EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
"Authorized as second class mail, Foat Office Department, Ottawa"
BOJ PROTI PREOSTANKOM
FAŠIZMA — PROTI ČRNI BB-AKCIJI — JE BOJ ZA MIH IN
VARNOST V SVETU!
CENA NAROČNINI: Za Kanado in USA.
Za eno leto __________________ $3.00
Za pol leta-----------------------1.75
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV

Let. 6. št 259.
Cena 5 c.
TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY,
APRIL 7TH. 1948.
Price 5c.
Vol. 6. No. 259.
Kadar bo italijanski narod v resnici gospodar svoje nsode
MED NARODI JUGOSLAVIJE IN ITALIJE NE BO VEČ NESOGLASJE, KER SE BODO SAMI SPORAZUMELI
Beograd — (Tanjug) — Marshal Tito je sprejel 26. marca opoldne skupino predstavnikov industrijskih, kulturnih in poljedelskih delavcev iz Italije, kateri so kakor delegati prisostvovali kulturnem festivalu italijanske manjšine v Rovinju, a so nato za neko dobo potovali po Jugoslaviji.
Sprejema so se udeležili, podpredsednik jugoslovanske vlade E. Kardelj, minister za notranje zadeve Ranko-vič in minister brez portfelja Djilas.
Ko se je maršal Tito upoznal z delegati jih je pozdravil z naslednjimi besedami:
"Pozdravljam vas, dragi prijatelji in hi želel slišati vaše utise iz Istre. Verujem, da ste se mogli prepričati, ne samo v Istri, ampak na vsej poti do Beograda in v Beogradu, da ima italijanski narod v jugoslovanskih narodih prijatelja a ne sovražnika, kakor bi to nekateri hoteli prikazati.
"Nova Jugoslavija snuje svojo zunanjo politiko v pogledu zveze s posameznimi sosednimi državami na povsem drugačnih osnovah, kot je bil to slučaj s staro Jugoslavijo. Nova Jugoslavija, je že dokazala, da želi živeti v najboljših odnosih s svojimi sosednjimi državami vključno tudi z italijanskim narodom. Zato nas zelo veseli, ker ste vi smatrali za primerno, da pridete osebno pogledati v Jugoslavijo eden mali del, kjer živi italijanski narod skupno z našimi narodi, da vidite kako živi in da upoznate kakšen je v resnici odnos v naši državi napram italijanski manjšini, napram italijanskemu narodu. O temu vam govorim zato, ker je sedanja situacija takšna, ko morajo biti v vsaki državi demokratične sile združene in združeno razbijati vsako propagando vojnih hujskačev ter razpihovalcev šovinizma v narodu in med narodi.
"Mi tukaj v Jugoslaviji z velikim zanimanjem sledimo napore demokratičnih sil Italije, da si ustvarijo sebi boljše življenje in da uničijo one reakcionarne sile, ki ogrožajo pravico, neodvisnost in svobodo italijanskega naroda. Poglejte, zadnje čase, medtem ko ste
niči gospodar svoje usode, ko bo on upravljal svojo državo brez vsakega varuštva in vmešavanja iz tujine. Ne, torej ameriška mornarica v italijanskih pristaniščih, ne prazni plani Marshall-a itd., ampak svobodna volja italijanskega naroda more rešiti skupaj z narodi Jugoslavije vse probleme, kateri ovirajo njihovo mirno sodelovanje.
Zadnje čase, dragi prijatelji, moramo mi poslušati, kako se razni reakcionarji zapadnih velesil trudijo, da v tem delu Evrope napravijo žarišče novih napadalnosti, da provzroče večni nemir. Italijanski narod, medtem, jaz sem trdno prepričan, želi samo mir in ozdravljenje ran, ki so mu bile zadane v vojni vsled dela protiljud-skih režimov Musolinija in drugih. Še bolj si mir želimo mi, kateri smo in še kako težko poskusili, kaj pomeni vojna, kaj pomeni razdejanje. Narodi Jugoslavije žele z narodom Italije živeti v resnici v najprijateljskih in najboljših odnosih. In vi, kadar se boste povrnili, izročite to naročilo naših narodov demokratičnim silam in vsemu narodu Italije. Recite jim, da žele narodi Jugoslavije samo mir in naj italijanski narod ne veruje ni-kakšni propagandi, nikakšnim govoricam, nikakšnim klevetam. Med narodi Jugoslavije in Italije, kateri bo moral živeti večno skupaj, drug poleg drugega, ne more biti nikakšnega nesporazuma, ako hočejo sami odstraniti ono kar ovira njihovemu sodelovanju. Recite tudi še to, da bodo narodi Jugoslavi-
SE ENO POTRDILO, DA SO X-RAY
APARATI POSLANI NA GOLNIK
+
JUGOSLOVENSKICRVENIKRST
CROIX ROUGE YOUGOSLAVE - YUGOSLAV RED CROSS
teleoham i yuqoqhoss - beogbad telefoni. m-s04 . j»-wo . a.srt
SHEDläHU OOflOD COMITE CENTRAL CENTRAL COMMITTEE
3-Ú-.. Ici
Br.
SEOQEAD - s [MINA ULICA BROl M P. N. R. I U O O S L A V ! I A
3ao¿rad, 6 aart 1948 god.
Inflacija in visoke cene glavni problem Kanade

OOVOll Of CAllilÜf SCUIH SLAVS
ï g r a & *t o
COI íoong ¿¡treat Catarlo
Bredaet: s/a Mac&port, Actor I, Aoter II
U v#ai	lista M S aoveabira prsSle godimo, te našag
lista fcr, 1J067 od 5.XII.1347, & povodca Rentgen aparata i filao-va ¿ojs »ta aaaenili naaa jjreko Kaaadskog Orvaaog krsta, izveš-tav&so Vas da s «o priaili práko Ti-nta, a a sla<i»<Sia poSil^Icaaas
"brod " AQtor" I	* K
- 3 saaauka fo tografslcii. filaova l iaaoikali^a
brcdoa «Maohport"
.10 SaAduza dslova Haatg®». aparata, filauva i heai-kaliáa.
brodoa "Actor"!!
"9 »anáttka d.slova S«atg«n aparata -'^p,
avaga 22 sanduk«. 2a prispelih 19 sjndaka dal'l aa¡o" oíaah nal »g da se otpraa® sariato^íKa&a doMjsao potvrde ovog s&aatorlSuaa da je roba priaie, dostaviéeao ?aa ih,
Još ¿adnoa Taa se najlepša salival jug amo, k¿o i Članovima-VaS« organizad ¿a icoii su dopiineli da s» za aa» ©vafeo bo¿ati dar poSalja, koji iznosi vrednost od jí 15.000.00 —
Toronto: — "Naznanilo predsednika železniške komisije J. A. Croff, da se bo tovorna tarifa (cena prevozu) zvišala za najmanj 21% je prišlo kot novi atomski udarec kanadskim gospodinjam", je dejala Mrs. Rae Luckock predstavnica Zveze hišnih gospodinj.
"Kot direktna posledica Abbott-ovega plana trdote, se je to komaj /.ačelo občutiti, kot breme nadalj-nih 70 miljonov dolarjev na plečih kanadskih potrošnikov s čemer bodo zelo težko prizadeti kanadski delavci.
"Od povsod prihajajo poročila, da se je mleko, pohištvo, kurjava i. dr. podražilo. Nedavno gallup-ovo glasovanje je pokazalo, da 42% kanadijanov smatra inflacijo in visoke življenske stroške kot glavni problem ljudstva Kanade. Vsi drugi problemi so drugorazrednega pomena.
"Zvišanje tarife železniški tovornim vzpodbuja našo odločnost, zbrati miljon podpisov s zahtevo da se ponovno upostavijo cene kot so obstojale v januarju 1946. leta, ter ,
ljane, da upro svoja pleča ob kolo v času naših naporov ia znižanje cen življenskim potrebščinam; da protestirajo proti bremenu v domačem gospodinjstvu, proti zvišanju želežniških tovornih tarif; da podpirajo naš pohod "MILIJON GLASOV" na 15. aprila v Ottawo, ko bomo predložile kanadske gospodinje naše poglede o nadzorstvu in dokladah na cene pred kanadsko vlado." zaključuje Mrs. Luckock.
SODNO POSTOPANJE PROTI 12 DIREKTORJEM TVRDKE KRUPP USTAVLJENO
Sa svia članovima ïaäe srdaSn« bratske pozdrava.	„
organizacija pribita naša
Ssîcretar Oentralnog; odfeora
res: n
"A ^ -
/Dr. 01ga4lilošavi<$/
vi bili na potu se je začela ena , je vedno pripravljeni na prijatelj-
neverjetno strupena gonja proti Jugoslaviji. Vi ste se mogli sami prepričati, da je laž vse ono kar pišejo in pripovedujejo o tem, češ da je vsa jugoslovanska meja zasedena z vojaštvom, katero samo čaka, da vkoraka v Trst, da je polna nekih zakopov raketnih metalcev V-l, V-2 itd., katere samo čakajo, da izstrele svoje rekete proti Italiji. To je samo volilni trik in pogkušnja, da se razplameni mrž-nja italijanskega naroda proti no-vi Jugoslaviji, da se zaslepi italijanske ljudske množice in oslabi Ljudska fronta v Italiji za časa volitev.
Eden novi, neobičajen volilni trik je takozvana izjava ameriške, britanske i francoske vlade, da se naj Trst izroči Italiji. Oni se niso obotavljali dati take izjave navzlic temu, da so poleg Sovjetske zveze in Italije tudi sami podpisali to mirovno pogodbo za katero so se vse države podpisnice strinjale, da predstavlja edini način varnosti miru v tem delu Evrope. Oni so ta trik uporabili v nadi, da bodo na ta način preprečili demokratičnim silam Italije enotno braniti svojo svobodo in neodvisnost in da ne odstranijo one, kateri so prišli nepoklicani v Italijo iz svoje dežele.
"Oni zelo dobro vedo, da se mirovne pogodbe ne morejo enostavno menjati preko noči in bodite prepričani, da oni ne mislijo iskreno
ski način rešavati vsa vprašanja, katera bi se slučajno pojavila med eno ali drugo državo. Naša želja je, da to ve ves italijanski narod.
"Naj živi prijateljsko sodelova-1 nje med ljudstvom Italije in Jugoslavije.
"Za zmago demokracije v Italiji."
Maršalove besede so naredile globok utis in italijanski gostje so sprejeli z dolgotrajnim odobravanjem.
Odgovarajajoč na pozdrav maršala Tita, je predstavnik skupine poljedelskih delavcev dejal med ostalim:
"Mi smo te "'dni prepotovali sko-ro vso Jugoslavijo. Videli smo kako dela jugoslovanski narod in smo se še enkrat prepričali in vemo, da jugoslovanski narod ne dela za vojno, ampak samo za mir. Kakor hrvatski in italijanski delavci v Istri delajo skupaj in žive skupaj v miru, tako je potrebno, da tudi italijanski narod in narodi Jugoslavije žive in delajo v miru, pomagajoči na ta način ustvarjati eno Evropo, katera bo istotako živela in delala v miru. S to željo, v imenu poljedelskih delavcev Italije, jaz pozdravljam narode Jugoslavije".
Predstavnik kulturnih delavcev Italije se je zahvalil v imenu članov delegacije za gostoljubje, katerega so bili deležni člani delegacije celi čas svojega potovanja po
Slovenski prevod gornjega pisma se glasi:
Predmet: S S Machport, Actor I, Actor II
V zvezi vašega pisma od 5. novembra lanskega leta ter našega pisma št. 13.067 od 3. XII. 1947 v zadevi Rentgen aparatov in filmov, katere ste namenili nam preko Kanadskega Rdečega Križa, vas obveščamo, da smo prejeli preko Trsta s sledečimi pošiljkami:
Z PARNIKOM "ACTOR'T; 3 za-i boje fotografskih filmov in kemikalij. Z parnikom "Machport"; 10 zabojev delov Rentgenovih aparatov, filmov in kemikalij. Z parnikom "Actor" II — 9 zabojev delov Rentgenovih aparatov. Vsega skupaj 22 zabojev. Za prispelih 19 zabojev (x-ray aparatov) smo takoj dali nalogo, da se pošljejo sa-natoriju na Golnik. Ko bomo sprejeli potrdila sanatorija, da je bla-
go sprejel, vam jih bomo poslali.
Še enkrat se vam zahvaljujemo, kakor tudi članom vaše organizacije, kateri so doprinesli, da se za nas tako bogat dar pošlje, kateri znaša v vrednosti $15.000.00. —
Z vsemi člani vaše organizacije prejmite naše srčne, bratske pozdrave.
Tajnica Centralnega odbora JRK Dr. Olga Miloševič
Tudi v Kanadi kažejo svoj
fašistični zverinski nagon
SICER NISO VSI ZLOČINCI, ZATO PA ONE KATERI BI RADI ŽIVELI V MIRU DEMOKRATIČNO ŽIVLJENJE DIVJAŠKO NAPADAJO ZAGRIZENI RUPNIKOVCI, USTAŠI IN ČETNIKI.
ono kar govore. To je samo volilni Jugoslaviji, nato pa dejal.
trik, da se preslepi italijanska javnost, da se prevara italijanski narod, da bi tako zmagala reakcija a ne demokratične sile. Ko smo mi v času, ko pogodba še ni bila podpisana, ko se je ona ustvarjala, hoteli na resnični demokratični način rešiti vprašanje Trsta, so oni to "a priori" odbili, bili so proti temu.	,
Vse ono kar bi moglo razdvajati italijanski narod, od narodov Jugoslavije, morejo rešiti samo demokratične sile Italije in narodi nove Jugoslavije, in to v bodočnosti, kadar bo italijanski narod v res-
"Na svojem potu po Istri smo videli, da more italijanska manjšina svobodno razvijati svojo kulturo napram svojim tradicijam, poleg kulture katero goje Hrvati in Slovenci. V Hrvatski, v Zagrebu smo obiskali šole in univerze in smo videli kako se narodna kultura razvija in širi. To nas je posebno iznenadilo, ker je v Italiji kultura še vedno ena privilegija ta- ! kozvane višje klase. Upamo da bodo volitve 18. aprila prinesle eno I novo veliko zmago demokracije, katera bo omogočila tudi delo ,na (Dalje na 4 str.)	I
Timmins, Ont. — Videti, v rudarskih naselbinah ali na gozdnih delih nove emigrante iz logarjev "razseljenih oseb" v zapadni Evropi ni več nikakšna redkost. Najti jih morete že vsepovsod, a spoznati jih je lahko po obleki, govoru in posebno pa po obnašanju.
Računa se, da je okrog 500 takih emigrantov v Severni Ontario. Govori se pa, da jih bo prišlo še mnogo več. Ljudje jih po navadi imenujejo: "DP" (Displaced Persons). Na vsakega se gleda z drugačnim pogledom, namreč napram temu, kako se obnaša, s kom dela ali s kom se druži. Oni so raznih narodnosti Evrope in med njimi je tudi precej ustašev, rupnikovcev in četnikov.
Nekateri od njih so zagrizeni hitlerjevci in tega tudi ne skrivajo, ker že sam pogled nanje te spominja, da so vzgojeni v duhu hit-lerjevega nasilja in zverstva. Nekateri od njih tudi tukaj v Kanadi kažejo svoj fašistični nagon.
Neki dan so v Timmins-u enega ki je prišel z njimi iz Evrope, tako zverinsko pretepli, da je moral v bolnico. Ta njihova žrtev je
bil eden iz med njih, kateri se je počutil nekoliko prostejši, svobodnejši od fašistične vzgoje in si je vzsl pravico, da gre kamor je njegova volja. Tako je obiskal tudi eno zabavo, katero bi po mišljenju zagrizenih hitlerjevcev, ne bi smel posetiti. Napram pismeni izjavi, katero je dal unijskemu predstavniku v Timmins-u, pripoveduje oni, kateri se je udeležil zabave, da je skupina "DP-s" z enim človekom iz Timminsa prišla za njim v dvorano. Začeli so ga psovati in ko je odšel iz dvorane so ga divjaško napadli. "Da ni bilo mimo idočih ljudi, jaz ne bi bil v stanju danes pisati tega pisma", — je dejal napadeni "DP". "Napadalci so me vrgli na tla," je dejal dalje — suvali me z nogami, premetavali, skakali mi po prsih in vlekli za lase." Za ta napad ni bil nikdo poklican na odgovor ali kaznovan.
Med njimi niso vsi fašisti. Takšnih kot je bil ta ki je bil žrtev napada samo zato, ker je mislil živeti bolj demokratično življenje z ostalimi Kanadčani, je več med njimi samo si ne upajo tega javno izraziti, vsled bojazni, da bi jih drugi fašisti napadli ali pa, da bi
bili deportirani v Evropo.
Med temi raseljenimi osebami so tudi taki, ki so bili za časa vojne z ustaši, četniki, rupnikovci in eni od njih odprto govore tukajšnjim mačekovcem, kako so klali nedolžne otroke, žene in starčke v Jugoslaviji. To seveda tukajšnjim mačekovcem ne prizadeva nikakih ovir, da bi se ne družili z njimi, ampak skupaj z' njimi prirejajo sestanke in celo zabave.
Polteni ljudje v Porcupine kem-pi in drugje v severni Ontarijo iz dna duše prezirajo one kateri so za časa vojne vrsti i zločine in katere so sedaj lastniki rudnikov privlekli semkaj, da jih tudi tukaj izkoriščajo v borbi proti organiziranim delavcem.
da se vrnejo državne doklade kjer bi bilo to potrebno.
"Ako kanadska vlada ne bo upoštevala opozorila, kanadskih gospodinj, ter nekaj podvzela, da odvrne katastrofo v gospodinjstvu, ki preti pokopati zdravje našega naraščaja, naših otrok, je nujno potrebno od vsakega kanadijanca, da protestira proti nedelavnosti vlade.
"V imenu našega odbora", — je dejala ob zaključku Mrs. Luckock — "bi jaz rada pozvala vse držav-
Nuremberg, 5. aprila — (BUP) — Vojno sodišče Združenih držav za vojne zločince v Nurembergu je oprostilo vsake obdolžitve zarote za vodenje napadalne vojne, dvanajst direktorjev Krupovih tovaren, katere izdelujejo nemško orožje že svojih 133 let.
Potem ko so bili pred sodiščem skoro štiri mesece, je sodišče nenadoma prišlo do zaključka, da je Alfred Krupp, načelnik kruppove ' dinastije od leta 1943. — "nedol-I žen". Z njim vred seveda je bilo ! oproščenih tudi 11 drugih vojnih ! zločincev, direktorjev.
"Ni zadostnih dokazov za ob-1 sodbo radi teh obdolžitev." je dejal ; sodnik H.C. Anderson.
To naznanilo je celo preseneti-j lo vojne zločince in bi jih zelo raz-I veselilo, ko jih ne bi težili zločini in kri miljone ljudskih žrtev zadnje vojne.	.
Krvavo pretepanje uslnžbencev na Wall Street-u
New York, 30 marca. — Policija je z pendreki krvavo pretepala par ducatov stavkajočih nameščencev, ki so s svojimi telesi in golimi rokami zaman poskušali preprečiti vhod na newjorško borzo, katera je največja denarna ustanova na svetu.
Pri napadu na stavkajoče nameščence te največje denarne ustanove, se je udeležilo večje število policije, kot pa je bilo število stav-karjev. štirideset stavkarjev, mnogo od teh krvavečih po obrazu v-sled udarcev policijskih pendre-kov je bilo s silo vlečenih v policijske automobile in so jih nato zaprli na "Old Slip" policijski postaji-
Na Wall Street-u je nastala velika zmešnjava in prometna zaga-čenost. ženske so padale v nezavest ¡v gneči okrog nebotičnika, ki ima obliko črke "L". Tisoče delavcev je ravno ob tem času vrelo iz vhodov podzemske železnice na delo, ko se je začela ta bitka med policijo in do tedaj dva dni stavku-jočimi nameščenci.
Borba se je začela, ko so hoteli stavkarji preprečiti aretacijo dek-
leta, ki je bila na piketni straži. Dekle se ni hotela umakniti s straže, kot ji je bilo ukazano po policiji, katera jo je nato hotela aretirati. Kakor na znamenje se je nato vrglo okrog 30 drugih piket-nih stražnikov unije Finančnih nameščencev (AFL) pred vhod v zgradbo ter napravili tam človeško kopico. Poročilo pravi, da so nekateri ležali na strani, nekateri na trebuhu, na hrbtu in kakor je pač naneslo.
Policija je začela trgati človeško kopico narazen, ali kakor hitro je potegnila enega iz kopice je bil na njegovem mestu takoj drugi.
Predsednik borze, Emil Schram je dejal; "To je strogo policijsko opravilo in ne vpliva na naše opravilo prav nič."
Tako se godi na Wall Street-u, na tistemu Wall Street-u, ki ima za razsipavanje miljarde dolarjev fašističnim tolovajem sveta, za priprave na novo vojno ali delavcem ne privoli par centov povišanja plače na uro za izboljšanje njihovega težkega položaja. Ta riba strašno smrdi pri glavi.
ATOMSKA SILA ZA MIROLUB-NE NAMENE
Moskva, 5. aprila (Reuters) — "Sovjetska zveza bo postala vodilna sila v razvoju atomske energije za miroljubne namene", — piše sovjetski znanstvenik Stepa-nin v reviji "Problemi filozofije", katero izdaja akademija znanosti Sovjetske zveze.

Policija je neusmiljeno in do nezavesti pretepala stavku-joče nameščence na Wall Street-u.
55
EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
rtegiBrered in the Registry Office for the Oity of Toronto
on the 25th day of Jane, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
lakaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Ne nasedajte slabim govoricam
Prijatelji iz naselbin, Kirkland Lake, St. Catharines in še par drugih nam pišejo, da se širijo slabe govorice zaradi x-ray aparatov, češ da je denar pokraden in da aparati niso prišli v staro domovino. Pravijo, da je to povedal nekdo, ki je nedavno prišel iz starega kraja.
Edinost je o teh aparatih že večkrat pisala, ter se je smatralo, da je dovolj prepričljivo za vsakega pošteno mislečega Slovenca ali Slovenko, da ne bo v skrbeh radi aparatov, ali pa da bi bil denar pokraden. Zaradi teh prijateljev smo pa zopet prisiljeni ponovno pisati par besed o tej zadevi, da ne bodo nasedali takim govoricam dobri ljudje, ki so prispevali za x-ray aparate.
Mnogo rajši bi seveda pisali o bratstvu in enotnosti, kar je v sedanjih burnih časih nujno potrebno, kakor pa o stvareh katere smo prepričani, da ne izvirajo od več kot par ljudi iz cele Kanade. Nijh se lahko na prste prešte-je, toda tudi teh par naredi, mnogo razburjenja po naselbinah, kakor je razvidno iz pisem, ki smo jih dobili od naših prijateljev. Torej tukaj naj bo par besed o teh aparatih.
Najprvo naj bo odločno povdarjeno, da denar ni pokraden, kot se govori, ampak se je za njega kupilo x-ray aparate in druge zdravniške potrebščine, kar se je vs»e potom kanadskega Rdečega križa poslalo v Jugoslavijo. Za to plemenito svrho je bilo nabranega vsega skupaj denarja $12.450.15, od katerega ni porabil odbor niti črnega centa za nakup ene same poštne znamke, ampak je bil ves denar obrnjen za nakup potrebnih zdravniških instrumentov.
Fotostat pisma, ki ga prinaša današnja Edinost dokazuje, da so v domovini prejeli blago v vrednosti $15.000.-00. kar pomeni, da je k nabrani svoti Svet Kanadskih Južnih Slovanov doložil svojih, več kot $2.500.00.
Torej to je tista "velika tatvina" o kateri se širijo govqrice po naselbinah iz katerih smo dobili pismena obvestila, in se o njej seveda govori tudi v Toronti.
Zakaj se širijo take govorice? Znano je, da je SKJS v kampanji za $25.000.00 za katere bi rad poslal razne potrebščine otrokom padlih bojevnikov v Jugoslaviji. Da bi ljudje ne dajali za to plemenito svrho si je potrebno izmisliti bajko o nekakšni "tatvini". Vsled tega govore, da je bilo vse, kar je bilo do sedaj pisano v Edinosti zaradi x-ray aparatov ponarejeno itd. Oni sami dobro vedo, da se takih stvari ne mofe kar tako potvarjati in neodgovorni ljudje vseeno trdijo to. ker smatrajo, da če je večja laž tem rajši jo bodo ljudje verjeli.
Zaradi te kampanje torej se širijo te neresnične in zlobne govofice. Njih namen je oslabiti zbirno akcijo. Po navadi taki ljudje, ki si izmišljajo in razširjajo take govorice trdijo, da v Jugoslaviji ni tega, ne onega in da je povsem slabo, ko pa pride na vrsto vprašanje o pomoči otrokom padlih bojevnikov, se pa njih taktika spremeni in ti zatrjujejo, da je v Jugoslaviji vsega dovolj in da država lepo skrbi za otroke, da jim ni treba nikakšne pomoči.
Mi vemo, da skrbi država za otroke, vemo pa tudi, da v Jugoslaviji še ni na razpolago vsega in da vsaka stvar katero se more poslati tja, zelo prav pride. Pa četudi imajo ti otroci dobro postrežbo, je vendar naša dolžnost, da se jih spomnimo in jim pošljemo tu in tam kakšen dar.
Pri vseh teh slabih in zlobnih govoricah, ki se širijo po naselbinah se pa vendar vrši neke vrste tatvina. Prvič, se hoče s tem ukrasti dobro ime organizaciji, dalje, da se očrni organizacijsko vodstvo in s tem onemogoči, ali pa vsaj ovira nadaljno delo. Drugič, pa ko je izvršeno prvo delo, namreč očrnjenje vodstva in s tem ovirana zbirna akcija, se izvrši druga tatvina in ta iz ust otrok padlih bojevnikov. Torej je tatvina, samo to je razlika, da ravno oni hote ali nehote kradejo, kateri si izmišljajo take bedaste govorice. Le poglejte1 človeku v oči, kateri vas bo nagovarjal, da ne dajte ničesar za otroke, ker so preskrbljeni, ali pa da to in ono ni prišlo v Jugoslavijo in boste v njih videli zavist in zlobo.
Ko so se prvič začele širite take govorice je bil SKJS v kampanji za dva miljona dolarjev za nabavo strojev in orodja Jugoslaviji, Ta svota se navzlic raznim izmišljotinam hitro bliža svojemu izpolnjenju. To je lep dokaz, da se naši izseljenci ne zmenijo dosti za blebetanje neodgovornih ljudi in vkljub vsem govoricam doprinašajo v • fond rekonstrukcije. —
Napačno bi pa bilo mišljenje, da so te govorice brez vsake škode. Te govorice so škodljive, o tem se je lahko prepričati če se pogleda le v poročilo iz naselbin na imena prispevateljev za otroke padlih bojevnikov. Tam so po večini le taki, ki jih ne omaje vsaka rahla sapica, taki ki se ne zmenijo ?a strupene govorice.
Razširjevalcev in kovačev izmišljotin ni posebno veliko, a kolikor jih je toliko jih je preveč. Prepričani naj bodo, da se bodo s svojimi izmišljotinami le osmešili, tako da jih ne bo treba obsojati, ker se bodo sami dovolj obsodili.
To tudi še enkrat dokazuje, koliko je za verjeti ljudem, ki se. pri klevetanju sklicujejo na one "ki so prišli iz starega kraja", češ, da so oni vprašali in oni vse vedo.
Torej nikar ne nasedajte slabim govoricam!
i/FUIt
A ZVIJAJO DELAVNOST
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
Pripadniki italijanske manjšine se udeležuje v okviru tretje akcije v Jugoslaviji razvijajo svojo kul- i 107.000 ljudi, če bo pri vseh obis-turno delavnost in življenje od kovalcih dosežen pozitiven uspeh, bratski pomoči vseh jugoslovanskih potem je predvideni načrt izpol-narodov. Po osvoboditvi je bila us- , njen, kar bo velikega polena za tanovljena Italijanska unija za Is- I nadaljnji kulturni in prosvetni tro in Reko, ki združuje številne razvoj LR Hrvatske, kjer bi potem
italijanske kulturne klube, gledališke in glasbene skupine ter zbore iz vseh mest, kjer živijo Italijani. Kulturna delavnost unije sloni na širokem sodelovanju množic na načelu razvoja nacionalne kulture naprednega značaja. Italijanska unija je organizirala prvi festival kulture Italijanov Istre in Reke, ki je bil v Rovinju in ki je trajal štiri dni. Rovinj je bil izbran kot mesto festivala predvsem tudi zaradi tega, ker je odigral po-membo vlogo v narodno osvobodilni borbi. Na festivalu so sodelovali zbori italijanskih klubov kulture iz Rovinja, Reke, Opatije, Lovrana, Dinjana in Poreča, folklorni skupini iz Rovinja in Labina, kulturne ekipe pionirjev iz Pulja, Rekg, Rovinja, Pazina, Labina, Opatije, Poreča in Vale, nadalje osebje opere in drame Narodnega gledališča na Reki ter kot gostje tudi tržaški zbori in folklorna skupina iz Zagreba. Rovinj je sprejel svoje goste ves v svečanem okrasu pomembnega praznika. Poseben pomen pripada temu festivalu tudi zaradi navzočnosti skupine 50 zastopnikov Zveze kmetovalcev iz Italije ter delavcev iz Torina pod vodstvom Zveznega tajnika Bosija, ki je v svojem govoru dejal, da je prišla skupina Italijanov iz Italije v Jugoslavijo zaradi tega, ker je Jugoslavija svobodna država, ki je last vsega ljudstva. Rovinjski festival je jasno izpričal vsemu svetu, da so pripadniki italijanske manjšine v novi Jugoslaviji resnično svobodni in da s svojim deležem svoje kulturne delavnosti prispevajo k splošnemu delu jugoslovanskih narodov za izgradnjo države na osnovah prave ljudske demokracije. Pomembnost festivala ni le v obsežnosti programa, sodelovanju množic, številu nastopajočih, ampak tudi v svoji ideološki podlagi, v izkazanem dejstvu, da je nova Jugoslavija država, kjer je zagotovljena enakopravnost vseh narodov ter njihovo bratstvo in enotnost. Rovinjski festival je pokazal možnosti za nadaljnji razvoj in napredek kulture italijanske narodne manjšine. Predsednik Italijanske unije za Istro in Reko G. Ma-sarota je ob rovinjskem festivalu objavil članek, v katerem ugotavlja, da gradijo Italijani v Titovi Jugoslaviji svojo novo kulturo.
ZA NAPREDEK OBRTI
Obrtniške zadruge v Beogradu so važen činitelj za pospeševanje obrtne delavnosti ter krepitev lokalnega gospodarstva. V Beogradu je danes 52 obrtniških predelovalnih zadrug s 1992 zadrugami. V letu 1947 so izdelale te zadruge proizvode, vredne 181 milijonov dinarjev ter predelale odnosno potrošile surovin za 64,520.000 dinarjev vrednosti. Zadruge posvečajo posebno skrb vprašanju izpopolnjevanja kakovosti proizvodov. Čevljarske zadruge so lani izdelale 3915 parov čevljev, 19.540 parov sandal in 2500 parov copat, razen tega 27.504 gumovih in 23.504 usnjenih opank.
USPEHI BORBE PROTI NEPISMENOSTI V MAKEDONIJI IN HRVATSKI
Nova Jugoslavija ustvarja tudi pogoje za uspešno pobijanje nepi-
ostalo še komaj 28.000 ljudi, ki jih lahko smatramo za sposobne, da bi se naučili brati in pisati.
Uspehi akcije za likvidacijo nepismenosti so vidni tudi na področju ostalih ljudskih republik. Do-čim se je v bivši stari Jugoslaviji naučilo brati in pisati letno komaj okoli pol odstotka, je bila v novi Jugoslaviji v dveh letih odpravljena nepismenost v 29,9% primerih.
LETOS BO ZGRAJENIH ZADRUŽNIH DOMOV
4000
Letos bo pozidanih v Jugoslaviji okoli 4000 zadružnih domov. Gradbene uprave po vseh ljudskih re-
kmetijske proizvodnje v duhu pomembnih pridobitev sodobne znanosti in tehnike. Nova Jugoslavija bo konec prve petletke med državami z najsodobnejšimi načini kmečkega gospodarstva in mehaniziranega obdelovanja.
SIROMAŠNI DECI VSO SKRB IN LJUBEZEN
Ljudska republika Srbija kaže prepričljive rezultate smotrenega prizadevanja za polno zaščito ter zagotovitev bodočnosti one dece, ki je ostala brez starišev. Deca je nameščena v posebnih domovih, kjer uživa polno oskrbo. Takšnih domov je na področju LR Srbije nad 160, med temi jih je 131 takšnih, ki so namenjeni samo za predšolsko dečo, 22 pa za šolsko mladino. V osmih domovih je 777 gojencev, ki obiskujejo srednje šole. V vseh teh domovih ima polno oskrbo
Vkmetskih predelih Ljubljane so se pričele ustanavljati kmetske zadruge
publikah so že pripravile celo vrs- 2511 otrok. Razen tega obstojajo to osnutkov, s skicami, ki kažejo še posebni domovi za defektno de-
posamezne tipe zadružnih domov. Osnutki predvidevajo glede na ozemeljske prilike najrazličnejše mož-
co. Tudi obstoja še 35 domov z 2793 otroki za šolsko in predšolsko deco na področju Avtonomne
nosti zidave zadružnih domov, ki pokrajine Vojvodina ter trije domo-bodo žarišča gospodarskega, kul- vi z 234 otroki na področju Avto-turnega življenja na vasi, napredka nomne oblasti Kosovo — Metohija.
Spomladi je v obrobnih delih Ljubljane zaživelo. Kmetje so pričeli postavljati prve temelje boljšemu naprednejšemu življenju. Že dalj časa je slovenski kmečki človek pogrešal organizacijo, ki bi v prvi vrsti imela skrb za kmečkega člo veka. Prvotno je računal, da bo to nalogo opravila "Nabavno-prodaj-na zadruga", ki bo povezala mesto z vasjo in tako omogočila slovenskemu kmetu, da bo po krajši poti posegla na tržišče.
Odkrito se pa lahko prizna, da nabavno-prodajne zadruge v tem svojstvu niso odigrale v celoti svoje naloge, seveda se mora upoštevati objektivne razloge, ki niso dopuščali naglega razvoja v tej smeri. Nabavno - prodajna zadruga je v prvih letih po osvoboditvi bila prisiljena, da je osredotočila svojo aktivnost v tem, da je zagotovila normalen razvoj v preskrbi prebivalstva in je skupaj z državnem
Raskrinkana imperijalisticna igra s Trstom
PISMO IZ PRIMORSKE
Tržaškim delovnim množicam je bilo takoj ob prvih vesteh o zloglasni ameriško-britansko-francos-ki noti glede odstopitve Tržaškega svobodnega ozemlja Italiji povsem jasno ozadje te očitne imperijalis-tične igre, ki je bila sprožena točno v trenutku, ko se predvolivna borba v Italiji bliža svojemu vrhuncu in ko je hirajoča režimska propaganda potrebovala injekcije od zunaj.
Demokratičnim ljudem, ki živimo pod totalitarnim režimom anglo-ameriške yojaške uprave v Trstu, so prav dobro znane goljufive in varajoče metode zapadnjaškega reakcionarnega režima. Zaradi tega smo takoj spoznali, za katerim grmom tiči zajec. Navedena nota ni nič drugega nego predvolivni manever za potuho reakcionarnim elementom v Italiji, ki imajo tudi v Trstu svojo podružnico. Tukaj lahko iz bližine spoznavamo to druščino, ki ji je dobrodošlo vsako sredstvo za dosego svojih sebičnih ciljev. Naši tržaški šovinisti so sicer prvi trenutek zavriskali, toda kmalu so utihnili ob spoznanju, da so tukaj še tržaške delovne in ljudske množice, mimo katerih politične volje ni mogoče iti.
Kakor se je delovno ljudstvo že doslej vztrajno in hrabro borilo za svoje pravice, kakor se ravno te dni zbira na velikih zborovanjih zahtevajoč svojo udeležbo pri javni upravi, kakor so na teh zborovanjih Osvobodilne fronte opozarjali ljudski govorniki, da služi predlog o priključitvi Trsta k Italiji samo kot slabo zasnovano propagandno sredstvo, tako kažejo tržaške delovne množice trdno voljo, nadaljevati svojo borbo za demokratične pravice ter svoboščine, ki se jim te množice ne bodo nikdar odrekle.
Poizkusi manifestacij v Trstu so ob tej enotni volji tržaškega delovnega ljudstva klavrno propadli. Ko so se neke skupine šovinistov približale poslopju, kjer ima svoj sedež Zveza primorskih partizanov,
sko mladino. Hkrati pa hoče tržaška pritifašistična mladina pospešiti priprave za praznovanje letošnjega prvega maja, ko bodo tržaške ljudske množice pokazale svojo voljo, da hočejo živeti v miru in bratstvu. Mladina ne bo nikdar dovolila, da bi postal Trst vojaško oporišče angloameriškega imperializma.
HVALEŽNOST RENČ PADLIM PARTIZANOM "
Znano je, koliko so Renče na Goriškem žrtvovale v narodni osvobodilni borbi za lepše dni Slovenskega Primorja. Okoli 150 borcev iz Renč je darovalo svoje mlado življenje na oltar svobodb. Te dni pa so se zbrali zidarji iz Renč in sklenili, da se bodo padlim borcem častno oddolžili ,na ta način, da jim bodo sredi Renč postavili sporne nik. Vsa Vipavska dolina se pripravlja, da se pridruži počastitvi spomina padlih sinov Renč in okolice.
17.093
424
smenosti, za kar ni imela stara , tedaj so jih v društvenih prostorih Jugoslavija nobenega smisla. Pus- j zbrani partiZani nagnali z junaš-
tila je določene dele prebivalstva v stanju kakor ob koncu turškega vladstva. Te dni so bili sporočeni lepi uspehi, ki jih je rodilo delo proti nepismenosti v Ljudski republiki Makedoniji. Tečaji za nepismene so zajeli 77.076 ljudi, med katerimi je 17.918 Šiptarjev in 9.392 Turkov, ki tvorijo skupini narodne manjšine na področju navedene Ljudske republike. Doslej se je naučilo brati in pisati 15.352 Makedoncev, šiptarjev, Turkov in Vlahov. Nova Jugoslavija si je začrtala nalogo, popolnoma iztrebiti pojav nepismenosti, ki je uživala posebno potuho in strpnost s strani bivših vladajočih režimov, ki so videli v dopuščanju nepismenosti olajševalno okolnost za nadaljevanje svojega izkoriščevalskega režima.
Tudi v Ljudski republiki Hrvatski so bile izvedene akcije za likvidacijo nepismenosti. Tukaj je bil zasnovan načrt, da se odstotek nepismenih zniža v letošnjem letu od 6,8% na 3%. To bi pomenilo v praktičnem pogledu likvidirati nepismenost, ker bi ostali po načrtu nepismeni še samo ljudje, stari nad 50 let. Tečajev za nepismene
Dne 10. marca je potekel rok za vlaganje prošenj za spremembo slovenskih nasilno poitalijančenih priimkov v prvotno obliko in sicer na osnovi ukaza okupacijske vojaške uprave štev. T5, Rezultat tega za Slovence poniževalnega ukaza je bil naravnost porazen. Spričo svojčas vloženih 17.093 prošenj za poitalijančenje priimkov na temelju zloglasnega kraljevega fašističnega zakona iz leta 1926, se je sedaj pokazalo, da se je odzvalo ukazu št. 75 komaj 424 prosilcev, ki jim je bila prošnja "ugodno" rešena. Pri navedbi v uradnem listu so pri objavljenih slovenskih priimkih izpustili strešice ter s tem zopet izpričali svojo nepoboljšlji-vost. To Razmerje 17.093 : 424 nam veliko pove. V tem razmerju je dokaz, da se ne maramo poniževati
veleli prositi, da bi smeli nositi svoje lastne ob rojstvu pridobljene priimke.
Ogromna večina Slovencev je torej pokazala, da je tako zavedna, da je uprav plebiscitarno potrdila upravičeno zahtevo, da se Slovencem omogoči nositi lastne slovenske priimke brez vsakršnih poniževalnih prošenj. Tako si je anglo-ameriška vojaška uprava po nepotrebnem nakopala novo blamažo.
KAKO JE V SLOVENSKI BENEČIJI
V	Tajpani so policijski organi aretirali tovariše Marija Konta, Ambroža Birtiča in Arturja Siego, ker so se zavzemali za ljudsko demokratično gibanje. Morali so jih pa izpustiti. Ta dogodek kaže, kakšnemu političnemu pritisku so izpostavljeni v sedanji predvolivni kampanji beneški Slovenci.
V	Ravenci je bilo predvolivno množično zborovanje Demokratične ljudske fronte, ki se ga je udeležilo ogromno ljudi, česar slovenska Rezija še ni doživela. Potek zborovanja je dokazal, da so Rezijan-ski Slovenci v taboru Demokratične ljudske fronte. Zaman si prizadeva župnik v Osojani, da bi zasejal seme sovraštva proti Slovencem ter njihovemu glasilu "Soča", ki se bori za ljudske pravice, predvsem v Reziji in Benečiji, kjer so narodne in socialne pravice najbolj zapostavljene.
sektorjem dosegla, da privatni špe-kulantni trgovec ni bil v stanju izkoristiti povojnih težav v preskrbi v lastno korist, Prav gotovo se lahko z zadovoljstvom ugotovi, da so nabavno prodajne zadruge v celoti opravičile pričakovanje kot prodajne, niso pa odigrale svoje v-loge kot nabavne zadruge. Vsled tega kmet v nabavno-prodajnih zadrugah ni našel tistega organa, ki bi mu omogočil hitro in ceneno zamenjavo kmetijskih pridelkov z industrijskimi proizvodi.
Nova uredba o vezanih cenah je nujno narekovala novo obliko v zadružništvu, ki bo delovnemu kmetu omogočila, da bo neposredno preko svoje zadruge posegal na tržišče s svojimi pridelki in tudi preko zadruge prejemal to, kar potrebuje za dvig kmetske proizvodnje na vasi in za kritje lastnih potreb.
Vsled tega so se kmetje z veliko vnemo lotili dela v organizaciji novih kmetijskih zadrug. V teku enega tedna je bilo na področju mesta Ljubljane ustanovljenih 11 pripravljalnih odborov, ki imajo nalogo postaviti v življenje enajst kmetijskih zadrug, katere bodo prevzele vse funkcije, ki narekujejo sistem odkupa živilskih potrebščin in prodajo industrijskih izdelkov po vezanih cenah.
Na področju Zgornje Šiške in Št. Vida sta se ustanovili dve zadrugi: Prva v Dravijah bo zajemala s svojo zadrugo kmete iz siške in Dravelj. Na prvem sestanku za-drugarjev je bil takoj sprejet sklep, da se izvedejo priprave za občni zbor, poiščejo primerni prostori za poslovalnico in zberejo naročila potreb industrijskega blaga, katerega kmetje željno pričakujejo.
Druga zadruga se je ustanovila v št. Vidu za kraje Št. Vid, Viž-marje, Brod in Gunclje. Takoj se je pristopilo k iskanju primernih poslovnih prostorov, katere so tudi dobili v prostorih bivše trgovine Arhar.
Na področju Vič-Rakovnik se bodo ustanovile tri kmetijske zadruge in sicer: na Viču (pri Robež-niku), na Barju (pri Mokarju) in na Rudniku (pri Toni ju). Takoj na prvih sestankih so kmetje prišli skoraj enoglasno do zaključka, da je zadruga nujno potrebna. Izrazili so željo, da bi čimpreje izšla republiška odredba, kateri pridelki bodo, poleg v zvezni uredbi določenih, prišli v poštev za prodajo po vezanih cenah. Splošno mnenje
kmetov je bilo, naj bi prišlo v poštev v prvi vrsti mleko, kajti na Barju se pečajo v glavnem z živinorejo in zelenjadarstvom, ker za žitne kulture ni primerne zemlje.
Vzorna gospodarja sta združila svoji posestvi
Kako si poljedelci pomagajo v Sloveniji, da lažje in ceneje obdelujejo svojo zemljo, a da bi jim navzlic temu prinašala večje do-pred sedanjimi oblastniki v Trstu, | hodke, kaže naslednji primer, ki so Slovencem z ukazom štev. 75 V KLO Srednja vas (Tuhinjska
Povratnikom prve skupine
IZ URADA SVETA KANADSKIH JUŽNIH SLOVANOV
kira klicem "Na Juriš". Tržačani se niso zganili kljub očitni podpo- Obveščeni smo od strani jugoslovanskega pomorske ri tržaškega radia in policije. Tudi ga urada iz New Yorka, da bo prišel parnik "Radnik" po
iU!!.jan!k!'.;!.!S!aVe S° bile Zel° na prvo skuPino povratnikov to leto nekje v drugi polovici
meseca junija. Točni dan prihoda in odhoda "Radnika" bomo javili kasneje.
Vzrok, da bo Radnik to leto prišel kasneje kot lan-
Pritisk, ki ga Čuti tržaška proti- sk?	to' ker .bo Prved Prihodom v Kanado obiskal še
fašistična mladina dan na dan, je nekatera d™ga pristanišča v centralni Ameriki (Panama,,
redko posejane.
GLAS TRŽAŠKE PROTIFAŠISTIČNE MLADINE
rodil močno mladinsko organizacijo, ki je rasla v odporu proti kolo-
kamor vozi potnike in bo tam vkrcal tudi okrog sto naših rojakov, ki se tudi žele vrniti v rojstno domovino. Zaradi nialnim metodam anglo-ameriške tega se bo "Radnik" zadržal nekako mesec dni dalje, kot vojaške uprave. Okupacijska oblast je bilo prej predvideno, je uporabila vsako priliko, da bi :
onemogočila Zvezo antifašistične j Obenem javljamo, da smo začeli z registracijo po-mladine v njeni politični, kulturni j vratnikov druge skupine za to leto. Prva skupina je že in gospodarski borbi. Povezana v dopolnjena.
tej svoji organizaciji se tržaška Povratnike, kateri bi radi vzeli s seboj automobile
________ obveščamo, da bo potrebno zaradi velikega števila auto-
ljudstva, združena v skupnih akci- mobilov iste zabiti v zaboj, kot drugo blago. Strokovnja-jah mladih" Slovencev ter Italija- j ke, kateri bodo opravljali ta posel bomo pronašli, se po nov. delavcev, kmetov in dijakov, godili za ceno in o tem obvestili vse one, kateri bodo vzeli Ta mladina je izpričala svojo moč v s seboj automobile. Računa se, da bo stal zaboj enega au-
tomobila od $150.00 do $200.00. Truki (kamioni) se ne bodo zabijali v zaboj.
Prosimo povratnike prve skupine, da se ravnajo na- ta njun podvig obnesel ter da se pram gornjemu poročilu.	| bodo nato pridružili še drugi kme-
Marijan Kružič, gl. tajnik SKJS	I tje.
demokratična mladina bori v vrstah vsega tržaškega delovnega
nedeljo 21. marca ob pričetku svetovnega mladinskega tedna z velikim zborovanjem v kinu Ideale, na katerem je sklenila, da bo še bolj utrdila svojo organizacijo ter bratstvo med slovensko in italijan-
dolina, OLO Kamnik sta se kmeta tov. Zor Anton in Brleč Milan sporazumela, da bosta zemljo obdelovala skupno. Ko sta ocenila možnosti obdelovanja zemlje in premišljevala o možnosti dviga donosa zemlje in o dvigu živinoreje, sta sklenila, da bosta svoji posestvi združila, skupno pridelovala in pridelke delila. Pomembno je to, da imata oba travnike in polja v nižini in na višje ležečih legah. Sporazumela sta se, da bosta vse nižinske travnike, preorala s traktorjem, medtem ko bosta višinske njive opustila in jih spremenila v travnike oziroma v pašnike.
Ker bosta zemljo lahko obdelovala s traktorjem, bosta zato utro-šila manj truda, a povečala bosta orno površino na zemlji, na kateri uspeva zelo dobro krompir. Tako bosta lahko povečala njivski donos.
Na višinskih legah bosta podvojila število goved, na račun konj, ki sta jih uporabljala za oranje in druga poljska dela, ki jih bosta sedaj opravila s traktorjem.
Obrnila sta se na OPZ v Dam-žalah, kjer sta svojo zamisel iz-nesla in prosila, da bi se jima dodelila podpora za nabavko kosilnice in drugega inventarja.
Skupno imata 7 ha travnikov in 6 ha njiv.
Oba kmeta sta vzorna gospodarja, uživata velik ugled pri ostalih kmetih, kateri čakajo kako se bo
LJUBLJANA - PREDPOLDNE
Piše: JANEZ KAVČIČ IZ SLOVENIJE
(Nadaljevanje)
V ulicah okoli centra mesta v Prešernovi, šelenburgo-vi, Wolfovi, Tyrševi ulici, je po izložbenih oknih trgovin vedno več blaga kakor pa lani. Niso sicer trgovine tako napolnjene s tekstilnimi in drugimi industrijskimi izdelki ko v predvojnih letih, toda zato ni skoraj nič uvoženega blaga, samo doma izdelani artikli. Blaga izdelujejo naše tovarne že toliko, da ga dajemo v prosto prodajo. Samo cene so precej visoke za blago v prosti prodaji in nizke onemu blagu, ki ga dobiva jo delavci in uradniki na točke in kupone svojih potrošniških knjižic. Namen visokim cenam je, da spravijo v promet denar, ki ga tiščijo doma bogati kmetje in prekupčevalci. Zato so pa trgovine nabito polne kupcev iz dežele.
VEČ "TRUKOV" NA CESTAH
Pri glavni pošti zavijem v prvo nadstropje hotela "Slon" v kavarno. Ker je že dopoldanska ura, ni kavarna prenapolnjena, ker je večina prebivalstva na delu in zato z lahkoto dobim mesto pri velikih oknih in gledam v vrvenje najbolj živahnega križišča Ljubljane pred pošto. Miličnik v modri obleki uravnava promet, štejem in štejem vozila in ugotovljam, da so "care" bolj redke in da prevladujejo "tru-ki" z raznim blagom iz tovaren. Število "trnkov" se je v Jugoslaviji po vojni zelo povečalo; nekaj smo zajeli kot vojni plen nemške avtomobilske kolone, večinoma pa so UNRA-ini avtomobili, ki prevažajo blago za naproze, za tovarne, za potrebe civilnega prebivalstva. Osebni avtomobili so pa bolj redki. Za izprehode jih nimamo, ker šte-dimo z bencinom in avtomobili. Osebne avtomobile smejo uporabljati samo višji funkcionarji, voditelji tovaren in podjetij in sicer zgolj za poslovne zadeve, za konference, za delo na terenu, ne pa za izlete ,niti ne za člane svoje družine. Delamo že svoje lastne "truke" v Rakovici pri Beogradu in v Tez-nem pri Mariboru, sedaj v začetku še v manjšem številu, toda čedalje bolj pridobivamo skušenj in sredstev za serijsko izdelavo.
VZGOJNO ČTIVO
Zmeša se človeku od gledanja na človeško mravljišče na cesti, zato naročim kozarček sljivovke, pa j še "turško" črno kavo, in se zatopim v čitanje časopisov, ki jih po stari srednje-evropski in ljubljanski navadi nagrmadi pred menoj natakar. Časopisi so popolnoma spremenili svojo vsebino. Dokler se ne navadiš nanje niso lahko čtivo. Prinašajo zgolj članke in vesti, ki so važne in koristne za skupnost, ničesar pa iz. življenja posameznikov, kar je važno samo za dotične-ga posameznika in člana njegove družine. Niti o maršalu Titu, niti o nobenem članu ne poročajo naši časopisi, ničesar o njihovem privatnem življenju, o njihovi družini, sploh kar ni za javnost važno. V kolikor omenjajo maršala Tita in druge voditelje, sporočajo zgolj j njihovih nastopih na kongresih Ljudske fronte, Zveze borcev, An-tifašistične zveze žena, na zasedanju Ljudske skupščine, pri otvoritvi novih mostov in tovaren. Listi prinašajo njihove govore in povdar-jajo njihovo vodilno vlogo v ljudskih organizacijah, njkdar pa niti trunke osebne hvale, kakor je bila to navada pri fašističnih voditeljih, ali pa tudi pri državnikih zapadnih držav.
Koliko papirja porabijo n. pr. samo vaši ameriški listi za Tru-manovo hčerko in njene pevske posrečene in neposrečene_ nastope, za privatna potovanja Trumana v Kansas City, za njegovo stiskanje rok političnim pristašem, za njegovo jutranjo telovadbo, itd. itd. Pri nas pa samo toliko, v kolikor je Tito predstavnik jugoslovanskih
"Ljudska Pravica" in "Slovenski Poročevalec". Nikdar ne boste našli na njunih straneh niti ene moralne dvoumne besede, nobenega oglasa in reklame, ki bi oglašali škodljive stvari; niti s povečevalno lečo ne boste našli v slovenskih listih le ene besede, ki bi odkrito ali pa tudi samo z namigavanjem kvarila mladino. Vsi klerikalni listi pred vojno, ki so sramotno propadli in oni, ki še pišejo zunaj po svetu, bi lahko vzeli za vzor naše liste, kako je treba pisati, da jih lahko vzame v roke vse ljudstvo — od šolarja do starčka. Polte-nosti ni mesta niti v časopisih, niti v romanih, sploh ne v naši novi tiskani besedi. Tudi ne ponatiskujejo naši listi senzacionalnih poročil inozemskih agencij in vsaka vest, pa četudi politična in splošnega značaja je dobro preverjena ali odgovarja resnici. Zato je pa tudi naše ljudstvo že po triletnem čitanju časopisov, sestavljenih in napisanih s tako strogim merilom resničnosti, moralnosti in z vidika koristnosti za splošnost, razširilo svojo kulturno in politično obzorje in dobilo te-nek čut za pravilno presojo dogodkov v sedanjem svetu.
DELOVNI ČAS
Čitanje časopisov in razmišljanje me je tako zavzelo, da nisem niti opazil, da je ura že prešla poldne in da je že čas, da hitro poravnam svoj račun in da si poiščem nekje kosilo. Plačam in stopim na ulico. Ni na nji uradniških vrst, ki bi hotele ko pred vojno na kosilo takoj ob dvanajstih. Uradniki delajo popolnoma kakor delavci v nepretrganem času od pol '8. zjutraj pa do pol treh. Ni več tista razlika med delavci v tovarnah in delavci v "belih" ovratnikih po pisarnah. Če mora tovarniški delavec opraviti svojih 8 ur, zakaj ne bi tudi uradnik. No, pri vas v ZDA je bila to že stara navada in se, kot sem čital, zapirajo vaši uradi okoli 5 ure popoldne. Zato smo pri nas odpravili preveliko za delavce krivično razliko med delovnim časom delavca in uradnika.
REDKE ODVETNIŠKE TABLICE
Ko iščem primerno gostilno, in prebiram naslove trgovin, opazim, da so okoli sodnega poslopja na Miklošičevem trgu postale zelo redke table odvetnikov. Ni več tistega pravdanja med ljudmi, novi socialni red je marsikaj tega odpravil. Notarji so pa izginili že prve mesece po osvoboditvi, ker je prevzela vse njihove posle sodna oblast. Odvetniki se pa pri obrambi svojih klijentov ne smejo posluževati vseh nedovoljenih trikov in ne smejo prati "zamorcev", kakor je bil poprej običaj, ampak skupaj sodelovati s sodnikom, da ugotove pravo dejansko stanje. S svojimi honorarji ne smejo odirati in jim je ljudska oblast postavila cenike. Mnogi odvetniki so vstopili zato v državne službe, v razna podjetja, kot pravni referenti. Mislim, da me tudi v Američani dobro razume te, da nihče ne joče za notarji in njihovimi taksami in da ni nobenemu žal za prestrižena krila odvetnikov.
Nisem hvala bogu niti odvetnik niti notar in zato mi ni ničesar grenilo življenja, ko sem stopal na Gosposvetski cesti v prvo nadstropje ' v restavracijo "Slamič". Sla-mič je bil eden redkih slovenskih industrijalcev in restavraterjev, ki
Windsor si ie vzel dva tisoč dol. kvote!/VaPrei 8 kampanjo za
. i li.i L	II»- nove dane SANS-a
za otroke padlih borcev v Jugoslaviji
DO SEDAJ ZBRANEGA SKUPAJ 51227.00
Windsor — Ker se nahajamo v kampanji za $25.000 za otroke padlih bojevnikov v Jugoslaviji, je naš lokalni Svet Kanadskih Južnih Slovanov vzel kvoto $2.000.
V vseh naših prejšnjih akcijah so žene v SKJS aktivno delovale, tako so se tudi v tej kampanji resno prijele dela in napravile dne 13. marca v čehoslovaški dvorani okusno večerjo kot za začetek te plemenite kampanje. Dvorana je bila nabito polna odraslega naroda in mladine, tako da lahko rečemo, da je prireditev krasno uspela v moralnem in materijalnem oziru.
Poleg dobre večerje in plesa smo imeli tudi lokalne govornike. Predsednica ženskega oddelka SKJS, Kruna Adamov je govorila o značaju prireditve. Viktor švrljuga je v svojem daljšem govoru naglašal potrebo pomaganja otrokom padlih bojevnikov za svobodo domovine. Dragotin Stojšič, kateri se je pred nekoliko tedni vrnil iz obiska iz Jugoslavije in Rumunije je govoril o potovanju v Jugoslaviji, kaj je tam videl, o skrbi katero posvečajo ljudske oblasti za otroke padlih bojevnikov itd. Dejal je da se je že za časa njegovega bivanja v Jugoslaviji mnogo spremenilo na boljše. Tov. Srečko Tus je dejal, da je bil Windsor vedno med prvimi, kadar je bilo potrebno pomagati našim narodom. Nato je apeliral na prisotne, da se naj odzovejo za to plemenito stvar, kar so prisotni tudi razumeli ter so prispevali svoto $1.227.00. Imena prispeva-teljev so kakor sledi:
Po $400.00: — Savez Kanadskih Hrvatov.
Po $150.00: — Svet Kanadskih Južnih Slovanov.
Po $50.00: — Zveza Kanadskih Slovencev, Savez Kanadskih Srbov in Simo Travica.
Masanovič, Petar Pančič, Ilija Bas-tašič, Ivan Brajkovič, Slava šimac, Mate Pavelič, Josip, Polič, Stjepan Polič, Stjepan Simič, Kojo Zec, Srečko Tus, Josip Bučar, Josip Mi-holčič, Milan Mataija, Josip Mike-tič, Franjo Sipusič, Ante Mušič, Franjo Marohnič, Josip Plavetič, Vera Nevaida, Josip Prpič, M. Pr-pič, Nikola Miucin, Peter Qre-škovič, Ilija Polič, Toni Zo-rica, Ciril Zupan, Janko Ba-ričevič, Toni Sodnikar, Louis Ostanek, Josip Igerčič, Roy Jasin, M. Jovanovič, Toni Senzel, Ivan Jergovič, Mato Ostovič, Dako Vu-kobrat, Mile Surlovič, Nikola Pav-
lica, Louis Zdravje, Ivan Kovačič, Mileta Masanovič, Juraj Malovic, Ilija Prpič, Josip Kršulj, Alebrt Baskiera, Rudolf Kahlič.
Po $3.00. — Rajmond Bunčič in Marija Studak.
Po $2.00: — Sever Žarkov, Tinka Kinpanov, D. Pajtič. Kruna Adamov, Nikola Horvat, J. Kova-čevič, M. Aleksič in Vaso šušnjar.
V imenu lokalnega Sveta Kanadskih Južnih Slovanov in ženskega oddelka SKJS prav lepa hvala ženam, katere so pomagale, da je ta večerja tako lepo uspela enako tudi vsem prispevateljem.
Tajnica; Marija šimac
Port Arthur med prvimi v kampanji
Po $25.00: — Po $15.00: — Po $10.00: — Rade Cakmak,
Odsek št. 638 HBZ. Ilija Kreps. Jug. Kan. Mladina, Dragotin Stojšič,
Anton Kovačevič, Jakob Vidmar, Mile Sudar, Anton Cuturič, Luka Baltič, Stanko Muzdeka, Ivan Ivšič, Viktor Švrljuga, Josip Rački, Joso Lauc, Djoko Rošulov.
Po $5.00: — Angl. gov. odsek št. 957 HBZ, Mihajlo šuvak, V. To-dorov, Josip Frankovič, Peter Ru-dič, Luka Stilinovič, Tonka Stilino-vič, Vlado Ilin, Joco Jovanovič, Mile Jovanovič, Sajka Vujašin, Mate Abramovič, Anton Marijanovič, Marko Vrkljan, Velimir Stankov, Obrad Ostojič, Josip Razlog, Pavel Starčevič, Nikola Peris, Andrija
Port Arthur: — Dne 7. marca je lokalni Svet Kanadskih Južnih Slovanov, skupaj z zveznimi organizacijami sklical množično zborovanje, ki je bilo zelo dobro obiskano. Na zborovanju je bil glavni govornik tov. Marijan Kružič gl. tajnik SKJS iz Toronte. On se je v svojem govoru dotaknil mnogih vprašanj, ki so v zvezi z našim delom in tako je tudi široko objasnil kampanjo za $25.000 katero vodi izvršni odbor SKJS.
Na tej skuščini smo zbrali $590.00, tako da je do sedaj nabranega vsega skupaj $800.00 in tudi že odposlano na gl. urad SKJS v Toronto. Naš Lokalni SKJS si je vzel kvoto $1.500.00 na čemer sedaj delamo, da bomo čimprej izpolnili to našo nalogo. Ker se ta kampanja vodi za pomoč otrokom padlih bojevnikov v Jugoslaviji, ki so padli v zadnji osvobodilni vojni, je dolžnost vsakega iskrenega in poštenega prijatelja svojega naroda, nove Jugoslavije, da pomaga v tej kampanji, kolikor mu je mogoče. Mi smo se obvezali, da bi storili čim več mogoče. S pomočjo vseh iskrenih rodoljubov svojega naroda in otrok, ki so izgubili sta-riše v zadnji vojni, bomo vsi skupaj kateri živimo v Port Arthurju in okolici, to našo obvezo tudi kmalu izpolnili.
Ker del našega naroda ni bil prisoten na zborovanju, bodisi radi zaposlenosti, ker se mnogo naših prijateljev nahaja na gozdnih in drugih delih, a bi želeli prispevati kolikor toliko, se jim javi, da morejo to storiti vsaki dan. Vsaki oni kateri želi prispevati za to pleme-
Kratke novice iz Oshawe
....Oshawa. — Dne 23. marca se je vršila seja odseka Zveze Kanadskih Slovencev na kateri smo re-šavali zelo važne stvari, ki se tičejo celotnega delavskega gibanja. Smelo rečem, da je ni naselbine iti bi bila tako popolna v članstvu kakor je ravno Oshawa. Tukaj se nas nahaja 7 slovenskih družin, kar pomeni za naš odsek Zveze 14 članov, to je, 7 moških in 7 ženskih članic. Seveda imamo tudi tukaj včasih za razpravljati o stvareh pri katerih nismo vsi enakega mišljenja takoj v početku. Ali kadar
družina je bila zaprta v koncentracijskih taboriščih ali pa bila v partizanih. Odstopil je proti odškodnini svojo tovarno konzerv državi ter je njegov sin zaposlen v tovarni, restavracijo pa je predal upravi za turizem, ki mu tudi plačuje najemnino. "Kranjsko" kosilo, to je tako, ki smo ga tukaj navajeni, juho, prikuho z mesom in vinom, me je stalo 70 dinarjev. Ni poceni, ker pač čutimo še vedno posledice vojne v našem kmetijstvu. V številnih menzah za delav-narodov, voditelj in strateg, ki jih ce ¡n uracjnike pa stane enkratno
ni sodeloval z okupatorji in čigar , ->e kaka zadeva prinešena na dnev-
je vodil skozi 7 ofenziv proti sedmerim nasprotnikom (Nemci, Italijani, ustaši, četniki, domobranci, nedičevci, srbski stražarji in ljo-tičevi prostovoljci) in jih vzpodbuja k vedno večjim podvigom jugoslovanskega petletnega plana. Njemu, Titu, simbolu vseh teh borb in podvig gredo številni pozdravi, telegrami, ga kličejo na zborovanjih in pišejo njegovo ime na zidove, ker je on program in jamstvo novega socialnega reda, Josipu Brozu, kot privatni osebi pa naši časopisi ne posvečajo pozornosti. V naših časopisih ni "sto-ries" o umorih, nesrečah, samomorih, ljubezenskih dramah, o čudakih in o vsem tem, kar ščege-ta v človeku nizke nagone in nečisto radovednost. Katoliški listi v svetu grmijo proti našim listom češ, da so nemoralni in da zapeljujejo ljudstvo. Tudi v ZDA prihajata verjetno naša dnevnika
kosilo okoli 20 dinarjev, mesečno pa plačujejo obiskovalci menz za kosilo in večerjo med 700 in 900 dinarjev.
(Konec)
al. Que.
Montreal bo proslavil sedemlet-nico izhajanja "Srbskega Glasnika" in priredil čajanko v soboto 17. aprila zvečer v Jug. Domu.
Vabijo se vsi prijatelji • našega lista, kakor tudi vsi člani in prijatelji naših organizacij, da se proslave udeleže v čim večjem številu.
Tovarišice bodo preskrbele dobro večerjo, a tudi druge zabave ne bo manjkalo. Vsi člani in prijatelji dobro došli.
Odbor za proslavo
ni red, se jo počasi reši tako kakor mi mislimo, da je najbolj pravilno.
Tukaj nimamo drugih jugoslovanskih odsekov ali društev, so pa druge Slovanske ustanove,* katere so tudi zelo aktivne v naprednem gibanju. V mesecu januarju smo imeli vseslovanski koncert pri katerem smo sodelovali tudi Slovenci in sicer so naši otroci zapeli par slovenskih pesmi.
Pri nas vlada med Slovenci prava sloga s katero se udeležujemo delavske borbe, ker smo prepričani, da brez organizacije ne bomo dosegli nobenega uspeha. Vsak posamezen član se zaveda koliko dobrih stvari se je že poslalo od tukaj za pomoč, na brutalen način uničeni naši domovini in smo še vedno prijatelji naše nove domovine pa ako ravno so nekateri mislili, da bo naš odsek prepadel. Vsak Jugoslovan bi si moral vzeti zadnjih par vrstic naše himne katera se sliši, "Bratje mi stojimo trdno kakor zidi grada, črna zemlja naj pogrezne tega kdor odpada".
Pred kratkim se je tudi vršila večerna zabava pri tovarišu in to-varišici V. in M. Ručigaj, katere so se udeležili tudi precej rojakov iz Toronte. Točasno smo se tudi spomnili tekoče kampanje katera je namenjena za zbirko 25 tisoč dolarjev za sirote padlih bojevnikov v domovini. Zbranega je bilo v ta
namen $30.00. K tej svoti so prispevali sledeči tovariši;
Po; $5.00. L. Žulj in J. Divjak.
Po; $3.00. L. čampa in L. Troha.
Po; $2.00. J. Sherjak, J. Petric, L. Klemenčič, L. Kosmrl, F. špra-ger in J. Urbane.
Po; $1.00, F. Fifolt in R. čampa.
Gori omenjena svota je bila poslana na Svet Kanadskih Južnih Slovanov v Toronto. Pri koncu naj bo izrečena lepa zahvala vsem kateri so priložili k tej zbirki.
Pozdrav vsem čitateljem. "Smrt fašizmu!"
Rudy čampa.
nito, humanitarno stvar naj prinese osebno ali pošlje na naslov: Vera Marohnič, 37 Macher Ave., Port Arthur, Ont., a jaz bom dalje ure dila preko našega lokalnega SKJS.
Imena vseh onih, kateri so do sedaj doprinesli so tukaj objavljena, a imena onih kateri bodo v bodoče prispevali v ta namen bodo objavljena pozneje. Imena prispe-vateljev so kakor sledi:
Po $30.00 — Josip Matkovič.
Po $25.00 — Savez Kanadskih Hrvatov.
Po $20.00 — Mile Rendulič, Martin Bajuk, Mica Gajič, Juraj Ljubanovič, Mica Vujnovič, Mile Rajčevič, družina Louis Krešič, družina Kate Zatkovič, družina Steve Lulič, družina Steve Turko-vič, Ivan Žagar, Jure Pleše, Mirko Polič in Toni Juretič.
Po $15.00 — Joe Levstek, družina Viktor Blažina, družina Frank Poje, družina Tom B. Simurina, družina Ivan Boban, družina Petar Marohnič, družina Walter Pa-pič, družina Walter Agnot, družina Louis Ožbolt, Dan Angelo, Srečko Vukelič in George Zarkovič.
Po $10.00 — Toni Polič, Marijan Polič, družina Toni Dimo, družina Tom Tomljenovič, družina Charlie Ružič, družina Andjelo Rukavina, družina Nikola Vujnovič, družina Jack Belobrajdič, družina David Podnar, Josip Kranjc, Risto Ru-njavac, George Hecimovič (Juca), S. Zrinščak, Ruda Jurešič, Toni Ugrin, Odsek "Jadran" VPZ Bled, Božo Matkovič, Sime Maletič in M.F. Hecimovič.
Po $5.00: — Frank Poje (mladi), Mile Hecimovič, Frank Antič, Gaspar Grdisa, Ernest Šubat, Si-
ma Markovič, John Turkovič, Adam Kriskevič, družina Izidor Polič, družina John Čop, Joe Dolin-šek, družina Milan Rasporič, družina Mile Uremovič, družina Dragica šubat, družina Nick Račič, George Butkovič, družina Jure Do-šen, Jerko čačič.
Po $2.00 — Sam Sporar.
Po $1.00 — Z. Zubal, Stevo De-sič in Nick Grivešič.
Vsega skupaj do sedaj nabranega $800.00 za kar se vsem prispevateljem najlepše zahvaljujemo.
Vera Marohnič
Kakor v času prve svetovne vojne, tako smo ameriški Slovenci tudi -v teku zadnje prišli do zaključka, da nam je potrebna posebna organizacija, potom katere je mogoče uspešno delati in pomagati za dosego boljše bodočnosti bratom in sestram v domovini. Tako smo ustanovili organizacijo "Slovenski ameriški narodni svet" pod katerega okriljem smo storili veliko plemenitega dela v omenjenem oziru. Ampak s tem, ko je ljudstvo Jugoslavije prišlo do svoje — republikanske forme vlade, pa še ni rečeno, da je naše delo popolnoma izvršeno ali da ta organizacija ni več važna in potrebna. Kdor je pod takim vtisom, temu seveda pomanjkuje znanje o važnosti funkcije te ustanove.
Ne samo to, da številni sovražniki, pod krinko ali raznovrstnimi pretvezami, stremijo po življenju mladi jugoslovanski ljudovladi, ampak tudi tukaj, v ti deželi, za katero smo tudi mi mnogo žrtvovali, je demokracija danes v nevarnosti, kar pomeni, da nam je SANS še vedno potreben! Brez organizacije je naš napredno usmerjen boj tako neuspešen proti enim kot drugim sovražnikom napredka kot je brezuspešna borba vojaka v vojni brez orožja. Vsled tega moramo našo organizacijo za vsako ceno obdržati, in ne samo to; moramo jo tudi poživeti, pridobiti ji moramo novega članstva, ljudi, ki se zanimajo za socijalne ljudske probleme in iztrebiti zlo parasitstva. V SANSovi ustanovi se lahko udej-stvuje članstvo politično, gospodarsko, kulturno itd., kar je potrebno za slehernega državljana te republike, ako hočemo v deželi obdržati demokracijo, za kakršno so se borili in tudi umirali svobodoljube-či predniki.
Kampanja za pridobivanje novega članstva SANSa, ki jo je razpisal izvršni odbor na seji meseca januarja tega leta, za dobo dveh
mesecev — marec in april — bo kmalu končana, toda dosedanji rezultati niso posebno poovljni, kar je deloma razumljivo, ne pa povsem opravičljivo. Nekateri člani v naših postojankah so zelo aktivni in ti so že izvršili svojo dolžnost, med tem ko so drugi pasivni, zanašajoč se; češ, bodo že drugi tudi brez mene, izvršili tudi moj del dela. Taka domneva je napačna, kajti če se potrudimo vsi v ti kampanji ,za novimi člani, tedaj odpade veliko manj dela in naporov na posameznika. Vsled tega se apelira na člane SANSovih podružnic, da stopite takoj in odločno v akcijo, ker čim močnejša bo naša organizacija, tem veljavnejši bo njen glas v javnosti.
Časi so resni: bratje in sestre dolžnost nas veže, da sodelujemo z onimi grupami in organizacijami, katere si prizadevajo odvrniti narodno katastrofo, vojno! katera zna uničiti vse upe in delo človeštva.
Ne sledite takim, ki nimajo nobenega odpora ali odločnosti in so že izgubili vsako upanje v bodočnost, ampak stopite v vrste pogumnih nasprotnikov tistih, ki se hočejo — radi osebnega bogastva in udobnosti, igrati ,z življenji milijonov ljudi. Ljudski glas, pravi rek če dovolj močan, prestavi gore in tako lahko tudi prepreči vojno, ako se ljudstvo zdrami pravočasno. Upanje izgubijo le bojazljivci in omahljivci, kakoršnih pa ne sme biti v naših vrstah. Naši bratje v domovini so se uprli vojni mašini, kakršne ni poznal svet in mnogi pesimisti so tedaj prerokovali, da so si partizani izbrali samomor. Toda njihova odločnost je pripomogla k uničenju barbarskega fašizma in če hočemo biti vredni imena svojih bratov in sester v domovini, jih moramo posnemati v njihovi odločnosti.
F.A. Vider, predsednik SANSa.
Članstvo je skrbelo za
(priljubljenega tovariša
Delovanje odseka v Calgary
Najprvo bom dal nekoliko kritike našim tovarišem in simpati-čarjem v naši naselbini Calgary. Namreč pred kratkim smo zaključili, da si vzamemo kvoto $300.00. v kampanji za otroke padlih bojevnikov v domovini. Nekaterim se je zdela ta kvota prevelika nekateriry pa tudi premajhna. Tistim ki imajo nekoliko več izkustva, kateri so bili že zaposleni v kampanjah vedo kako to gre. V ta namen se je na zadnji seji izbral odbor, ki naj vodi o tem zapisnik kampanje. Ta odbor je zaključil, da se v ta namen priredi zabava 21. marca, kar se je tudi zgodilo. Ali zabava ni bila tako uspešna kakor so bile v prejšnjih kampanjah, zakaj? To se je zgodilo vsled tega ker so imeli v tukajšnji naselbini Ukrajinci svoj koncert, Poljaki pa so imeli tudi nakakšno zabavo.
Vendar bi pa vse to ne škodovalo toliko ako bi se vsaj članstvo obeh organizacij udeležilo te priredbe, kar je popolnoma upravičeno, da zaslužijo nekoliko kritike in to člani kakor tudi članice. Ako se ni bilo njim mogoče udeležiti zabave naj bi vsaj za to razložili njihove vzroke. Ako se doma-
čini ne udeležujejo svojih zabav, potem ne moremo to zameriti drugim, da se ne udeležijo. V obeh odsekih Zveze imamo samo štiri članice to je, v srbskemu dve in slovenskemu dve in je bila samo ena na tej zabavi kar nikakor ni pravilno. Za to prireditev se moramo največ zahvaliti hišni gospodinji Mrs. Mary škoda, kjer se je vršila zabava in je obenem tudi postregla udeleženim gostom.
Večkrat se sliši kako nekateri obžalujejo vojne sirote in reven stari kraj, kateri je ostal pogorišče krvoločnega fašizma, ali kadar je potrebno nekoliko pomagati, takrat pa se dobi vedno veliko izgovorov pri nekaterih ljudeh, kar vsekakor ni pravilno. To je samo nekaka sebičnost ki nima nobene opravičljivosti pri tistih ki pravilno mislijo.
Upam, da se tovariši in tovarišice, kakor tudi simpatičarji ne bodo jezili na to kritiko, ker tudi sami lahko priznajo, da ni tako pravilno.
Pozdrav in veliko uspeha uredništvu Edinosti
Tajnik odseka ZKS.
Hamilton, Ont. — Poročamo žalostno vest, da je 21. marca v Gen. Hospital-u v Toronti umrl naš dragi tovariš — Štefan Vucko. Njegovo truplo je bilo pripeljano v "Wallos funeral Home", Hamilton.
Pokojni je bil član odseka ZKS, zato je tudi članstvo skrbelo zanj ter ga obiskavalo ob času njegove bolezni in ob času ko je ležal na mrtvaškem odru. Odsek mu je poklonil krasen venec in skrbel da se članstvo udeleži pogreba v največji množini. K večnemu počitku smo ga spremili 24. marca zjutraj.
Pokojni tovariš, Štefan Vucko pa ni bil priljubljen samo med tovariši in Slovenci, ampak tudi med mnogimi drugimi delavci raznih narodnosti, kateri so ga obiskavali ob času njegove bolezni in se udeležili sprevoda njegove zadnje poti. Cvetje in venci, ki mu je bilo po-klonjeno je pričalo, kako globoko je bil cenjen, ki je tako lepo odlikovalo in krasilo njegov grob.
Preminuli tovariš je bil rojen v Prekmurju v vasi Srednja Bistrica. Prvič se je poslovil od svojih dragih domačih leta 1926 in prišel za delom v Kanado ter se naselil v Hamiltonu, kjer se je zaposlil kot konstruktiv inženir, kjer je delal kot dober delavec.
Skrbela ga je njegova družina, katero je pustil v domovini. Kot pošten mož in dober oče se je povrnil po nekoliko letih bivanja v Kanadi, v svojo rojstno domovino, do svoje žene in treh nedoraslih otrok, matere in sestre v upanju, da bo preživel med njimi nadaljno srečnejše in veselejše življenje. Kljub vsem naporom, je bilo le kratko veselo družinsko življenje. Brezsrčni gospodje starega vladajočega razreda so ga zopet ločili od svoje ljubljene družine ter ga pognali v tuji svet garati za druge, kjer se tudi mnogi drugi tovariši pote in znojijo za svoj skromni obstoj in tuji kapital, v nadi, da se, sam bogvedi kdaj povrnejo, k svojim družinam, k svojim dragim, ako jim bo sreča mila, to je ako jih ne prehiti nemila, neusmiljena smrt, kakor je žal, prehitela njega. V Hamiltonu zapušča brata, a družino s starem kraju. Blag naj mu bo spomin.
Sedaj pa v imenu vseh članov in rojakov izrekam družini in bratu pokojnega, iskreno sožalje, pokojnemu pa naj bo lahka kanadska zemlja.
A. Stritov, tajnik odseka ZKS
Jugoslovanska mladina vabi demokratično mladino sveta
Ali ste že obnovili naročnino
Kanadska južno-slovanska mladinska federacija na 200 Adelaide St. Toronto je prejela od organizacije Ljudske mladine Jugoslavije povabilo na gradnjo autostrade "Bratstva - Enotnosti" Beograd-Zagreb.
Ljudska mladina Jugoslavije je bila navdušena z bivanjem in delom dveh udarnih skupin mladine naših izseljencev iz Kanade v letu 1947. kakor tudi z drugimi mladinskimi brigadami sveta, katere so pomagale graditi mladinsko progo Šamac-Sarajevo in tako vidno pomagale jugoslovanski mladini pri izvršenju nalog katere je pred njo postavil prvi Petletni plan Jugoslavije.
Zaradi nadaljnega poglabljanja prijateljskih odnosov, kakor tudi medsebojnega bratskega sodelovanja, Ljudska mladina Jugoslavije tudi to leto vabi demokratično mladino sveta, da ji pomaga pri njenem delu. V ta namen Centralni Svet Ljudske mladine Jugoslavije predlaga, da naj pride skupina okrog 50 mladincev, v Jugoslavijo okrog prve polovice avgusta meseca in da bi ostali na delu nekako mesec dni in to na gradnji autostrade "Bratstva-Enotnosti", ki bo vezala Beograd-Zagreb.
"Ljudska mladina Jugoslavije pričakuje", je rečeno v povabilu — "to leto svoje tovariše in brate iz Kanade, da v skupnem delu združeni z ostalo napredno mladino sveta, skozi izgradnjo nadaljujemo borbo za mir, demokracijo in lepše življenje vse mladine sveta. V tem duhu vam pošiljamo naše najsrčnejše pozdrave in podajamo čvrsto prijateljsko roko." zaključuje povabilo, ki je podpisano:
Za Centralni Svet Ljudske mladine Jugoslavije
Vlado Šestan
Izvršni odbor Kanadsko-južno-slovanske mladinske federacije je prejel pismo v katerem se vabi našo mladino, a posebno ono katera namerava oditi v Jugoslavijo to spomlad, da naj pride na izgradnjo autostrade Bratstva-Enotnosti.
V svojem glasilu "Advance" je nedavno objavil izvršni odbor juž-no-slovanske mladine, da bo tudi to leto organiziral brigado za prostovoljno delo v svobodni Jugoslaviji. To velja posebno za mladino, ki namerava iti za stalno bivanje v Jugoslaviji.
Jugoslovanski delavec v novi državi
Že med dolgo vožnjo na povrat-ku domov sta Boje Jože in Cene Trtnik veliko govorila o novem življenju, ki ju doma čaka. Ti pogovori so ju zbližali, da sta postala prijatelja, čeprav sta si bila precej različna. Jože je bil pred odhodom v Ameriko zidar, celo dober, kot so pravili, vendar ni imel stalnega dela in zime je vedno nekako le preživotaril. Temu se je potem pridružila še nesreča, da mu je pogorela hiša in odločil se je za pot v svet. — V Ameriki ga je hitro pogoltnil velik rudnik, kjer je le s težavo prišel od najbolj težkega dela do dela v neki tovarni. Tisto življenje pa ga je vendar mnogočemu naučilo, mu zbistrilo pogled na svet, zlasti ker je veliko čital in zahajal v društva. Vračajoč se po dolgih letih domov, je želel zopet delati kot zidar, čul je, da prav ta stroka rabi veliko ljudi, ker se zdaj v Jugoslaviji ogromno gradi.
Cene pa je tudi v tujini ostal to, kar je bil prej, namreč kmetijski delavec. Prgišče zemlje, ki ga je imel, ga ni moglo preživljati in delal je kot dninar. Nazadnje je bajto in tisto malo zemlje prodal, poplačal dolgove in kupil listek za Ameriko. Dolgo let je delal na neki farmi, kjer je bil prav tako odtrgan od ljudi, kot prej doma. Za dogodke po svetu se ni veliko zanimal. Vedno pa ga je močno vleklo nazaj na domačo grudo. Šele z osvoboditvijo domovine, se mu je mogla želja izpolniti. Zdaj se je vračal. Žalel si je delati na kakem velikem državnem posestvu, o katerih -je čul, da uvaja ljudska oblast na njih najmodernejše kmetovanje. Cene pa je imel zdaj v tem mnogo koristnih izkušenj. Sem in tja je pa vendarle podvomil, če bo res vse tako, kot mu je slikal Jože življenje v novi Jugoslaviji.
Cene je takoj po prihodu spoznal, da je iinel njegov prijatelj prav. Že sam prisrčen in topel sprejem ob prihodu parnika, ki ga je čakala velikanska množica ljudi, mu je vzbudil sladko čustvo, da je zopet doma in da je zdaj ljudstvo, delovno ljudstvo, h kateremu je tudi sam pripadal, glavna in gonilna sila vsega življenja v domovini. Po par dnevih bivanja v prijaznem kraju pod kamniškimi planinami, kjer so se vsi odpočili od dolge vožnje, sta oba, Jože in Cene prišla k delu, ki sta si ga želela. To jima je poskrbela služba za posredovanje dela. Te prav za prav nove ustanove ne smemo primerjati z nekdanjimi borzami dela, ki so v glavnem iskale delo brezposelnim, katerih je bilo prej vedno dovolj, saj je brezposelnost neizogiben pojav kapitalističnega reda. Zdaj pa je brezposelnost odpravljena za vselej. Narobe, vprašanje je, kje dobiti tako veliko število delavcev, kot jih potrebuje velika izgradnja planskega gospodarstva. Novo posredovanje dela torej predvsem išče delavce. Tega pa ne dela samo takole mehanično, tako, da bi "skozi okence" razpošiljalo ljudi na razna mesta, kjer jih rabijo, ampak se tudi zanima, kje bi radi delali, v kakšnem kraju; že prej pa tudi poizve, če so pri podjetju, kamor bo koga poslalo, dani vsi potrebni pogoji za njegovo življenje, stanovanje, "prehrana in drugo. Vračajočim se izseljencem pa še posebej pomaga z denarjem za prvo silo, stanovanjem in hrano, dokler se v nekem kraju stalno ne namestijo in ne premagajo prvih začetnih težkoČ. Posredovanje za delo je pomagalo tudi Jožetu in Cenetu, da sta prišla vsak na svoje delo, ki sta si ga želela, Jože na gradilišče velike elektrarne, Cene pa na veliko državno posestvo, ki ni bilo od gra-dilišča niti uro hoda.
Jože se je v novo delo kmalu vživel. Ko je prišel, je bilo rayno v največiem razmahu. Veselje do dela je bila prav kar še povečala nova uredba o plačah gradbenih delavcev. Dotlej so bili ti plačani po času, na uro, tako, da se ni pri pla- j či n'č poznalo, kdo je več ali boljše delal. Nova ureditev plač pa je predvsem zasledovala to, da bo de-1 lavec plačan po tem, kako bo delal. Čim več in čim boljše bo delal, tem , več bo zaslužil. Postavke so bile pa tudi mnogo boljše od starih. K osnovni plači so bili določeni še razni dodatki, za različne okolnos-ti, če se je na pr. delo vršilo v zdravju škodljivem ali vročem ob-. ratu, če je gradilišče zelo oddaljeno od delavčevega stanovanja ali se nahaia v psamljenem kraju, kjer je odtrgan od ljudi: ako je delo tako, da mora biti hitro izvršeno, ali je za gospodarstvo drugovrstnega pomena. Silno je nova uredba izboljšala plače mladini, učencem v gradbeni stroki; skoraj za 100% napram drugim strokam, najpridnejši pa lahko že po 8 me-
secih učenja dobijo 90% plače kvalificiranih delavcev. Pomenila je veliko izboljšanje glede dopusta. Gradbeni delavec je dobil že po osmih mesecih pravico do plačanega letnega dopusta, medtem ko mora delati v drugih strokah enajst mesecev. Dodatek pa je bil določen tudi .za one, ki so že dolgo pri enem podjetju zaposleni. Vse te izboljšave so zelo dvignile razpoloženje med delavci, ki so jih že dotlej veliki gradbeni načrti petletke zelo navduševali.
Poln novih vtisov se je odpravil v nedeljo na obisk k svojemu prijatelju, ki ga je zelo vabil na posestvo. Veselil se je, da bo prebil lep dan med travniki in polji, zraven pa tudi se pogovoril s Cenetom, ki mu je imel gotovo tudi mnogo povedati. Dolgo sta hodila med vinogradi, med rodovitnimi njivami, nato pa je Cene razkazal še lepo urejeno živinorejsko zadrugo, kjer je delalo poleg njega še več drugih izseljencev, ki so se ž njima vred vrnili. Jože je videl, da ni poskrbela vlada samo za gradbeno stroko za dobro ureditev plač, ampak napravila isto tudi za kmetijske delavce. Te je pri plačah razdelila na skupine in sicer tako, da so za težje delo, za večjo izkušenost in spretnost, lahko tudi več zaslužili. Pri kmetijskem delu se sedaj zelo pospešuje delo v skupinah, ali kot pravijo brigadah, tako, dav dobi vsaka skupina svoj kos zemlje v obdelovanje, od setve do žetve nekega pridelka in se tako pokaže, kdo si je pri delu najbolj prizadeval. Skupine stopajo med seboj v tekmovanje, to pa zelo dviga količino dela. Novo za kmetijske delavce je tudi to, da so vključeni v socialno zavarovanje in tako preskrbljeni v slučaju bolezni, nezgode ali onemoglosti. Tudi delovni čas ni zanje več tako omejen kot nekoč, temveč točno odrejen; prav tako počitek. Ko sta si ogledovala lepo urejeno posestvo, se sta še nazadnje ustavila pod košato lipo pred hišo, kjer je že bila gruča njihovih znancev. Med njimi je bil še nekdo na obisku, ki je delal v bližnjem mestu v veliki tovarni. Ta je pripovedoval, da se bodo plače in drugi delovni pogoji, kot za gradbene in kmetijske delavce uredili za vse stroke. Glavni namen teh ureditev je, plačati res vsakogar kot zasluži, čim boljše kdo dela in čim več napravi, tem več zasluži.
O vseh velikih spremembah za delovne ljudi v novi Jugoslaviji so se dolgo in živo pomenkovali. Nek-
do je pri tem pripomnil, kako se bo dejanski delavčev zaslužek povišal tudi z novo preskrbo, ki tako zaposlenemu kakor njegovi družini zelo dviga obroke živil kakor industrijskega blaga. Vsakdo, ki prejema zajamčeno preskrbo, bo mogel mirno porabiti zase vso količino življenskih potrebščin, ki mu jo določa država, ker bo tudi vsa njegova družina dobro preskrbljena z njimi. To se bo na plači dobro poznalo in bo lahko veliko prihranil.
Da, tudi o tem so se pogovarjali. O prihrankih in kako jih bodo porabili. V ljudski domovini pomeni zanje veliko prištednjo, da ne potrošijo ne zase ne za družino ničesar za zdravnika in zdravila. Za to skrbi socialno zavarovanje, v katerega so vsi vključeni, čudijo se, koliko je že napravilo socialno zavarovanje v tem kratkem času po osvoboditvi. Odprlo je povsod nove ambulante, zobne ambula-torje, poliklinike, povečalo bolnice, ustanovilo okrevališča in sana-torije. Vse to za delavce in uslužbence. Samo v Sloveniji je izdalo za to v 1947. letu 80 milijonov dinarjev. Vedno več ljudi je deležnih dobrot socialnega zavarovanja, lani se je njihov krog razširil na 50.000 novih članov. Tovariš iz tvornice je pri tem pripomnil, da odpirajo tudi podjetja sama svoja okrevališča in počitniške domove, kjer prebijejo delavci svoj letni dopust. On sam si zelo želi na morje. Poleti bo šel na dopust v Dalmacijo, kjer ima njegova tovarna svoje letovišče. Tudi družino popelje s seboj, saj bo zase kot zanjo imel 50% popusta na železnici in vseh drugih državnih prometnih sredstvih, 25% popusta pri stanovanju in hrani in 50% popusta pri leto-viščnih taksah. Pri tem je pripovedoval svojim prijateljem, da so vse te ugodnosti pri uživanju letnega dopusta tako dvignile število letoviščarjev v Jugoslaviji, da jih je bilo lani že 205.294 v vseh najlepših krajih nove Jugoslavije, medtem ko je bilo pred vojno 135.000 ljudi, ki so uživali lepote domovine in ki so pripadali predvsem bogatim slojem.
V živahnem razgovoru niso niti opazili, da je sonce že davno zašlo in je nastaj mrak. V vseh je bila prijetna zavest, da so dane vsem, ki se iz tujine vračajo domov, ža vse možnosti, ustvariti si doma človeka vredno življenje, ki pomeni mnogo višji življenski standardt, kot v marsikateri, mnogo večji in močnejši evropski državi.
Gospodarska zanimivost iz Jugoslavije
Pri gradnji Nove Gorice dela 1300 delavcev. Na gradilišču Nove Gorice je zaposlenih že 1300 delavcev, delajo pa tamkaj tudi tri
mladinske brigade. Mladinci so
zgradili štiri in pol kilometra dolgo cesto, široko 5m, ki veže Tovarniško ulico s Solkanom in št. Petrom, s čemer je upostavljena neposredna in krajša zveza med Soško in Vipavsko dolino ter s Krasom. Tudi dela na glavni ulici skozi Novo Gorico hitro napredujejo, a to navzlic slabemu vremenu. Ulica bo široka 40 m, dolga pa dva in kol kilometra. Zemeljska dela bodo verjetno končana že v nekaj dneh. Doslej so izkopali 5000 kubi-kov zemlje in kamenja ter očistili teren v dolžini 2 km. Ko bodo končana ta dela se bo začelo z gradnjo stavb. Preko Korna bo zgrajen viadukt, ki bo vezal glavno mestno ulico z moderno tranzitno ulico, dolgo 7 km. Tudi ta ulica bo zgrajena še tekom tega leta. Mladinske brigade, ki so zaposlene pri
gradnji Nove Gorice, delajo zelo požrtvovalno kljub blatu in dežju.
Mladinci presegajo norme tudi do 80%. Prva mešana brigada, v kateri delajo mladinci in mladinke iz Srbije, Črne Gore in Makedonije, je dobila naziv udarne brigade. Druga, slovenska brigada pa je osvojila zadnji čas med tekmovanjem prehodno sektorsko zastavo in je bila pohvaljena. Brigada je presegla normo za 105%. Ostali delavci so pa večinoma domačini, doma iz okoliških vasi. Vsi delajo zelo požrtvovalno, da bi čimprej zrasla Nova Gorica, novo središče Slovenskega Primorja.
TORONTO, ONT.
V petek dne 9 aprila ob 8 uri zvečer se vrši seja kluba "Tito" LPP., v dvorani na 386 Ontario St.
Članstvo se vabi, da se vsaki za gotovo udeleži te važne seje.
KUPON ZA SPREMEMBO NASLOVA:
Naročnik, kadar se preselite in spremenite svoj naslov, ali vam je pa potekla naročnina, izrežite in spopolnite spodnji kupon:
Ime : ...................................................................................
Ulica, hš. št. alj poštni predal
Mesto: ..............................................Prov.
NOVI NASLOV:
Ime in primek: ...................................
Ulica, hš. št. ali poštni predal ....
Drž.
Mesto : .............................................Prov................... Drž........................
Pošljite z spremembo naslova ali1 pa ponovitve naroč. EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Teror ne more zlomiti borbe za svobodo
HITLERJANSKO VOJEVANJE V GRČIJI
Beograd, (Tanjug) — Belgraj-ska "Borba" od 1. aprila piše: "Amerikanci in rojalisti v namenu da si ustanove vojaške baze s pomočjo najemnikov ali pa tudi sami, poskušajo z ognjem in krvjo vkleniti grško ljudstvo v verige in poplaviti njih deželo.
Ob svojem prihodu v Grčijo je novi poveljnik ameriške vojaške misije, gen. Van Fleet v odgovor na vprašanje, ako je v načrtu kakšna sprememba v načinu vojeva-nja proti grškim patriotom, dejal; "Ujeti in pobiti".
Tako je novi gospodar, — nadaljuje "Borba" — odprto in brez sramu razglasil zločinsko prakso
rojalistov, kot najvišji ameriški zakon v okupirani Grčiji.
Ameriški častniki v ameriških vojaških uniformah, vodijo vojeva-nje, posiljevanje, bombardiranje grških vasi, požiganje hiš in pobijanje.
"Mahi" je pisal 16. februarja, da so bojevniki odpornega gibanja v Averof zaporih stavkali, v protest radi ustrelitve treh jetnikov, od katerih sta bila dva obsojena na smrt radi streljanja v decembru 1944 ko je angleški Gen. Scobie prelival kri grškega naroda v Atenah.
List "Mahi" dalje piše; "grška vlada v civilni vojni nadaljuje po stari zločinski poti, ko je na skrivaj ustrelila 17 bojevnikov iz Eg-hine in 8 iz Kefalonije in Kerkira 10. januarja 1948. Grška vlada in tuji elementi bi se morali zavedati v kakšen prepad jih vlečejo te ustrelitve. Krožijo pa poročila, da se bo večje število ujetnikov trans-portiralo iz Averof zaporov ter najbrž ustrelilo.
"Mahi", pravi nadalje, — da je bilo od 15. januarja do 15. februarja obsojenih na smrt 87 patriotov. V Atenah, Slunu, Pireji, Laris-si, Lami ji in drugih mestih pa je bilo sojenih 879 demokratov. Ro-jalistična časopisa; "Vima" in "Nea" sta priznala 56 smrtnih obsodb, ki so bile izvršene nad demokrati.
Trumanova misija, — nadaljuje Borba — nosi polno odgovornost za te rojalistične zločine, za nočne napade v stanovanja tisoče mirnih
grških državljanov ter aretacijo istih, kateri nato v pregnanstvu umirajo brez vsake zdravniške oskrbe na Ikariji in Gavdo.
General Van Fleet in rojalistič-ni orožniki ameriških intervencio-nistov pozabljajo eno stvar, namreč, da se je grško ljudstvo borilo za svojo svobodo tudi proti Nemcem in njihovem terorju.
Danes se to ljudstvo zopet bori proti okupatorju in kvizlingom, vkljub hitlerijanskim metodam iztrebljenja, ki se jih izvaja. Teror ne more zlomiti borbe za svobodo.
Kadar bo italijanski narod svoj gospodar
(Iz prve strani)
razvoju kulture in to kulture najširših narodnih množic."
Na koncu je pozdravil maršala predstavnik industrijskih delavcev, on je dejal med ostalem:
"Danes v Italiji reakcionarni elementi še vrše proti-jugoslovan-ske demonstracije, dočim mi tukaj uživamo tako prijateljsko gostoljubje in topel sprejem. Mi smo hvaležni, ker vidimo, da se tukaj zna razlikovati pravo razpoloženje ogromne večine italijanskega naroda od klevet in provokacij reakcije, katera z italijanskim narodom
nima ničesar skupnega...............
"Mi smo hvaležni Maršalu, za naročilo miru in ga bomo izročili italijanskemu narodu. Mi smo prepričani, da volilni trik anglo-ame-rikancev ne bo preprečil zmago italijanskega naroda na volitvah 18. aprila, a trudili se bomo, da bodo tudi one ljudske množice, ki so še pod vplivom reakcije, spoznale pravo stanje Jugoslavije."
V prisrčnem razgovoru s člani delegacije, kateri so nato izročili vrsto lepih daril, se je maršal Tito zadržal dalj časa.
Hamilton, Ont,
V.P.Z. Bled odsek št. 13 v Hamil-tonu priredi večerno zabavo dne 10 aprila. Pričetek ob 7. uri zvečer.
Zabava se vrši na farmi pri rojaku John Ramoščak v Fruitland-u, to je na Barton St., E., prva hiša vzhodno od John Kralja na isti strani.
Za to priložnost bodo tudi avtomobili na razpolago od 6. pa do 8. ure zvečer. Kdor se želi peljati na zabavo naj se zglasi na 167 Ross-lyn Ave., N., ob gori omenjenem času.
Na zabavo vabimo vse, od blizu in daleč. Torej ne pozabite, in na svidenje 10 aprila.
Steve Fugina.
RAD BI ZVEDEL
Kje se nahaja P. Schneller, kateri je pred časom živel v Tim-mins, Ont. Imam važno sporočilo za njega, ter radi tega prosim, da mi se javi sam, ali če kateri od rojakov ve za njegov naslov, naj mi sporoči na naslov: Tony Sporer 112 Balsam St., N. Timmiiis, Ont.
NA OBISKU
Zadnji teden se je nahajal v Toronto na obisku pri svojem bratu, znani napredni Slovenec Tony Kle-menčič iz Cheswick, Pa. USA.
Ob tej priliki se je oglasil tudi na uredništvu Edinost. Tony je že več let naročnik tega lista, ter se ponovno naročil in daroval $2.00 za tiskovni fond. Hvhla lepa Tony za darilo in obisk, žal da je bil čas bolj kratek in želimo, da ob drugi priložnosti to nadomestimo.
(Ured.)
KANADSKA PREMIERA
živahni, šaljivi film iz Sovjetske zveze
ZMAGALEC
Mnogo smeha provzroča, ko rokoborec vplete ljubezen v svoj poklic. Smeh, Godba, Romanca Ruski dialog — angleški titel Prikazoval se bo v"
UKRAJINSKEM LABOR TEMPLE 300 Bathurst St. 8. 9. in 10. aprila ob 7. in 9. uri zvečer.
Prizor iz najnovejšega sovjetskega filma "Zmaga-lec". Kazal se bo prvikrat v Toronti v četrtek 8. aprila vključno do sobote 10. aprila v Ukrajinskem domu na 300 Bathurst St. ob 7. in 9. uri zvečer.
fiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiMiiiiiiiiis
j PESEM GORA |
?>iiiiiiiiiiiiiiiiiu(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin3
MIŠKO KRANJEC
To zdaj ne prepeva kraljica gora, tista kraljica, ki jo je nekoč mali Drejc hotel za vsako ceno, pa tudi za ceno lastnega življenja poiskati in privesti na Jame. Zdaj tam poje do movina. Poje noč in dan. Tudi ponoči. Ko se vse najbolj, spokoji, nenadoma kje odjeknejo samotni streli, zareglja strojnica ali hitrostrelka, zapojo puške in zabobni granata. To domovina poje. To domovina kliče svoje otroke v svoje naročje, v gore. Tam po teh gorah nekje hodi, tam živi, ako ni umrla, njegova kraljica gora, mala drobna Tinca. Šla je da bi služila tisti veliki vsemogočni kraljici, da bi služila domovini, tisti domovini, kateri služi tudi Drejc, kateri služi Maks, kateri služijo najbolj vdano tisoč in tisoč drugih ljudi.
Toda nekoč bo konec vojne, nekoč se bodo ljudje vračali na svoje domove, ker tu ne bo več švabov. Takrat se vrnejo ljudje tudi na Jame, kolikor jih je ostalo živih. In takrat se bo vrnila tudi Tinca, ako je še živa. Prišla bo na Slape, takrat pojde Drejc po njo in jo privede na Jame. Tu na teh zdaj porušenih,, požganih, a nekoč na novo zgrajenih Jamah, bosta Drejc in Tinca dalje služila svoji kraljici, svoji domovini.
Da, domovini bo treba vekomaj služiti.
Z otožnostjo v srcu zaradi teh ruševin, a s svetlimi in velikimi načrti, se je vračal na kurirsko stanico.
Poslovil se je od Jam, pripravil se je na dolgo pot.
Zjutraj sta Maks in Kljun privedla petero ljudi, ki so potovali po TV liniji. Bile so tri ženske in dva moška. Kljun je predajal pošto, poročal komandirju, medtem ko je Maks še spregovoril z Drejcem. Za ljudi,, ki sta jih privedla s Kljunom se ni zmenil. Ni se ozrl po nikomer.
Pa tako ni videl, kako je med potujočimi stala ženska in ga ves čas gledala. Bila je ženska štiridesetih let, a na videz mlajša, prikupna, s svojevrstnim sojem v globokih očeh. Ljudje so stali in čakali, da najdejo vsak zase prostor, da bodisi sedejo ali ležejo, utrujeni od celonočne hoje.
"Popoldne pridem," je rekel Maks in nato odhajal, ne da bi se ozrl po ženski, ki ga je še vedno tako sprašujoče in začudeno gledala.
Volk je pregledal prepustnice potujočih, spregovoril z vsakomur nekoliko besed, povprašujoč jih to in ono. Ko je spregovoril z žensko, ki je prej tako strmela v Maksa, je spoznal, da ne obvlada slovenskega jezika, marveč da izgovarja po rusko.
"Kaj si, tovarišica, Rusinja?" jo je vprašal.
Nasmehnila se je. "Da, Rusinja sem," je odvrnila.
Potovala je na osvobojeno ozemlje, kakor še trije drugi, ki so potovali z njo.
"Zvečer potujete dalje," je rekel Volk. "Zdaj poza.i-trkujte in potem ležite, da si odpočijete. — Drejc zbudi no tam Vojka, Matijo in Marjana, da bodo potniki imeli prostora."
Tedaj je Rusinja vprašala komandirja:
"Tovariš komandir, kako se imenuje oni starejši kurir, ki je bil z nami?"
Volk se je ozrl po njej. "To je Maks."
Drejc, ki je po naključju stal poleg in slišal njeno vprašanje ter Volkov odgovor, je dodal:
"To je moj stric..'
ženska ga je pogledala, kakor da bi nekaj iskala v njegovem obrazu. Potem je sedla k mizi kakor vsi drugi, da bi zajtrkovali. V baraki je postalo živahno. Kurirji so že vstali ali šele vstajali, si prižgali cigarete, odhajali pred barako, da bi se umili, drugi so se česali, nekdo je rahlo žvižgal, dva sta se pogovarjala, dva sta se na vse zgodaj spravila na šah, ker sta sinoči prišla do prepira pri neki končnici.
Ko so potniki pozajtrkovali, so odhajali ležat. Nekdo kurirjev je pošepetnil drugemu:
"Da le ne bi spet prinesli kakih ušk." Pred ušmi so imeli nekateri kar velik strah. Tembolj zdaj, ko se bliža zima in ko se ni mogoče tako čistiti.
Zdanilo se je, v baraki so ugasnili luč, odgrnili okna, v sobo je sinila bleda svetloba.
Ko so opoldne ljudje poobedovali, so se vračali vsak k svojemu delu, ali kar tako posedali in se pretrgano pogovarjali.
Ko je Drejc odšel iz barake, je Rusinja šla za njim. Našla ga je zunaj, ko je stal pred barako in strmel nekam po gozdu. Nekaj domotožju podobnega ga je navdajalo ob misli, da še ta večer odpotuje od tod in da se morebiti nikdar več ne vrne. Ne da bi se bal; vedel je, da je smrt nekaj vsakdanjega, pa bodisi tu ali tam, toda ti kraji so bili njegovi, vse to je bilo, kakor bi spadalo k njegovim Jamam.
"Ti si kurir?" ga je tedaj vprašala Rusinja. Zdelo se je, vda bi rada govorila slovenski, a da ne more zakriti rusko izgovorjavo. "Ali si kje daleč doma?"
Hotel je biti vljuden, tembolj, ker je bila Rusinja. Doslej je bil po isti poti spremljal že tri Rusinje, ki so bile ušle v Nemčiji in se pretolkle do slovenskih gora in do partizanov. Z eno od njih je bil pozimi celo dva meseca skupaj. Z njimi so bili vsi prijazni. Bile so otroci tistega velikega naroda, ki se je tako hrabro boril in od katerega je koncem koncev zavisela usoda ne samo slovenskega naroda, marveč domala vsega sveta.
(Dalje prihodruič')
ST. CATHARINES
Naznanja se, da bodo imele tri bratske organizacije; ZKS, SKH in SKS skupno sejo v nedeljo dne 11. aprila ob 2. uri popoldne v Ukrajinski hali na Battle St. v Thor-old-u.
Ker imamo več važnih stvari za diskusirati se naprošajo vsi člani in članice, da se udeleže te seje polnoštevilno.
J. Novak
TORONTO, ONT.
V soboto 10. aprila ob 8. uri zvečer bo mladinski klub LPP priredil plesno zabavo na 386 Ontario St.
Vabimo vse ljubitelje zabave, da nas obiščejo v čim večjem številu, a naša organizacija bo preskrbela za dobro godbo in drugo zabavo.
Vstopnina, vek!