so se ““Plamteli proti okupatorjem, so se jj? končani vojni razširili v dežele ve-Svi! kolonialnih imperijev. Novo o-. obojeni narodi so predstavljali do-,‘^oo garancijo za mir, ker so se do-jo zavedali, da predstavlja edino oznost za njihov dvig iz zaostalosti, bi vendar smo danes, po štirih de-oheljih, zaskrbljeni, kot še nikoli v ni povojnem času, kaj nam bo pri-jutrišnji dan. Niti tisočkrat vela uničujoča učinkovitost nuklearne-
ga orožja ni ovira za oboroževalno tekmo, ki hoče seči celo v vesolje.
Že napačna informacija ali človeška pomota sta lahko vzrok za usodni pritisk na gumb. Ali ni potemtakem odraz najbolj pristnega nagona po samoohranitvi zahteva človeštva, da se uniči vse nuklearno orožje? Ali smemo molčati in čakati prikrižanih rok, kaj se bo zgodilo, ne da bi storili vse, kar zmoremo? In ker gre za bodočnost človeštva, se zahteva po razorožitvi ne more omejevati le na Vzhod ali na Zahod, na ta ali oni politični ali ideološki krog. Nuklearna vojna bi bila usodna za vse, zato se ji moramo vsi upreti.
Današnja proslava osvoboditve, ki združuje tako široko pahljačo strank in raznih organizacij, bo zopetno o-pozorilo nam vsem o nevarnosti, ki nam preti in o dolžnosti do samih sebe in do bodočih generacij.
S koncem vojne sovpada tudi osvoboditev naših krajev izpod nacifaši-stičnega jarma. Oba dogodka proslavljamo istočasno, saj znaša njuna časovna razdalja le nekaj več kot teden dni. Naše podeželje, Trst, Milje, Gorica in drugi kraji niso čakali razpada fašističnega in nacističnega vojnega stroja kot rezultat zmagovitega pohoda velikih zavezniških armad. Odpor proti fašizmu sega daleč nazaj, v same njegove začetke, nosil ga je v sebi sleherni Slovenec in italijanski demokrat. Dobil je organizirano obliko, ko je fašizem začel sistematično uničevati vse, kar je bilo slovensko. Klic po splošnem oboroženem uporu je odmeval že v letu 1941 in sc je v naslednjih letih razrastel, posebno po kapitulaciji Italije, ko se je vsa Primorska vključila v naroidnoosvobo-dilni boj slovenskega naroda, ki je oznanjal njegovo združitev in hkrati bratstvo med Slovenci in Italijani na narodnostno mešanem ozemlju, kjer so nastajale narodnostno mešane množične politične organizacije in o-borožene delavske enote.
Ko smo končavali vojno, smo bili prepričani, da prinašamo pravico vsem tistim, ki je dotlej niso poznali in da bo načelo narodne enakopravnosti zmagalo in da bodo tako ustvarjeni pogoji za pristno sožitje. Ni bilo da-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Posnetek je iz leta 1945, s prve povojne množične manifestacije, ki je bila 3. maja na Trgu Unità, ko se je na desetine tisočev Tržačanov veselilo osvoboditve izpod naci fašizma	(Foto Mario Magajna)
Danes ob 16. uri se bo v Kulturnem domu v Trstu pričela množična proslava štiridesete obletnice osvoboditve, ki jo prirejajo partizanska združenja, demokratične stranke in organizacije.
Program proslave predvideva nastop združenih godb na pihala, pevska zbora italijanske skupnosti »Fratellanza« z 'Reke in Tržaškega partizanskega pevskega zbora »Pinko Tomažič«.
Slavnostna govornika bosta član vsedržavnega sveta VZPI - ANPI Luciano Boliš in umetnik Klavdij Palčič.
Današnja proslava je odraz demokratičnega Trsta, ki se zaveda vrednot odporniškega gibanja, boja za svobodo in demokracijo in ki v skladu z načeli izpred štirideset let želi tudi sedaj ustvariti resnično ozračje sožitja in razumevanja. Na proslavi se bo ponovilo takratno veselo in borbeno vzdušje, vzdušje zanosa in ponosa. Zato se bomo danes množično zbrali v Kulturnem domu, da na svečan način obudimo spomin na slavne čase izpred štiridesetih let in istočasno manifestiramo za mir in sožitje danes.
Bonski vrh se je končal z enotno ekonomsko deklaracijo, a brez trgovinskega sporazuma
jfj	— Britanski finančni minister Lawson
j . 'k posvet sedmih najbolj industrializiranih ‘P Zapada označi' kot polom. Francija, Itali-ia'	Kanada, Japonska, ZRN in V. Britani-
So se namreč razšle brez dogovora o tem, kdaj 1 se začno trgovinska pogajanja v sklopu GATT.
I9g?eagan je silil, naj bodo že v začetku leta > Mitterrand pa se je temu ostro uprl in z Ea'k S°’ ^ePrav oprezno, potegnila vse članice ^ s Craxijem vred, ki pa si je na vse kriplje (j./čMeval za poiskanje kompromisa. V končni (V( araciji o ekonomskih ciljih in obvezah sed-hov1Ce *n P^dinih držav je tako rečeno, da je tek 3 runc*a trgovinskih pogajanj za zajezitev pro-n0 c!°nizma sicer nujna, da pa jo je treba skrb-pol ln sporazumno pripraviti; zato bo še letos je 1. ustrezen pripravljalen sestanek. Vsekakor n,.;.Vec’na v sedmerici za to, da se pogajanja lcn° Prihodnje leto.
Vedpf Kele hiše Mitterrandu ni zameril, ker je (ja ■ da francoskega državnika žulijo volitve in krjjSe .noče zameriti kmetovalcem, zato je pri-ra(.. nejevoljo rekoč, da je vseeno bil storjen ko-Ve naprej. Reagan tudi sicer ne more biti kdo Sovin i° zadovoljen z bonskim zasedanjem. S trti j , s*° zaporo proti Nikaragvi ni požel simpa-tailor'1'- Evropa potrdila podporo skupini Con-a M je celo London označil embargo kot iz-
ključno ameriško zadevo. Z Bitburgom pravtako ni navdušil svojih zaveznikov, razen Kohla, in slednjič mu je šlo bolj slabo od rok tudi pregovarjanje evropskih zaveznic, naj sodelujejo pri a-meriškem strateško - obrambnem načrtu SDI. saj so o tem komaj spregovorile, a Francija se jo celo postavila z zamislijo o samostojnem evropskem projektu Eureka, ki Washingtonu ne more biti po godu. Reagan je lahko zadovoljen edinole s pohtično deklaracijo, ki potrjuje zvestobo zahodne Evropske Atlantski zvezi. To pa ni malo, a v danih razmerah drugače tudi ne more bjti.
Vrnimo se h gospodarski listini. Ta potrjuje potrebo po delni preobrazbi mednarodnega monetarnega sistema, skrčonju inflacije, zmanjšanju pretiranih državnih primanjkljajev z nadzorom javnih izdatkov, dalje po takšni proračunski politiki, ki bi zagotavljala stabilnost cen, nižje obresti in večje proizvodne naložbe, po izboljševanju strokovne ravni delovnih moči in odpravljanju zaposlenosti z izkoriščanjem tehnologije. Sedmerica je tudi pripravljena olajšati odplačevanje dolgov revnim državam in jim z izdatnejšim finančnimi sredstvi pomagati pri gospodarskem razvijanju. Listina omenja med drugim pomoč lačnim, boj proti mamilom, skrb za okolje in razširitev ter poglobitev sodelovanja na področjih znanosti in tehnologije, (dg)
ZDA in Nikaragva
MANAGUA — V Nikaragvi ocenjujejo škodo, ki jo bo prizadela trgovinska zapora ZDA. Po po datkih, ki so jih posredovali vladni funkcionarji, bodo gotovo nastale težave s kmetijskimi stroji, katerih nadomestne dele uvažajo iz ZDA. To bi utegnilo imeti hude posledice, saj je kmetijstvo osrednja gospodarska dejavnost Nikaragve. Problem pa bo tudi z oskrbo zdravil. Ministrstvo za zdravstvo je med drugim objavilo, da so iz ZDA pričakovali pošiljko medicin za 300 tisoč dolarjev, domače zaloge pa so zelo skromne.
V zaostrovanju Reaganove politike do Nikaragve postaja vse pomembnejša vloga skrajnodesni-čarskih organizacij in krogov, ki zdaj glasno zahtevajo, naj Washington prekine diplomatske odnose s sandinističnim režimom, po drugi strani pa izdatneje podpirajo (tudi z oskrbo orožja) proti-sandinistično gverilo. Med temi organizacijami prednjači Severnoameriški svet za svobodo v svetu (USCWF).
Medtem nikaragovski predsednik Daniel Orte-ga nadaljuje svoje potovanje po socialističnih državah. Včeraj je zaključil obisk v Romuniji in odletel na Madžarsko. Povsod so mu izrazili podporo in obsodili Reaganovo politiko. O tem bo verjetno kmalu razpravljal Varnostni svet OZN, katerega sklicanje je zahtevala nikaragovska vlada.
Jadran gostuje danes v Oderzu
NA 10. STRANI
Koga moti mlaj?
Včeraj ponoči so neznanci podrli mlaj, ki ga je goriška mladina postavila na strehi telovadnice Kulturnega doma v Gorici na predvečer 1. maja. Odveč je ugotavljati, kdo je mlaj podrl, saj smo v teh dneh priča raznim protislovenskim podvigom. Goriški mladinci so sinoči mlaj ponovno dvignili in s tem dostijoo odgovorili na nočno provokacijo.
m Današnja proslava
NADALJEVANJE S 1. STRANI
no, da bi povsod ta načela uresničili, ker so bile druge sile močnejše od nas in tudi zato, ker je del prebivalstva odklanjal načelo bralstva in se je raje oprijel, ali točneje, je raje nadaljeval s prakso narodnostnega ločevanja in narodnostnih spopadov.
Takrat smo bili prepričani, da se ne bodo več povrnili časi, v katerih ne bi bili mi Slovenci enakopravni državljani. Kako bi si bilo mogoče misliti, da bi po tolikih smrtnih žrtvah, po tolikšnem krvnem davku, po zaporih in taboriščih slovenska beseda ne imela pravice v javnosti, v uradih, na sodiščih? če bi takrat kdo tako bodočnost napovedoval bi ga proglasili za defetista.
In vendar je res. Po 40 letih smo še v mnogih stvareh na izhodišču. Še vedno čakamo, da bodo naše beneške brate priznali, da so Slovenci, da bodo zato imeli slovensko šolo; da bo na vsem ozemlju, ker Slovenci prebivamo naš jezik enakopraven z italijanskim; da bo slovenski šoli zagotovljena avtonomija; da bodo naša kultura in vse druge slovenske družbene dejavnosti deležne pravične pozornosti; da nam bo skratka zagotovljeno tako mesto v družbi, da se položaj obeh narodnosti ne glede na številčnost uravnovesi in tako odpravi večvrednostni kompleks na eni strani in manjvrednostni na drugi.
Štiri desetletja traja naša pravda, štiri desetletja terjamo pravice. To. da na samoobrambo nismo pozabili, a branimo se s plemenitimi sredstvi; z razvijanjem našega gospodarstva, s kulturo, s tiskom, s športom, v izvoljenih telesih, v politiki. Večja intenzivnost naših dejavnosti je odgovor na naš neenakopravni položaj.
Morda se bliža čas, ki bo odločilen za vsebino zaščitnega zakona. Vsaj dogodki zadnjih mesecev napovedujejo to možnost. Dejavnost ožjega odbora prve senatne komisije je — razen v tem predvolilnem času — intenzivna in vse izgleda, da je bila sprejeta politična odločitev, da se pohiti s sprejetjem zaščitnega zakona in da sc na ta način zaključi poglavje, ki je življenjsko važno za nas Slovence v Italiji.
Slovenci se trudimo in nam naklonjeni krogi italijanske družbe so nam v veliko pomoč, da bi bil zakon tak, da bi nam resnično pomagal v naših naporih, da ohranimo našo narodne identiteto in da upočasnimo asimilacijo. Toda določene sile italijanskega dela prebivalstva se, podobno kot v preteklosti poslužujejo vseh sredstev, da bi nas pri tem ovirale, ker je bil in je še danes njihov cilj likvidacija vsega, kar je slovenskega. Zgodovina takih namenov je dolga, le taktika in načini, kako so bili servirani, so bili drugačni. Najprej, pred skoro sto leti, so Slovence v neposrednih mestnih okolicah opozarjali, naj se vendar nauče italijanskega jezika če uživajo dobrine, ki izhajajo iz bližine velikega mesta, v črnih dveh desetletjih so bili isti Slovenci kuga, ki jo je treba iztrebiti, neposredno po zadnji vojni nas zanje enostavno ni bilo, zato slovenskega vprašanja ni
Doslednost
RIM — »Je že res, da sem vpisan v monarhistično stranko, za katero tudi kandidiram na rimskih upravnih volitvah, Je pa tudi res, da sem neodvisni kandidat na listi, ki nastopa v občini Ussita (Macerata) in sicer z znakom republikanske stranke,« pravi Amos Carletti, ki v isti sapi trdi, da njegova odločitev nikakor ni dvoumna. V obeh primerih, pravi še doslednež, se borim za boljšo upravo, za odpravo odvečnih izdatkov, skratka za boljše vodenje krajevnih uprav.
In potem naj še kdo reče, da sta monarhija in rew.blika neu-skladljivi. Sicer pa bi bi'o zanv. i vo vedeti, kako je glasovat proj. Carletti 1948, ko je bilo treba izbirati med obema...
Sovjetska letala bodo lahko pristajala v ZDA?
WASHINGTON — ZDA in SZ so po vsem sodeč začele tehnična pogajanja o novih varnostnih ukrepih na letalskem kurzu severnega Pacifika med Anchoragem na Aljaski in Tokiom. V bistvu naj bi zagotovili, da se ne bo več ponovil incident, ko so leta 1983 sovjetski lovci sestrelili ju-žnokorejski »jumbo«. Po pisanju »Washington Posta« je podpis sporazuma izhodišče za nadaljnji dialog.
Glavna postavka v tem dialogu pa naj bi bila obnovitev letalskih poletov med Washingtonom in Moskvo, ter preklic prepovedi o pristajanju letal sovjetskega »Aeroflota«, ki so ga sprejeli kot odgovor, ker je vojska prevzela oblast na Poljskem.
bilo. Danes smo po njihovem najbolj zaščitena manjšina v Evropi in bi bilo zanje najbolj naravno, da se nam kvečjemu kaj vzame. Le nekatere trditve se v sto letih niso spremenile. Za takratne in za današnje nacionaliste smo »gostje« in ne samo tisti, ki žive v središču mest, namreč tudi nepretrgana veriga slovenskih kmetovalcev, id so mesta obkrožali (v Trstu je bila to spodnja okolica) in bili v zemljo od pamtiveka zasidrani. Za te kroge smo vedno bili nižja rasa, nikoli nam ni bilo priznano »dostojanstvo sogovornika«, kot bi dejal profesor Miglia.
Današnja manifestacija in izredno visoko število borčevskih organizacij, strank, manjšinskih in sindikalnih organizacij, občin, kulturnih, strokovnih, športnih in rekreacijskih združenj, ki so podpisale proglas ob 10-letnici osvoboditve, ki pravi da je »nujna rešitev zaščite slovenske manjšine v duhu ustave italijanske republike, ki je nastala iz odporništva«, potrjuje, da so tudi sile dobrega in plemenitega močne in da hočejo biti prisotne in prispevati svoj delež pri reševanju našega narodnostnega vprašanja. Če so sile, ki nam strežejo po življenju, glasne, so po drugi strani vsi tisti, ki se zavzemajo za sožitje, ki sloni na enakih pravicah in dolžnostih, številni in današnja manifestacija mora potrditi, da so tudi odločni.
BORIS RACE
Odprto pismo predsedniku ZDA
Gospod predsednik,
ni navada, da bi se navaden človek iz množice navadnih ljudi z odprtim pismom obračal na predsednika svetovne velesile, pa čeprav v zadevi, ki v teh dneh vznemirja svet. Pa vendar si to dovoljujem, ker sem eden od tistih, žal premnogih, navadnih slovenskih ljudi, ki so v nacističnem koncentracijskem taborišču izgubili svoje najdražje. Sestro prav v Ber-gen-Belsnu, očeta v Flossenburgu.
Vi se boste v nekdanjem bergen-belsenskem taborišču smrti poklonili spominu nedolžnih žrtev nacističnih esesovskih zločincev. Lepa je ta Vaša gesta in tudi osebno sem Vam hvaležen zanjo. Ne nazadnje tudi zato, ker so vojaki Vaše velike domovine osvobodili Bergen-Belsen in marsikaterega preživelega taboriščnika rešili gotove smrti. Med njimi tudi mojo mater.
Toda v Vašem programu sedanjega evropskega bivanja je tudi obisk pokopališča v kraju Bitburg, kjer je poleg vojakov nemške vojske pokopanih tudi 47 esesovcev. Vi, gospod predsednik, ste strahote druge svetovne vojne, če se ne motim; preživljali daleč od evropskih bojišč in verjamem, da si težko predstavljate kaj je pomenila nacistična okupacija, kaj je pomenilo divjanje hitlerjevskih vojska nad narodi in ljudmi, ki se niso hoteli sprijazniti s suženjstvom in »novim redom« v imenu višje rase. Saj tudi jaz danes ne obsojam vseh Nemcev enako, čeprav, gospod predsednik verjemite, da se tudi večina navadnih vojakov »ivehrmachta« mnogokrat, vsaj v moji mali slovenski domovini, ni obnašala kaj prida boljše od izbranih nacističnih esesovskih formacij. Toda Vi se greste poklanjat tudi esesovcem in to v imenu »sprave« med nekdanjimi zmagovalci in poraženci.
Že, gospod predsednik, če bi šlo, kot pravite, za »spravo« med zmagovalci in poraženci, bi še razumel,
saj smo tudi mi v našem malem že pozabili na marsikaj, naše mlade generacije pa k sreči še toliko bolj-Toda Vi, če mi je dovoljeno tako soditi, ponujate spravo med nosilci najbolj krvave diktature v moderni zgodovini človeštva in med najčistejšimi branitelji svobodnih domovin in svobodnih ljudi.
Kakor skušam razumeti Vašo željo po »spravi« h} nagibe, ki Vas vodijo k njej, tako ne morem razumeti, ne z logiko in še manj s čustvom, da se greste prav Vi, predstavnik velike demokracije, poklanjat v naših spominih še z grozo v očeh živim pošastim v človeški podobi. In prav tako ne morem razumeti, da kot človek in državnik, ki bi vendar že po svojih demokratičnih nazorih moral tenkočutno prisluhniti glasu ljudstva, ne slišite ali nočete slišati, da Vas v tem primeru ne morejo razumeti niti člani velike večine vaših demokratično izvoljenih državnih teles, pa celo večina Nemcev samih.
Gospod predsednik, milijoni in milijoni Evropejcev od Francije do Urala, vseh narodnosti, nazorov in veroizpovedi, ki so krvaveli, hirali in umirali v nacističnih taboriščih in padali na frontah boja proti nacifu-šizmu tudi za svobodo Vaše domovine, Vam tega koraka ne bodo mogli odpustiti. In ko boste hodili med grobišči žrtev Bergen-Belsna, vedite, da Vas bodo rz njih globin, iz njih kosti in pepela, spremljali tudi njihovi užaljeni, razočarani in očitajoči pogledi.
Gospod predsednik, ob 40-letnici osvoboditve bi pričakovali od Vas vse drugačnih dejanj, bolj v skladu z velikimi ideali svobode, če se boste premislili, po-čeprav v zadnjem trenutku, mi bo kljub vsemu lažje, tudi v mislih na moje najdražje, in lažje mi bo verjeti, da svoboda in demokracija nista samo frazi za priložnostno rabo, ampak resnično bistvo človeštva.
S spoštovanjem	JOŽE KOREN
»Avanti« podprl bojkot referenduma o dokladi
RIM — Glasilo PSI »Avanti« piše danes, da je ideja o bojkolu referenduma o draginjski dokladi povsem zakonita in demokratična, kajti ustava predvideva, da je ljudsko glasovanje veljavno le, če se ga udeleži absolutna večina volilnih upravičencev. List dodaja, da glasovanje na referendumu ni ustavna dolžnost, ampak zgolj pravica, ki jo lahko izkoristiš ali tudi ne. Kdor potemtakem zanika naravo te pravice, pripominja »Avanti«, krši ustavo.
Socialisti so s tem odgovorili republikancu Spadoliniju, ki je kriti-
ziral Pannellov poziv državljanom, naj 9. junija ne pojdejo na volišča, petem ko je ta poziv gorko osvojil sam Craxi. Toda fronta tistih, ki nasprotujejo pobudi KPI in so se včeraj zbrali v Rimu, je po večini zavrnila zamisel o bojkotu in se opredelila za glas »NE«. Norberto Bob,-bio je odklon bojkota utemeljil tako: »Če 51 cd sto volivcev ne bo glasovalo, bo referendum neveljaven, če pa jih ne bo glasovalo 49 od sto, bo referendum veljaven, a zmagal bo 'DA’, če ne bomo glasovali bomo tudi sami podprli glas ’DA’.«
Libanon v plamenih
BEJRUT — Libanonski voditelji mrzlično gasijo novi požar d:žavljan-ske vojne, ki so ga sami povzročili, a le redki upajo, da jim bo tudi uspelo, saj z eno roko gasijo, z drugo pa ponovno zažigajo. Med vzhodnim in zahodnim Bejrutom so včeraj ponovno letele granate, ostrostrelci pa so tako okrepili svojo dejavnost, da si premier Karame ne upa več v predsedniško palačo na posvetovanja z Džemajelom.
Nič bolje ni na jugu države, kjer se nadaljujejo srditi spopadi in topniški dvoboji med muslimani in kristjani. Po izraelskem umiku je sedaj vloga libanonskega žandarja dokončno prešla v sirske roke. V Damasku pa kot kaže niso pripravljeni nositi glave na prodaj v libanonsko državljansko vojno. ' Pobudo »pomiriteljev« prepuščajo svojim zaveznikom šiitom in druzom. Ponovno podpirajo premiera Karameja, saj nima ta po porazu murabitunovcev in sunitov v zahodnem Bejrutu več nobene politične moči. V libanonski stvarnosti politik velja namreč le toliko, kolikor ima oboroženih privržencev.
rf
ZLATARNA
PORCELAN - KRISTAlC^J
Sossi Viviana
Narodna ulica 44

OPČINE (Trst)
DARILA — POROČNI SEZNAMI —
BONBONIERE (poroke, krsti, obhajila, birme in druge priložnosti)	__________f/m
DROGERIJA
PARFUMERIJA

IVAN ŠKABAR
Nudimo vam najrazličnejše kozmetične preparate, bogato izbiro barv in lakoj^ plastične predmete, šipe po meri, termična stekla TER-MOPAN, pralne praške.
OBIŠČITE NAS,
NE BO VAM ŽAL!
OPČINE
Proseška ul. 22
Tel.: 211552
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
«EL
foto-kino (l1
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
I. de Felszegy
succ.
3
ARTIKLI ZA ZOBOZDRAVNIKE
TRST - TRG S. GIOVANNI 6 I. nadstr. - Telef. (040) 793814
—	Vsi domači in tuji artikli za zobozdravniško rabo
—	Zajamčeno zlato za zobe K 22 (917) in lotanje
ARTIKLI ZA REKLAMO IN DARILA
Vse novosti artiklov za reklamo, nalepke, napisi, štampiljke, kemična in nalivna peresa, elektronski predmeti, ure, koledarji, pisarniške potrebščine.
Razst. in prodaja; TRST - Ul. S. Lazzaro 13 (II. nadstr.) ffT* Sedež in laboratorij; Ul. Carletti 10	“
60682
827064
ČISTILNICA TATIANA
Ulica Melara 15/b Tel. 912-741 — TRST
SPECIALIZIRANA V ČIŠČENJU KRZEN IN BARVANJU USNJA V LASTNEM LABORATORIJU.
Čistimo: vsa oblačila in vse tkanine za opremo stanovanja.
PREPROGE ZA KOPALNICE ::: PREPROGE ZA KOPALNICE n
VELIKA PRODAJA KOPALNIH FROTIRNIH HALJ
ZA BAZEN - SAVNO - ŠPORT - DOM
HALJE ZA VSAKOGAR
IN ZA VSE PRILOŽNOSTI
ITALPLAST
- Trg Ospedale 7 - TRST - Tel.: 795919
PREPROGE ZA KOPALNICE ::: PREPROGE ZA KOPALNICE
OPEL SERVIS - Serri Tullio & C. S. n. c.
Vsa dela opravimo v teku dneva, jamčimo brezplačen servis s kuponom 1000 km.
Originalni nadomestni deli
Takojšnja dobava novih avtomobilov po izvoznih cenah.
BATERIJE OPEL - RADIO — PRITIKLINE OPEL
OPEL
-e
Ob sobotah popoldne zaprto.
Izložba: UL Brunner 14 — Tel.: 727069 Servis: UL Ginnastica 56 — Tel.: 726241, 724211
♦
♦
♦
♦
♦
♦
iieiiMf
pierbruno rozzo s.r.i.
GREDI
LETVICE
NAVADNA in POKLOPNA VRATA OBLOGE in IZOLACIJE (STIFERITE) PODI
VEZAN LES AVIO E MARINI
ter velika izbira novih artiklov
34074 TRŽIČ (GORICA) — UL A. C. COLOMBO 51 Telefon: (0481) 72916 — Telex: 460156
V prisotnosti ministra za delo Nicolazzija
Odprli avtocestni odsek Karnija - Kluže
V okviru mednarodnega sejma ESPOMEGO
Posvet o prehrani športnikov
Videm — Minister za delo Nicolaz-'■ je včeraj odprl nadaljnjih petnajst •Vtahetrov avtoceste, ki pelje od Kar-..1Je proti Trbižu in avstrijski me-i1, Ta pomembna prometnica v smeri . ever-jUg zbližuje Jadransko morje J* države srednje Evrope in so jo ?to Poimenovali »Alpe - Adria«. Se-aJ se je torej mogoče peljati po Jdocesti od Trsta, mimo Vidma in [arr>ije do Kluž, teh zadnjih 15 ki-°hietrov pa je terjalo res dosti de-aa’ saj je svet, koder teče trasa 'doceste res kar se da razčlenjen, ako (ja je ^ar tretjina teh 15 kilo-aietrov speljana po tunelih ali via-aktih, da bi premostili globoke preide in visoke hribe v začetnem delu
kanalske doline.
Mimster Nicolazzi in podpredsed-k deželnega odbora Zanfagnini sta {rudarila velik pomen te nove in-rastrukture in izrazila željo, da bi
čimprej dokončali še preostali del ter tako povezali s hitrimi prometnicami avstrijski avtocestni sistem na severu z italijanskim avtocestnim sistemom na jugu.
Avtocesta je, kot rečeno, speljana po zelo zahtevnem terenu in je terjala mnogo časa, sredstev in naporov. Trasa pelje skozi dva dolga tunela (pri Mužcu je najdaljši in meri 1520 metrov, nekoliko krajši pa je tunel Zannier že skoraj pri Klu-žah s svojimi 1450 m), najdaljši viadukt pa je na reki Beli pri Mužcu. meri. točno 830 metrov. Omeniti je treba tudi parkirišče pri kraju Cam-piolo, ki je trenutno brez bencinske črpalke, v bodoče pa naj bi tam uredili opremljeno servisno postajo.
V popoldanskih urah se je minister Nicolazzi na italijansko - avstrijski meji sestal s predstavniki avstrijske Koroške. Tudi v tem pogovoru
je bila omenjena potreba po čimprejšnji povezavi avstrijskega avtocestnega omrežja z italijanskim.
Ivan Fischer
Jutri obletnica potresa v Furlaniji
VIDEM — Danes in jutri 6. maja bo v videmski pokrajini vrsta komemoracij, na katerih se bodo spomnili na žalostno obletnico potresa, ki je leta 1976 razdejal Furlanijo.
V petek je bil tako na obisku v Vidmu • predsednik Evropskega parlamenta Pflimlin. Sprejel ga je predsednik deželnega odbora Biasutti, ki je gostu obrazložil, kaj je bilo do sedaj storjenega za obnovo prizadetih krajev. V bistvu je danes velik del obnove uresničen, saj so opravili že 90 odst. potrebnega dela.
Danes bo spominska svečanost v : Huminu, v Huminu bodo komemoracije tudi jutri. Prav tako jutri bosta komemoraciji v Bordanu in Maianu. V Lignanu pa bo danes posebna slovesnost v čast alpincev, ki so med potresom imeli veliko žrtev in nato veliko prispevali pri obnovi.
Komemoracije bodo še v drugih manjših vaseh in zaselkih.
□ Predsednik deželnega odbora Bia sutti je v prostorih videmske bolnišnice včeraj uradno odprl obnovljeni sedež deželnega zdravstvenega informativnega sistema (SIRS), ki je bil ustanovljen 1. 1982 skupno s Krajevnimi zdravstvenimi enotami. SISR zaposluje 90 uslužbencev in razpolaga s 94 perifernimi uradi v okviru Krajevnih zdravstvenih enot in je povezan z 269 terminali. V bistvu gre za pravo »banko podatkov« o stanju zdravstvenega sektorja v Furlaniji -Julijski krajini.
GORICA — Posvet o prehrani sporih nikov, ki ga je priredilo vsedržavno združenje za kulturo in šport AICS pod pokroviteljstvom italijanskega o-limpijskega komiteja CONI, je bil včeraj v središču dogajanja in pozornosti na 15. goriškem mednarodnem blagovnem sejmu ESPOMEGO. V konferenčni dvorani razstavišča so se zbrali zdravniki, strokovnjaki v prehrambenih vedah, izvedenci v fiziologiji in biokemiji ter številni zastopniki športnih združenj in organizacij.
Izhodišče razprave je bilo, kot je podčrtal vsedržavni predsednik združenja AICS Gianni Usvardi v ugotovitvi, da je danes znanost nasploh in še posebej tista veja medicine, ki je povezana z raziskovanjem učinkov prehrane na človeka, dobila izredno velik pomen tudi v športu. Težnja po izboljšanju rekordov, po iskanju skrajnih človeških zmogljivosti je športnike in trenerje prepričala, da so začeli iskati v znanosti tiste dodatne pripomočke, brez katerih bi človek ne zmogel prekositi samega sebe. Znani kolesarski rekord, ki ga je Fran-
cesco Moser postavil tudi s pomočjo izpopolnjene tehnologije, skrajno metodičnega treniranja in glej! — s primemo prehrambeno podlago, je eden od najbolj otipljivih dokazov o pomenu, ki so ga dobile znanstvene raziskave pri vrhunskem športu.
Kot je poudaril včerajšnji glavni poročevalec, univerzitetni profesor biokemije Francesco Conconi, pa ne gre pri tem pozabiti na dve izredno pomembni ugotovitvi. Prvič, da je prehrana nekako kot gorivo pri avtomobilskem motorju, ki lahko vpliva na nemoteno delovanje motorja, ne more pa bistveno spremeniti njegovih značilnosti. Drugič, da med vrhunskim športnikom in navadnim človekom ni kvalitetnih razlik glede primerne prehrane, pač pa obstajajo samo količinske razlike glede energetskih potreb. Izkušnje, ki jih znanost pridobiva pri vrhunskih športnikih so zato lahko nadvse koristne tudi za splošnejši pristop do znanstveno pravilne prehrane, ki je spričo današnjega ritma življenja še kako potrebna.
MARKO MARINČIČ
Danes v Ajdovščini proslava 40 let prve slovenske vlade
V	Ajdovščini bo danes, v nedeljo, 5. maja, ob 10. uri v dvorani, kjer je bila 5. maja 1945 ustanovljena prva slovenska vlada, velika proslava ob tej pomembni obletnici. Takrat, ko ni bila še vsa Slovenija osvobojena, ko so slovensko zemljo še vedno teptali škornji okupatorskih edinic, ki so se umikali proti severu, ko pa je bila vsa Pri morska že več dni osvobojena, je vodstvo Osvobodilne fronte osnovalo v Ajdovščini prvo slovensko vlado.
V	Ajdovščini bo danes ob 10. uri skupna slavnostna seja izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in skupščine občine Ajdovščina. Z začetkom ob 9.55 bo neposreden prenos proslave po slovenskem radijskem in televizijskem omrežju. Zaključni govor bo imel predsednik izvršnega sveta SRS Dušan Šinigoj.
V'
Studijski center Nediža razpisuje literarno nagrado »Lastra landarske banke« 1985
Z namenom, da se okrepi zanimanje za ljudsko kulturo in besedno ustvarjanje Slovencev v videmski pokrajini, razpisuje študijski center Nediža literarne nagrade »Laštra landarske banke«.
Nagrade se podeljujejo za naslednja tri področja:
E — za najboljši dosežek na področju besedne umetnosti, ki je ali delo domačega avtorja ali govori o življenju Slovencev v videmski pokrajini;
2- — za najboljši dosežek na področju zbiranja in raziskovanja ljudske kulture Slovencev v videmski pokrajini;
T — za najboljši dosežek na področju mladinske književnosti, ki zajema iz ljudske motivike ali je kakorkoli posebno blizu beneškim otrokom.
Nagrade, ki jih predstavljajo srebrne plakete z reprodukcijo lastre landarske banke in kj znašajo 500.000 lir vsaka, se podeljujejo vsako leto ob sklepu natečaja za otroke »Moja vas«.
Predloge za nagrade lahko organizatorju posredujejo vse organi-^acije in ustanove Slovencev v Italiji ter krajevne uprave s področja, kjer živijo Slovenci v Italiji.
Predlog mora spremljati kratka utemeljitev, kolikor gre za neob-javljena dela, pa tudi kopija dela, ki se predlaga za nagrado.
Predlog je treba poslati na naslov: Literarna nagrada »Laštra landarske banke« — Beneški študijski center Nediža — 33049 San Pie-tr° al Natisone, najkasneje do 15. maja.
O podelitvi nagrad bo sklepala posebna žirija, ki jo bo sestavljalo Pst predstavnikov beneškega kulturnega življenja. Imena članov žirije h°do javnosti sporočena šele ob podelitvi nagrad.
Beneški študijski center Nediža Špeter / San Pietro al Natisone
S skupščine Gorske skupnosti Nadiških dolin
Zapreti »knjigo sanj« razvojnega načrta
ŠPETER — V okviru razprave o razvojnem načrtu za letošnje leto na skupščini Gorske skupnosti za Nads-ške doline je predsednik Chiuch (KD) zvrnil vso krivdo na deželno birokracijo in tudi na samo deželno upravo-, če ni mogoče uresničiti določenih po segov. Po njegovem tiči vsa krivda v zakonih, ki zavirajo tako na notranjem kot tudi na zunanjem (EGS) področju. Konkretni posegi naj se kar uresničijo, tudi posegi EGS so dobrodošli. Poročilo predsednika Gorske skupnosti je tako v bistvu razkrilo lastno nemoč, »toda le Aladinova le-ščerba in čarobna palica, kj jih sicer zasledimo le v pravljicah, ne pa v realnosti, omogočata, da bi lahko vse imeli in tudj takoj, tako da bi lahko vsakogar zadovoljili,« je ob koncu pristavil predsednik Chiuch.
Predsednik GS za Nadiške doline je vsekakor branil lastne pobude in razvojni načrt ter skušal dokazati, da ne gre za »knjigo sanj«, ampak da predstavlja konkretni začetek na poti do boljše prihodnosti.
Replike opozicije so bile zelo ostre (utemeljene tudi zaradi volilnega spopada), prišlo pa je tudi do razčišče-nja v sami večini. Marinig (PSI) je vsekakor pripisal občinski upravi iz Špetra osnovne gospodarske izbire industrijske cone in točno opredelil vlogi občinske uprave in Gorske skupno-
sti. Batocletti (KPI) pa je dokazoval, kako so še vedno ostale le na papirju prioritetne izbire, ki so bile večkrat poudarjene, in pa predlogi, kot na primer zaščita Nadiže, pobude v korist obmejnega področja ter podpore kulturnim združenjem
Zelo ostro pa je predsednika Chiu-cha napadel neodvisni svetovalec Bo-nini (sicer župan občine Grmek), ki je podrobno nanizal vrsto podatkov, ki nazorno kažejo zaskrbljujoče demografsko in zaposlitveno upadanje, karor tud; propadanje socialnih služb v okviru Gorske skupnosti v primerjavi s čedajskim območjem. V tem kontekstu je Chiuchov namif na Ala-
dinovo leščerbo za Boninija izzvenel kot prava farsa. Za neodvisnega svetovalca so potrebne popolnoma drugačne izbire: namesto razsipavanja denarja v okviru raznih programov, ki predvidevajo desetine milijard izdatkov in ki ne bodo prinesli novih delovnih mest, je potrebno takoj zapreti Chiuchovo »knjigo sanj« in začrtati konkreten in trajen industrijski razvoj. V svojem posegu pa je Bon ini verjetno že mislil na Gorsko skupnost, ki bo izšla iz volitev; verjetno se ne zadovoljuje s tem, da bi odstranil predsednika Chiiicha, ampak misli u-resničiti pravi preobrat v vodstvu GS in torej oblikovati drugačno večino.
KPI: »Globalna zaščita bistveni instrument gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja«
SOVODNJE — Za prvomajsko praznovanje je KPI letos preizkusila novo formulo ekološkega značaja: piknik v naravi. Kot prostor je izbrala Vartačo, na križišču med čeplešišči, Tarčmunom in Mašerami; praznik je vodil Pietro Vogrig iz sovodenjske sekcije.
Prvomajski pozdrav je prinesel kandidat KPI za pokrajinski svet Pino Bla-setig, ki je med drugim z odločnostjo ponovil izbiro KPI za globalno zaščito slovenske manjšine: ocenil jo je kot osnovni instrument, gospodarskega, socialnega in jezikovno-kulturnega razvoja. Še enkrat pritiče nam komunistom — je dejal — usmerjati v to pravilno smer razpravo o zaščiti. Obračamo se predvsem na mladino, ki bo morala požeti sadove: večje možnosti razvoja, možnosti za nova delovna mesta ter večje priložnosti za kulturno udejstvovanje.
FRAN MILČINSKI
Butalci
16.
^ preden je dospel župan do prvih butalskih koč, Doh kR moker skozi plahto in skozi vse, kar je imel lu' Plal1t0. do kože in kosti in v škornjih mu je stala
^9». Pq, j0 ^41 I_T■*t1 V.y-k/Ti-i r-J *-» 1 -rvi ci vv-i rvl o L/~v irt
him ~ “ JC dejal: »Hvala bogu, da imam plahto in Ploh*1?1 suknje, bo vsaj žlahtna suknja obvarovana
Ra se je ozrl po beraču in je videl berača ogrnje
Unia,
z žlahtno svojo suknjo in je bila kakor mokra
spred in zad je od nje curljalo.
Tedaj se je zavzel župan. Ustavil se mu je korak, p11 kazalec ie uprl v čelo in napel je možgane, da ar zašrkipalo. In je dejal: »Sedaj res ne vem, čemu ahi tno uù suknjo nosil berač Matevž; od sajaste sni mi ie P°sviniana še vsa druga obleka. In ne vž Zakai sem Prav za Prav temu falotu, beraču Ma-u- še cel groš dal vbogajme!«
BUTALSKI ŽUPAN GRE ZA BOTRA
Ho- 9n° leto je bila birma v Tepanjcah. Pa so hočeš s morali tudi Butalci tjakaj s svojimi birmanci.
Za botra je bil tudi butalski župan. Ko je prišel svečan dan, je dal zapreči koš — v Butalah vse prevažajo v košu — gnoj na njivo, vino s Hrvaškega in birmance k birmi — in sta sedla v koš .župan in poleg njega birmanec. Vzad v mrvi pa je gnezdila koklja, toda je ni bilo videti ne slišati.
Priškripljejo v Tepanjce, zapeljejo pred cerkev — prav tedaj začno pokati možnarji.
Župan je bil izkušen možak, vedel je, kaj je to, in se ni prestrašil. Prestrašil pa se je birmanček in se vznak zvrnil v mrvo. Prestrašila se je tudi koklja in je zletela iz koša na cerkveni prag in se zakre-gala: »Ko ko ko!«
Tepanjčani, koder morejo, zavidajo Butalce, pa so se muzali in pozdravili župana: »Lepo, lepo, gospod župan — ali ste kokljo pripeljali k birmi?«
KAKO SO BUTALCI PELJALI VINO
Županova hči je bila na oklicih in so pripravljali ženitovanje, kakršnega še ni bilo pod domačim zvonom. Koruzne moke so imeli pripravljene nič kakšne in nič koliko in boba in svinjskega mesa in medu in žefrana. Le vina je bilo še treba nakupiti na Hrvaškem.
Pa je starešina z drugovi zapregel koš, naložili so sod in so se peljali na hrvaško stran.
Toda Hrvaška je čuda od rok, v enem dnevu ne prideš tja, pa naj ti vola gresta kar po vseh štirih.
Pa je Butalce na poti zajela noč in so ugibali, kje in kako bi prenočili, da ne bo preslabo in ne bo predrago.
Je dejal starešina: »Joj! V Butalah doma imamo postelje, vsak svojo, v Butalah nas ne bi stala noč ne vinarja — dajmo, obrnimo v Butale! V Butalah prenočimo, jutri pa potujemo naprej!«
Tako so storili. In so storili tako tudi drugi dan in tretji dan takisto in so spali prav dobro in brez stroškov. Le na Hrvaško niso prišli ne drugi dan ne tretji.
Ta reč se jim je zdela sitna in so se četrti večer posvetovali in so sklenili, da vendarle ni drugače, nego bodo prenočili kar tukaj le v tejle vasi, vola naj ostaneta kar vprežena, jutri pa bodo odrinili naprej.
V tisti vasi so bili že čuli. o Butalcih, in ko so butalski možje spali, so jim voz z volmi obrnili.
Drugo jutro navsezgodaj So se starešine in drugovi zopet skobacali v koš in bistro odškripali po cesti. Vozili so se in vozili ves dan in so dejali: »Sentano se vleče pot na Hrvaško, kdo bi si mislil!« Šele ko se je zvečerilo, so zagledali zvonik in so bili veseli, da so dospeli na Hrvaško, in so dejali: »Lep imajo Hrvatje stolp, podoben je našemu; tako lep pa vendarle ni, kakor ga imamo v Butalah!« Pa se niso malo čudili, ko jih je sprejel butalski župan in se je zbralo okoli njih vesoljno butalsko mesto in so jih vsi izpraševali, kakšno je hrvaško vino in po čem.
Še teden dni nas ločuje od volitev v okoliških občinah
Stranke ocenjujejo delo občinskih uprav in predlagajo volilcem programe za naprej
Še teden dni nas ločuje od upravnih volitev v vseh petih okoliških občinah naše pokrajine. Volilna kampanja se bo zaključila v petek opolnoči, 'volitve pa bodo v nedeljo (ves dan) in v ponedeljek (do 14. ure), prvi neuradni rezultati pa bodo znani že v ponedeljek pozno popoldne. V' občinah (Milje, Dolina in Devin-Nabrežina), kjer so volitve po pro-porčnem sistemu, lahko volilci oddajo največ štiri preference, v Zgoniku in v repentabrski občini pa bodo volitve po večinskem sistemu. Tu lahko volilec prečrta samo strankarski simbol (to svetujemo našim bralcem) in tako avtomatično podpre vse kandidate na listi ali pa odda največ 12 preferenc kandidatom, ki se predstavljajo na različnih listah.
V petek je predstavila volilni program in kandidate dolinska sekcija KPI. Govorili so župan Edvin Švab, sekcijski tajnik Boris Kocjančič in načelnik svetovalske skupine Germano Švara. Program KPI odraža politično in upravno kontinuiteto prejšnjega volilnega programa, v niem pa je tudi obračun dela občinskega odbora z obvezami za naslednjo mandatno dobo. Glavne teme podrobno razčlenjenega programa so mir, svoboda, enakopravnost, sožitje ter zaščita in ovrednotenje teritorija. Po sebno pozornost pa posvečajo dolinski komunisti javnim delom ter skr-
bi za starejše občane in za gospodarsko in družbeno bodočnost mladine, ter hkrati podčrtujejo pripravljenost za sodelovanje z vsemi demokratičnimi silami na osnovi zgoraj omenjenih načel. Dolinska KPI bo zaključila volilno kampanjo v petek zvečer v boljunskem gledališču »Prešeren«. Na shodu bodo govorili Tonel, Spetič in Švab.
Sinoči je bil gost devinsko-nabre-žinskih komunistov član direkcije KPI sen. Edoardo Perna, ki v sklopu partijskega CK odgovarja za manjšinska vprašanja. Srečanje, o katerem
bomo še poročali, je bilo v Grudnovi dvorani v Nabrežini ob udeležbi sen. Gerbčeve in slovenskih in italijanskih kandidatov KPI za občinske vobtve. Posebno zborovanje pa medtem napovedujejo neodvisni kandidati KPI Gian Paolo Sardagna, Boris Devetak in odbornik za zaščito ^okolja Marino Vocci. Srečanje, ki ga bo popestril kantavtor Alfredo Lacosegliaz, bo v torek v sesljanskem socialnem centru.
V petek zvečer je v športno-kultur-nem domu v Zgoniku Slovenska skupnost predstavila program in kandidate za zgoniški občinski svet. U-
vodno poročilo je imel sekcijski tajnik Jožko Gruden, nato pa so spregovorili še člani deželnega oziroma pokrajinskega vodstva Dolhar, Ha-rej in Lokar. Listo, ki ji načeluje geometer Zoran Rupel, so precej pomladili. Glavni poudarek programske zasnove je osredotočen na pravilno izvajanje pred kratkim odobrene variante regulacijskega načrta, ki naj omogoči domačinom zazidavo stanovanj v rojstni vasi in za sleherno spremembo naj pride do predhodnega posvetovanja s prebivalstvom. Prepreči naj se ustanovitev naravnih parkov in zaščitenih področij na zasebnih zemljiščih, zato SSk predlaga, naj se cona »F-2« odpravi in nadomesti s področjem »E-3«, kjer se lahko redno razvija kmetijska dejavnost. S tem v zvezi je SSk izdelala pismeno pripombo na občinsko upravo, ki so jo pred zaključkom pred-stavitve podpisali prisotni kandidati in somišljeniki. Razčlenjeni programski dokument posveča primarno pozornost razvoju panog kmetijskih dejavnosti, kot so vinogradništvo, a-groturizem, cvetličarstvo in živinoreja. Glede javnih del predvideva a-sfaltiranje še preostalih makadamskih cest in popravilo cerkvenih objektov, nadalje vsebuje razvojne načrte na turističnem, socialnem, šolskem, obrtniškem in športno - kulturnem področju.
Volilna zborovanja danes in jutri
DEVIN - NABREŽINA
SSk: danes ob 10.30 v Nabrežini
PSI: jutri ob 17. uri v Cerovljah; ob 18. uri v Mavhinjah in ob 19. uri v Slivnem. Govorili bodo nosilci liste Caldi, Tuta in Burgher.
KPI: jutri ob 18. uri v Prečniku in ob 20. uri v Trnovci. Govorili bodo Širca, Iskra in Stanka Mokolè.
DOLINA
KPI: danes ob 11.30 v Gročani; ob 12. uri v Dragi; ob 12.30 na Jezeru z Edvinom Švabom, Silvano Petarosovo in Stojanom Sancinom.. Jutri ob 18. uri na Krmenki; ob 18.30 pri Domju (spomenik); ob 19. uri pri Dom ju (šola); òb
19.30	v Frankovcu in ob 20. uri v Žavljah. Govorili bodo Brajnik, Švab, Sancin in Monfalcon.
SSk: jutri ob 19.30 v Dragi; ob 20. uri na Jezeru in ob 20.30 v Gročani. Govorili bodo Harej, Lokar, Tul in Slama.
MILJE
LISTA FRAUSIN: jutri ob 10.30 srečanje z ženskami pri Fonderiji in ob
18.30	v miljski dvorani Verdi srečanje z vsemi kandidati.
Sen. KPI Perna gost slovenskih ustanov
Komunistični senator Edoardo P& na, ki je član direkcije KPI in Pre" sednik komisije za manjšinska vpr3 sanja pri CK KPI, se je včeraj traj v tržaškem Kulturnem domu sr& čal z nekaterimi predstavniki našu1 ustanov. Srečanja s Perno so se jde ležili predsednik in ravnatelj SSO Samsa in Košuta, predsednik Pirjevec in predstavnik SLORI mič. Komunističnega parlamentarca-ki je bil zvečer gost nabrežinske Kr . so spremljali sen. Gerbčeva, dežela1 tajnik Viezzi, Pessato in člana sla venske partijske komisije Spetič ® Budin.
V Krožku Istria predstavitev knjige »Riva i drusi«
Jutri ob 18. uri bo v dvorani La PACS v Ul. Filzi 6 javna debata 0 istrsko-hrvaškem romanu Milana Ra kovca »Riva i drusi«. Večera, ki Sa prireja Krožek za istro-beneško kul' turo »Istria«, se bo poleg avtorj3 knjige, ki je vodja kulturnih oddaj j® zagrebški 'televiziji in je bil svojca5 podminister za kulturo SR Hrvatske-udeležil tudi novinar koprskega rad|ž Eros Bičič, ki bo predstavil delo.
• Prevozno podjetje ACT sporoča, da bodo premestili nekatere urade podje' tja iz Ul. Svevo na Trg Gioberti, kj sicer urad za potniško gibanje, urad za civilno odgovornost '(novi telef°n 566-217) ter urad za predprodajo pel' nih dokumentov (novi telefon 567-679)- j
Društvo Slovencev miljske občine podpira Listo Frausin
ODPRTO PISMO SLOVENSKIM VOLIVCEM MILJSKE OBČINE:
Letošnje upravne voutve so izredne važnosti, ker sovpadajo s proslavami 40-letnice zmage nad nacifašističnimi zatiralci. Iz te zmage je leta 1949 izšla tudi Lista Frausin, ki že ves ta čas upravlja miljsko občino in v kateri smo Slovenci vedno dostojno zastopani. To tradicijo moramo nadaljevati, ker je edina pravilna in pravična. Zato je tudi za upravne volitve 12. in 13. maja Društvo Slovencev miljske občine vključilo v to listo svoje kandidate in svoj program. Vsi slovenski volivci se moramo še bolj odločno in enotno zavzeti, da bomo izvolili na Listi Frausin štiri svoje zastopnike v občinski svet, da se bomo preko svojih zastopnikov še bolj uveljavili na vseh področjih javne uprave, kar nam po vseh naravnih zakonih pripada.
ODBOR DRUŠTVA SLOVENCEV MILJSKE OBČINE
Predstavitev knjige Giovahnija Postogne o delavskih in antifašističnih Miljah
V teh dneh so v Miljah predstavili avtobiografsko knjigo Giovannija Postogne »Delavske in antifašistične Milje - spomini aktivista«. Delo je bilo tiskano v 2000 izvodih in prikazuje miljsko delavstvo od prvih let našega stoletja do odporniškega gibanja.
Na tiskovni konferenc; ob predstavitvi knjige sta župan Bordon in predsednik Deželnega instituta za zgodovino osvobodilnega gibanja Millo poudarila, da bi moralo biti to delo- predmet široke diskusije in to še posebej med mladimi. Avtor sam pa je v svojem posegu poudaril, da so pravi protagonisti njegove knjige vsi tisti prebivalci Milj, ki so velik del svojega življenja posvetili idealom svobode in demokracije, podčrtal pa je tud; velik prispevek žensk, katerih delež v tem boju pa je bil dostikrat potisnjen ob stran in neznan.
Člani odbora za »DA«že zbrali več kot sto uglednih imen
Včeraj predstavili deželni poziv za referendum o draginjski dokladi
Odbor za »DA« na referendumu o draginjski dokladi je predstavil včeraj v Novinarskem krožku proglas, pod katerim bodo zbirali podpise sindikalnih delegatov, intelektualcev, tehnikov, umetnikov, kmetov, sindi-kahstov obrtnikov, podjetnikov in sploh predstavnikov 'družbeno - kulturnega življenja v Furlaniji - Julijski krajini. Zaenkrat je pristopilo k pobudi .več kot sto uglednih oseb, med katerimi naj. za Trst omenimo članico višjega sodnega sveta Cecilio Assunti, direktorja urada IVA Lui-gija Cippollonija, univerzitetne docente Vincenza Giancottija, Franca Qua-drifolia, Silvo Monti, predsednika deželnega inštituta »Gramsck Giuseppa Petronia, direktorja tržaškega urada INPS Aniella Piccola, šolnico Ličio Chersevani, direktorja Inštituta za psihologijo Luccia, direktorja okrožnega nadzorništva za posredne davke Vincenza Aniella, ravnatelja liceja Galilei Fornija in funkcionarja
ministrstva za finance v Trstu Anto nia Cruda.
Svojo opredelitev so na včerajšnji tiskovni konferenci obrazložili Antonio Crudo, predstavnik Furlanskega gibanja iz Pordencma Pier Carlo Be-gotti, član tovarniškega sveta Zumassi - Porcia Daniele Roviani, neodvisni kandidat KPI v videmski pokrajini Mario Banelli, podjetnik Luigi Spessot iz Romansa d’Isonzo in pokrajinski tajnik CGIL Mauro Gia-luz. Vsi so poudarili, da referendum presega štiri točke draginjske doklade, ki jih je vlada pod pritiskom Confindustrie odtrgala plačam odvisnih delavcev. Njegov dejanski domet je namreč v obsodbi gospodarske politike vlade, ki gre predvsem na škodo brezposelnih, odvisnih delavcev, upokojencev in produktivnih slojev sploh.
Kljub znižanju delavskih plač se raven brezposelnosti namreč ni znižala, kajti v Italiji je bilo lani 2,5
milijona brezposelnih, torej 250 h' soč več kot leta 1983, tudi zunanj6' trgovinska bilanca je dosegla vrto; glave deficitarne številke in je lan* . znašala 19 tisoč milijard, letos Pa j narašča italijanski dolg s tujino za 3 tisoč milijard na mesec. Izredn0 pomemben je za zagovornike pozitivnega odgovora na referendumsk0 vprašanje še en argument, in sicer dejstvo, da je vlada z ukinitvijo šti' I rih točk ne samo znižala ceno dela na račun delavcev, ampak tudi aV' | toritetno odvzela družbenim slojem j11 sindikatom pravico do pogajanja >vn do avtonomije, kar je v demokratk' | ni državi nesprejemljivo.	-
Na koncu naj še omenimo posel Maura Gialuza, ki je pojasnil, da pristopa k odboru v osebnem imenu-o CGIL pa je dejal, da se je sindikat zavzel za dogovor, toda če b1 do njega ne prišlo, je referendum1 inštrument demokracije in zato P°' živa vse, naj se ga poslužijo.
Na Opčinah dve pomembni prireditvi v počastitev 40. obletnice osvoboditve
»Ni ga drobca slovenske prsti, kjer naša ni kanila
kri«, je bil naslov recitalu, vključenemu v osrednjo proslavo 40. obletnice osvoboditve, ki je bila sinoči pred spomenikom padlim na Opčinah in pri kateri so poleg recitatorjev sodelovali moški in ženski pevski zbor Tabor pod vodstvom Svetka Grgiča in harmonikarski ansambel Glasbene matice. O proslavi in o komemorativ-nem pohodu po najpomembnejših krajih, kjer so potekale bitke za osvoboditev Opčin, ki bo danes dopoldne, bomo obširneje še poročali.
V petek pa je bilo v Prosvetnem domu na Opčinah srečanje domačih partizanov in aktivistov, ki ga je, v počastitev 40. obletnice bojev za osvoboditev Opčin, organizirala sekcija VZPI z Opčin, od Banov in Ferlugov. Namen srečanja, na katerem sta, kot gosta, spregovorila predsednik domicila Kosovelove brigade Miro Škapin in predsednik domicila Južno-primorskega odreda Jože Grmek, je bil obuditi spomine na dnj od 29. aprila do 3. maja 1945, ko so se borci Kosovelove brigade, Bazoviške brigade z njenim ruskim bataljonom ter borci XX. divizije in IV. jugoslovanske armade, ob aktivni pomoči domačega prebivalstva, krčevito borili za osvoboditev tega kraja, kjer so se nemške vojaške sile najdlje upirale.
Medtem ko se je Grmek v svojem govoru omejil na opis bojev, ki jih je izvedla Bazoviška brigada v že navedenih bojih, je Miro Škapin podal izčrpno sliko bojev vseh partizanskih enot za osvoboditev Trsta, v katerih je izgubilo življenje veliko borcev, ki so tako padli že na pragu svobode.
Govornika, številne udeležence, med katerimi sta bila tudi jugoslovanski konzul Nikolič ter predsednik Zveze združenj borcev NOV iz Sežane Aleksander Jelen, je v imenu domače sekcije VZPI-ANPI pozdravila Stanka Hrovatin, ki je med drugim napovedala za jesen izid brošure, ki bo nekako dopolnilo brošuri »Uprli so se fašizmu«, ki jo je domača sekcija VZPI-ANPI izdala ob odkritju spomenika padlim na Opčinah. Dejala je še,
S partizanskega srečanja na Opčinah: pred mikrofonom Škapin, na njegovi levi Grmek
da pomenijo takšna srečanja priložnost, da se, po 40 letih vprašamo, če smo znali pravilno prenesti na naše mlade vsebino idealov osvobodilnega boja in dejala da predstavljajo takšna srečanja tudi okrepitev našega boja proti vsem tistim silam, ki rovarijo tu pri nas proti mirnemu sožitju, ki nam odrekajo pravice in ki hočejo skaliti prijateljske odnose med obema sosednima drža vama.
Srečanje, ki je bilo zelo prisrčno ter se je odvijalo v resnično tovariškem vzdušju, je zaključil v imenu domače sekcije VZPI-ANPI Zvonko Malalan. Sledil je enominutni molk za vse padle in v spomin na današnjo peto obletnico smrti predsednika Tita. Srečanje je po pestrU nastop mladinskega pevskega zbora Primorec-Tabor iz Trebč in z Opčin, ki ga vodi Vilma Padovan.
Devinsko-nabrežinski odbor o javnih prevozih v občini
Občinski odbor v devinsko - nabre-žinski občini je na svoji zadnji seji obravnaval probleme v zvezi z javnimi krajevnimi prevozi. O tem je poročal odbornik Brezigar, ki je odbor seznanil o pogovorih s predsednikom ACT Paolom de Gavardom.
Največji problem glede prevozov predstavlja avtobusna povezava Trsta s Sesljanom, Devinom, Ribiškim naseljem in Štivanom. Trenutno ACT ne more uvesti avtobusne linije za te kraje, ker je deželna uprava poverila to področje avtobusnim podjetjem z Goriškega.
Ker je linija Trst - Tržič namenjena predvsem prebivalcem devinsko -nabrežinske občine in so sedanje storitve goriških podjetij pomanjkljive in drage, je občinska uprava zahtevala od deželnih oblasti, da to -progo poveri ACT, kot je bilo prvotno predvideno.
V nadaljevanju seje so razpravljali tudi o drugih avtobusnih linijah v
občini. Tako naj bi ACT podaljš^ linijo 44 do nabrežinskega kamnoD" ma, z linijo 43 pa povezal tudi krajeki so bili doslej brez avtobusne zveze.
Sinoči odpadla predstava »Molière«
Zaradi bolezni v ansamblu je sinoči odpadla napovedana predstava Drame SNG iz Ljubljane »Moliere« Bulgakova. Predstavo bi morali odigrati v gledališču Rossetti. Ljubljanska Drama je bila gost - gledališča Teatro stabile.
Jutri pa bo prav tako v gledališču Rossetti tržaška premiera dela »R°s' mersholm« Henrika Ibsena, ki jo b0 uprizorilo Stalno gledališče iz GenO" ve. Delo je režiral Marco Sciacca' lunga in to na podlagi na novo pr6! vedenega teksta v italijanščino, D ga je pripravil Andrea Baševi.
V marcu povečan promet v tržaškem pristanišču
Celotni promet v tržaškem pristanišču v prvem trimesečju se je po'-'6' čal za 15 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. Tako so letos pr6" tovorili 6.700.000 ton blaga, lani pa 900.0000 ton manj. Povečanje gre na račun zelo ugodnega prometa v marcu, medtem ko je bil ta v januarju februarju občutno manjši. Najbolj se je v marcu povečal promet nafte-kjer so presegli 2.000.000 ton.
Če pa vzamemo le trgovsko pristanišče je letos promet manjši za ^ odstotkov. Najbolj se je zmanjšal pretovor premoga in lesa. Ugodnejša I1' banja beležimo na kontejnerskem terminalu, kjer so letos v prvih treh d16, secih pretovorili 23.000 TEU enot, kar je 18 odstotkov več kot lani, za * odstotka pa se je povečal Ro-Ro promet.
Zaskrbljenost prebivalcev Stivana zaradi azbestnega prahu v papirnici
Uslužbence štivanske papirnice in prebivalstvo iz Mižnje okolice, je te dni močno razburila vest o prisot-bfsti določene količine azbestnega prahu v notranjosti ?wata. Zaskrbljenost je toliko večja, če pomislimo, da je omenjena kemična snov zdravstveno precej škodljiva. *'a*e, da je za prisotnost azbestnega prahu vsaj deloma kriva tvrdka, ki je konec prejšnjega meseca izvedla Pjeurcditvena dela v termoelektrični centrali obrata, ve-iko odgovornosti pa je treba vsekakor pripisati vod-jlvu štivanskega podjetja. Preureditvena dela je tvrdka Ipodjetje Binda iz Trsta) začelo že 15. aprila, ko so Ojeni uslužbenci začeli s podiranjem nekaterih stranskih Možnih sten enega izmed štirih kotlov termoelektrar-nj;- Dela pri omenjenem kotlu so bila zaradi zastarelo-su naprav že dlje časa potrebna, kajti kotel so name-l ' že ob koncu petdesetih let; ravno takrat so ga ermično izolirali s cementom in azbestom, obložno ste-®() Pa so začeli odstranjevati pred nekaj tedni. Pri tem ’a niso upoštevali vseh varnostnih predpisov. Azbe-?rn.‘ Prtih, pomešan s cementom, se je zaradi tega raz-,'rtl v neposredno okolico, obstaja pa možnost, da se j® kemična snov razširila tudi izven tovarne. Omeniti elJa, da so se v tistih dneh (preureditvena dela so ■jnjala do 26. aprila) delavci, ki so odstranjevali od-Padni material v termoelektrarni, večkrat pritoževali ad okuženostjo zraka. Vodstvo podjetja pa se je iz-sovarjalo trdeč, da gre za prisotnost nenevarnega ma-snezijevega prahu. Zadnje dni aprila (točneje 29. apri-jU pa je neki uslužbenec tovarne preko Inštituta za medicino dela dal analizirati vzorec odpadnega mate-
riala, na podlagi katerega so ugotovili prisotnost azbesta. Vodstvo podjetja pa je žal še vedno skušalo zmanjšati pomen dogodka; vest se je medtem razširila in v petek sta občinski odbornik Marino Vocci in krajevni dopisnik Primorskega dnevnika obiskala tovarno. S tem v zvezi je treba dodati, da sta pri vhodu v tovarno iz nerazumljivih razlogov približno eno uro bila zadržana od vratarjev.
O dogodku je še istega dne razpravljal občinski odbor; na seji so sklenili, da pošljejo pristojnim funkcionarjem deželne uprave, KZE in vodstvu štivanskega podjetja telegram, v katerem zahtevajo takojšen poseg, poleg tega pa izražajo zaskrbljenost nad možnimi okužbami, znotraj ter izven tovarne. Istočasno je bila v štivanskem obratu seja tovarniškega sveta, ki je kmalu zatem sestavil tiskovni komunike, v katerem so zahtevali odstop funkcionarjev odgovornih za preureditvena dela v termoelektrarni, obenem pa poslali brzojavke zastopnikom krajevnih uprav ter tržaškemu pretor-ju. Zatem so se predstavniki tovarniškega sveta srečali z vodstvom tovarniškega obrata, ki je odredilo takojšnjo bonifikacijo termoelektrarne. Z razkuževanjem objekta so pričeli že v poznih večernih urah, stvar pa se je ponovno zapletla, ko so zastopniki tovarniškega sveta ugotovili, da se delavci, ki so bili zadolženi za bonifikacijo, niso posluževali protiplinskih mask. Predstavniki tovarniškega sveta so pri tem očitali vodstvu podjetja premalo pažnje za zdravje delavcev, kmalu zatem pa celo zaprosili posredovanje sil javnega reda.
IVAN VOGRIČ
Tudi pri nas polemike o Godardovem filmu
Film francoskega režiserja J. Luca Godarda »Je vous salue, Marie« (Zdravo Marija), ki ga v teh dneh predvajajo v kinu Mignon, je tudi v Trstu sprožil polemike od strani določenih katoliških krogov, ki menijo, da pomeni film žalitev za vse vernike. Včeraj se je o Godardovem delu oglasil sam škof Bellomi, ki meni, da je režiser banaliziral Marijino podobo, med drugim tudi s povzdigovanjem ženske golote.
Polemiko proti Godardovemu filmu so prvi sprožili nekateri rimski verski tradicionalistični krogi, katerim se je nato pridružil sam papež, ki, kot menijo nekateri, sploh ni videl filma. Dejstvo je, da so vse te polemike sprožile med javnim mnenjem samo še dodatno pozornost za film, ki je umetniško gledano doslej naletel na zelo deljena mnenja filmskih kritikov.
Razstava fotografij Miška Kranjca
V tržaški pokrajinski razstavni dvorani so včeraj odprli razstavo fotografij Miška Kranjca. Razstavo z naslovom »Na obali zelenega morja« je organiziral krožek Fotoimago. 0-biskovalci si bodo lahko ogledali vrsto fotografij, ki odkrivajo dokaj neznano deželo — Prekmurje . . .
Po postavitvi maja bo danes na vrsti kulturni spored
Z odprtjem vinske razstave začetek Majence 85
»Maj« je že spet pokonci in z vi-°kega gleda na Dolino. Pod njim so Parterji vso noč delali in pred jutra-zarjo uspeli ograditi okrogel pro-ftf>r za ples. Včeraj je bilo na Go-7‘Pi vse živo. Dekleta so ves popoldan pesmi in klepetu vezala pomaran-f’ vato pa pripravile še kolače za j anele«. Ko se je zmračilo, so se lantje v tišini odpravili po češnjo in ° čez nekaj časa, prepevajoč dolinko pesem, slavnostno prinesli na Ofico. Ko je bila češnja že trdno PDvezana na »lentjeno«, so dekleta ^krasila široko krošnjo, nakar so fantje in možje s pomočjo žerjava Pjaj dvignili. Vsi smo se pod njim .raii in tiho zapeli: »Eno drevce mi le zraslo . . .«
O vsem tem sem se pogovorila s Predsednikom Robijem Slavcem: »Saj ama veš, kako vse to poteka: jaz rcfdno predstavljam Majenco, vodim eie odbora, fantovske in dekliške u-e, največ dela pa imam prav v dneh, 0 se Majeriča vrši. Najlepše je se-eda v nedeljo pozno popoldan, ko Parterje in parterce spremim na Go-lc°- Za Majenco vsi veliko naredimo.
Danes proslava v Zgoniku
Danes bo pred občinskim spo-iflenikom NOB v Zgoniku osrednja občinska proslava 40-letnice °svoboditve. Najprej bo krenila na pot mladinska štafeta okoli Y?eh spominskih obeležij na ob-jPnskem območju. Ob 10.30 pa ?° običajna proslava z govorom ''■'•Pana Jožeta Guština. V kul-njrnem sporedu pa bodo nasto-P'li pevskj zbor KD Rdeča zvezna iz Saleža, godba na pihala s poseka in osnovnošolska mia
uma.
B. S.
To pomeni, da ni za nas le navadna šagra in to razumemo v trenutku, ko je v torek zvečer maj na tleh: vsi smo nekam zamišljeni, tihi, otožni.«
Že tretje leto ima Majenca tudi svojo podpredsednico: predstavnico dekliške. Tudi z njo sem klepetala. Kaj Franka Žerjal občuti v tej vlogi? »Mladina dobro sprejema to novo funkcijo, in zdi se mi prav, saj so tudi dekleta polno soudeležena pri pripravah Majence. Res je, da ne postavljamo maja na noge in ne nategujemo električnih žic! Naše delo pa je kljub vsemu temu precej obsežno in sitno: razdelimo si delo tajništva in blagajne, pišemo zapisnike vseh sej, vabila, članke, oglase, skrbimo skratka za propagandni del, za plakate, šele na soboto pred Majenco vežemo pomaranče in opravljamo običajno delo dolinskih deklet. Priprave m Majenco so mnogo daljše kot pred leti in fantovska ter dekliška se morata zbrati že konec februarja. Vse pa se zaključi šele konec maja. Vsaka Majenca prinaša nova doživetja, postane poglavje zase.«
(dam)
Nagrajeni najboljši vinogradniki
S tradicionalno razstavo vin, ki je bila letos že 29. po vrsti, so se v Dolini začele prireditve ob letošnji Majenci. Ob predstavnikih občinske uprave, županu Švabu, podžupanu Pečeniku in odborniku Mihaliču, so bili prisotni številni gostje, med katerimi naj omenimo konzula SFRJ v Trstu Mi-rošiča, podpredsednika deželnega sveta Tonela, namestnika prefekta dr. Mazurca, župana Kočevja Novaka, župana repentabrske občine Coljo, podpredsednika občinske skupščine Kopra Vidovicha, senatorko Jelko Gerbec, komunističnega senatorja Perno, ki je pri vodstvu KPI v Rimu zadolžen za manjšinska vprašanja, in pokrajinskega odbornika za kmetijstvo Cavicchiolija.
Po uvodnem posegu odbornika Mihaliča, je bilo na vrsti nagrajevanje najboljših vinogradnikov. Strokovna komisija je letos ocenjevala deset vzor-cov črnega in dvanajst vzorcev belega vina (prijavljenih je bilo 22 črnih in 28 belih vin). Med belimi vini je bil najboljši Zoran Parovel iz Mačkovelj pred Alfredom Brajnikom od Domja in Ignacijem Oto iz Doline. Poleg teh je komisija posebna priznanja podelila še Federicu Canzianiju, Valentinu Kocjančiču, Giuseppu Lavrici, Brunu Prašlju, Karlu Sancinu, Giuscppu Vodopivcu iz Doline, Milanu Kraljiču iz Prebenega, Angeli Ota iz Krogelj in Mariju Sancinu iz Zabrežca. Med črnimi vini je bil najboljši Marijo Sancin iz Zabrežca pred Vincenzom Tulom iz Mačkolj in Marijom Kosmačem iz Zabrežca. Posebna priznanja pa so dobili Milan Kraljič iz Prebenega, Bruno Prašelj, Giuseppe Vodopivec iz Doline, Damjano Maver iz Boljunca, Zoran Parovel in Marijo Smotlak iz Mačkolj in Angela Ota iz Krogelj. Letos so prvič podelili nagrade tudi za ljudsko ocenjevanje kjer je bil pri belih vinih najboljši Valentino Kocjančič iz Doline, med črnimi pa Milan Kraljič iz Prebenega.
Z motornim kolesom je treščil v drevo v Ul. Marchesetti
Komaj 18-letni študent zgubil življenje
Komaj osemnajstletni fant je sinoči zgubil življenje, ko se je prevrnil s svojim motornim kolesom. Nesreča se je zgodila okrog -21. ure v UL Marchesetti in ni imela očividcev. Fanta, ki mu je bilo ime Paolo Pitar-resi in je stanoval v Ul. Buonarroti 50/2, so bolničarji Rdečega križa našli ob vznožju drevesa v Ul. Marchesetti, ob njem pa je ležalo motorno kolo. Že ob prvem pogledu nanj so ugotovili, da je njegovo stanje izredno hudo. Fant je še dajal znake življenja, vendar je imel
prebito lobanjo ter številne zlome na nogah in rokah. Takoj so ga naložili na rešilca in z vso brzino odpeljali proti katinarski bolnici, nesrečni fant pa je izdihnil, še preden je rešilec prišel na cilj.
Okoliščine nesreče preiskujejo karabinjerji s postaje v Istrski ulici, domnevajo pa, da ji je botrovala prevelika hitrost, zaradi katere je fant izgubil nadzorstvo nad vozilom in treščil v drevo.
PO SILOVITEM TRČENJU SE JE AVTO PREVRNIL
avtomobila sta bila popolnoma v Y*13. dve osebi pa laže ranjeni PriSi item trčenju, do katerega je g 1° včeraj zjutraj v središčni Ul. sr<v-rLrier na križišču z Ul. Crispi. Ne-chet? zakrivil 22-letni Luigi Tur-je„tto iz Portogruara za volanom svo-šg . fiata 131, v katerem je sedela ijj NeS0va prijateljica Cinzia Gastal-(j0 Prav tako iz Portogruara. Mla-? se očitno ni znašel v kaotičnem !>tiv em Prometu in po UL Crispi hu azil v križišče z Ul. Brunner pre-
Prav v trenutku, ko se je po Ul.
tej ulici peljal proti Drevoredu XX. septembra Tržačan Massimo Feri-gutti. Ul. Forlanini 145, ki je upravljal svoj renault 5. Trčenje je bilo silovito: renault se je prevrnil in nato po strehi zdrvel v parkiran furgon, fiat pa je obtičal ob zidu.
Kot rečeno, sta bila avta popolnoma uničena, tako da so ju morali pozneje odstraniti gasilci, na sreco pa za osebe ni bilo hujših posledic, če odštejemo nekaj močnih udarcev.
Na sliki: prevrnjeni renault sredi Brunner,
Neofašista Lai in Valencie obsojena na skupno 25 let zapora
Na procesu proti 57 pripadnikom neofašistične teroristične organizacije NAR, ki so bili obtoženi številnih ropov, poskusov umora, atentatov, napadov in vdorov v sedeže strank je sodišče v Rimu obsodilo znana tržaška neofašista Livia La:a in Fabia Valenčiča na skupno 25 let in šest mesecev zapora. Prvi bo moral odsedeti 13 let in 4 mesece, drugi pa 12 let in 2 meseca. Njun »kamerad« Gilberto Falcioni, ki je sodeloval pri dveh ropih v tržaških zlatarnah, je bil obsojen na skoraj 13 let zapora. Kazni so bile torej izredno stroge, še posebno če upoštevamo dejstvo, da je sodišče 53 obsojencem naprtilo štiri stoletja zapora.
Štiri obtoženci so bili oproščeni in med njimi je tudi Tržačan Paolo Morelli, sin deželnega svetovalca MSI Alfia Morellija. Morellija je sodišče, po treh letih in pol preventivnega zapora, oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Od oktobra lani je bil v hišnem priporu v svojem domu v Drevoredu XX. septembra.
Za tržaško federacijo KPI poudarja obsodba tržaških neofašistov velike odgovpmosti krajevnih desničarskih
skrajnežev v črni teroristični mreži in obenem ponovno odpira vprašanja ,o njuni dejavnosti v Trstu, kjer sta bila še v drugi polovici sedemdesetih let priznana kot voditelja neofašistične mladinske organizacije Fronte del la gioventù. Tržaško sodstvo, opozarja KPI, še ni dalo dokončnega odgovora na policijske preiskave v zvezi z nasiljem, ki se je tiste čase dogajalo v naših krajih in ki ga je podpihovala prav omenjena organizacija.
ZAHVALA
Ob izgubi moje drage mame
Ivane Sulčič
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti in ki so mi stali ob strani v tem težkem trenutku
sin Bruno
Križ, 5. maja 1985
Zapustil nas je naš dragi
Aldo Mosenich
Pogreb bo jutri, 6. t.m., ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v trebensko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: žena Marija, sinovi Roberto, Fabio in Claudio, bratje, sestra, svaki, vnuki ter vsi sorodniki.
Trst, 5. maja 1985
(Občinsko pogrebno podjetje)
Sporočamo žalostno vest, da je v Murski Soboti umrl dne 3. maja naš dragi
Vladimir Kukanja
Žalujoča družina in vsi sorodniki. Murska Sobota, Trst, 5. maja 1985
Zapustil nas je naš dragi
Francesco Michelazzi
Pogreb bo jutri, 6. t.m., ob 12.30 iz barkovljanskega pokopališča na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo: hči Editta, zet Emilio, vnuk Boris ter vsi sorodniki.
Trst, 5. maja 1985
(Občinsko pogrebno podjetje)
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je nenadoma umrl naš dragi
Oskar Daneu
Od njega se bomo poslovili jutri, 6. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Trstu. Pogreb bo istega dne ob 16. uri na pokopališču v Kopru.
Žalujoči: žena Anita, hči Gianna, brata Edvard in Karlo z družinama, sestri Marcella in Norma z družinama, svaka Slavko in Mario z družinama.
Koper, Kantovel, Trst, Sežana, 5. maja 1985
VZPI-ANPI Prosek - Kontovel izreka globoko sožalje družini in sorodnikom ob težki izgubi tov. Oskarja Daneua.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
Nina Ribaricha
Trst, 5. maja 1985 (Pogrebno podjetje
SVOJCI
Ul. Zonta 3)
ZAHVALA
Ob izgubi mojega dragega
Maksa Ote
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, darovalcem cvetja, govorniku in sekciji KPI. Posebna zahvala nečakinji Lidiji in družini Stanič za nudeno pomoč.
Žena Marija Kroglje, 5. maja 1985
MAJENCA ’85
in
29. občinska razstava domačih vin
DANES, 5. maja
ob 15.30 — začetek kulturnega sporeda:
koncert Pihalnega orkestra BREG iz Doline; nastop folklorne skupine EMONA iz Ljubljane; ob 19.00 — slavnostni prihod PARTERJEV in PARTERC;
sledi ples z ansamblom NOČNI SKOK iz Kopra
JUTRI, 6. maja
zvečer ples z ansamblom NOČNI SKOK iz Kopra
TOREK, 7. maja
ob 18.00 — nastop Pihalnega orkestra BREG iz Doline; ob 19.00 — slovesno podiranje MAJA
Galerija TORKLA — razstava slikarjev amaterjev iz Brega v priredbi KD Valentin Vodnik.
É&!talnoSKO
GLEDALIŠČE ™ V TRSTU
OB 40-LETNICI OSVOBODITVE
MITING
Zamisel in izbor:
MIROSLAV KOŠUTA Režija:	JOŽE BABIČ
PONOVITVE
KULTURNI DOM
v nedeljo, 12. maja, ob 16. uri
cerkvi sv. Marije Magdalene Bazovici.
KONCERT TRŽAŠKI OKTET
ZA SKLAD M. ČUK
iB«», GLASBENA
BU s4
in Društvo glasbenih pedagogov Slovenije
EVROPSKO
LETO
GLASBE
V sredo, 8. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu 3. SREČANJE MLADIH SLOVENSKIH GLASBENIKOV TREH DEŽEL Vabljeni !
Zadnje slovo od Maksa Ote iz Krogelj
V dneh, ko smo v dolinski občini proslavljali 40-letnico osvoboditve, je svojim dragim od manjkal Maks Ota iz Krogelj. Pokojnik se je rodil leta 1907 v mah breški vasici, v kmečki družini. Vse do u-pokojitve pa si je služil kruh kot vesten delavec, nazadnje v čistilnici nafte Aquili v Žav-Ijah. Maksa je vse življenje odlikovala brezpogojna pripadnost delavskemu razredu in globoka slovenska zavest. Leta 1921 je bil med ustanovitelji komunistične mladine v dolinski občini, leta 1928 je postal član komunistične partije, medtem pa je vestno skrbel za »rdečo pomoč«, za zaprte in mučene tovariše. Za prvi maj leta 1934 je odšel na delovno mesto oblečen v rdečo majico. Fašisti so ga na Brodu pri Boljuncu prestregli, mu sneli majico in ga poslali na delo napol golega. Za 1. maj leta 1935 so ga fašistične oblasti prvič preventivno zaprle in to se je nato redno dogajalo ob vsakem večjem fašističnem prazniku in ob vsakem delavskem prazniku. Bil je zaprt tudi tedaj, ko je Mussolini obiskal Trst.
Maks je odšel v partizane že dan po razpadu ItaUje. Bil je dodeljen Istrskemu odredu in dobil je nalogo zaupnega kurirja. Demobiliziran je bil 5. maja 1945. Po vojni je bil izredno aktiven v vseh vaških organizacijah in vedno pripravljen na udarniško delo. Vedno je bil v prvi vrsti v boju za pravice delavca in slovenskega človeka. Dolgo let je bil tudi raznašalec Primorskega dnevnika. Po trudapolnem in delovnem življenju ry'-vi -jSp'- rs». domačem ^okonališču v Dolini. Naj mu bo lahka domača gruda, ženi in svojcem pa iskrena sožalje.
gledališča
VERDI
Danes, 5. maja, ob 16. uri — red G — šesta predstava Janačkove opere »Jenufa«. Dirigent J. Kovatdhev, režiser G. Chazalettes.
V	torek, 7. t. m., ob 20. uri sedma predstava.
ROSSETTI
Jutri, v ponedeljek, 6. t. m., ob 20.30 izredna predstava: od 7. do 19. t. m. v abonmaju: odrezek št. 9. Teatro Stabile iz Genove bo predstavil Ibsenovo delo »Rosmersholm«. Režija:	Marco
Sciaccaluga. Prodaja vstopnic pri glavni blagajni.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
V	sredo, 8. maja, ob 20. uri: Tokijsko oratorijsko združenje - Koncert zbora in orkestra.
Srednja dvorana
V	četrtek, 9. maja, ob 21. uri: I. Cankar »Za narodov blagor«, premiera. Drama SNG Maribor.
Okrogla dvorana
Jutri, 6. maja, ob 20. uri:	Lite-
rarni večer Društva slovenskih pisateljev.
Sejna E 3
V	torek, 7. maja: Predvajanje video filmov o tujih uprizoritvah dram Ivana Cankarja.
Teatro CRISTALLO - LA CONTRADA
Danes, v nedeljo, 5. maja, ob 16.30 bodo na sporedu tri enodejanke L. Pirandella m sicer »Cecè«, »La morsa« in »Lumie di Sicilia«. Režija: Mimmo Lo Vecchio. Zadnja predstava.
kino
Ariston 16.00—18.00—20.00—22.00 »Micki e Maude«. Režija Blake Edwards. Dudley Moore.
Eden 15.30—22.10 »Caldo cuoio nero«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 — 22.15 »Doctor Detroit«. Dan Aykroid.
Excelsior 16.00 ‘— 22.15 »Omicìdio a luci rosse«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale Dvorana št. 1 16.00—22.00 »A-madeus«. Za vsakogar.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »La banda di Ettie«.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Notti particolari bagnate«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 15.00 — 22.15 »Je vous salue Marie - H libro di Maria«. Režija: Jean Lue Godard. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00, 19.45 in 22.00 »Lady Hawke« - La leggenda del falco«.
Aurora 16.30 — 22.00 »Un piedipiatti a
■ Beverly Hills«. Eddie Murphy.
Capito! 16.00 — 22.00 »Splash - Una sirena a Manhattan«.
Vittorio Veneto 15.00 — 22.10 »Lui è peggio di me«. A. Celentano, R. Pozzetto.
Lumiere 15.30 — 22.00 »Led Zeppelin«, rock koncert.
Alcione 15.30 — 22.00 »Top secret«.
Radio 15.30 — 21.30 »Rhonda, prurito di sposa«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
razna obvestila
Glasbena matica - Trst v petek, 10. t. m., ob 20.30 v Gallusovi dvorani (Ul. R. Manna 29) KLAVIRSKI VEČER v spomin na prof. Erminija Ambrozeta in Jožico Lasič.
Sekcija VZPI-ANPI Repcntahor, KD Kraški dom in uprava občine Repen-tabor bodo ob priliki 40-letnice osvoboditve priredili piknik v dolini pod Golcem v nedeljo, 18. t. m. Organizatorji pozivajo zainteresirance, naj se vpišejo do 12. t. m. pri: Mariji Milič, Julki Škabar, Mili Purič in Mari Guštin.
Sklad M. čuk sporoča, da bo sestanek o poletnem centru na Opčinah v torek, 7. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Prireditelji proslav 40-letnice osvoboditve priredijo danes, 5. t. m., komemo-rativni pohod po krajih, kjer so potekale glavne bitke za osvoboditev Opčin. Pohod bo krenil ob 9.30 izpred spomenika padlim v Narodni ulici. Vabljeni mladina in odrasli!
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu — Donizettijeva 3 — bo jutri, 6. maja, predaval dr. Tone Stres na temo: »Ali ljubezen premaga strah?«. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20
V torek, 7. maja, ob 20.30
SODOBNA ITALIJANSKA KNJIŽEVNOST V F JK IN ISTRI
O njej bo govoril prof. JOSIP TAVČAR, izbrane odlomke pa bo brala SAVINA REMEC.
VABLJENI !
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
prireja v petek, 10. t. m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiša 20, 2. nad.) ob 20. uri predavanje na temo:
HENRIK TUMA
Včeraj, danes in jutri
O znanem slovenskem politiku in planincu bo spregovoril prof. TONE STROJIN iz Ljubljane, ki je napisal knjigo o tej vebki slovenski osebnosti.
VABLJENI !
Zveza vojnih invalidov NOV — odbor Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju
priredita
ob 40-letnici osvoboditve
OBISK NA TITOV VIS
od 5. do 8. junija 1985
Informacije in vpisovanje za Trst na sedežu Zveze vojnih invalidov - Ul. Montecchi 6, tel. 795-136 vsak dan razen sobot od 9. do 12. ure; za Gorico na tel. 31113 od 11. do 12. ure.
včeraj-danes
Danes, NEDELJA, 5. maja MIRAN
Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 20.16 — Dolžina dneva 14.29 — Luna vzide ob 21.30 in zatone ob 6.03.
Jutri, PONEDELJEK, 6. maja JANEZ
Vreme včeraj: temperatura zraka 17 stopinj, zračni tlak 1007,6 mb rahlo pada, veter 8 km na uro severovzhodnik, vlaga 35-odstotna, nebo rahlo po-oblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE:	Davide Degrassi,
Daniele Viviani, Karim Tounsi, Pamela Lamacchia, Lara Stoppa, Veronica Lunder, Luisa Faraguna, Francesca Notano, Brigida Canale, Gabriele Poilucci, Riccardo Marani, Chiara Zusi.
UMRLI SO: 77-letna Giulia Stevanato vd. Orlando, 74-letni Giordano Marzi, 65-letni Renato Dreos, 86-letni Francesco Michelazzi, 85-letna Maria Pecar vd. Semani, 56-letni Giuseppe Pelizzon, 82-letni Andrea Terrano, 81-letna Carolina Bardiani por. Tolloj, 71-letni Guglielmo Wallace.
SKGZ Odbor za
doraščajočo mladino
SPOROČA
da so bdi sprejeti na letovanje v ŠKOFJO LOKO vsi, ki so se za letovanje prijavili. Obenem naproša zainteresirane, naj se zglasijo do sobote, 11. t. m., na sedežu SKGZ — Ul. sv. Frančiška 20 — od 9. do 12. ure ter cd 15.30 do 19. ure, da potrdijo vpis.
čestitke
0,
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Društvo zamejskih likovnikov sklicuje redni občni zbor jutri, 6. t. m., ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani. Vabljeni!
Mladinska skupina P. Tomažič obvešča, da danes, 5. t. m., iz organizacijskih razlogov ne nastopa. Prihodnja vaja bo jutri, 6., in v torek, 7. t. m., ob 20.30.
Glasbena matica - Trst in Društvo glasbenih pedagogov Slovenije, v sredo, 8. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu 3. srečanje mladih slovenskih glasbenikov treh dežel. Vabljeni!
Ob 40-letnici osvoboditve v Ljudskem domu v Trebčah. V četrtek, 9. maja, ob 20.30 otvoritev razstave fotografij Maria Magajne Osvoboditev Trsta in okolice, sodeluje mešani zbor Primorec - Tabor (vodi Vilma Padovan). V soboto, 11. maja, ob 9. uri pohod po partizanskih stezah; sodelujejo: učenci osnovnih šol P. Tomažič, Kajuh, P. Trubar. V četrtek, 16. maja, ob 20.30 otvoritev fotografske razstave o taboriščih s predvajanjem filma, sodeluje godba V. Parma.
KD I. Cankar obvešča, da bo seja odbora v sredo, 8. t. m., ob 19.30.

TRST Ul Mai
S.CV53-JČ/
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Feh luga 46, Ul. Mascagni 2, Prosek in Žavlje.
(od 8.30 do 20.30)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Prosek, žavlje.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan:
LOTERIJA
BARI
CAGLIARI
FIRENCE
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
38
78
11
87
4 66 72 38
5
70
72
90
44
25
17
55
34
28
6
S,b
49
69
80
42
69
28
64
73
51
57
84
ss;
55
40
15
73
13
21
25
22
34
83
13
73
43
69
25
89
4
72
ENALOTTO
X 2 1	212	2X1	2X1
KVOTE:
12 — 14.600.000 11 —	583.000
10 —	55.000
razstave
V	TK galeriji. Ulica sv. Frančiška, razstavljajo svoja dela tri umetnice: Patrizia Devidè, Jasna Merku in Magda Tavčar.
V	Peterlinovi dvorani bo jutri, 6. maja, ob 20. uri otvoritev razstave slikarja Antona Flega iz Kopra.
V	galeriji na Korzu Italia 9 razstavlja do 11. t. m. slikarka Grazia Pellegrino.
darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Petra Gregoriča darujejo člani upravnega in nadzornega odbora ter kolegi direktorja Pokrajinskega združenja rejcev 50.000 lir za TPK Sirena, 50.000 lir za Dijaško matico in 50.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na mamo Marijo čuk vd. Štoka darujeta Darka in Ivanka 100.000 lir za VZPI-ANPI in 50.000 lir za spomenik padlim v NOB na Proseku.
V	spomin na Marijo čuk vd. Štoka daruje družina Štolfa 20.000 lir za spomenik na Proseku.
Namesto cvetja na grob Jakoba Pra-šlja daruje Pina Žnidaršič 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Petra Gregoriča darujejo Meri. Albina in Draga
15.000	lir za SKD Barkovlje in 15.000 lir za TPK Sirena.
Ob poravnavi članarine daruje Slavica Barut 14.000 lir za KD Primorsko - Mačkolje.
V	počastitev spomina dragega Petra Gregoriča daruj:ta Alekseja in Primož Možina 30.000 lir za SKD Barkovlje.
V	isti namen daruje Angel škerk
10.000	lir, Justina in Franc Mezgec
10.000	lir ter Laura in Zorko ščuka
20.000	lir za SKD Barkovlje.
V	počastitev	spomina	Petra	Grego-
riča daruje družina Jankovič 20.000 lir za SKD Barkovlje.
V	počastitev	spomina	Petra	Gregoriča	darujeta	družini	Brišček	- Ugrin
50.000	lir za SKD Barkovlje.
V	isti namen darujeta Igor in Ondina Lasič 10.000 lir in Mira Sartori 10.000 lir za SKD Barkovlje.
Ob 21-letnici smrti Lučota Sartorija daruje žena Mira 10.000 lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Petra Gregoriča daruje družina Presi 10.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na Franca Rupla daruje pekarna Malalan 20.000 lir za amaterski oder J. Štoka.
Nosilci krste pok. Marije Čuk vd. Štoka darujejo 50.000 lir za spomenik padlim v NOB na Proseku.
Namesto cvetja na grob Marije Čuk vd. Štoka daruje Alojz Cibic z družino 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
V	spomin na mamo Frapco Regent por. Daneu daruje družina 100.000 lir za pevski zbor V. Mirk.
V	spomin na Celestino Kante darujeta Marija in Mario Černjava 20.000 lir za pevski zbor V. Mirk.
V	spomin na Marijo Štoka por. čuk darujeta Anica in Leopold Vatovec
20.000	lir za pevski zbor V. Mirk.
Ob 40. obletnici osvoboditve darujeta Marta in Rafael Kocijan 20.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor P. Tomažič.
V	spomin na Maksa Oto daruje žena Marija 50.000 lir za zavod slepih Ritt-mayer, 50.000 lir za Center za rakasta obolenja, 50.000 lir za srčne bolezni in
50.000	lir za glasilo Delo.
Danes slavi svoj rojstni dan ALO*' ZIJA PURIČ. Vse najboljše in še f mnoga zdrava leta ji želi sin Stan»# z družino.
Danes praznuje 12. rojstni dan B®' MINA KOCIJAN. Vse najboljše ji *e lijo starši in sorodniki.
Ob prejemu odličja prijateljstva iskreno čestitamo našemu ravnatelju
dr. ALDU ŠTEFANČIČU
in mu želimo, da bi še dolgo let s tako zavzetostjo in požrtvovalnostjo vodil našo šolo.
Učno in neučno osebje^ srednje šole S. Gregorčič iz Doline
mali oglasi
IŠČEMO vrtnarja-hišnika, tudi aktif/116' ga penzionista za urejevanje hišnega | vrta, plača po dogovoru in neodvisni j bivališče v hiši. Tel. ob uradnih ural1 na št. 040/767-862.
PRODAM renault 5 TL, letnik ’78. Tel v večernih urah na št, 040/941-065. DIPL. INŽ. iz Švice, 43 let, neoženjen, brez otrok, premožen, išče žensko d0 35 let brez otrok, z znanjem neiB' ščine ali froncoščine, za poznejšo P1/ roko. Rendez-vous 18. in 19. maja 0“ 18. uri v recepciji Hotela Continental, Ul. S. Nicolò 25, Trst.
PRODAM fiat 500 L. Tel. 040/200-718. ZAPOSLIMO sposobno uradnico v odvetniški pisarni v Gorici. Tel. na št 0481/33803.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna SOSIČ - Narodna ul-44 - Oočine Trst
OSMICO je odprl’ Emil Purič, Repen-Toči belo in črno vino.
PRODAM fiat 127 special, troje vrat j’ odličnem stanju, in fiat 131 mirafiori. letnik 1968. Tel. 0481/882-179.
OSMICO je odprl Just Škerlj, Salež 44-Toči belo in črno vino.
PRODAM motorno kolo peugeot 103 v dobrem stanju, tomos avtomatic, 3-fazno žago za drva, vhodna hrastova - macesnova vrata, kosilnico, veliko za tn»/o, lombardini. Tel. na št-040/226-113 ali 228-547.
NUJNO IŠČEM eno ali večsobno stanovanje, po možnosti v Križu ali v njegovi bližini. Tel. 040/220-494. PRODAM dnevno sobo, 1 mizo, 6 stollo ter omaro s steklom. Tel. 040/741-670-OSMICO ima Damjan Žerjal, BoljuneO 211. Toči belo in črno vino. POHIŠTVO, spalnice, dnevne sobe. knjižne police, male sobice, sedežne garniture in razno-vrstno pohištvo P° znižani ceni do 50 odst. prodam. Teina št. 040/54390.
SPOSOBNA OSEBA za prodajo pohištva ali pa za računovodsko vodenje iščemo. Pisati na:	Oglasni oddelek
Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Pohištvo«-PRODAM Volkswagen maggiolino, letnik ’70. Tel. 228-292 po 15. uri.
PRODAJAM hišo v dobrem stanju, 17® kv. m, 400 kv. m vrta in dvorišče, v okolici Boljunca. Tel. 228-390.
PRODAM peugeot 305 SRD, letnik ’8l-Telefonirati ob uri kosila (0481) 882-112-V SREDIŠČU PROSEKA dajem v najem prostore, primerne za trgovsko dejavnost, ca. 120 kv. m v dveh nadst. in s prostornim parkiriščem. Tel. 225-118. PRODAM renault 4 GTL, letnik ’81. Tel na št. 213-400.
PRODAM mizarske stroje in orodje v dobrem stanju. Tel. 412-380 od 13. ure dalje.
POTOVALNI URAD
»Aurora«
vabi na naslednje izlete in letna bivanja:
od 16. do 19. maja
z avtobusom po DALMATINSKI OBALI do SPLITA. Cena 210.000 lir;
od 24. do 26. maja
z avtobusom na otok RAB. Cena 110.000 lir;
od 15. junija dalje
tedenska bivanja v BOVCU. Cena 145.000 lir (165.000 lir s potovanjem) ;
od 16. junija dalje
tedenska bivanja na MALEM LOŠINJU. Cena od 165.000 lir (200.000 lir s potovanjem).
Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu »AURORA«, Ul. Milano 20, tel. 60261.
radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv
Nedelja, 5. maja 1985
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
10.50 En prvak, tisoč prvakov - do-. kumentarec ■00 Maša
‘■55 Nabožna oddaja “•15 Kmetijska oddaja ■00 TG 1’una ‘■5.30 Dnevnik 1 - Vesti ICO V teku nedelje. . .
,	- vodi: Pippo Baudo
500, 13.55 in 17.55 Športne vesti ‘5.10 Discoring - glasbena oddaja 8-20 90. minuta
‘'>.50 Registriran polčas nogometne tekme A lige “0.00 Dnevnik 1 “0-30 Bomber - film
Nastopata: Jerry Calè in Bud „ Spencer ~fl0 Športna nedelja “3.25 Po cestah Kalifornije - TV film
‘■20 Dnevnik 1 - Zadnje vesti in Vremenske razmere
Drugi kanal
0.30 šola in vzgoja .0.00 Glasba J. S. Bacha ‘1.15 La grande pioggia - film
Nastopata Myrna Loy in Tyrone Power
3.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 3 30 Blitz
‘3.35 Piccoli fans - otroška glasbena oddaja
‘‘‘■15 Neposredni športni prenosi: Imola: avtomobilizem ‘5.30 Jolly goal - nagradno tekmovanje
17.45	Rezultati nogometnih tekem in lestvice
17.50	Jolly goal - 2. del
18.10	Registriran polčas nogometne tekme B lige
18.50	Mixerstar
19.50	Dnevnik 2 - Vesti
20.00	Dnevnik 2 - Športne vesti 20.30 Shaker - zabavnoglasbena oddaja
vodi: Renzo Montagnani, sodelujeta Silvan in Daniela Poggi
21.50	Dnevnik 2 - Dosje
22.40	Dnevnik 2 - Nocoj
22.50	Tedenska oddaja o medicini
23.20	Studenec življenja - rubrika o judovskem življenju in kulturi
23.50	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
12.15	Poje Gianni Bella
12.45	Glasbena oddaja
13.35	Discoinverno 85 - glasbena oddaja
14.35	Neposredni športni prenosi Rim: jahanje
Španija: motociklizem
16.40	Glasbena oddaja
17.10	Ciò che l’occhio non vede -film
19.00	Dnevnik 3
19.20	Deželne športne vesti
19.40	Rock koncert
20.30	Športne vesti
21.30	Prva svetovna vojna - dokumentarec
22.15	Dnevnik 3
22.40	Italijansko nogometno prvenstvo A lige
23.25 Dancemania - glasbena oddaja
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
9.45 Grizli Adams TV nanizanka ‘0.10 Življenje in dogodivščine Ni-cholasa Nicklebyja - TV nadaljevanka
‘1.05 Tamburaški orkester Sava Vu-kosavljeva
‘‘•35 625 - oddaja za stik z gledalci ‘“•00 Kmetijska oddaja ‘3.00 Poročila ‘4.15 Mostovi
‘‘‘■45 Kam gredo divje svinje - TV nadaljevanka ‘5.45 Poročila
5.50 Ko slavčki pojejo - koncert ‘6.40 Tolpa angelov - film ‘8.45 Ob 40-letnici ustanovitve prve . slovenske vlade - reportaža .9.26 Zrno do zrna »■30 TV dnevnik 1 “00 Ljubezenske zgodbe: Ubijalec -„ TV nanizanka “1.05 Slovenci v zamejstvu
V današnji oddaji bodo med drugim na sporedu tudi daljši prispevki: 30 let ZSO, Sodelovanje Porabja in Slovenije ter 75-letnica Glasbene matice iz Trsta, ki jo je pripravila agen-Adria.
kolesarske dirke Al-
2j Pe-Jadran
■55 Reportaža z nogometne tekme 2, Vardar - Hajduk ■U'~5 Športni pregled Poročila
21.35 Reportaža
Koper
14.15 Videomix - glasbena oddaja v živo
16.20	Reka Sv. Lovrenca - dok. oddaja
16.50 Italija: srce in spomin - dokumentarna oddaja
17.56 Kralja griča - TV film
19.00	Trije dežele - dokumentarec
19.30	Osvoboditev Pulja - reportaža
20.25	Človekova glasba
21.30	Avtomobilizem - svetovno prvenstvo formule 1
Zagreb
10.20	Poročila
10.30	Otroška matineja
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Izobraževalna oddaja
13.30	In tudi letos. . . - izobraževalna oddaja
14.00	Mali koncert
14.15	Proti vetru - TV nadaljevanka
15.05 Nedeljsko popoldne
17.15	Orel je pristal - film
18.55	Smrkci - risanka
19.30	Dnevnik .
20.00	Brisani prostor - TV nadaljevanka
20.55	Dnevi zmage - dokumentarna serija
21.55	Reportaža z nogometne tekme Vardar - Hajduk
22.25	Športni pregled
22.55	Dnevnik
ZASEBNE POSTAJE
j CANALE 5
lO^o	prihodnjega tedna
Ilio ^onsolorn°da _ rubrika
Superclassifica show - glasbe-
12 ?n oddaia
Isto Tedenska informativna oddaja ■30 Buona domenica - vodita Mau-i4 ,)A rizio Costanzo in Simona Izzo
lilo 0razio ■ TV film •50 Buona domenica - vodi Mau-
17 i e: r*z‘° Costanzo ‘5 Buona domenica - vodita Cor-
19 no rado in Roberto Gervaso 00 Signore e signori buona sera -19 TV film
2(1,,.: Buona domenica - vodi Corrado •50 Così scorre il fiume - TV na-22 4r, daljevanka ^•40 Love boat - TV film Oo Tedenska informativna oddaja •40 Chicago story - TV film
RETEQUATTRO
4 corsari del grande fiume -film Vegas
The Muppet Show - lutkovna ‘3 3o ?ddaja
o Last of thè wilde - dokumen-
‘0.15
12.00
‘3.00
14 no tarec
l- '90 Attenti P6" 13 ^
!» ^on‘ro tutte le bandiere - film “ rapimento di Anna - film
a quei due
TV film TV film
‘9.15
l9-3°
20.00
^■30
^'30
24.00
Programi prihodnjega tedna Bravo Dick - TV film Con affetto tuo Sidney - TV film
Carlo e Diana - film Yegas - TV film
1 5n Cannoni a Batasi - film
L ora di Hitchcock - TV film
ITALIA 1
12.15	Bit - vse o kompjuterjih
13.00	športna nedelja
16.00	Deejay Television - glasbena oddaja
19.00	Hazzard - TV film
20.00	Mister T - risanka
20.30	Drive In - TV variete
22.15	Voliina tribuna 22.50 L’esecutore - film 00.45 Filmske novosti
TELEPADOVA
15.00	Luisana mia - TV film
15.30	Lacrime di gioia - TV film
16.00	Rubrika
19.30	Adolescenza inquieta - TV film
20.00	Marcia nuziale - TV film
20.30	E venne la notte - film
22.30	Diego al cento per cento - TV film
23.00	Športna rubrika
00.30 Due volti per vivere. . . uno orr morire - film
TRIVENETA
10.00	QP Coupon
12.25 Dick Van Dyke - TV film
12.55	Horoskop
13.00	Dražba
20.30	Le spie - TV film
21.30	Squadra speciale anticrimine -TV film
TELEFRIULI
13.40	Športna rubrika
14.55	Caric e briscule - televizijski turnir v briškoli
17.00	TV variete
19.30	TV dnevnik in Športne vesti
20.30	Orson Welles - TV film
21.40	Attentato al Trans American Express
23.15	Bamaby Jones - TV film
Ponedeljek, 6. ITALIJANSKA
Prvi kanal
10.00	Televideo - Poskusni program 11.45 Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto... Raffaella?
Opoldanski program z R. Carrà
13.30	Dnevnik 1
14.05	Pronto... Raffaella?
Zadnji poziv
14.15	Civilizacija - dokumentarec
15.00	Trije nečaki in majardom TV film
15.30	Šola in vzgoja
16.00	Topo Gigio in druge risanke
16.30	Športne vesti
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Popoldanski spored
18.10	Osmi dan 18.40 Risanka 18.50 Večerna Italija
Dogodki in osebnosti 19.35 Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Volilna tribuna Tiskovna konferenca KPI
21.25 Timbuctù - film
Nastopajo: John Wayne, Sophia Loren, Rossano Brazzi....
1. del filma
22.15	Dnevnik 1 22.20 Timbuctù - 2. del filma
23.10	Filmske novosti
23.15	Da ricca qual era... - dok.
24.00	Dnevnik 1 - Zadnje vesti in Vremenske razmere
Koper
14.15 TV novice
14.20 Za uho in oko - glasbena oddaja
15.00	Portret zastrte žene - TV nadalj. 16.10 Neznana obzorja - dok.
16.40 Risanke
16.55	Zdravnik in pacient medicinska oddaja
17.55	TV novice
18.00	Avtomobilizem - svetovno prvenstvo formule 1
V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Enotna manifestacija ob 40-letnici osvoboditve
ŠTEVERJAN — Proslava 40-letnice osvoboditve ŠPORT
BAZOVICA — Štafeta ob 40-letnici o-svoboditve
OPČINE — Kotalkarska revija BAZOVICA — Nogomet: Zarja - CGS GORICA — Pohod TRST — Gimnastična revija
19.00 Odprta meja - informativna oddaja v slovenskem jeziku 19.30 TV D - Stičišče 19.50 Zgodovina zeliščarstva - dok. 20.25 Športni pregled
CANALE 5
12.10	Bis - nagradno tekmovanje 12.45 II pranzo è servito
nagradno tekmovanje
13.25	Sentieri - TV nadaljevanka
14.25	General Hospital TV nadalj.
15.25	Una vita da vivere - TV nadalj.
16.30	II selvaggio mondo degli animali - dokumentarec
17.00	Due onesti fuorilegge - TV film
18.00	II mio amico Arnold - TV film
18.30	Help - glasbena igra
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - nagradno tekmovanje
20.30	Qua la mano - film
22.30	Johnatan, dimensione avventura - vodi Ambrogio Fogar
RETEQUATTRO
12.00	Febbre d’amore - TV nadalj.
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV lilm
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Brillante - TV novela
15.10	Batman - risanka
15.30	L’uomo ragno - risanka
16.10	I giorni di Brian - TV film
17.00	All’ombra del grande cedro TV nadaljevanka
18.00	Febbre d’amore - TV nadalj. 18.50 Piume e paillettes - TV novela
19.25	M’ama non m’ama nagradno tekmovanje
20.30	Angela, il suo unico peccato era l’amore... il suo amore era il figlio - film
22 30 Italia parla
srečanje med tajniki strank 23.40 Quincy - TV film
ITALIA 1
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film
14.00	Deejay Television
14.30	La famiglia Bradford - TV film
15.30	Sanford and Son - TV film
16.00	Bim Bum Barn - otroška oddaja
18.00	L’uomo da sei milioni di dollari TV film
19.00	Charlie’s Angels - TV film
20.00	Lady Georgie - risani film
maja 1985 TELEVIZIJA
Drugi kanal
11.55	Che fai, mangi?
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Voliina tribuna
13.40	Capital - TV nadaljevanka
14.30	Dnevnik 2 -‘ Kratke vesti
14.35	Tandem - glasba, aktualnosti in nagradna tekmovanja
16.25 Šola in vzgoja
16.55	Nadaljevanka dneva:
La bufera
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Vediamoci sul due vodi Rita Dalla Chiesa
18.30	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.40	Cuore e batticuore - TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti
20.20	Športne vesti
20.30	Iz našega žepa
21.55	Colombo - TV film
22.40	Dnevnik 2 - Nocoj 22.50 Quell; della notte
vodi Renzo Arbore
Tretji kanal
15.00	Evrovizija:
Španija: motociklizem
18.15	Glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželne športne vesti 20.05 Šola in vzgoja
20.30	Silvana Pampanini - 1. del
21.30	Dnevnik 3
21.40	Šola in vzgoja
22.15	Ponedeljkov proces
23.20	Dnevnik 3
21.00	Na klancu - film
22.00	TV D - Vse danes
22.50	TV film
Ljubljana
8.45 in 10.35 TV v šoli
12.30	Poročila
17.30	Poročila
17.35	Pregled
poljudnoznanstvena oddaja
18.00	Ciciban izletnik - 1. del
18.25	Podravski obzornik
18.45	Vam - oddaja za mlade
19.15	Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik I
20.05 Rabljeva pesem - TV nadalj. 20.55 Aktualno
21.35	Reportaža s kolesarske dirke Alpe-Jadran
21.50	Dnevnik II
Zagreb
16.20 Videostrani
16.30	TV v šoli
17.30	Poročila
17.35	TV koledar
17.45	Srečanja s pisatelji
18.00	Vstop v arkadijo
18.15	Muzeji na prostem izobraževalna serija
19.30	TV dnevnik
20.00	Ekran sneži - TV drama
21.35	Svet danes zunanjepolitična oddaja
20.30	Zodiaco - TV variete 22.45 College - TV film
23.15	Bit - vse o kompjuterjih
23.50	L’impareggiabile Godfrey - film 00.20 Med Squad i ragazzi di Greer
TV film
TELEPADOVA
13.00	Risanka
14.00	Marcia nuziale - TV film
14.30	Adolescenza inquieta - Tv film
15.00	Luisana mia - TV film
15.30	Lacrime di gioia - TV film
16.00	Rubrika
16.30	Risanka
19.30	Adolescenza inquieta - TV film
20.00	Marcia nuziale - fV film
20.30	E venne la notte - film
22.30	Diego al cento per cento TV film
23.30	Nogometna tekma
Ob koncu Agente 3S3, massacro al sole - film
TRIVENETA
13.00	Le spie - TV film
14.00	Squadra speciale anticrimine TV film
14.35	5 matti al supermercata - film
16.00	Filmski program
16.30	Risanka
17.00	Risanka
17.30	Dokumentarec
18.00	Dr. Kildare - TV film
19.30	TV film
20.15	Filmski program
20.30	A sud dei tropici film
21.00	Laramie - TV film
22.00	Dražba
TELEFRIULI
13.00	Nogometna tekma:
Triestina - Pisa
14.30	Andrea Celeste TV novela 15.20 Risanka
16.50	Si o no
19.00	TV dnevnik
19.30	Andrea Celeste - TV novela
20.30	Nogometna tekma:
Fiorentina - Udinese
22.15	TV dnevnik
22.35	La banda Bonnot - film
RABIO
Nedelja, 5. maja 1985
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
14.00	Poročila; 8.30 Glasbene podobe;
9.00	Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 - 13.00 Nedeljska matineja: Glasbeni potpuri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Max 14«, Fantastična zgodba v 5 delih; 11.15 Glasbeni potpuri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 - 19.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; 15.00 »Od Miljskih hribov do Kanalske doline« — posnetek javne radijske oddaje; 16.30 Šport; 18 30 Neposreden prenos košarkarske tekme Oderzo - Jadran iz športne palače v Oderzu.
RADIO OPČINE
oddaja na naslednjih frekvencah: 99,100, 90,600, 98,800 MHz .
RADIO KOPER (Slovenski program)
8.00,	13.30, 15.30 Poročila; 7.15 Praznično Ajdovščina pozdravlja; Glasba za dobro jutro; Radijski koledar; 7.30 Prometni servis; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil; 9.55 V okviru I. programa RL neposredni prenos govora predsednika IS Dušana Šinigoja; 13.00 Otvoritev — Sosednji kraji in ljudje; 13.15 Prispevek iz zamejstva; 13.45 Prispevek iz Primorske; 14.00 H. prispevek iz zamejstva; 14.15 Marika in Pepa; 14.30 - 16.00 Glasba po željah;
16.00	Naših 40 let; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Oglašanje iz Ajdovščine; 17.30 Čestitke; 18.00 Nedelja na športnih igriščih; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15,	12.30, 19.30 Radijski dnevnik;
10.30,	13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Koledarček;
7.00	Dober dan; 8.45 Športna rubrika; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Blitz; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.35 Pesem tedna; 11.40 Televizijski in radijski programi; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Open; 16.00 Športne vesti; 18.00 Glasba.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00,
13.00,	14.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke; Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.30 Humoreska tega tedna;
15.00	Pri nas doma — Lojtrca domačih; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pojo amaterski zbori; 16.20 Pogovor s poslušalci; 17.05 Priljubljene operne melodije; 17.50 Zabavna radijska i-gra; Glasbena medigra; 19.55 Lahko noč, otroci.
Ponedeljek, 6. maja 1985
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
9.00	Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; 7.40 Pravljica; 8.10 Nediški zvon (ponovitev) 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12. uri: Smer: slovenske gore; 12.30 Glasbeni potpuri; 12.45 Deželna volilna tribuna; 13.20 Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska poje«; 13.40 Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Otroški kotiček: »Ciciban, na dan, na plan!« 14.30 Glasbeni listi; 15.00 Iz šolskega sveta; 15.30 Glasbeni listi; 16.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; 16.15 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba: pianist Massimo Gon;
18.00	Kmetijski tednik (ponovitev).
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Otvoritev — glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme — prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev — Danes na valu Radia Koper;
13.40	Glasbene šole: Nagrajenci zveznega tekmovanja učencev in študentov glasbe; 14.00 Novosti naše diskoteke;
14.40	Iz kulturnega sveta; Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 V podaljšku — pregled športnih dogodkov; 17.35 Primorska poje ’85: revija v Dolenji Trebuši.
RADIO KOPER (Italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Koledarček;
7.00	Dober dan; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Pesem tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani — pregled tiska; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Otroška oddaja; 16.15 Glasba; 16.55 Pismo iz.. ..
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
Osvoboditev znak barbarstva ?
1. maja 1945 za Gorico torej ne bi bilo osvoboditve (!?). Položaj na bojiščih je bil tak, da se je Gorica znašla brez obrambe pred novim barbarstvom. Tako je dejal goriški župan Scorano v petek zvečer na počastitvi 40-letnice deportirancev, ki je bila v spominskem parku. Slovenski partizani, ki so se leta borili proti fašizmu in nacizmu, ki so morali v italijanske fašistične zapore in internacijo, v nacistična taborišča, ki so jim nacisti, fašisti, domobranci in četniki požigali domove, so bili torej nordici novega barbarstva.
Že res, da je bil v svojem govoru goriški župan tudi bolj umirjen, ko je dejal, da noče kriminalizirati nobenega naroda. Slovenski partizani pa se ne bi bili smeli maščevati za vsa trpljenja, ki jih je primorskim Slovencem prizadel fašizem. Prav tak je bil v govoru med mašo goriški nadškof Bommarco, ki je že lani ob podobni priložnosti govoril o desapa-recidosih in o preveliki pozabljivosti.
V	spominskem parku so prireditelji dali počastitvi uradni pečat. Poleg oddelka vojske so bili prisotni zastopniki raznih bojevniških in nacionalističnih združenj (prišli so tudi iz Trsta in od drugod), župani z znakom svoje časti, zastopniki vlade, parlamentarci (Rebulla in Battello), deželni odbornik Brancati, predsednik pokrajine Cumpeta in še marsikdo drug. Nekateri najbrž iz prepričanja, drugi pa ker nočejo biti odsotni na nobeni svečanosti.
Vzidali so tudi spominsko listino v spomenik, ki ga bodo zgradili.
V	predvolilnem vzdušju tudi to prihaja prav. Sprašujemo pa se kako se marsikdo z drugačnimi in olepšanimi besedami znajde v slovenski družbi in tudi v pogovorih s predstavniki sosedne Nove Gorice.
Volilni shodi
Slovenska skupnost bo imela danes ob 10.30 v Števerjanu na trgu pred cerkvijo, in ob 11.30 pred cerkvijo na Jazbinah, dva volilna shoda.
Jutri, v ponedeljek, priredi KPI v gostilni Pri Tildi na Oslavju srečanje na temo »Globalna zaščita danes: prizadevanja komunistov od občine do parlamenta«. Govorijo Aldo Rupel, Ivan Bratina in Nereo Battello. Začetek ob 20.30.
Kandidati Liste občinske enotnosti v Sovodnjah bodo jutri, v ponedeljek, ob 21. uri imeli shod v gostilni Pri lovcu na Vrhu.
pogrebno podjetje
GOR1AN
GORICA - Ul. m. Armata 3 Telefon: 0481/30202
nudi kompletne usluge
Na občinskih volitvah v Gorici
Preferenčne glasove slovenskim kandidatom!
Predvolilna kampanja, v kateri ki bilo treba predvsem razpravljati o upravnih zadevah, o šolah, asfaltiranju ulic, vodovodu, avtobusih, o oskrbi ostarelih, v vsej državi dobiva izrazito politično obeležje.
Pri nas v Gorici pa dobiva sedanja volilna kampanja značaj referenduma za pravice Slovencem ali proti njim. Rezultati dela zloglasnega odbora za obrambo italijanskega značaja mesta (kot da bi dvajsetodstotna slovenska manjšina lahko ogrožala štirikrat večjo italijansko večino) so vidni. Medtem ko se krščanski demokrati omejujejo na zagovarjanje svojega osnutka o globalni zaščiti za Slovence, ki ga mi smatramo kot zelo omejevalnega, so se drugi, fašisti, republikanci in socialdemokrati spravili z večjo odločnostjo proti dajanju pravic Slovencem. Vsaj tako kot jih mi pojmujemo. Večina teh bi bila tudi »zadovoljna« če bi pravice uživali Doberdobci, Sovodenjci in Šte-verjanci, nikakor pa ne Goričani.
Zato je nujno potrebno da zavedni slovenski volivci v Gorici osredotočijo svoje glasove. Glasujejo naj za tiste tri stranke, ki zagovarjajo naše pravice, ki so predstavile pozitivne zakonske osnutke o globalni zaščiti, ki imajo slovenske kandidate.
Nujno potrebno pa je treba dati preferenčne glasove slovenskim kandidatom s tem da poleg znaka izbrane stranke napišejo tudi številko, ki odgovarja kandidatu.
Na listi PSI je več Slovencev. Med nosilci kandidatne liste je na tretjem mestu Marko Waltritsch (štev. 3). Ima torej veliko možnosti, da bo ponovno izvoljen v občinski svet. Drugi slovenski kandidati so: Milka Čubrilo por. Dell’Orco (štev. 10), Donato Devetak (štev. 15), Aleš Figelj (štev. 17), Dario Nanut (štev. 28), Stano Paulin (štev. 31), Walter Ressi (štev. 34), Marjan Sošol (štev. 38) in Viljem Zavadlav (štev. 40).
Med 40 kandidati KPI je več Slovencev. Vodstvo KPI obljublja, da bo v občinski svet izvoljen Stanislav Ma-ligoj (štev. 25). Kot neodvisen nastopa na listi KPI prof. Aldo Rupel (štev. 35). Drugi slovenski kandidati so: Vilma Braini (štev. 7), prof. Ivan Bratina (štev. 8), Neda Dornik (štev. 16), Srečko Musig (štev. 30), Edi Ma-ligoj (štev. 31), Tereza Perissutti Martinuč (štev. 33), David Sossou (štev. 38).
Na listi Slovenske skupnosti je vseh štirideset kandidatov slovenskih. Nosilec liste je dosedanji svetovalec prof. Andrej Bratuž (štev. 1). Poleg njega ima SSk še druge štiri nosilce liste, kar pomeni, naj volivci te stranke izbirajo predvsem med temi. Ti so: Renco Frandolič (štev. 2), Emil Jarc (štev. 3), dosedanji odbornik dr. Damijan Paulin (štev. 4) in pokrajinski odbornik dr. Mirko Spazzapan (štev. 5). Drugi kandidati sledijo po abecednem redu.
SSG ponovno v
Gledališka sezona se postopoma izteka. Danes, jutri in v sredo, 8. maja, bo Slovensko stalno gledališče odigralo v Kulturnem domu v Gorici še zadnjo predstavo v abonmaju in sicer enodejanki italijanskega dramatika Luigija Pirandella Človek s cvetom v ustih in Cecè.
Gre za dve povsem različni deli. Prva enodejanka je namreč nekakšen monolog umirajočega človeka, ki naključnemu popotniku razlaga vide-
SLOVENSKO 1? STALNO „ „ "GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete
Luigi Pirandello
ČLOVEK
S CVETOM V USTIH in CECÈ
režija:
enodejanki
SERGEJ VERČ
DANES, 5. maja, ob 16. uri — ABONMA RED A
JUTRI, 6. maja, ob 20.30 — ABONMA RED B
v sredo, 8. maja, ob 20.30 — ABONMA 'RED C
v Kulturnem domu v GORICI
V
Iz programa Občinske enotnosti v Števerjanu
Demokratični odnosi pri upravi občine Gospodarski razvoj in uporaba teritorija
Korektni in demokratični odnosi pri upravljanju občine, soudeležba občanov pri izbirah in odločitvah, boljša povezava in sodelovanje z drugimi slovenskimi občinami v zamejstvu ter s krajevnimi skupnostmi v matični domovini, načrtovanje glede uporabe teritorija, pobude za pospeševanje gospodarstva. To so glavne smernice programa liste Občinske enotnosti v Števerjanu, koalicije naprednih in demokratičnih sil, ki je že v zadnjem: mandatu, ko so njeni trije predstavniki v občinskem svetu, dokazali odprtost in največjo odgovornost za reševanje problemov števerjanske skupnosti. Po sporih, ki so nastali v večinski SSk so s podporo županu Klanjščku omogočili reden iztek mandata. Načelnik svetovalske skupine na listi Občinske enotnosti je bil Ivan Miklus, ki ponovno kandidira in ki takratno ravnanje takole pojasnjuje:
— Dokazah smo samo našo dosled-
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
La Gori
______________________________________________ S. R. L.
GORICA - VIA D. D’AOSTA 180 - TEL. 20-787, 20-866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga
GORIŠKA ZBORNICA ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO, OBRT IN KMETIJSTVO
15. MEDNARODNI SEJEM
GORICA, 27. april — 5. maj 1985
URNIK:
ob praznikih in predpražnikih od 10. do 22. ure ob delavnikih od 15. do 21. ure
Prireditelj:

GEGO — Gestioni Gorizia S.r.l.
nost in odgovornost. Za Klanjščka smo glasovali že ob izvolitvi, na začetku mandata, zato smo mu po znanih zadevah, ki so nastale proti koncu leta 1983 in v začetku lanskega leta ponovno potrdili naše zaupanje, ker smo mu kot upravitelju priznavali sposobnost, ugled in druge odlike, ki so nujne za dobro in pošteno upravljanje občine. Z odgovornim zadržanjem: smo preprečili komisarsko upravo. Sicer pa menim, ne da bi se vmešaval v zadevo števerjanske SSk, da se spori niso zaostrili do take mere zaradi osebnih razlogov, ampak zaradi avtoritativnega vodenja te stranke.
Nosilec liste Občinske enotnosti je Ivan Humar, ki je bil v občinskem svetu že v obdobju 1975 - 1980. Na listi kandidirata med drugimi tudi Florijan Planinšček in Jožko Vogrič, ki sta skupaj z Ivanom Miklusom v zadnjem mandatu predstavljala Občinsko enotnost v občinskem svetu. O konkretnem programu liste v mandatu 1985 - 1990 smo se pogovarjali z Ivanom Humarjem.
— Najbolj pereče je vsekakor vprašanje dokončne ureditve oskrbe z vodo, zlasti za Jazbine, popravilo in ureditev cest, dokončna razrešitev in ureditev lastništva Ceste vina in češenj. Nujno bo treba sprejeti ukrepe za omejitev degradacije teritorija kot posledice človekovih posegov za urejanje vinogradov, sadovnjakov itd. Nujna je po našem priprava študije o uporabi teritorija. Temu vprašanju smo v preteklosti namenjali premalo pozornosti.
Kmetijstvo, zlasti pa vinogradništvo je ena od glavnih dejavnosti v občini, čeprav je veliko števerjancev zaposlenih tudi v industriji in drugih dejavnostih. S podpiranjem različnih pobud, zlasti takih na zadružni osnovi, naj bi vinogradništvo tudi v prihodnje ohranilo in Celo utrdilo vlogo v gospodarski in družbeni stvarnosti števerjana.
— Seveda ne gre pri tem zanemarjati tudi različne pobude na področju kmečkega turizma, pobude za izboljšanje gostinskih storitev itd., pojasnjuje Ivan Humar. Občinska enotnost si prizadeva tudi za uvedbo novih socialnih storitev (oskrba na domu za ostarele), ker bo vprašanje v prihodnjih letih zelo občuteno, za ohranitev in izpolnitev (s pedagoškega vidika) šole s celodnevnim poukom, za večjo povezavo s slovenskimi občinami v zamejstvu tudi in predvsem v okviru prizadevanj za uzakonitev naših narodnostnih pravic; v prihodnjem: mandatu pa naj bi vendarle izvedli pobratenje med števerjanske občino in KS Kojsko, med krajema, ki sta tako rekoč soseda in ki sta bila v preteklosti zmeraj med seboj tesno povezana.
Danes spominski pohod
'V	"V
Steverjan - Gonjače - Steverjan
S spominskim pohodom Steverjan -Gonjače - Steverjan se bo danes zaključilo prvomajsko slavje v Števerjanu. Pohodniki bodo odšli na 10 kilometrov dolgo pot (za bolj vztrajne je pripravljena tudi 20-kilometrska proga) ob 9.30 izpred spomenika NOB na glavnem trgu v Števerjanu, do spomenika v Gonjačah in seveda spet nazaj. Prireditev bo potekala tako, kakor lani in prejšnja leta. Udeleženci bodo prejeli poseben kartonček, ob povratku pa tudi spominsko kolajno. Letošnja prireditev, za katero skrbita KD Briški grič in KS Kojsko, v sodelovanju z ZSKD, ZSŠDI in novogoriško ZTKO je že šesta po vrsti. Ker sovpada s 40-letnico osvoboditve, prireditelji pričakujejo zares množično udeležbo.
Današnji spored prireditev v Števerjanu obsega še nastop folklorne skupine iz Sevnice, zvečer pa ples. Fol-
klorna skupina bo nastopila dvakrat: ob 12.30, nato pa še ob 17. uri.
Z motornim kolesom trčil v avto
V prometni nesreči, zgodila se je v petek okrog 19. ure v Ulici Ristori v Gorici, se je težko ranil 24-letni Silvio Pisaroni iz Gorice, Ulica Bla-sema 6. V goriški splošni bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju za 90 dni zaradi zloma noge in drugih po-, škodb. Po dosedanjih ugotovitvah je Pisaroni trčil v fiat 127, ki ga je upravljal 54-letni Domenico Eramo iz Gorice.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli 23, tel. 72-340.
Kulturnem domu
nje sveta v svoji predsmrtni grozi' Lovi se za drobne življenjske radosti, da bi tako vsaj za trenutek P°' zabil na »cvet«, raka v ustih, in no svoj bližajoči se konec.
Druga enodejanka je pravo nasprotje prvi, saj opisuje življenje sicilijanskega lahkoživca, ki mu je edina skrb v življenju, kako čim boljo preživeti, pri čemer se poslužuje vseh mogočih in nemogočih zvijač.
V	Človeku s cvetom v ustih nastopata Tone Gogala in Vladimir Jurc, v drugi enodejanki, Cecè, pa Stojan Colja, Maja Blagovič in Vladimif Jurc. Kot povezovalen člen, v vlog1 molčečega sobarja, nastopa še Dante Pribac.
Režiser predstave je Sergej Verč, prevod obeh del je oskrbela Tita Simoniti, avtor scene in kostumov Va je Andrej Pisani.
Uprava Slovenskega stalnega gle' dališča obvešča cenjene abonente, da je torkova abonmajska predstava iz tehničnih razlogov prenesena na sredo. Za morebitne nevšečnosti se SSG že vnaprej opravičuje.
Tekmovanje
padalcev
Na goriškem letališču bo danes drugi del mednarodnega padalskega tekmovanja, ki se je pričelo že včeraj-Sodelujejo padalci iz Italije, Avstrije in Jugoslavije. Gre za tretje tovrstno tekmovanje.
Družabnost Coni coltivatori
V	dverani ARCI v Turjaku bo v sredo, 8. t.m., ob 20.30 družabno srečanje združenja Confcoltivatori. U-deležila se ga bosta tudi predsednik in podpredsednik Združenja Giuseppe Avolio in Massimo Bellotti.
_____________kino_______________
Gorica
VERDI 15.00—22.00 »Paris, Texas«-
VITTORIA 15.00—22.00 »L’urlo del silenzio«.
CORSO 15.15—22.00 »La bella addormentata nel bosco« in »II mio a-mico Beniamino«.
Tržič
EXCELSIOR 14.00 — 22.00 »Ghostbu-sters, gli acchiappafantasmi«.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 10.00 »Skrivnost indijanskega zlata«, ob 16.00 in 18.00 »Lassiter«, ob 20.00 »Otok strasti«.
SVOBODA 16.00 »Skrivnost indijanskega zlata«, ob 18.00 in 20.00 »O-svajalec«.
DESKLE 17.00 »Gremo naprej«, ob 19.30 »Rocky II.«.
t
Mnogo prerano nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, sin in brat
Miro Corsi
Žalostno vest sporočajo žena Majda, sin Marko, mama Fani, oče Remigij. sestra Tatjana z družino in ostali sorodniki.
Pogreb bo jutri, v ponedeljek. Prosimo tihega sožalja.
Gorica, 5 maja 1985
Marku Corsiju ob izgubi dragega očeta izrekajo iskreno sožalje sošolci in dijaki liceja Primož Trubar.
Športno združenje Dom — košarkarska sekcija žaluje z Markom Cor-sijem in sorodniki ob tragičnem dogodku v družini.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
Laure Močnik
se toplo zahvaljujemo pevcem, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Družina Zavadlav
Štandrež, 5. maja 1985
*
Tumorski dnevnik — 5. maja 1985
goriški dnevnik □ ^ran 9
Po dvodnevnem divjanju četnikov
Slovenski partizani osvobodili Gorico 1. maja 1945
marko waltritsch
o	i11 njihovi pomagači vseh vrst
bili v aprilu 1945 v Gorici in njeni neP°sredni okolici zelo nervozni. Ju-Soslovanska partizanska vojslja je ' nsv°b3jala domovino in se pomikala poti severu. Na gotski fronti v Italiji'Je bilo več aktivnosti zavezniških ar-. ad. Kusi so prodirali proti zahodu ln že bili znotraj nemškega ozemlja, p^teričani in Angleži pa so v Hitlerje-0 državo vdirali z zahodne strani. a'eč so že bili časi zadnje nemške , erizive v Ardenih v decembru 1944, ® je Hitler skušal zadati odločilen 'darec zahodnim zaveznikom.
, |Vi nas v Gorici se je nervoza ka ■jala na vsakem koraku. Marsikatere-političnega jetnika so nacisti izpuhti iz zapora. Upali so, da si bodo j"10 pridobili simpatijo zmagovalcev. . ®d nacističnimi pomagači, t.j. med četniki, domobranci in fašisti, je viaria nestrpnost. Masovcev ni bilo več '7 Gorici, Nemci so jih bili zapodili v a*°jsko republiko potem, ko so bili Pretepeni od partizanov na Trnovem ? 'Pičetku leta. Med četniki in fašisti le Prišlo do marsikaterega spopada. Cetniki so likvidirali fašistično postojanko v Šempetru. Dobro zavarovane avtomobilske kolone Nemcev so še
vnaprej vozile na poti iz Gorice v Aj-Pov.ščino. Partizanski diverzanti so ^ak dan te kolone napadali. Kljub te-. da se je bližal konec, so nacisti e vedno izvajali racije po slovenskih yaseh, še vedno so ljudi zapirali. Tež-.Pa jih je bilo pošiljati v Nemčijo, ®aJ je bila pot v taborišča že zaprta, na železnici je vladal že pravi
V zadnjih dneh aprila, ko je postalo jasno, da bo vojne' kmalu konec, so nekega popoldneva četniki prišli v Gorico in pobrali vsem lastnikom koles, ki so jih našli na cesti, to njihovo vozilo. Nad dvesto so jih potem odpeljali v smeri Šempetra. Kolesa so potrebovali za hitrejši umik. Nameravali so namreč na zahod, Angležem in Amerikancem naproti. Bali so se kazni, ki bi jih doletela če bi jih ujeli partizani. Na dolgi poti iz Srbije na Primorsko so namreč zagrešili veliko zločinov in tudi v več kot letu dni ko so bili pri nas, še zlasti na Vipavskem, so se odlikovali v ostri protipartizan-ski borbi in z zločini nad prebivalstvom.
Na hiter umik so se pripravljali tudi domobranci, ki so takrat imeli vojašnico v Ul. Roma v stavbi nekdanje nižje strokovne šole (tam je danes sodobna palača deželne uprave). Že sredi aprila so pospravili svoje blago. Z njimi šo se pripravljali na odhod tudi drugi iz njihovega kroga, nekateri profesorji pa drugi nacistom vdani politiki, ki so imeli pisarne v Ul. Seminario, 24. maja (Socialna pomoč), ter tisti, ki so urejevali domobranska glasila »Goriški list«, »Vipavec« in »Tolminski glas«. Že v zadnjih dneh aprila so v Gorico prišle domobranske edi-nice iz gornje Soške doline ter iz krajev Vipavske, kjer so bile nastanjene. Četniki pa so se v zadnjih dneh aprila zbrali na območju med Dornberkom in Šempetrom. Kot kozaki, ki so bili v Kamiji, so tudi četniki imeli s seboj cele družine.
27. in 28. aprila so Nemci v Gorici pospravili svoje pisarne. Sežigali so dokumente, seveda tiste, ki jih niso u-tegnili spraviti v kovčke. V pisarni beraterja v Ul. Roma je v dneh prej podoficir, ki je skrbel za aprovizacijo.
poklical vse trgovce, ki so prodajali razno blago nemški komandi, in jih izplačal. Trgovci so se čudili odkod taka nemška točnost. Najbolj zaskrbljeni so bili gestapovci in esesovci, tisti, ki so trpinčili ujetnike. Nemško vojaštvo je pač vedelo, da bodo zmagovalci z njim ravnali kot z vojnim ujetnikom.
28. aprila so iz Gorice v smeri zahoda, t.j. Vidma, odšle zadnje nemške edinke. Z njimi so se tja umaknili tudi domobranci in tudi preostali oddelki fašistične vojske, ter tudi kozaki in še kdo. Četniki so ostali nekje zadaj. Bilo jih je nekaj deset tisoč. Navsezgodaj 29. aprila so se pričeli pomikati iz Šempetra proti mestu. Nameravali so skozi Gorico, da bi šli v Furlanijo. Šli so v več kolonah. Ena njihova skupina, ki je šla. čez pevmski most je tam dobila partizana, ki je prišel do mosta, prepričan, da je vojske konec. Zverinsko, so ga umorili. Z bajonetom so mu vrisali v čelo partizansko peterokrako zvezdo. Skupine delavcev so z orožjem v rokah branile tovarne v Podgori in v Stražicah in v redkih spopadih je nekaj delavcev tudi padlo.
Precej hudo pa je bilo v mestu. Iz karabinjerske vojašnice v Ul. Sauro so orožniki, ki so tisto noč, potem ko so Nemci odšli, prešli na stran Comitato liberazione nazionale, prav tako kot financarji in Guardia Civica, pričeli streljati na četnike. Na vogalu sodne palače jih je nekaj teh padlo in njih trupla so tam ležala ves dam. Četniki so se zelo bali. Dovolj je bilo, da je kdo, tako na tistem vogalu, kot v drugih krajih mesta, premaknil oknice in hotel pogledati kaj se na cesti dogaja, že so četniki ustrelili rafal pro-. ti stavbi. Dolge četniške kolone so se potem preusmerile pred kapucinsko cerkvijo po Ul. Faiti. Tudi v drugih
krajih mesta so bili spopadi. V dveh dneh, ko so se četniki umikali, je v mestu padlo več desetin ljudi, tako četnikov kot orožnikov, pa tudi nedolžnih civilistov.
Pri Mošu so nekateri četniki na zidove hiš napisali nekaj parol. Namenjene so bile angleškim vojakom, še danes je na steni ene hiše ob glavni cesti ohranjen tak napis v angleškem jeziku: »Long life Yugoslav royal Array«. (Naj živi jugoslovanska kraljeva vojska), še do pred nekaj leti je v tem kraju bilo še nekaj podobnih napisov.
Naslednjega dne, 1. maja 1945, je iz šempetrske strani prišla v mesto prva partizanska edinica. Slovenske žene so dve noči šivale slovenske in jugoslovanske partizanske zastave z rdečo zvezdo. Uporabile so rjuhe, stara krila, stare prte. Vse je prišlo prav, samo da bi Slovenci v Gorici izpričali svojo zahvalo partizanom. Med temi je bilo tudi veliko ljudi iz mesta. Sicer pa so med vojno Goričani pomagali Osvobodilni fronti. V veliko hišah so bde zaloge blaga v bunkerjih, vršili so se sestanki žena, mladine, diverzantov. Predvsem so v mestu skrbeli za zbiranje blaga in denarja. Slovenski trgovci pa tudi nekateri italijanski, so v tem oziru napravili veliko. Istočasno pa večina Slovencev v mestu ni nasedla vabilom domobrancev, ki so s pomočjo in pod nadzorstvom Nemcev odprli slovensko šolo, osnovno in gimnazijo, pod Kapelo, ki so prodajali slovenske dnevnike in knjige, Id so odprli nekaj društev in imeli tudi kako prireditev. Večina slovenskega prebivalstva v mestu je podpirala O-svobodilno fronto in kljub dvajsetletnemu zatiranju ter veliki in razumljivi želji po slovenskem jeziku, čtivu in šo-
li, ni nasedla vabljivkam domobrancev.
Prvi partizani, ki so 1. maja vkorakali v Gorico, so hodili v vrstah eden za drugim, zelo pazljivo, s puško ali brzostrelko v rokah. Bili so utrujeni, saj so razne edinice vsevprek dva dve-va in noči, marsikdaj, kot so nam' nekateri takratni borci povedali, tudi poslušajoč povelja, ki so se menjavala od ure do ure in so si bila marsikdaj tudi navzkriž. Neka edinica je morala v pičlih dveh dneh in pol s Trnovske planote na Kras, potem nazaj v Vipavsko dolino, spet v smeri Krasa, nazadnje pa v Gorico.
Ker sc partizani prišli v mesto iz iste strani iz katere so prejšnja dva dneva prihajali četniki, so se ljudje razbežali. Na ulice so prišli šele ko so videli, da nimajo dolgih četniških brad in da imajo rdečo zvezdo na čepici. Na mah so z oken zaplapolale slovenske in jugoslovanske zastave, njim se je tu pa tam pridružila še kaka italijanska zastava z rdečo zvezdo.
Prvi partizani so zasedli prefekturo. V Ribijevi garaži avtobusov so vzeli avtobus s katerim so se odpeljali v spodnjo Vipavsko dolino. S tem avtobusom so v mesto prišli člani komande mesta. Še tisto jutro so druge partizanske skupine prišle iz kraške, briške, solkanske, kromberške strani ter iz Rožne doline.
Mesto je bilo osvobojeno. Novozelandske čete so s tanki, džipi in tovornjaki, prišle v mesto šele naslednjega dne, 2. maja.
Dandanes pa imamo ljudi,' tako v italijanskih krogih kot žal tudi v nekaterih slovenskih, ki s spisi in izjavami hočejo dokazati, da je bila Gorica 1. maja 1945 »zasedena« od slovenskih partizanov, ne pa osvobojena. Naj kar ostanejo sami s to njihovo zmoto.
V'
V Dvoru v Steverjanu
Razstava - pokušnja briških vin letos uspešnejša kot kdajkoli
. Štirinajst vinogradnikov iz štever Jana in z Oslavja je sodelovalo na le-^nji razstavi kakovostnih briških 'n v števerjanu, ob priložnosti prvomajskega slavja. Razstavo so odprli ,a predvečer 1. maja in te dni so akovostno briško kapljico lahko pokusili tisoči obiskovalcev, ki so, lasti v sredo, prišli v Števerjan. adnja priložnost bo seveda danes, d° se bodo s spominskim pohodom v 0P°lclanskem času ter z nastopom otklorne skupine, sklenile prvomajske PJareditve. Letošnja razstava je v .ekem smislu zanimivejša, -popolnej-a- Poleg tipičnih briških vin, lepo ^stekleničenih, so si obiskovalci lah-0 ogledali tudi zanimivo razstavo arega vinogradniškega orodja in o-y,eitle za kletarstvo. Zbirko dvajseto različnih predmetov, z navedbo mačih imen, je pripravil Zdenko V°grič.
Sicer pa je bila krajša slovesnost, tk.odprtju razstave, v torek zvečer, |.di. Priložnost za nekakšno ugotav-^16 prehojene poti in razvoja vino-? adništva v Brdih, za opozorilo na r .e ali drugačne težave, ki zavilo nadaljnji razvoj vinogradništva,
da je bodočnost briških v stalnem izboljševanju
ugotovitve, vin samo kvalitete
Na torkovi slovesnosti je po' pozdravu predsednika odbora briških vinogradnikov Avgusta Štekarja, najprej spregovoril Silvan Primožič, ki je opozoril, kako so prvo razstavo sadja in vina v Brdih priredili že leta 1879 ter na pomen pravilne reklami-zacije pridelkov. Eden od uspešnih načinov je prav gotovo tudi vsakoletna razstava v Števerjanu, ki ima za sabo zelo bogato tradicijo. Ob o-tvoritvi razstave v kleti posestva Tacco na Dvoru je spregovoril tudi ravnatelj pokrajinskega kmetijskega nadzomištva dr. Paolo Pascolini, ki je zagotovil največje sodelovanje deželne uprave za reševanje številnih odprtih vprašanj v kmetijstvu na-splošno in tudi v vinogradništvu, zlasti, kar zadeva melioracije zemljišč. Zelo stvarno je o trenutnem položaju v vinogradništvu spregovoril predsednik konzorcija za zaščito briških vin, grof Attems. Ta ustanova si prizadeva, da bi bile odpravljene ali vsaj olajšane prepovedi o urejanju novih vinogradov na briškem območju. Glede uspešnega premagovanja krize v
Na stojnicah v Dvoru je veliko steklenic žlahtne briške kapljice
I	^
r
vinarstvu pa po njegovem ne zado-stujejejo samo prizadevanja za stalno izboljševanje kakovosti in bo treba dovolj pozornosti (in tudi denarja) nameniti pravilni reklamizaci-Ji vina.
Na letošnji razstavi vin so prisotni: posestvo Tacco, Jožef Bensa, Mario Miklus, Emil Terpin, Emil Sfiligoj, Silvan Primožič, Stanislav Radikon, posestvo Formentini, zadruga Brda, Anton in Boris Pintar, Aleš Ko-mjanc, Simon Komjanc, Marcelo in Marino Humar, Avgust Štekar. (vk)
Darko Bratina na shodu KPI
Na javni razpravi, ki jo je priredila KPI v severnem delu mesta jo profesor Darko Bratina obravnaval zanimivo vprašanje občinskih razsežnosti boja za globalno zaščito Slovencev. Uvodoma je Bratina dejal, da določeni krogi v naših krajih agitirajo strahove in podpihujejo protislovensko gonjo tudi, če že ne predvsem zato, da bi zavrli možnosti dinamičnega razvoja teh krajev in da bi sedanje stanje ohranili čimbolj . nespremenjeno. Glede izvajanja narodnostnih pravic Slovencev je bil govornik mnenja, da se lahko marsikaj uresniči tudi pred izglasovanjem zakona o globalni zaščiti. Na občinski ravni je omenil predvsem povečanje javne rabe slovenščine, nov odnos do šolskih vprašanj, kulturno in gospodarsko sodelovanje, ki naj bo tristransko med občino Gorica, Novo Gorico in slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji.
Svoje izvajanje je prof. Bratina zaključil z navideznim paradoksom glede uveljavljanja slovenščine, saj je dejal, da moramo bolj kot o slovenskem govoriti o »italijanskem vprašanju«, kajti prav naši italijanski someščani imajo težave pri poznavanju obeh jezikov, ki na narodnostno mešanem teritoriju predstavljata za vsakogar potrebno kulturno opremo in bogastvo.
Bencinski boni
Jutri prično v pisarni Avtokluba in v drugih krajih Goriške deliti drugi letošnji obrok bencinskih bonov proste cone. Bone bodo delili do 26. junija. Goričani in Sovodenjci dobijo 210 oziroma 285 litrov, odvisno od vozila, drugi pa 115 in 150 litrov. Delili bodo tudi nakazila za nafto.
Bilanca	76. poslovne dobe		
	31. decembra 1984		
aktiva		PASIVA	
Blagajna	634.377.900	Hranilne vloge	41.445.786.981
Banke	16.132.641.690	Tekoči računi	20.312.356.900
Vrednostni papirji	29.568.191.326	Dopisovalni T/R bank	4.484.487.364
Udeležbe	60.631.862	Cedenti menic in	
Posojila	18.180.656.426	dokumentov na inkaso	4.241.883.391
Nepremičnine	1.674.749.101	Razni upniki	2.142.933.888
Oprema in stroji	539.470.527	Skladi knjigovodskih odpisov	505.106.102
Menice za vndvčenje	5.381.935.196	Vezani skladi	782.671.978
Razni dolžniki	6.621.321.889	Pasivne izločitve	85.296.188
Aktivne izločitve	1.164.226.290	Čisti kapital in razni skladi	5.502.824.853
		Poslovni dobiček	508.854.562
SKUPNO AKJ1VA	80.012.202.207		
		SKUPNO PASIVA	80.012.202.207
Račun rizikov in obvez	17.402.484.356	Račun rizikov in obvez	17.402.484.356
Razvidnostni računi	88.737.739.810	Razvidnostni računi	88.737.739.810
SKUPAJ	186.152.426.373	SKUPAJ	186.152.426.373
IZDATKI		DOHODKI	
Pasivne obresti	6.533.637.318	Aktivne obresti na posojilih	4.278.584.917
Stroški za osebje	1.116.855.661	Obresti na bankah	1.226.046.101
Davki in takse	414.245.057	Obresti na obveznicah	
Splošni upravni stroški	1.111.274.369	in dividende	3.550.797.795
Knjigovodski odpisi	122.440.202	Dobiček pri vrednostnih papirjih	
Višanje skladov	1.083.793.057	in menjalnici	281.161.694
Skupni izdatki	10.382.245.664	Aktivne provizije in razni dohodki	1.090.040.069
Poslovni dobiček	508.854.562	Uporaba skladov	464.469.650
SKUPAJ	10.891.100.226	SKUPAJ	10.891.100.226
j||jJ2£!2
Get°s je v Dvoru tudi zanimiva razstava starega kmečkega orodja
JJ Banca Agricola Gorizia cra9, y Kmečka banka Gorica-°i
Košarka: po novi zmagi nad Scavolini jem
Simac državni prvak
Avtomobilizem: VN San Marina v formuli ena
Senna in Rosberg v prvi vrsti
ITALIJANSKA C-l LIGA
Za Jadran zmaga nujna
Jadran bit danes opravil zadnje gostovanje in obenem zadnjo tekmo regularnega dela letošnjega prvenstva košarkarske C-l lige. V gosteh pri 0-derzu bo skušal osvojiti tisti točki, ki bi mu omogočili, da bi mirneje počakal na play-off, saj bi z njima ohranil dragoceno drugo mesto na lestvici in s lem možnost, da eventualno tretje srečanje odigra na domačem igrišču. Še do sinoči se je sice» upalo, da bo lahko v Oderzo krenil v sproščenem vzdušju, vendar žal rezultat iz Tre-visa ni bil ugoden: Stefanel, ki je trenutno na 3 mestu, je namreč zmagal in če mu Jadran noče prepustiti drugega mesta, mora pač tudi zmagati. Irepričani pa smo, da so ja-dranovci z mimo in preudarno igro tega sposobni.
SINOČNJI IZIDI: Stefanel - Udine Nord 93:78; Caveja - Vicenza 86:76; Castelfranco - Tre Stelle MO 91:78.
Scavolini — Simac 81:101
(41:48)
SCAVOLINI: Gracis 12, Fredrick 21, Zampolini 19, Tillis 7, Magnifico
14,	Costa 6, Minelli 2, Dimatore, Del Monte, Berti.
SIMAC: D’Antoni 24, Premier 20, Schoene 16, Meneghin 5, Carroll 27, Boselli 2, Bariviera 2, Gallinari 1, De Piccoli 2, Pettorossi 2.
PESARO — Tudi v {»vratnem finalnem srečanju italijanskega play-offa je milanski Simac zanesljivo odpravil Scavolini in tako osvojil svoj 21. državni naslov. Milančani so povedli že od vsega začetka in vodili skozi vso tekmo. Domači so se jim sicer trikrat približali (v polovici prvega polčasa pri rezultatu 23:25, v
15.	min. 34:38 in v 27. min. 56:63), vendar niso nikoli dajali vtisa, da lahko obrnejo, rezultat. Pri Simacu
se je kot običajno odrezal D’Antoni, Carroll je v drugem polčasu povsem popravil poprečno predstavo iz prvega, izkazali pa so se tudi Meneghin (12 odbitih žog in 4 asistence), Premier (9:11 in odlična obramba na Fredricku) ter Schoene (7:11 in 9 odbitih žog). Najboljši v vrstah Scavolini ja, pri katerem se je poznala odsotnost izključenega Silvestra, je bil Zampolini (8:13 in 9 odbitih žog).
De Sisti odhaja
TRST — Tržaške košarkarske ekipe Stefanel v prihodnji sezoni né bo več vodil Mario De Sisti. V poročilu, k{ sta ga včeraj izdala sam trener in vodstvo Stefanela je rečeno, da so se razšli sporazumno. De Sisti je vodil tržaško ekipo dve leti, prvič ko jo je sponsoriziral Bic in sedaj Stefanel.
IMOLA — Brazilec Senna (Mus renault) je na zadnjih uradnih poskusnih vožnjah pred današnjo tretjo dirko sezone v formuli ena, veljavno za VN San Marina, za malenkost še popravil svoj čas. Nasploh pa ga je popravilo tudi 18 drugih tekmovalcev. Med temi ni bilo Albereta, ki je za-raai okvare čakal vse do zadnjega, ko pa je začelo rahlo rositi. Tako sta ga prehitela Rosberg in De Angelis. Drugi Ferrarijev pilot, Johansson, je tudi zdrknil niže na startni listi, čeprav je izboljšal svoj čas. Dobro sta se obnesli obe vozili arrows, medtem ko so pri McLarnu nekoliko zaskrbljeni. Lauda je dejal, da bo tokrat zanje težje kot na prejšnjih dirkah.
1.	VRSTA: Senna (Braz.) lotus renault 1’27”327 s poprečno hitrostjo 207,770 km; Rosberg (Fin.) Williams honda 1'27”354 ; 2. VRSTA: De Angelis (It.) lotus renault 1’27”852: Albo-reto (It.) ferrari 1’27”871; 3. VRSTA:
Boutsen (Bel.) arrows BMW 1’27”918; Prost (Fr.) melaren TAG 1’28”099 ; 4-VRSTA: Mansell (VB) Williams hott; da 1'28”202; Lauda (Av.) melaren T AG 1’28”399 ; 5. VRSTA: Piquet (Brazilija) brabham BMW 1’28”489; Berger (Av.) arrows 1’28”697; 6. VRSTA: Tambay (Fr.) renault elf 1’29”102; Cheever (ZDA) alfa romeo 1’29”259; 7. VRSTA: De Cesaris (It.) ligier renault 1’29”406; Warwick (VB) renault elf 1’29”466 ; 8. VRSTA: > hansson (Šve.) ferrari 1’29”806; Laf-fite (Fr.) ligier renault r30”982; na startu je skupno še deset pilotov.
Ragnotti prvi na Korziki
AJACCIO — Na avtomobilskem rally ju po Korziki sta zmagala Francoza Ragnotti in Thimonier (renault 5 maxi turbo) pred rojaki Sabyjem in Fauehillom (peugeot 205 turbo 16) in Beguinom ter Lermom (porsche 911 SRCS).
Kolesarska dirka »Alpe-Adria«
Danes start v Ljubljani
V italijanski nogometni B ligi
Triestina proti prvouvršceni Pisi
Pred ljubljansko dvorano Tivoli bo danes ob 10. uri start 19. mednarodne amaterske kolesarske dirke »Alpe-Adria«, ki se bo po 5 etapah in 703 kilometrih poti zaključila v četrtek, 9. t.m., v Celju. Na dirki, ki jo prirejajo odbori iz Slovenije, Koroške in naše dežele, se bo pomerilo okrog sto tekmovalcev iz Avstrije, ZRN, Poljske, Madžarske, ČSSR, Švice, Italije in Jugoslavije. Na startu bo tudi zamejski kolesar, zastopnik lonjerske Adrie Sandro Čok, ki bo nastopil v mešani ekipi. Ne bo pa trenutno dveh najboljših Jugoslovanov, lanskega in predlanskega zmagovalca Čerina in Buliča. Prvi se je nastopu moral odreči zaradi obveznosti do italijanskega kluba, za katerega sedaj tekmuje, drugi pa se je lažje poškodoval na nedavni »dirki po deželah«.
Proga letošnje dirke je precej naporna. Že v prvi etapi čaka kolesarje vzpon na več kot 1200 m visoki Jezerski vrh, v četrti etapi pa bo cilj na 1500 m visoki Rogli.
Celotni program je naslednji:
1.	ETAPA (danes) : Ljubljana - Jezersko - Borovlje (135 km);
2.	ETAPA (jutri) : Borovlje - Trbiž -Variano (Videm) (168 km);
3.	ETAPA (7. 5.): Variano (11.30) -Tržič (12.42) - Sesljan (12.50) - Opčine (13.15) - Fernetiči (13.20) - Senožeče (13.47) - Postojna (14.17) - Logatec (14.50) - Ljubljana (15.25) (161 km);
4.	ETAPA: Ljubljana - Rogla (135 km);
5.	ETAPA: Zreče - Celje (105 km).
Dirka po Španiji
ANDORRA — Na 11. etapi kolesarske dirke po Španiji je zmagal Kolumbijec Rodriguez pred Francozom Carotouxom in Špancem Cabe-stanyjem. Na skupni lestvici še vedno vodi Millar (VB) pred domačinom Cabestanyjom, ki zaostaja za 10 se: kund in Rodriguezom (po 23”). Italijan Giambattista Baronchelli je 15. po več kot 7 minutah.
V italijanski B ligi se bliža obdobje vse odločilnejših srečanj, Triestina pa je v idealnem stanju, da jih optimalno izkoristi. Prvo od teh bo že danes na tržaškem Grezarju, kjer bo gostovala Fiso, ki je skoraj že v A ligi. Vodstvo in igralci Triestine so optimistično razpoloženi. Prvi namreč upajo, da bodo zrušili rekord prisotnosti na stadionu, ki vztraja že kakih 15 let, ko sta se v derbiju D (!) lige spoprijeli Triestina in Pon-ziana (!). Takrat je bilo prisotnih nekaj več kot 20 tisoč gledalcev. Igralci in trener pa so prepričani, da bodo strli izredno močnega nasprotnika, ki praktično nima šibkih točk in dva tujca, Bergereena in Kiefta, ki sta pravi luksus za B ligo.
DANAŠNJI SPORED: Arezzo - Cagliari; Bari - Perugia; Bologna -Lecce; Catania - Genoa; Monza - Varese; Padova - Empoli; Parma - Campobasso; Sambenedettese - Pescara; Taranto - Cesena; Triestina - Pisa.
V ITALIJANSKI A LIGI
Ze danes odločitev?
Vodeča Verona se bo doma pomeri-la s Comom in bi si z zmago morda tudi matematično predčasno zagotovila državni naslov. Torino namreč 3 kola pred koncem zaostaja za štiri točke in bo gostil dinamično Atalan-to. Hud boj se bije tudi na dnu lestvice, kjer se že obsojenima Cremonese-ju in Laziu slabo piše zlasti Asco-liju.
DANAŠNJI SPORED: Cremonese -Roma, Fiorentina - Udinese, Lazio -Avellino, Milan - Ascoli, Napoli - Juventus, Torino - Atalanta, Verona -Como. Sampdoria - Inter.
V	jugoslovanski ligi
danes 27. kolo
V	1. jugoslovanski nogometni ligi bodo po krajšem premoru zaradi nastopa državne reprezentance na kva-
lifikacijah za svetovno prvenstvo i" grali 27. kolo. Spored: Dinamo (V) ' Vojvodina, Rijeka - Sloboda, Sutjeska - Željezničar, C. zvezda - Dinamo (Z), Vardar - Hajduk, Iskra ' Partizan, Velež - Budućnost, Sarajevo - Priština, Radnički - Osijek.
V drugoligaški konkurenci bo Maribor igral doma s Splitom, Olimpija pa bo gostovala v Trebbi ju pri Lectarju.
Izenačen italijanski rekord
RIM — Antonella Capriotti je včeraj v skoku v daljino dosegla 6,52 m in s tem izenačila najstarejši italijanski rekord, saj je isto razdaljo dosegla Maria Vittoria Trio leta 1967.
Italiji pokal narodov
S. VITO AL TAGLIAMENTO — Na prvi izvedbi kolesarske dirke za »pokal narodov« (ekipno na kronometer) je zmagala Italija A pred Italijo B, Veliko Britanijo, Jugoslavijo in Kuho-
Sklepni del proslav ŠD Polet ob 40-letnici osvoboditve
in slovesno na Opčinah
Množično
Sklepni del proslavljanja 40-letnice osvoboditve pri openskem Poletu je bil nadvse slavnosten. Začelo se je s štafetnim tekom od spomenika bazoviškim žrtvam pri Bazovici do spomenika padlim na Opčinah, katerega se je udeležilo sedem športnih društev s skupno okoli 130 tekači obeh spolov in starosti.
Pred in po prihodu štafet na Opčine je pred spomenikom igrala godba na pihala Parma iz Trebč, nakar je spregovoril predsednik ŠD Polet Andrej Križnič. Govoril je v imenu mladine ter potrdil, d^. hvaležnosti za osvojeno svobodo izpred 40 let ni mogoče pozabiti, pa čeprav ima ta danes »grenak priokus«.
Zatem je v imenu ZSŠDI govoril predsednik Odo Kalan, ki je omenil trenutno stanje slovenske manjšine ter se tudi obrnil do mladine rekoč: »Ne moremo se prepuščati lažnemu
optimizmu: pot, ki jo moramo prehoditi, je še dolga in prav vi mladi morate sedaj stopiti po stopinjah svojih očetov . . .«
Športniki Poleta so položili venec na spomenik padlim, častno stražo pa. so imeli taborniki in skavti.
Od spomenika se je nato množica mladih in starejših premaknila na dvorišče openskega Prosvetnega doma, kjer je bil na sporedu prisrčen nastop Poletovih kotalkarjev. Najprej je skupina najmlajših 'zaplesala »Našo četico«, nato so nastopile Elena Prelec, Jana Kosmač, Giovanna Su-ban, nakar sta zaplesala Mitja Ko-korovec in Elena Prelec, ki sestavljata najmlajšo Poletovo dvojico. Evropski prvak Samo Kokorovec je prvič odkar je osvojil prestižni kontinentalni naslov, nastopal pred domačim občinstvom. Predstavil je ruski ples, sklepno točko pa so predstavile
starejše kotalkarice Poleta, ki so zaigrale kolo.
Sledilo je nagrajevanje tekmovanj, ki jih je Polet priredil v okviru 40-letnice osvoboditve. Najprej je Odo Kalan v imenu ZSŠDI nagradil tekmovalce včerajšnje štafete. Rezultat slednje je bil sdedeč: 1. Zarja 22’09"; 2. Polet 22’31”; 3. Kontovel 22'35”; 4. Breg 24’39”; 5. Bor 25’34”; 6. Sloga 27’22”; 7. Jadran Farco 31’51”.
Omeniti moramo, da so imeli le Zarja, Polet in Breg člansko ekipo, ostale ekipe pa so bile mešane ali mladinske. Jadran Farco je nastopil le s sedmimi tekači, namesto predvidenih dvajset.
Po štafeti so nagradili še zmagovalce balinarskega in šahovskega turnirja. V balinanju so bili najboljši poletovci pred balinarji Krasa, v šahu pa je zmagal tržaški mojstrski kandidat Tullio Mocchj pred Vebrom in Žnidarčičem (oba iz Pirana), (dj)
kratke vesti - kratke vesti
Deželno atletsko prvenstvo
Loredana Kralj pred Ireno Tavčar
VIDEM — Slovenski atletinji Loredana Kralj in Irena Tavčar sta pod majico tržaškega CUS obnovili zmagovito dvojko iz prejšnjih let. Na a-tletskem ekipnem deželnem prvenstvu je Loredana Kralj z rezultatom 39,48 m zmagala v metu diska, medtem ko je Tavčarjeva bila 14 cm krajša. Rezultata sta za obe atletinji zadovoljiva glede na njuno trenutno formo.
Po prvem delu tekmovanja vodi polprofesionalna videmska ekipa Banca del Friuli, nekaj odličnih rezultatov pa so dosegli tudi Tržačani. Med zrna govalkami je Luisa Furlan, ki je 400 m pretekla v času 56”4, Valentina Tauceri, ki je na 1.500 m dosegla nov deželni rekord 4’33”04. Uspešen je bil tudi srednjeprogaš Maimeiri, ki je 1.500 m pretekel v 3’53”03 in se je uvrstil na 2. mesto. Med Tržačani je zmagal tudi sprintar Coppola, ki je 100 m pretekel v 10”08.
SZ bronasta kolajna
PRAGA — Na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu je bron osvojila Sovjetska zveza, ki je z 10:3 premagala ZDA.
Danes VN Španije
JARAMA — Na zadnjih uradnih poskusnih vožnjah za današnjo VN Španije v motociklizmu je bil v razredu do 500 ccm najhitrejši Američan Lawson (yamaha) pred rojakom Spencerjem (honda). Sledijo: Gard ner (Avs.) honda, McElnea (VB) suzuki, Haslam (VB) honda, Mamola (ZDA) honda in Katayama (Jap.) honda. V razredu do 250 ccm je bil vrstni red tak: 1. Spencer (ZDA), 2. Wimmer (ZRN), 3. Lavado (Ven.).
Kuzmiču drugo mesto
LJUBLJANA — Na Kompasovem avtomobilskem rallyju (potekal je po Pokljuki in Jelovici ter v okolici Ljubljane, kjer mu je sledilo kar 30 tisoč gledalcev) je zmagal Avstrijec Ka-rasch. (opel ascona 400) pred Jugo-
slovanom Kuzmičem (renault 5) in Italijanom Quartesanom (porsche 911).
Wilander izločen
HAMBURG — Na mednarodnem teniškem turnirju v Hamburgu je Če-hoslovak Mecir v samih dveh setih s 6:1, 6:2 izločil Šveda Wilander ja in se bo tako v finalu srečal z drugim Švedom, Sundstroemom, ki je v polfinalu s 6:3, 6:4 premagal Clerca.
Španci osvojili »Stramilano«
MILAN — Na maratonskem štafetnem teku »Stramilano« je zmagala španska ekipa (Rios, Capitulo, Lopes) z odličnim časom 2.03’36”. Na drugo mesto se je uvrstila Italija (Bordin, Fantoni, Pizzolato) 2.04’36”,
Padalci v Gorici
GORICA — Na mirenskem letališču se bo danes nadaljevalo padalsko tekmovanje za »3. trofejo mesta Gorica«, za katero se poteguje 75 tekmovalcev iz 15 ekip iz Italije, Jugoslavije, Avstrije in Švice.
naše šesterke v mladinskih ligah
1. MOŠKA DIVIZIJA
Pieris - Val 1:3 (9:15, 15:13, 11:15, 11:15)
VAL: Paulin, Prinčič, Coceani, Bo-škin, Devetak, Mučič, Bastiani.
Val se je oddolžil za poraz iz prve tekme in utrdil položaj na lestvici, čeprav so možnosti, da bi naši mladi fantje napredovali v D ligo, minimalne. Zelo važna bo v tem pogledu prihodnja tekma z Gradežem, ki je drugi na lestvici. (Zip)
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Prevenire - Sokol	1:3
(15:17, 15:5, 13:15, 8:15)
Sokol — Volley 80	3:0 (15:7, 15:3,
15:10)
SOKOL: Radetič, Perdec, Rudež, Jazbec, Pizziga, K. in E. Legiša, Visentin, L. in T. Masten, Passerini.
Nabrežinke nadaljujejo s serijo zmag. saj so premagale tudi šibki Volley 80 Z igro naših igralk pa, če izvzamemo drugi set, ne moremo biti zadovoljni, saj so bile premalo angažirane in zbrane čez teden dm .grajo proti Abitareju odločilno tekmo v boju za napredovanje in za zmago oodo morale bolje servirati m bolj zagrizeno igrati v obrambi. (S.A.)
UNDER 15 — MOŠKI
Naš prapor - Fincantieri 0:2 (11:15, 5:15)
NAŠ PRAPOR: A. in M. Ferri, Sošolj Klanjšček, Koršič, Orel, Primožič.
Naši fantje so p»sebno v prvem setu dobro igrali in bili enakovredni gostom in bi z malo več športne sreče in prisebnosti lahko osvojili set. V drugem setu pa so Brici popustili in zaigrali neurejeno. Pripomniti pa moramo, da so Mužičevi varovanci tokrat nastopili v okrnjeni .postavi.
UNDER 15 — ŽENSKE
Centro Olimpia - Sloga A	0:2
(3:15, 8:15)
SLOGA A: Benčina, Cergol, Černe, Dunja, Jasmina in Lara Grgič, Barbara in Darja Renčelj.
Starejše igralke Sloge A so se pomerile z zadnjeuvrščeno ekipo Centro Olimpia, ki je povsem zasluženo slavila, saj je bila vsaj za razred boljša.
Virtus B - Sloga B 0:2 (1:15, 1:15) TRAJANJE SETOV: 20, 15 minut.
SLOGA B:	Drnovščck, Filipovič,
Križmančič, Lupine, Milkovič, Mijot, Sosič, Susič, Viđali.
Proti skromnemu Virtusu so sloga-šice opravile le lažji trening v pričakovanju zahtevnejših nastopov za pokrajinski naslov.
Sloga A - Breg 2:0 (15:3, 15:2)
SLOGA A: Baldissin, Ciacchi, Čufar, Fabi, Fab,rizi, Kocman, Lupine, Marzetti, Rebula, Škabar, Škrk.
BREG: Brajnik, Nataša in Tatjana Canziani, Giorgi, Glavina, Koren, Lau-rica. Mauri, Sancin, Erika in Tatjana Žerjal.
V	slovenskem derbiju so slavile slogašice, tokrat igralke letnika '72, ki so prikazale zrelejšo igro, kateri mlade Brežanke kljub prizadevnosti niso bile kos. (INKA)
Sokol- Virtus B 2:0 (15:5, 15:1)
SOKOL: Visentin, Legiša, Lara in Tanja Masten, Škrk, Passerini, Žbogar.
Z dobro igro- in predvsem z dobrimi servisi Škrkove v drugem setu so mlade predstavnice Sokola z lahkoto odpravile ekipo Virtus B. (sa)
Bor - CUS 2:1 (15:10, 15:17, 15:3)
BOR: Bandi, Knez, Čok, Superina, Železnik, Bandelj, Mauri, Sancih, Pernarčič, Klinc, Legiša, Vitez, Le-giša-
TRAJANJE SETOV: 20, 17 in 23 minut.
V	začetku prvega seta so bile bo-rovke v vodstvu, nato so nasprotnice nadoknadile zaostanek, toda zaman. Drugi set je pripadel CUS predvsem zaradi pristranskega sojenja, zadnji set pa so borovke zlahka O" svojile in gostje so drago plačale podcenjevanje. (Cristina Bandi)
Odločilna tekma za Dom Agorest
Jutri ob 20. uri bo v Marianu Pa' dia menda odločilna beseda glede napredovanja odbojkaric Doma Agorest iz 1. divizije v deželno D ligo. Ce bodo naše igralke premagale domačo Intrepido, jih praktično nihče ne more več dohiteti, hkrati pa bi naredile veliko uslugo tudi goriški Olymph, ki se prav tako bori za prestop v višjo ligo. V primeru poraza pa bi v igro spet prišla tudi Intrepida.
V soboto, 11. maja, v Borovem športnem centru
ČETRTA »REVIJA NAJMLAJŠIH«
Vsi najmlajši »telovadci«, ki va-, Jo v sklopu športne šole Trst se ?odo v soboto 11. t.m. pondvno sre-au. Približno 90 predšolskih otrok starih od 2 do 6 let se bo zbralo v ,orovem športnem centru, kjer bodo sklenili celoletno vadbo z »Revijo ajmlajših«. To je že četrta revija apovr.stjo in rekli bi, da postaja ta psta prireditve že tradicionalna. To priljubljen praznik otrok in nji-staršev, praznik mladosti, ki dini v letu zdnižuje vse naše naj-jVajše otroke, od Milj do Grete. . otopili bodo namreč otroški vrtci z Trsta in sicer Dijaški dom, Ške-Sv. Jakob, Ul. Conti, Sv. Ana, I v- Ivan, Greta in vrtec iz Milj. Po-tega pa bodo prikazali spretnomu tudi najmlajši člani športne šole, >n 3-letni otroci, ki vadijo skupaj
z mamo ali očetom.
Otroci, pridno in redno vadijo celo leto in sicer enkrat ali dvakrat tedensko pod vodstvom vaditeljev Športne šole. Izjema so le Milje, kjer vadijo z otroki kar vzgojiteljice same. Ta pobuda vzgojiteljic je hvalevredna in je dokaz, da se delovanje na telesno-vzgojnem področju v o-troškem vrtcu vendarle spodbudno razvija. Otroški vrtec je namreč dolžan zadostiti tudi otrokovim naravnim potrebam po gibanju, saj preživi otrok tu večji del dneva.
Na reviji bodo otroci prikazali razne sipretnosti na orodju, skakali bodo, se kotalili, se plazili v tunel, tekli kot miške, kotalili in metali žogo na koš itd. Vse to pa bodo, z razliko od prejšnjih let, izvajali istočasno v obliki obhodne vadbe s po-
stajami. S tem se bodo izognili dolgotrajnemu čakanju, ob katerem so se otroci utrudih in zdolgočasili. Vse skupine bodo vadile istočasno na o-smih postajah za določen čas. Izmenično bo vsaka skupina nastopala na vseh postajah.
Otroci se bodo zbrali na stadionu »1. maj« ob 15.00, ob 15.30 pa bo pričetek IV. Revije najmlajših. Vabljeni so seveda starši otrok, vzgojiteljice, sorodniki, prijatelji, predstavniki sorodnih organizacij in vsi tisti, katerim je to vzgojno področje pri srcu. Ob koncu revije bo srečanje med predstavniki športne šole, ravnateljicami in vzgojiteljicami otroških vrtcev, z izmenjavo mnenj in zakusko,
Loredana Kralj
Rojanski osnovnošolci
ji* v •	nr® 'v* ■v
odlični v Irzicu
V nedeljo je bil v Tržiču, v organizaciji tržiške občine in deželnega šahovskega združenja, četrti deželni šahovski finale za učence in dijake osnovnih ter nižjih in višjih srednjih šol. Skupno se je tega finala udeležilo kakih 120 mladih, ki so se ogorčeno vrgli v večurno borbo za šahovsko desko.
Kot že lani so slovenski otroci dosegli velik uspeh v kategoriji osnovne šole. Dijak rojanske šole »Bazoviški junaki« Igor Filipčič je praktično potrdil lansko odlično drugo mesto. Tokrat je osvojil četrto stopničko, omeniti pa moramo, da se je tega finala udeležilo kar 57 mladih šahistov.
Rezultati so sledeči: 1. Zanussi 7,5
točke na 8; 2. Dalan 6,5; 3. Semeraro 6,5; 4. Igor Filipčič (Bazoviški junaki) 6 točk. Sledijo Marko Posega (B. junaki) 5 točk; Marija Ma-molo (B. junaki) 5; Valentina Fram ca (B. junaki) 4,5 in Federica Pir-chio (B. junaki) 3,5.
Marija Mamolo je prejela pokal za najboljšo uvrščeno dekle na turnirju v svoji kategoriji, Valentina Franca pa za drugo mesto v posebni lestvici dekle t.
Veliko zaslug za ta kolektivni u-speh slovenskih učencev gre prof. Dragu Bajcu, ki že četrto leto zaporedoma vodi tečaj šaha na rojanski osnovni šoli ter učiteljici Mariji Batagelj, ki vse delo vodi in koordinira.
Tekmovalci in osebje Sirene so se izkazali
y Priredbi TPK Sirena se je prejš-nJo nedeljo odvijala prva selekcijska regata za consko prvenstvo v kate-|°njah windsurf in II. div. IYRU. '{°gatno polje je bilo v Tržaškem za-*vu. eno miljo od Sireninega sedeža. r®nie, ki je spremljalo ves potek re-ni bilo posebno naklonjeno, saj J® bilo močno vetrovno, morje pa zelo valovito. Jadralna komisija je Kljub temu sklenila, da se regata izpelje.
Vpisanih deskarjev je bilo 25, uvr-. 1° pa se jih je 22. Edina vpisana zenska ni startala, številne druge ja-ufalce pa je žirija ob vpisu odklonila, Ker niso imeli veljavnih izkaznic.
.V kategoriji windsurf je tekmovalo ^ v kategoriji II div. IYRU pa 12 eskarjev. Vsaka od omenjenih kate-?0rij je' razdeljena še v dve podka-negoriji; lahka in težka. V kategoriji »dsurf je zmaga pripadla članu VBG Burliniju. V kategoriji II. div. iRU, v kateri so tekmovali tudi čla-
ni Sirene, pa je splošna uvrstitev naslednja:
1. Marin (Grado); 2. David Poljšak (TPK Sirena); 3. Primosi (SV BG); 6. Aleš Žetko (TPK Sirena); 11. Šiškovič (TPK Sirena).
Prvi trije nagrajeni težke kategorije: 1. Primosi (SVBG); 2. Vianello (Grado); 3. Žetko (TPK Sirena).
Prvi trije nagrajeni lahke kategorije: 1. Marin (Grado); 2. Poljšak (TPK Sirena) ; 3. Zerial (Pietas Juha).
Sirenino osebje na spremnih čolnih, kot tudi osebje na kopnem, je pokazalo izredno sposobnost in iznajdljivost pri izvrševanju dolžnosti. Vsi, ki so tako ali drugače pomagali pri nedeljski regati, so obogatili svoje znanje in si nakopičih novih izkušenj, ki bodo prav prišle pri nadaljnjem delovanju kluba. Jadralno kO'-misijo so sestavljali: Ennio Bandelli in Sirenina odbornika Bogdan Stanič in Edi Filipčič. (A.D.)
obvestila
Košarkarski pionirski festival Slovenije
Polfinale letos na Proseku
Mlada pionirska ekipa ZSŠDI (letniki 1972 - 73) se je uvrstila v polfinalni turnir košarkarskega festivala za mlajše pionirje. Pionirski festival je košarkarsko tekmovanje, ki ga prireja komisija za šolsko košarko pri košarkarski zvezi Slovenije in je namenjen starejšim (1970 - 71) in mlajšim (1972 - 73) pionirkam in pionirjem.
V kategoriji starejših pionirjev je ekipa ZSŠDI naletela na objektivno močnejše nasprotnike že v četrtfinalnem delu tekmovanja, tako da se žal ni uvrstila v nadaljnji krog. Mlajši pionirji, ki nastopajo pod vodstvom trenerja Luke Furlana, pa so v Kopru osvojili prvo mesto na četrtfinalnem turnirju in si tako priborili pravico do nastopa v polfinalu. Letos bo polfinalni del pionirskega festivala poteka pri nas v organizaciji košarkarske komisije ZSŠDI. To je nedvomno razveseljiv podatek, obenem pa je letos prvič, da bo to tekmovanje izven meja Slovenije.
Polfinalni turnir za mlajše pionirje bo na sporedu v nedeljo, 12. t.m., v proseški telovadnici. Poleg ekipe ZSŠDI bosta nastop ah še moštvi o-snovnih šol iz Mirne in iz Dragomira. O turnirju in o tekmovalnem sporedu bomo še podrobneje poročali. (Cancia)
NARAŠČAJNIKI
KONTOVEL — BOR 109:46 (53:26)
KONTOVEL: Compare 4 (0:3), Šik 2 (0:2), Rupel 14 (2:3), Gruden 16, Sedmak, čsbulec 11 (1:2), Cingerla 18, Dolhar 8, Štemi 25 (1:5), Sta-nissa 9 (3:4).
BOR: Cecco 7 (1:5), Acerbi 2, Lippolis 14 (2:2), Krasna 13 (3:11), Turk 2, Birsa 8 (0:3), Bajc.
Kontovelci so z lahkoto zmagah zaostali derbi, predvsem ker so bili točnejši in nevarnejši v napadu ter bolj zbrani v obrambi.
Pri Kontovelcih je pohvale vredna vsa ekipa, pri Boru sta dobro igrala predvsem Lippohs in Krasna.
(M. Rupel)
S P D T
vabi svoje člane na daljšo poletno turo po vrhovih Jugoslavije in na Olimp V Grčiji, ki bo ob 8. do 18. avgusta. Izlet prireja Obalno planinsko društvo iz Kopra. Vpisovanje na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška 20, 3. nadstr.) v torek, 7. maja, od 20. do 21. ure, ko je v teku odborova seja. Vse informacije pri Ervinu Gombaču (tel. 754-742).
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 9. t. m., ob 20. uri v Ul. sv.
FVanpička
NOGOMETNA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da bo sestanek v zvezi z organizacijo nogometnega medšolskega turnirja jutri, 6. maja, ob 18. uri na sedežu ZSŠDI — Ulica sv. Frančiška 20, 2. nadstr. Vabljeni so predstavniki združenja staršev osnovnih šol in predstavniki zavodskega sveta nižjih irednjih šol na Tržaškem, ki so se pri-lavili, da bodo sodelovali na turnirju.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da bo v torek, 7. maja, ob 20. uri na »1. maju« seja odbora.
ŠD POLET
vabi vse otroke od 8. do 10. leta starosti, da se udeležijo tečaja minibasketa. Tečaj bo na igrišču Poleta na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah, in sicer ob četrtkih od 17. do 18. ure in ob sobotah od 15. do 17. ure. Vse informacije v baru na Pikclča ob večernih urah.
V dveh letih iz prve divizije v deželno C-2 ligo
sovodenj skih odbojkaric
Sq ZInago proti Corridoniju so si bott^k® odbojkarice prejšnjo so-0 tudi formalno zagotovile prestop
ie koJO ^ ^ Ugo- Ob končnem žvižgu ste -i0 nav(iušenje med igralkami in han a'm občinstvom na višku, saj rec*0Vanje ni vsakodnevna stvar, so b?Sebn° ne, če pomislimo, da so pr .enjska dekleta v dveh letih o-iz i '!?. k?r dva kakovostna skoka, p’ divizije v D hgo in sedaj v C-2. ki *'av gotovo je, da za ta uspeh, bo no?11*-’ so Sovodenjke trenut-Va naJboljša ženska slovenska posta-Zarnna Ooriškem in med boljšimi v v J^tvu sploh, zaslužijo priznanje p0|? V1 vrsti odbojkarice same, ki so la aza'e zvrhano mero volje do de-dost-'?fnosti na treningih in posluš-pra 1 do tehničneiga vodstva. Temu gre ske abo zasluga za uspeh sovodenj-p0z .bdbojke. Ob tem pa ne smemo na “di. na sponsorja, Centralsped, ki ip^Jbče ter na občinsko upravo, l°Vad • °S Pbbdblu namenu novo te-ripo nico’ kjer so slovenske odbojka-
nastopale.
go n*22 ^varna napredovanje v C-2 h-slovrT Pomeni osvojitve državnega na-Zgori ’ -*16 Pomoni izrednega, rekli bi da vinskega dosežka. Dejstvo pa je, stvai? froba ta uspeh uokviriti v tako °S^ S0Id®ke telesne kulture. Le titi ; domo znali pravilno vredno-Ušker? 86 zavedati, da tudi na Go-je p i.J^tinjnmo v drugo fazo
Teh kakovostnemu pristopu. Tomi;?10116®3 direktorja Marjana Več 7 enega tistih, ki nosijo naj-vila nHk?’ da se -i6 v Sovodnjah raz-razvn- * k3' smo vprašali naj opiše oj te dejavnosti.
»Naša pot je relativno kratka, saj smo z odbojko začeh pred komaj dvema letoma, ko smo vpisali ekipo v 1. divizijo. Poleg tega smo imeli postavo šq v prvenstvu under 15. Že naslednje leto smo pod vodstvom domačina Rajka Peteana dosegli prvi kakovostni skok. Istočasno smo tudi okrepili mladinski sektor. V začetku letošnjega prvenstva je vodstvo e-kipe prevzel Karlo Bajt. Prvenstvo smo dobro pričeli, sredi polovice prvega dela pa smo zašh v krizo in vprašljiva je bila celo naša vključitev v skupino za napredovanje. Kljub vsemu smo dosegh 3. mesto za Canonom in Cusom. V sklepni fazi pa je prišlo na dan vse znanje, ki so si ga dekleta nabrala med treningi, tako da smo zasluženo zasedli prvo mesto. Pri tem pa bi dodal, da smo nadaljevah delo z mladimi. Obenem velja omeniti, da so se v članski ekipi izkazale nekatere mlade o-betajoče odbojkarice, čeprav ne smem na tem mestu pozabiti na izreden doprinos starejših, bolj izkušenih igralk. Sedaj nas čaka C-2 liga, na katero se bomo pripravili z vso vestnostjo, kot doslej, čeprav se zavedamo, da bo naloga vedno težja in vprašanje tretjega napredovanja skoraj nemogoče. Toda...«
Marta Vižintin je v imenu vseh sintetizirala stahšče igralk. Ugotovila je, da se je treba v prvi vrsti zahvaliti zares odhčni pripravi trenerja Bajta, ki je znal vsem dati tisto potrebno znanje, da se premosti tako pomembna ovira, kot je prvenstvo D lige. Kljub določenim težavam je ekipa dosegla svoj kakovostni višek prav
v sklepnem delu prvenstva. Kljub starostni razliki je bilo vzdušje med igralkami edinstveno, kar je tudi bo trovalo končnemu uspehu. »Žal ne morem trditi isto za odnose s trenerjem,« pravi, »s katerim je prišlo včasih do nesporazumov. Priznam, da smo bile igralke vajene rekreacijske odbojke in da nam je bila ago-nistična miselnost tuja. Prvenstvo pa je- zahtevalo veliko požrtvovalnosti, zato bi bil v teh trenutkih potreben večji psihološki pristop.«
Tudi kapetanka ekipe Gabriella Copresti je navdušena nad ozračjem v ekipi in ugotavlja, da so v prvenstvu potrdile, da so najboljše. Kako pa gledajo na ta uspeh nekateri so-vodenjski predstavniki, ki odbojki sledijo le posredno?
Predsednik ŠD Sovodnje Davorin Pelicon pravi, da je treba pohvaliti vsa dekleta, ki so dala vse od sebe, da so dosegla zanje in predvsem za društvo tako pomemben rezultat. Posebno pohvalo pa brez dvoma zasluži tehnično vodstvo, kakor tudi podjetje Centralsped, ki jim je priskočilo na pomoč.
Sovodenjski župan Vid Primožič je prepričan, da pomeni ta uspeh kakovostni vzpon za celotno vaško skupnost. Župan iz Sovodenj poudarja, da bi ta uspeh lahko bil le prvi v daljši « seriji sovodenjskega športa. To svojo željo upravičuje tudi z dejstvom, da razpolagajo s primemo telovadnico, kjer bodo imela vaška društva vse pogoje, da razvijejo svojo dejavnost.
Občinska uprava je za ekipo in vodstvo pripravila sprejem in je nagradila novopečene tretjeligašice.
V kratkem bodo tudi pripravili kakovostni odbojkarski turnir, da bi na pravilen način počastili ta uspeh slovenske odbojke.
Pripravila RUDI PAVŠIČ in MIRO KUZMIN
POPRAVEK
Na lestvicah plavalnega tekmovanja Športne šole Trst, ki smo jih objavili včeraj, sta pomotoma izostah dve imeni. Pri dečkih 5. razreda je tako izpadlo ime Pavla Bjekarja (šola Gregorčič - Stepančič), ki je bil 5. v času 25”80, petošolka Martina Legovini (Finžgar) pa deli 3. mesto v svoji skupini s časom 24”80. Našima mladima plavalcema se opravičujemo.
domači šport
Danes
Nedelja, 5. maja 1985
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
16.00	v Bazovici: Zarja - CGS; 16.00 v Trstu, Vrdelska ulica: Giarizzole -Vesna
3.	AMATERSKA LIGA
16.00	v štandrežu: Juventina - Visco
NARAŠČAJNIKI
11.15 na Opčinah, Ul. Carsia: Roia-nese - Zarja; 10.30 v Križu: Vesna -Opicina; 8.30 v Trstu, igrišče Campanelle: Campanelle - Breg
KOŠARKA
MOŠKA C-l LIGA
18.30	v Oderzu, Trg Europa: Basket Oderzo - Jadran
1. MOŠKA DIVIZIJA
11.30	v Nabrežini: La Talpa - Bor B; 9.00 v Trstu, šola Morpurgo: Basket TS - Konto vel El. Shop B; 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Sanitas -Breg
1. ŽENSKA DIVIZIJA
15.00	v Trstu, Ul. della Valle: John Under - Polet
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA
11.30	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Le Volpi Abitare
UNDER 15 ŽENSKE
9.30	pri Banih: Sloga B - Bor; 9.30 v Trstu, Monte Cengio: CUS - Kontovel Electronic Shop
UNDER 15 MOŠKI
9.00	v štandrežu: Jamlje - Olympia
KOLESARSTVO
CIKLOAMATERJI
9.00	v Barkovljah: nastopa tudi A-dria.
RITMIKA
MEDNARODNO TEKMOVANJE
10.30	v Trstu, stadion »1. maj«: nastopa tudi Bor
Jutri
Ponedeljek, 6. maja 1985
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA
20.00	v Marianu:	Intrepida - Dom
Agorest; 20.30 v Trstu, licej Petrarca: Inter 1904 - Breg
NAJBOLJŠI SLOVENSKI ZAMEJSKI ŠPORTNIK
ZA SEZONO 1984/85
trofeja »IL GIARDINO*
ŠPORTNA SOBOTA
RADIO OPČINE (frekvence 98,800 MHZ - 99,100 MHZ • 90,600 MHZ)
PRIMORSKI DNEVNIK
1. _________________________
2. _________________________
3. --------------------
TRGOVINA ŠPORTNE OPREME
-rt2
OPČINE, Narodna ulica 87 — Telefon: 213193 PROSEK 551 — Telefon: 251040
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poitni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101-603 45361 ADII - DZS 61000 Liubliana Kardelieva 8/11 nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožalia po formatu Oglasi iz dežele Furlaniie Juliiske krajine se naročajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel. 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja LJZTT	[fcjjđ član Mijauk«
m tiska p"" Trst	|H||j]zvezečasop»n*h
'	1	založnikov BEG
5. maja 1985
Nepopustljivi »alternativec«
BOČEN — Stanislava Zgage, italijanskega državljana slovenske narodnosti, ki že dolgo let živi na Južnem Tirolskem in ki so o njem že večkrat pisali italijanski listi, sicer ne poznamo, vendar pa ga zaradi njegove narodne zavesti skoraj lahko jemljemo za vzgled. Ob zadnjem popisu po narodnosti je izpovedal svojo (slovensko) narodno pripadnost, vendar so mu to pravico zanikali, ker po statutu avtonomne dežele ta pravica pripada samo Italijanom, Nemcem in Ladincem, narodom, ki živijo v tej deželi. Zgaga se je pritožil na državni svet, ki mu je priznal pravico do izpovedovanja svoje narodne pripadnosti.
Njegova zgodba pa se tukaj še ne končuje. Ustanova, ki potrjuje kandidatne liste, ga je kot kandidata izključila z alternativne liste za Južni Tirol za nedeljske volitve. Naš sonarodnjak ob tem ni vrgel puške v koruzo. Pritožil se je na državni svet in od njega zahteval, da ga vključi v kandidatno listo.
O tem bo državni svet razpravljal na svoji seji, ki jo bo imel samo 48 ur pred pričetkom volitev. Če bo država pritožbo sprejela, bo moral občinski svet na vrat na nos vključiti Zgago v kandidatno listo.
Podobno usodo kot naš človek je na Južnem Tirolskem doživelo še osem oseb, ki so zaradi izjavljanja ob popisu po narodnosti prišle navzkriž z oblastjo, vseh osem pa prav tako ne more kandidirati na alternativni listi. Toda njihov primer bo rimsko telo obravnavalo kasneje.
Duhovniki »z neurejenim položajem«
RIM — Poročeni duhovniki so pisali papežu takole: »Dajte dovoljenje tistim duhovnikom, ki se želijo poročiti, pa se bomo hitro pobotali.« Zahtevo je oblikovalo gibanje Vocatio, ki združuje kakšnih 3.000 poročenih duhovnikov, njihovih žen, neporočenih duhovnikov in laikov. Zahteva se nanaša na besede Janeza Pavla 11. o poročenih duhovnikih v Loretu, oziroma o duhovnikih »z neurejenim položajem«.
Poročeni duhovniki ne morejo razumeti, zakaj papež postavlja na isto raven ponovno poročene ločence in duhovnike »z neurejenim položajem«. Ta primerjava nima podlage, ker je na desetine poročenih duhovnikov. Celo papeža Janez XXIII. in Pavel VI. sta izstavila, kakor zagotavlja gibanje, več kot 50.000 poročnih dovoljenj, medtem ko imajo v Vatikanu kakšnih 6.000 nerešenih prošenj in je po svetu prav toliko nesrečnih oseb.
Poročeni duhovniki so prepričani, da bo prišel čas, ko bodo v katoliški cerkvi »srečno poročeni duhovniki in srečni samski duhovniki«. Zavračajo zamisel, da bi brezbrižnost predstavljala odgovor za sedanje potrebe.
□ BENETKE — Angleški prestolonaslednik Charles in soproga Diana sta se včeraj zjutraj s kraljevsko jahto Britannia zasidrala v bližini Trga sv. Marka, prav tam, kjer je bila ladja privezana ob lanskem obisku matere kraljice Elizabete. Ko sta ugledna gosta stopila z gliserja na trgu, ju je pozdravila množica občudovalcev, ki tokrat niso imeli pripomb na Charlesovo in Dianino garderobo. Sprejeli so ju najvišji predstavniki oblasti, minister Visentini pa jima je v znani restavraciji Cipriani na otoku Torcello priredil sprejem.
Volitve bodo davkoplačevalce stale 350 milijard. Koliko bodo davkoplačevalci plačali za prestolonaslednikove italijanske počitnice?
Zdravljenje herpesa v ZDA
WASHINGTON — Z uporabo bioin; ženirstva bodo prav kmalu izdelan cepivo proti herpesu, bolezni, ki se kaže na koži in ki povzroča včasih tudi silne bolečine. Proti njej ni zdravila, toda skupina znanstvenikov v ZDA jo hoče vseeno premagati.
Če bo delo raziskovalcev obrodil0' bodo čez 4 - 5 let dali na trg zdravile ki bo preprečevalo navadni herpes, kakor tudi tistega, ki se pojavlja na rodilih in ki je v ZDA dosegel epidemično obliko. Navadni herpes (pojavlja se predvsem na obrazu, okoli listnic) napade kakšnih 50 milijonov oseb letno, genitalni pa od 5 do 2“ milijonov. Bolezen je lahko nalezljiva. V najhujših primerih bolnik celo oslepi ali ima psihične motnje-Prva zdravilna tableta proti herpesu (imenuje so zovirax) je prišla na trg pred 4 meseci. Z njo se ni nio-goče zdraviti, pač pa lajša bolečine in preprečuje okužbo.
Ustrahovane »babice« Plaze de Mayo
BUENOS AIRES — »Stare mame Plaze de Mayo« so javile, da so prejele ustrahovalno pismo. Gre za humanitarno organizacijo, kj skrbi za otroke »izginulih« v krvavi represiji bivšega argentinskega vojaškega re žima, pismo, ki ga je prejela, pa se uokvirja v širšo ustrahovalno akcijo proti vsem tistim, ki s svojim delom oziroma javnim nastopanjem ne do pustijo nekaznovanja zločinov.
»Stare mame« so pismo že izročile pristojni sodni oblasti in ji izrazile zahtevo, naj se zadeva temeljito preišče. To je potrebno, so poudarile, da se zagotovi varnost prebivalcev Argentine, zlasti tistih, ki jih še vedno ustrahujejo represivne organizacije, nastale v času vojaške diktature.
Boj proti AIDS
v
na Švedskem
STOCKHOLM — Švedska ustanova zr. socialno blagostanje je naznanila svoj program za boj proti sindromu pridobljene šmunodeficitarno-sti (AIDS). V kratkem bo med drugim dala natiskati poseben priročnik v 240 tisoč izvodih z nasveti, kako se je mogoče izogniti okužbi. V njem bo med drugim priporočilo, da se je treba izogibati spolnih odnosov s prostitutkami, ki so pogosto zasvojene po mamilih, pa tudi s tujci.
Program je predstavila ravnateljica omenjene ustanove Barbro Wster-holm. Na tiskovni konferenci je označila AIDS kot najhujšo bolezen našega časa.
M. Muster: vr
CIKAGO
Apeninskim volkom grozi izumrtje
L’AQUILA — Redkim preživelim apeninskim volkovom še. vedno grozi nevarnost izumrtja. Ker jim prima,',) kuje naravna hrana, se pravi divjad, se vse pogosteje pojavljajo na smetiščih, da bi našli kaj za pod zob, nemalokrat pa se ne njih zastrupijo in obležijo v bližini. Zadnji tak primer so zabeležili v okolici kraja Mugliano dei Marši v pokrajini L’Aquila. Gozdni čuvaji so našli poginjeno volkuljo. Tehtala je 20 kilogramov m bila stara od 3 do 4 let. žival ni olla ranjena in vse kaže, da se je zastrupTa na bližnjem smetišču. Pred dvemc. mesecema je prišlo do podobnega pri mera. Medtem pa so našli tudi ranjenega volka, ki ga zdai zdravijo v nekem biološkem institutu v Rimu.
.MAURI
--8^
TRST
Ul. Ponziana 3 - tel. 744169 Ul. Settefontane 19 - tel. 793333
VSE MODNE NOVOSTI za pomlad - poletje 1985
TECNOFOTO
Ul. Conti 12 Tel. 772-298 Trg sv. Jakoba 14 Tei. 741-485
BARVNE FOTOGRAFIJE ŠE ISTI DAN
OD VEDNO ZASTOPNIK »FUJICROME«
DIAPOZITIVI V 2 URAH
K. & G.
KONFEKCIJE
NOVA TRGOVINA S KONFEKCIJO
NUDI
pomladne in poletne modele za ženske in moške
OPČINE
Narodna ulica 71 Telefon 214-269
Prevoz po morju je cenejši
RIM — Najprej nekaj suhoparnih podatkov: 64 za ladjo, 140 za vlak i’1 306 lir za tovornjak; tolikšna je cena kilometrske tone v Italiji. Podatek odločno govori v prid pomorskega prevoza blaga, medtem ko je prevoz po cestah, tisti, ki se ga najbolj poslužujemo, najdražji.
Podatke smo vzeli iz poročila predsednika za preučevanje razmer v pristaniščih Megliorina, prebranega na posvetu o mali obrežni plovbi. Ob tej priložnosti so sprejeli strateški načrt, da bi uravnotežili prevozni sistem, k1 boleha za številnimi pomanjkljivostmi, zaradi katerih prihaja do dražitve blagu-
Iz gradiva izhaja spoznanje, da bi si z ladijskimi prevozi opomogel celotni gospodarski sistem in da bi se občutno zmanjšal tudi pritisk prevoznih stroškov na oblikovanje končne cene izdelka. Sodijo, da prevoz vpliva na ceno od 10 do 25 odstotkov.
Strokovnjaki so na posvetu spoznali, da se bodo v distribuciji udeležene kategorije posluževale pomorskih prevozov le takrat, če bodo pristanišča vzgledno urejena in usposobljena za takšno nalogo in bo ob njih na kopnem urejena distribucijska mreža.
A. GERLI
L. Conestabo
cvetje in rastline
TRST
Drevored XX Settembre 4 Tel.: 796362
ŠIROKA IZBIRA
HALJ IN SPALNIH SRAJC
TRST - Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) - Tel: 794669
nadomestni deli za
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002
Obvest. obč. 16.4.1985
Ulica San Cilino 38 — T R S T — Tel.: 54390
POHIŠTVO
IZREDNI POPUSTI DO 50%
Zaradi obnove razstavnih prostorov