Z99. Številko. V Ljubljani, i petek 31. decembra I9Z0. Lili. leto 9 IiaafB rsak dai popoldne, it t-e m ti nedelfe In prantlke. iraM s Prostor 1 m/m X 54 m« za male oglase do 27 m/m višme ! K, Od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m'm K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 ml m K 3*—. Poroke, zaroke SO K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—* Pri večjih naročilih popust. Vprašanjem gled^ inseratov nai se priloži znamka za odgovor. Op? rnlitro „Slov. Naroda'' in ..Haradne TIskarna« nlica st. 5, pritlično. — Telefon it. 334. naflova VOl|« „Slateaski Narod1 v Jagaelaviil: eeloletno napiej plačan . K 180'— polletno 3 mesečno. • ••«.« 90-45 — 15— s Llnellant ta po polti c V tnoaemstfo: 1 stoletno......K 240-— ollemo . mesečno 120-— 60-— 20 — Pri morebitnem povišanju se im daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljeio v prvič na ..Mino vedno 40T po nakaznici. Na samo nis nen* naroriia brez oosla e denaria se ne moremo ozirati. Uredništvo „81o?« Naroda" Knaflora ntlca it St I« nadstropja* Telefon iter. 34. Dopise sprejema le podplssne ln ladoitno Rokopisov ne vrača« I ranko rane. Posamezna Številka velia 1 krono. Poitn na plačana v gotovini. Proti „Heiniatsđi^nsiu". M Ko so se glasilo po vseh cerkvah fn po vseh domovih božje besede svete nocj. je pel preko Karavank Go-eposvetski zvon turobno pesem trpljenja in preganjanja. Iz vseh dolin, iz vseh gor divne staroslavne Koroške so odmevali isii obupni in srce trgajoči klici in vedno Je bil nasilnež eden in isti, vedno je bil oče vsega gorja koroški >Heiinats-dienste Oslepljen s slavo pri koroškem plebiscita dosežene zmage, gnan od starega barbarskega sovraštva do vsega, kar je naše in podpiran od vseh uradov avstrijske vlade se je lotil novega cilja — uničenja našega življa na Koroškem. Sistematično in dosledno je pričel I izvajanjem te svoje nasilne naloge, nri pa ravnotako sistematično in dosledno molčimo k temu početju! In vendar je naša naloga jasna ko beli dan in vendar je nasilstvo >Heimats-dienstac z lahkoto premagljivo. Puščamo čisto na stran dejstvo, da je Avstrija po senžermenski pogodbi vezana, da varuje vse nacijonalne in državljanske pravice naših ljudi, puščamo celo na stran dokaj silnejši argument, da koroški plebiscit še ni potrjen in omenjamo samo drugo dejstvo iz še ne tako stare zgodovine. Ko je delovala beogradska :>Na- | rodna Obrana« samo kot nepolitična J narodnoobrambena organizacija, je za- | htevala Avstrija od srbske vlade uiti- I mativno, da konca delo te kulturne iu- goslovenske organizacije. In avstrijska vlada je tedaj ultimativno celo zahtevala pravico kontrole izvršitve te zahteve potom svojih uradnikov v samem Beogradu. Ko je pozneje Avstrije zasedla Srbijo, je bil obešen vsak, ki ie bil le osumljen najsibo rudi samo simpatij do >Narodne Obrane«. Položaj je izpremenjen in nekdanja Avstrija je danes slabotna državica, do Jugoslavije v skoro enakem razmerju kakor nekdaj Srbija napram Avstriji. Kaj ko bi naredili tudi mi iz tega dejanskega položaja edino pravičen zaključek in nastopili trdo in odločno proti Dunaju zlasti sedaj, ko gre v resnici za življenske zadeve našega naroda, ko bi ultimativno zahtevali, da preneha »Heimatsdienst«, in kontrolo nad uničenjem >HeimatsvIien-stac v vsem Celovcu ter ravno tako zahtevali eksemplaričuo kaznovanje vsakega zločina nad našimi ljudmi. Na vsak način že sama nasa čast zahteva, da se slovesna izjava nšega delegata Jovanoviča, da Jugoslavija 15.000 zvestih Korošcev nikdar ne bo zapustila, tudi uresniči! Koroški narod trpi, grozovito trpi in njegovo trpljenje treba končati takoj. Njegova beda bo končana, kakor hitro bo ubit tisti, ki bedo ustvarja in to je Heimatsdienst! Ne bodimo polovičarji in kot možje udarimo, kamor in kadar treba mo'"no in brez obzira. Našega sovražnika treba razorožiti, ne pa s odpuščanjem tvegati samomor! Delat! in Ifedifi. Avstrijska republika ima novega predsednika. Dr. Mihaela Hainischa je rnanstvenik in kmetovalec Uživa glas, da je neumoren delavec, vzgojen v skromnosti in treznosti. Njegova prva beseda, ki jo je izpregovoril zbranim ministrom, poslancem, časnikarjem in politikom, je bila: >Gospoda. treba je delati in štediti! Vrniti se moramo k priprostemu življenju, ki ni branilo nemškim klasikom ustvariti dela na večno čast nemškega naroda. Z obžalovanjem konstatiram, da široke plasti našega naroda nimajo smisla za resnost položaja, v katerem se nahajamo, nego se udaja lahkomiselnosti in potratnemu življenju, toda rešiti nas more le dvoje: štedenje in delo«. O vzrokih današnje bede, dragi-rje in drugih križev, ki jih prenaša človeštvo, se je že popisalo celo gore papirja. Pri agitaciji med ljudstvom se uporablja neštevilo gesel in fraz, toda resnice se mu navadno ne pove. Vul-gus vult decipi — svet hoče biti varan, trdi star latinski pregovor. Kdor zna besneie sovražiti, nesramneje hujskati in bolj demagoško zmerjati, se smatra danes za nositelia novih idej, ki naj prinesejo spas človeštvu. Vzrok današnje socijalne krize je kapital! Knpital podražuje ceno blagu ter je vzrok vse draginje! To je geslo, s katerim se hujska široke mase. Zahtevajte zvišanje mezd in plač. organizirajte stavke, prisilite nenasitni kapital, da plača krvave žulje bolje kot doslej to je običajni tenor komunističnih listov. Socijalisti so imeli pred vojno krasno himno o delu. S to pesmijo se jo strinjal vsak meščan, kajti njena idejna vsebina je bila proslavljanje uspehov dela. ki je edini resnični reformator nezdravih socijalnih razmer. Delo je iz človeka napravil) iz napolzveri višje bitje, mu je dalo prvi dom. prvo obleko, prvo orodje. Delo je ustvarilo vso človeško kulturo, vse najlepše in najdragocenejše, kar krasi človeško življenje. Socijal i stična himna o delu pa je prišla danes iz mode. >Kekana svoboda je to, ako moramo delati?« so rekli delavci in kmetje na Ruskem, ko so se nekoliko iztrez-nili iz mrzličnega revoltfcijoniranja. Isto vprašanje moramo slišati često tudi med nami. Sv.boda pomenja danes marsikomu med najnižjimi in najvišjimi ljudskimi sloji lenarjenje, nediscipliniranost in anarhijo. A vendar je delo, kakor je r \gla-si 1 predsednik asvtrijske republik«^ stoječe danes na robu bankrota, edin; spas ljudstva, ki ga je vojna ne le izčrpala, nego tudi demoralizirala. Med vojno in po vojni je povsem svetu strašno padla delavnost med ljudmi, zate pa so povsod nečuveno narasle n^zde; toda izsiljene mezde in plače t-r> avtomatično zviševale cene blagu in vsem življonskira potrebščinam ter ec avtomrtično pomagale do nečuven h dobičkov onim, ki so imeli blago ali življenske potrebščine slučajno \ zalogi. Tako po-dra&ujemo življenj.-.;! obstanek drug drugemu, a demagogi iščejo krivcev tam, kjer ni. oziroma kjer eo nastati morali. Da more ponagati svetu le delo, tega demagoški diktatorji nočejo povedati. Pri delavcih se uveljavlja načelo, da delavec ni plačan za delo, nego za čas. Ko sej pri poslednji an-cleški stavki hot^i dovoliti premogo-kopom zvijanje m^zde s pobojem, da bo rudi njihova produktivnost večja, so delavci ta pogci odklonili. Naravna posledica takih nrčel pa mora biti 1© novo podraženje aremoga in zaradi-tega tudi podra/mje vseh izdelkov blaga in življenj ih potrebščin. Proti kapitalu in visok m cenam se da bojevati le s pomnoženim delom in povečano produkcijo. Pomnoženo izdelova-rje sladkorja je opravilo ameriški kapital na Kubi do kapitulacije in cene so letele navzdol bogati pridelek bom-baževine v Ame iki je pritisnil na ceno manufakture, ki se je morala prodi jati pod nabavnimi cenami. To so gospodarski zakmi. Tz pomanjkanja in bede ljudstva žive po vsem svetu dobro le nesolidii trgovski življi. Za-kaj je bil nred vojno nemogoč današnji verižnik? Zvto. ker je bilo vsega dovrlj, ter bi bi a konkurenca verižni-štvo zadušila v zarotku. Nikjer se ne godi danes vernikom tako sijajno kakor na Rusken. ker nikjer na svetu ni minj=e produkcije in manj marljivih delavcev. Nasprotno pa so na Nemškem zvišab delavni čas ter s tem produkcijo nem ke industriie in vse kaže. da bodo >emci vstrajni. resni in pravi domoljubi zopet prvi narod na svetu ki se re^i iz svetovne mizerije. Predsednik 1r. Hainisch je govoril torej resnico, ako je z ozirom na demo-ralizujoče hujskanje demagogov zagrozil svojim ro akom, naj se zavedajo, da hrani današn i a doba v sebi še silne nevarnosti, ki s" iih mnogi ljudje žali-bog danes ne z%vedajo. Pelificsis oesfi. Pristopate fi „ fnfgo-sVonensft! Plstfcl!" po?! Dri. = Politični klub JDS ima svoj sestanek v četrtek dne T/0, decembra zvečer olj polnimi uri v Tajništvu JDS, Nerodni dom. Člani 5e vabijo na polno-številno vdeležbo. ~ Rrgent obij.iluje. Ko je v« era j Nikola Pašič vrnil kroni mandat za eesta\o nove vlade, je regent prestolonaslednik Alrk=andcr izrazil svoje obžalovanje, ker ni došlo do tes'ave nove vlade. Sne'i je načelnik kraljeve pisarne Dragutin Jankovič poselil v slopju konsutitanto Nikola PaMča in ripJvoviča ter imel z obema posveto« vanje. — O poMovniku. Dnr^ 28, t. ro. bi se imela vrši t i seja načelnikov v=^h strank radi izpremcmV'e poslovnika. Do te seje pa ni došlo, ker so že posamezni načelniki pnrl^m^nt^rnih klubov predložili predsedništvu pismene predloge o izpremembah poslovnika, ki jih žele njihove stranke. Socijalni demokrati priznavajo potrebo onemogočanja obstnjkcije ter da se skupščini omogoči hitro in pravilno delo za sprejem ustave. Ravno v interesu tega dela pa je treba omogočili vsem poslancem in sploh opoziciji, da zavzamejo svoje stališče v vseh vnrašanjih ter da na ta n^čin dobo potreben vpliv na sklepanje skupščine. Predlagali so naj se izpremeni besedilo prisege na nastopen način: >Jaz (ime in priimek") se obvezujem s svojo častio, da hoč^m t»voje posian^ko delo vrMti le v dobro narodu in edinstveno?d države«. Z ozirom na to zahtevajo SOC demokrati, da izostane odstavek, ki pravi, da pridržki v prisegi niso donu^čeni. Socija-ni demokr-.tje ne stavljajo v osrredje vprašanje kvoruma in s? zadovoljujejo z enostavno večino za sprejem u*tave. Jugosloveaski klub zahteva kvalificirano večino in da nai se orisega peloži po sprcj?mu ustave. Jngo=lovenska muslimanska organizacija zahteva kvalificirano stavilo dveh tre'tin članov ter sodi. da se morajo interpelacijn dovoliti, kakor rudi. da se morajo i/pre-meniti členi 27, 37, 74. 83 in S4 začasnega poslovnika. Zemljeradnička stranka bo izročila svoj predlog glede novega poslovnika, ko s i sestanejo načelniki strank. — Tz demokratskoga kluba. Beograd. 29. decembra. Po včerajšnji aeji demokratskih in radikalnih delegatov je imel demokratki klub sejo. na kateri se je razpravljalo o situaciji in o vprašanju razdelitve posameznih ministrstev. Konstatiralo se je. da derro-krati ne morejo odnehati od svojih osnovnih zahtev. Predvčerajšnjem je sklenil demokratski khib, da bo zahteval zase vsa ona ministrska mesta, ki jih je imel doslei. poleg tega pa š© ministrFtvo za šume in rude. V kompenzacijo za to ministrstvo bi ae demokrati odrekli ministrstvu za socijalno politiko. = Pogajanja so nadaljujejo: De- mnkratskj klub ic imel dne t. m. sejo, na kuten je bilo sklenjeno, da se po/n ian.ia z radikalci vsekakor nadaljuje, o. — O im^iiu našt» dr/ave. Deleffati vseh akademičnh političnih ?kupin na zagrebškem v^e ? bodo imeli v petek, 31. t. m. sesia-iek. na katerem bodo razpravljali o prvem Členu ustavnega načrta — nazivu države. = Zbor kmetska stranke v Splitu. Na dan sv. Treh kraljST tukaj veliko zborovanje težačke ctranke, ki se je bodo udeležili rudi strankini delegati iz Bosne in Slovenije. — Fanatiki, >BaIkan<: priobčuje elanek Boža Savica pod naslovom >Razočaranje', ki ga priobeujemo v odlomku, d« pokažemo, knko gotovi Živlft zastrupljajo bratske odnoVije med Srbt Hrvati in Slovenci. Savic* pilo: Pripis je dolgo pričakovano 03vol>ojenje iti ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Imrl sem velike nade v >prečan-?ke< inteligente. Mislil sem, da bodo oni prinesli v naš državni in družabni organizem mnogo ljubezni. mnogo energije in talenta. Isto so pričakovalfr tudi mnogi drugi srbski rodoljubi. Te* so bile naše sanjo, naša nada, pa tako rizoOarenje! Niti enega talenta, da no rečem genija, niti enega silnega člove-* ka nam niso prinesli ne samo naši bratje Srbi z druge r-rrani Save in Donav^ ampak tudi ne Hrvati in ne Slovenec V informacijo navajamo še par nadalj-nih izvajanj g. Savici, ki piše metT drugim: Vse se lovi samo za oblastjo in za bocrastvom in to je tudi vse. Kn, del naših >bratov< Hrvatov pa je sel še* dalje. Oni so občudovali junaštvo ln požrtvovalnost srbskega kmeta ln srbske*' ga oficirja, občudovali so vojskovodje;' na katere bi bili ponosni tudi največji nnrodi. čakali so, da jih mi rešimo pe»* kienske Avstrije, čakali, da jih rešimo tudi Italijanov, proti nam pa so držaJH za hrbtom sekiro . .. Ali res vsa kra*-Ijevina SHS nima ljndi velike intelek-* tualne in moralne vrednosti? Narodu (srbskemu) je treba odpreti oči, da vi di, da Hrvati niso prijatelji. Vsaj večina hrvatskega naroda ne. Hrvati so salli celo tako daleč, da zahtevajo tudi one dele našega telesa, na katere n^maio nobene pravice in ki jih je Avstrija dala samo za to, da bi uničila srbski narod. Ne damo jim niti enega Srba več, rta bi ga imenovali Hrvata, s celih okrožjih in pokrajinah pa niti si govora. Potihniti jih moramo v njihove pravi meje. da vidijo, kako so mali ta nepomembni. Treba je, da občutijo, da samo poleg nas nekaj pomenijo, ker se okoli nas in njih samo sovražniki. Zadosti je bilo našega sanjarjenja, treba je, da začnemo realno politiko, da kolikor mogoče povzdignemo srbski narod in da utrdimo našo domovino, da nam ne bo mogel škodovati noben Ra» ^Mu-i mnTuf Fran Govekar: oifan 142 (Dalje.) Pa tudi očetje so bili presenečeni. Prišli so na slavlje pravzaprav iz strahu, da bi se jim odsotnost ne zamerila, pa zato, ker so dobili migljaj od gubernija in z magistrata... no, da, kaj bi tajili! — v prvi vrsti pa zaradi svojeea sitnega, radovednega ženstva, ki si je hotelo vsekakor ogledati vsaj to poslednjo francosko »komedijo« v Ljubljani. Joj, joj, zamudile so iih toliko! In gospodje očetje so strmeč zrli, kako se vrte njih ženke in mladenke s sladkoslemilimi francoskimi prekucuhi po taktu francoskih plesnih melodij, sami pa so pili rdeče in belo vino, zbirali med pečenkami, gnjatjo, posušenimi jeziki ter neštevilnimi dobrotami, k! so iih jim pripravili tuji gostitelji. O. bilo je odkritosrčno, nekako naivno iskreno in zato res prekrasno! Toda prav, ko je postala zabava najkras-nejša. je bilo konec vsega. Točno ob 8. zvečer je gr>čba prestala svirati — častniki so se poslovili, serviranju ie bilo kraj in — dvorana se je morala izprazniti. »Sakramenska disciplina! Kadar trt šefe dobro začenjamo, ti zlodeii že nehajo.« so se jezili vztraini ljubljanski pivci. »S kokoši hodilo spat, a še ured petelini so spet budni, čudaki!« Jezili so se, a imponiralo iim jeu In kakor ob svojem odhodu proti Celovcu so prihajali zdaj dan za dnem francoski orlki po celovški cesti z veselo svirajočimt eodbami aH prepevaioči. Polkovnik Picard ie skrbel, da ie bila menaža vedno pripravljena, in vojaštvo se je nato razkropilo po krčmnh in prodaialnah, oblegalo branievke ter urno nakuoovalo. Se pr^d zoro pa so že odmarširali proti Trstu. In dolžni niso ostali ničesar. Kupčiia je bila izvrstna. Stari Ballhaus v OradišČu ic služil kot žitnica, ki je bila neprestano do strona po'na moke in žita; kmetje so blago do vazali, magistrat pa ga je nakupoval ter z dobičkom oddajal Francozom; kruha jim ni bi«o nikoli dovolj. Sploh si je znal Picard vedno pomagati; če ni šlo zlepa, je moralo iti zgrda. Siten, oso-ren, brezobziren le bil včasih, a za remibTičan-sko vojsko je skrbel kakor oče. Tztaknil Je vse. Tudi monturni skladišči skriti tik rimnaziie in na Oradu. Avstrijci so ju ostavili polni pušk. karabink, sabelj, bajonetov in iermenia, r>a tudi čisto novfh, celo paradnih uniform, čevliev in škornjev. Polkovnik Ficard iu ie dal izprazniti do čista. In francoski pešci in komiki so se leno nanovo uniformirali, ©buli in oborožili, ne da bi bili vprašali za račun... Vesel hrup je polnil Ljubljano nekaj dni in noči. A hipoma je počil glas. da so postali Bene-čanje predrzni, da so v Bresciji in Vcroni iz- bruhnili ustanki proti Traneozom ter da so za-vratni Lahi pomorili ceM nekai cesarskih in francoskih stražarjev. Francozi so postali še resnejši, stotnije in polki pa so prihajali še pogosteje ter so odhajali se urneie... Tn šenetalo se je marsikaj, gotovega ni vedel nihče. Francozi pa so postali nezaupni... Kaj se godi? Zopet ie nrihaiala pošta po dvakrat na teden iz Trsta in nemškega Gradca, toda časopisi niso prinašali nobenih poročil, ki bi nojas-nfl:t govorice. Celo dunajske »HotnachrichteT!* z dne 22. aprila niti z besedico ne omenjalo mirovnega sklepa! Kai pomenja to? Ali je bilo veselic zopet prezgodnje? Urednik Vodnik je bil s svojimi »Novicami« v zadregi. Kadar treba največ novic, ne dobi nobenih! Naročniki pa zabavljajo. In niti Zois ne ve ničesar... Nenadoma ea ie pozval baron z listkom, nai pride takoj. Iz Postotne fc Dreiel- vesti, ki jih ne ve noben ljubljanski civilist. Vodnik je tekel na Breg in našel pri baronu že Desselbrunnerja. Zois mu je pravkar razkazoval novi svoj voziček: »Evo! Posrečil se je imenitno! Sedi se mi udobno... ta pult mi služi izvrstno... čitam in pišem, cdo jem lahko na njem ... krmilo dekiie čisto po mojem načrtu... vozfm naprej, nazai. obračam, se izogibam... in voziček mi teče nočasi ali hitro, kakor le hočem. Ej, namesto dveh nog imam sedaj dvoje koles, hvala Bo£U — samo da nisem več Prometejf« »A kako zdravje, gospod baron?« >Hvald. zadnih ^.et dni zopet prav dofom. Ampak minoli teden! JoJ. zgrabilo me ie, kakor že dolgo ne... Odmrl sem bil svetu m se ves utopil v bolečinah. Na. gospod tovarnar ml to pravil, da ste stali dr. Repicu in moji nesrečni iMarijanici v času nesreče hrabro in značajna ob strani...« »Prijatelj setn iima!« se jc branil Vodnik. ^Lepo. A doka^rdi ste znova, da niste celot, nego dnhovnik širokega duševnega in srčnega obzorja. To me ic veselilo.« »Ah, kako bi bil mogel drugače, ko sem ju gledal Ln poslušal! In spomnil sem se besed Kristovih: .Mnogo je ljubila, zato fi bo rudi mnogo odpuščeno!* ter se samo veselil njune sreče.« »Ravnali ste kot pravi kristfan. gospod prijatelj, in moje spoštovanje do vas se je še dvignilo. Če je to sploh mogoče ... Gospod De$-selbrunner mi je sporočil njun sklep: zdi se mi. da ni mogoče storiti pametnejšega. Vsaj začasno ne. Sicer p* — videbimus eras! — Sedita vendar, gospoda!« Baron se je zapeljal za mizo m vzel i« debele knjige dvoje pisem: »Gospoda Hueber in VVenfear sta mi pisala. Neverjetne novice! Cesar sklepa mir. na Notranjskem pa imamo boje s Francozi.« »Kako je to mogoče?« se je čudil suknar. z stran »SLOVENSKI NAROD-, dne 31. decembra 1920. 239 štev. — Skrajni ca« je že. da prenehamo a podobnimi izzivanji, ki navsezadnje ne dokumentirajo preveč jugosloven-ske misli, ki je predvsem, e častno izjemo zmagoslavnega srbskega orožja, vstvarila našo edinstveno državo, za katere bodočnost more garantirati zopet le močna jugoslovenska državna aešseL == Nepoboljšljivi radikale!. >Srbi-jac, mitrovačko glasilo srbskih radikal-cev, zahteva od radikalnih poslancev, naj stvorijo vse, da se zasigura v usta-yi za našo državo imo Srbija, List pravi: Ni treba se varati. Srbski narod bo zadovoljen v tej državi samo takrat, ako 6e bo imenovala Srbija ali Velika Srbija. Nismo za to. da se naziv Srbija nsili Hrvatom in Slovencem, ako oni tega nočejo. Toda naziv Srbija mora nesporno obsegati vse srbske kraje, med katerimi so tudi Srem, Bosna, Hercegovina. Vojvodina, Lika in južna Dalmacija. — P3 se Srbi hudujejo nad Radićem, ki zahteva z isto pravico naziv Hrvatska za svojo seljačko republiko! Halo vee doslednosti in malo manj šovinističnega nacijonalizma ne bi škodovalo niti radikalcera vkljub njihovi "dobri volji za bodočnost celokupne drsava rr O Radiću je priobčil milanski frSecolo« razgovor svojega izvestitelja MagriLija z dr. Vesnićem. Dr. Vesnić je med drugim omenjal: >Da Vam nekoliko pojasnim Radićevo mentaliteto, Vam povem, da je on, predno je bil amnestiran, ponudil dr. Trumbiću mesto nosilca liste seljačke stranke na Hrvatskem, ho teč tako dati Trumbiču Tecjo avtoriteto v trenutku, ko smo ili na pogajanja v Rapello. Sedaj pa razglasa, da ne more priznati rapallske pogodbe. Pa so še drugi razlogi, ki delajo Radićev pokret sumljiv. Gotovo je namreč, da številni habsburški agent-fe vodijo po Hrvatskem aktivno propagando med kmeti. Varnostne odredbe, ki so podvzete, mi ne dopuščajo, da bi podrobnejše govoril. Ali mi Yemo za mesta sestankov po raznih krajih in obveščeni smo o zavajalni propagandi teh agentov po vaseh. Da se spozna Radič-a, zadošča, ugotovitev, da je 10. avgusta 1914 napisal znano himno Habsburgovceni, v kateri proslavlja habsburški program in duh nemške disripline. Danes pa mu ne zadošča niti demokratska vlada, marveč Išče republiko. Nimamo nikake potrebe, da bi se z Radićem pogajali. Zakonito mesto za razprave in odločbe je konstiruanta. Jaz sem miren in nisem pesimist. V vsej državi vlada mir, kdor pa bi hotel rušiti, bi moral noeiti posledice svojega početjac. i =r Bolgarska politika. >Zemledel-sko Znamec, glasilo bolgarske vlade, piše na uvodnem mestu-. Na razpolago Imamo pozitivne informacije, da je šla večina načelnikov starih političnih Strank v inozemstvo, kjer so imeli raz- Evore s Ferdinandom s katerim ima-zveze tudi demokrati, radikalci, can-visti in liberalci. Ferdinand jim je jiekel, da si morajo pomagati drug dru-jgemu in da jim bo dal znak, kadar bo [treba začeti odločno akcijo. Ministrski predsednik Stambolijski pa je nedavno izjavil uredniku lista >La libre Bel-•adquec, da ne more biti niti govora o :Ferdinandovih pristaših v Bolgariji. Kdo je torej govoril resnico. Ali >Zem-ledelsko Znamec, glasilo bolgarske vlade, ali Stambolijski, predsednik bolgarske vlade? i =r Intrige Nemcev na Balkanu. Pariški >Matin< konstatira v donisu z Dunaja, da 6e romunska kraljevska rodbina vedno bolj približuje nasprotnikom zaveznikov. Danes na bukareš-kem dvoru mnogo rnjše vidijo načelnika germanofilske stranke Marghilo-mana kakor pa Tace Jonesca. Zaroke med romunskim in grškim dvorom so I pokazale očiten političen značaj. Take I Jonescu ni vedel nič o njih. Romunski ! dvor je najbrže vedel vse. kaj namera- ! Ta grški kralj Konstantin. Njegov taj- j Bik Melas je izjavil, da je Konstantin ▼edno povsem udan Viljemu II. in da ni nikdar prenehal služiti njemu. Po- j vodom Venizelosovega padca so prire- j Idili na Dunaju Grki, pristaši Konstantina, banket, na katerem je bil navzoč j tudi nemški vojaški ataše major von Kund. Z velikim veseljem se je pridruži] govorom Konstantinov*^, pristašev. ! Nemške intrige so naperjene sedaj v 'glavnem proti Take Jonescu, katerega politika Ima cilj. združiti vse protiger-manake sile na Romunskem. Na romunsko vlado pritiskajo boljševikl, ki eve-tojejo Romuncem. da naj zapuste en-tento ter ostanejo nevtralni, sicer bodo ndrli v Besarabijo. ako Romunija nore poslušati njihovih nasvetov. Ta nevtralnost bi pomenila negiranje sedanje j zunanje politike Take Jonesca in dala Oi boljševikom in Nemcem svobodne roke ▼ Poljski. >Matin« izraža tudi bo jasen, da utegnejo te nemške intrige mnogo škoditi francoskemu vplivu na Romunskem. s= Pred krizo francoskega ministrstva. V franc. parlamentu je opozicija silno ostro kri tikova la franc. notranjo In zunanjo politiko, ki je zače-la odbijati vse nanovo osvobojene narode. Francija je zašla v reakcionaren političen tok na zunaj, v notranjosti pa se smeleje dvigajo ekstremni elementi, Koljševiki in rojalisti. Notranji minister, Steeg in min. oredsednik Ley-gues sta branila vlado, naglasala, da Stori vlada vse za red in mir. ki sta predpogoj vsakega napredka ter da je Francija daleč od boljševizma ali roja-lizma. Na stavljeno vprašanje zaupa- . sja za vlado glasovalo 276 poslancev, ; 191 proti, a 116 poslancev se je glasovanja vzdržalo. Vse kaže, da se vlada j m obdrži dolso os krmila* * Telefonska In brzolauna poročila. GENERALNA STAVKA V ZAGREBU. — d Zagreb. 29. dec. Danes Dopoldne je imelo organizirano delavstvo komunistične stranke shod. na katerem se je izjavilo solidarno z ostalim delavstvom ter je sklenilo, da v znak Drotesta proglasi generalno stavko, ki se orične danes ob nol 24. ter konča iutri ob pol 24. Zaradi proglasitve te stavke bodo zagrebški listi izšli iutri v zmanjšanem obsegu. Mestna policijska oblast ie prepovedala za iutri točenje alkohola. Zagreb. 29. dec. Vsled odredbe centralne vlade, da se mora vsaka stavka tri dni pred Izbruhom oblastem iavftl. fe proglasila centralna komunistična oreanizacffa v Zagre-bu v znak protesta 24iTrno generalno stavko, ki prične 29. ob 24. in trata do 30. ob 24. Vlada fe vsled te oroklamaciie izdala stroge naredbe. Vsi privatni, rud« časopisni telefonski razeovnri z Beoeradom so nre-kinfepi. Po!-rai»pska vlada v 7atrrebu ie izdala za ?0. t. m. prepoved toče-nia alkohola Vsled stavke, kateri so se pridružili deloma tudi tipn^ra-fl. mtrl v Zaerebu ne bo izšel skoro noben list. POTEK VLADNE KRIZE. — d Beotrrad. 29, dec. Danes dopoldne se niso vršila ntVaka pograjan ?a. ker fe Nikola Pašić včerai vrnil reeentn mandat za sestavo nove vlade. Tekom dopoldneva ni bil nihče povablien na dvor. za popoldne pa sta novabliena k regentu v!i-kola Pašić in Ljuba Davidovic". Kakor se v dobro noučenih krogfli za-triuie. b^če regent, da nr?^e med obema kmb^wa do sporazuma. — Tekom d^nojrineva ie imel demokratski kmti seio. na kateri fe dal rlefoliraf s*Hefe^t^m r*H ooga-?*r»mi noosporna nrosfe ro^e. — Popoldne bo imel d "»m okratak? Vlnb znova seio. na kater! bo r*^r°ča1 L?u-ba Pavfdovfc* o sirovem. Ob^Ti^m se bo razrravb'alo rndi o vnrpšanfu udeležb** nri občinskih volitvah za beooradsko občino. V sološ^em nre-vladme mnenie. da bodo demokrati Dopustili tudi v vprašaniu ministrstva za asramo reformo. ORGANIZACIJA FTRV. ZAJEDrTICE. —d Zagreb. 29. decembra. Včeraj se je vršil eestanek sveta Hrvatske zajednice, na katerem so bile za?tonane vse županije po svojih odposlancih. Posvetovanje je trajalo ves dan do večera. Sestanek je otvori! dr. Tx>rkovič. Prvi je govoril dr. Drinkovič, ki je cčrtal položaj v konstituanti. Posl. Le-akovič je poudarjal potrebo vzdrževanja odnošajev z Radičevo stranko. Dr. ITanžek je naglašal potrebo, da se iz banovinskih strank Hrvatske zajednice ustanovi enotna stranka. V debati, ki se je vršila o tem predlogu, je bilo soglasno izraženo mnenje, da se podpira delo Radičeve stranke, v kolikor j se krije z namerami in programom Hrvatske zajednice. Končno je bila na piedlog posl. KeruMna Šegviča sprejeta nastopna resolucija: Svet Hrvatsko zajednice popolnoma odobrava postopanje Narodnega kluba kot parlamen- ! tarnega zastopstva Hrvatske zejpdnice, ker odgovarin to postopanje načel/m krfskega pakta in sklepom brvat°kiga j sabora od 29. oktobra 1918, ki z $ te- i vajo za temelj stvorjenja in ureditve ; države Srbov, Hrvatov in Slovencev samo sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. V smislu teh aktov izjavlja svet Hrvatske zajednice, da mora biti tudi ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev delo sporazuma Srbov, Hrv. in Slov. ter da se nobena ustava, ki bi ne bila sprejeta na temelju sporazuma, ne more smatrati kot obvezna za Hrvate in Slovence. — Nato so bili se sprejeti strankini statuti ter je bil takoj na podlagi l^tih izvoljen za predsednik«* enotne stranke bivši ban dr. Metko La^inja. Kot podpredsednika sta bila izvoljena dr. Lorkovič in dr. j Papra to vi 5. RAZKRITA FOMT7NISTICNA ZAROTA. Sarajevo. 29. decembra. Potem | preiskave se je ugotovilo, da je rudarska stavka popolnoma komunistično delo. Orožniki so aretirali 85 delavcev, ki so streljali na orožnike. Aretirani so bili tudi tuji agitatorji, ki so bili gvoječasno izgnani iz države. Pri izvršenih hišnih preiskavah v delavskih etanovanjiri so na-šli orožje In municijo. Najzanimiveje je, da so zasledili komunistični arhiv, ki dokazuje, dr, bi moglo imeti to gibanje večje posledi- 1 ee. Iz teh dokumentov je razvidno, da je komunistični odbor že imenoval komisarje in ostale funkcionarje sovjetske uprave. »JUNAŠKI« ZADERSKI DOBRO* VOTiJCI. —d Split 29. decembra. Iz Zadra poročajo, da je na praznik Sv. Štefana pozval civil, komisar Bonfanti Minares zaderske in re?ke dobrovoljce, od katerih eo ee prvi zabarikadirali v biv-fcem poslopju >Sokola«, drugi pa v domobranski vojnsnici. naj se do 3. popoldne predajo. Medtem je italijansko vojaštvo zasedlo hi?e v okolici obeh ^eradeb ter postavilo na ulicah topove, na oknih hiš pa strojnice. Ob 8. se iS pričelo streljanje. Med dobrovoljci je nastala panika, pričeli so prihajati na prosto, dviga i roke in so predati. Edini častnik D' Annunzijev, ki je bil med njimi, je markiral samomor, pa se jo lahko ranij z bodalom. Okoli 300 razoroženih dobr voljcev so odpeljali na ladjo »Buon S'adre«, ki je odplula v spremstvu dvcii italijanskih vojnih ladij v Jakin, kj r bodo dobrovoljce sodili. V me^tu samem bile tri žrtve. En vojak j bil ubit, ko je prišel iz kreme, enega karabinjer i a jo uMla bomba, ki jo je vrgla vanj ženska iz zloglasne hi£e, ubita pa je bila tudi služkinja tovarnarja MilišKa. ki je gledala skozi oki Zadcrski občinski «vet bo razouščen Štajerski deželm zbor. —d Gradec, :9. decembra. V današnji četrti seji štajerskega deželnega zbora ie bilo, ko ie bil spre et novi poslovnik in so se izvršile volitve v odseke, enoglasno spnieto poselilo v znesku 3)0 milijonov kron, da se omogoči nadaljno poslovan e deželnega gospodarstva in Izvrševanje različnih, deželi neobhodno potrebah del, med drugimi vodnih naprav, ustanovitev gospodarskih in obrtnih sol. izvedbe cest in vodnih poti, uvedba iavneza avtomobil-nega prometa na štajerskem, in odre-deb proti poplavam. Govorniki vseh strank so poudarjali popolno varnost posojila, ker je dc:ela s svojimi deželnimi gozdovi, stavbami, umetninami in vrednostnimi papirji popolnoma aktivna. Finančni referent dežele deželni svetnik Prischii ar ie pri govoru o aktivan dežele omenil, da so strokovnjaki pri zadnjem pregledu deželnih gozdov odkrili močne Žile magnezita naiboHSe kakovosti, kakor tudi sadro in soli ter da bo deželna vlada Čimpreie odredila, da *e začno ti naravni zakladi izkoriščati. (Živahno odobravan:e.) Poslanec Dentine ie izrazil svoio zadovoljstvo, da so na:rti izrabliania v»>d-nih sil izdatno firmcirani. Nastopil ie proti nameram češkoslovaške države za internado^aliziranie avstriiskih vodnih sil. Posoiilo in načrt njegove uporabe, sta bila sorei^ta soglasno. RTIH SF UMIČE. — d R?m. 28. dec. (Štefani) Z ozirom na poročilo lista »Schlesische Volkszeittme* elede odredbe apostolskega komisar a v Gornii Šleziii. ki je b'la poslana vsem duhovnikom v glasovalnem ozemHn. fz.avlia »Osservatore Romano^: Dekret apostolskih komisariev prepovedoie dn-hovnfšfvu nrorjaeiratl za Hudsko erlasovanie in unorablievat? cerkve in župn'šča v ta namen. Dekret nre-pušča duhovnikom z ozirom na državljansko pravo p-ostost Izraziti svoie mnenie elede -lasovania. in *o onim duhovnikom, k uživaio to državljansko pravo v glasovalnem ozemlju. O NEMŠKIH NAČRTIH, —d Pariz, 29. decembra. »Matin« priobčuje izvleček iz zaupnega poročila o nemškem reakcionarnem rovarienju v Srednii Evropi po Kap povem r-uču. s čemer so se bavile »Times*. Po tem poročilu ie po generalu Ludcndorfu uvedeni akcijski komite vspjfčo neznatnega uspeha, ki ga 'e imela proti-revoluciia v Nemčiji, začel zbirati ne-zadovoline inozemce in sklenil z novimi srednjeevropskimi državami prekiniti stike in nastopiti laiprei proti Avstriji. V ta namen naj bi se premaknile vse razpoložljive vojaške formaciic proti jugu in naj bi se začel novembra, najkasneie pa pred novim letom napad proti Dunaiu. Pri tem naj bi sodelovali tudi profirevoiuci!$ki živlii Rusiie in Madžarske. Polkovnik Bauer in Tre-bits^-Lincoln st« prišla dne 15. mala v Budimoešto. kjer in ie spreiel Horfhv, katereera sta no daljšem razpravljanju pregovorila, da se priključi nemško-ruskim kombi* acijam. NEUSPEH KOMUNISTIČNEGA POKRETA. —d Ton rs, 29. decembra. Na socialističnem kongresu ie imela Klara Zetkln oster govor zlasti proti bivšim večinskim in osrednjim skupinam. Dejala je, da bi bilo treba pristale Schei-demanna in Renaudela izključiti iz mednarodnega socializma. Dalie ie v svojem govoru nastopila proti versaill-skeinu miru in ;e pristavila, da morata francoski in nemški duh uvesti novo razdobje. Končno je pozvala mednarodni proletariiat, nai pomaga ruskemu proletaritatu. Nato je govoril Longuet o neuspehu komunistiinega pokreta v Evropi in ooozarial na to. da ie v Av-ttriii le 25.000 komunistov. Nasproti tem stoj! 400.000 socialistov, ki jim stoji na čelu Eritz Adler in ki se rte zadovoljujejo s tem. da bi samo govoričiti. Ko le neki soudeleženec govornika vprašal. aH odobrava Adlerjevo delanje, je odvrnil Longuet. da Adler ni imel dragih sredstev. Ne sme se pozabiti sibtaciia, v kateri [e Adler izvršil svoje deianie. SESTANEK ANTANTINIH DRŽAVNIKOV. —d Psriz. 29. decembra. Sestanek treh ministrskih predsednikov se bo vršil v Parizu al? Londonu, ker se Lord Oeorge rad! posvetovanj o rešitvi vprašanja brezposelnih ne more odstraniti za dalle Časa iz Antrliie. MADŽARSKA SE OBOROŽUIE. —d London, 29. decembra. Kakor poročalo »T'iues«, ie Romunija opozorila francosko In angleško vlado ntt vojaške priprave Madžarske, ki zbira znatne vojaške čete ob romunski meji. MADŽARSKA NOTA BOLJŠEVIKOM. — d Moskva. 29. dec (Brezžično.) Madžarski zunanji minister Tc-leki je poslal ruskemu komisarju za zunanje zadeve. ClČerinu. noto. v kateri protestira proti temu. da smatra sovjetska vlada madžarske častnike, ki se nahajajo kot vojni ujetniki na Ruskem, za talce za madžarske ljudske komisarje. Te častnike Je sovjetska vlada pridržala v Rusiji. V noti se dale tudi na znanih, da fe madžarska vlada pripravljena pričeti poffaiania glede ljudskih komisarjev, ki so bili pred kratkim v Budimpešti obsofenl. da bi se tako napravilo konec trpljenju madžarskim vr.inim ujetnikom na Ruskem, (iroi Teleki poživlja rusko vlado, naj določi kraj in čas za DOflraiania, POL02A ? NA IRSKEM. — d London, 29. dec. Poročilo preiskovalne komisije, ki io jc delavska stranka poslala na Irsko, navaja primere trpinčenja, plenilev in drugih zločinov, ki so iih izvršili vladni vojaki. Komisija izjavlja, da fe Imela povsod vtis. da vlada terorizem. Poročilo biča represalije, katere nazivlja nečlovekoljubno politiko ter zahteva, na vlada Še enkrat dobro prouči predloge in naj sr obveže, da ustavi represalije s po^ciem. da delavska stranka pridobi sinfajnovce za to, da prenehajo z vsemi nasi!-n- strni in d * dovoli vlada« da ss se-stanejo sastopnikl i rs' »ga naroda, kjer bi se izvolili delegati za Dodajanja za trajno ureditev spornih vprašanj. BOLJŠEVIK! UVAJAJO REDOVE. — d Moskva. 29. dec. (Brezžično) Na osmem vs ruskem kongresu se je sklenilo, da se bo odslei podeljeval rud rdeče zastave tudi za civilne zasluge in za izvrstno delovanje. BOLJŠLVISKE GROZOTE. — London. 29. decembra. »Times< poročajo, da so boljševikl ustrelili na Krimu 13.000 oseb. SAMOUPRAVA IRSKR. d London, 27. dec. Kralj je podpisal homerul-bill za Irsko. — Veliko rpra-ir.i-i pa je, ee bodo einfajnovci to samoupravo spr^">-Ii. Zdi ee, da bo samouprava dofila že prepozno. BREZPOSELNOST V AMERIKI. —d Eiondou, 29, dec. ^D^ilv Chro-niclec poroča iz Novega .Torka, da j© doseglo Število brezdelnih v Združenih državah 2>s milijona delavcev. sodili mm Jadr&ssi. D' ANNUNZIO OPUŠČA VSAK ODPOR. — d Rim, 28. dec. (Štefani) Izjava, ki so jo reški delegati včeraj popoldne izročili generalu Ferrariiu. zagotavlja, da je DT Annunzio ugodil zahtevam reške regence in da ie opustil vsak odpor s tem, da fe pristal na razoro/Uev Jegiouariev. General Caviglia je po generalu Fer-rariju odgovoril, da vzame izl::vo samo tedaj na znanie In v upoštevanje, če bi si bil gotov D' Anmmziie-vih naklepov. Zato je potreben D' Annunzijev podpis. Odgovor delegatov, ki so ga že danes zfutraj pričakovali, bo najbrže razjasnil položaj. VOJVODA D' A OST A POSREDUJE. — d Rim. 29. dec. »Messaggero« javlja iz Trsta: Vojvoda d' Aosta se je danes na svojem potovanju v Opatijo peljal skozi Trst. Menijo, da je prišel vojvoda d' Aosta na zahtevo reškega župana, da posreduje, da se sovražnosti ustavila D' ANNUNZIO JE ODLOŽIL VLADO. — d Rini. 29. dec >Corrtere della Sera* javlja iz Opatije: D* Annunzio fe danes vladno oblast predal reškemu občinskemu svetu. SKLENJENO PREMIRJE, —d Rim, 28. dec Danes dopoldne sta se sestala v Opatiji reški župan in Iz nase ferafleuine. — Regentov poset v Bosni. V tukajšnjih poučenih krogih govore, da bo regent prestolonaslednik Aleksander koncem tedna došel v Ilidže. kjer bo ostal 8 dni. Prestolonaslednik se bo nastanil v hotelu »Hercegovina«. — Kongres kopališč. Dne 28. t m. se ie otvori! v Zagrebu kongres zastopnikov zdravilišč, kopališč in letovišč. Pri načelniku vlad. zdravstvenega odseka ie bilo včeraj predposvetovanje, na katerem se je razpravlialo o vprašanju podržavljenja zdravilišč v vsej ^r^i. Vorgrci se udeležujejo delegati iz vse države razen iz 1 »ahnadje* od koder niso mogli priri radi prometnih težkoČ ter iz crpile, cd koder so se pismeno opravičili Kongres se je otvori] ob 10. dopoldne ter je bil za pred- rektor za narodno obrambo z xonera>« lom Ferrarijem, Ko *ta delegata izja* vila, da sta prepričana o potrebi, da ie prizna rapallcka pogodba, se jima je dovolilo premirje. Na popoldanskem sestanku sta delegata izročila generalu Ferrarvn izjavo, ki so jo podpisale re-fcke nota bi! i tete. Ce podpiše D* Annnn-zio do srede del izjave, ki vsebuje za» liteve. bo general Caviglia vpošteval izjavo. Premirje se je med tem podalj}-šalo do srede opoldne. ITALIJANSKA VOJSKA SE VEi;I? KOREKTNO. —d Rim, 28. dec Acenzia Štefani demontira govorice glede obnašanja čet. ki obleeajo Reko. in javlja, da rabijo čete orožje samo tedaj, če so k temu brezpogojno prisiljene. Ranjenci pravijo, da čete kar najstrožje izvajajo i povelje, naj se osebna imovina kolikor mogoče varuje. Agenzia Štefani rudi izrecno demontira govorice, ki se širijo z Reke, po katerih je odieiek regularnih čet prestopil. Nasprotno, čete so popolnoma disciplinirane in zveste. INTERPELACIJA RADI RESKIH DOGODKOV. —đ Rim, 28. dec Na intorpelacito več senatorjev glede reške zadeve je izjavil Giolitti, da vzame interpelacijo na znanje, ne verjame pa da bi bilo v tem trenotku mogoče na interpelacijo podari pojasnil. Zato se je debata o interpelacijah odgodila Ko je eenat še odobril provizorični proračun, so se seje do nadaljnega odgodile. sednika Izvoljen vseučiliški profesor dr Janeček. Kcnsres so med drugimi pozdravili delegati ministrstva za socialno politiko, načelnik predsedstva zagrebške vlade in v imenu zdravstvenega odseka za Slovenijo dr. Dleiweis. Prvi je referiral ravnatelj Rogaško Slatine o preuredbi organizacije Kopališč in zdravilišč. Tekom dneva se ;c razpravljalo še o nadalinih 7 točkah ter bo kongies jutri sv'c;e delo nadaljevat — Pega vica v Zagrebu ponehoje. Zajrreb, 29. decembra. Panee je za eedml dan, odkar se ni pojavil v Zagrebu niti en nov slučaj pe*ravlce. Zdi se, da je e tem prenehala tudi nevarnost epidemije. Novih smrtnih slučajev ni. Delavci, ki sa nahajajo v karantenski žtaciji in med katerimi se pegaviea ni pojavila niti v enem slučaju, bodo pojutrašnjein izpuščeni. DfsgtiHe uesfi. V Lfttblfant 30. decembra 1920. — »Gospodična Urša Iz Ljfub-llanc« V beograjski »Politiki* čitamo: V pokrajinski vladi za Sloveniio v Ljubljani posluje kot »pisarka« v oddelku za socijalno skrbstvo tudi neka gospodična Uršula Katauer. bivša delavka v tamošnji tobačni tovarni. Živela je mirno in zadovoljno s svojim poklicem, boleč se morda samo tega, da bi ne bilo treba nekega lepega jutra pobrisati pisalne mize In pomesti pisarne. Toda nekega dne Je dobila pokraimska vlada v Ljublianl od ministrstva za socijalno politiko akt. kateremu ie bil priložen ukaz in dekret za pisarko Katauerjevo. S tem ukazom in dekretom je ministrstvo za socijalno politiko postavilo Uršo Katauer za nič manj in za nič več kakor za sekretarja III. razreda ministrstva za socijalno politiko s tem. da ostane v službi pri pokrajinski vladi v Liublia-nl. Gospodje v Ljubljani so bili presenečeni. Al! ko so se nekoliko opomogli od iznenađenja, so bili soglasni v sodbi, da nomenia to imenovanje nekai izredneea. Na to pa so pospravili ukaz in dekret in fu vrnili v Beograd z opombo, da oni ne morejo razumeti tega avanzma icrrvsno- dične Uršule, ki bi se končno pač mogla uporabiti v Ljubljani za oi-sarko. ki pa kot sekretarica lahko služi samo v Beogradu. — Stvar le v bistvu resnična: gre za klerikalni protekcionizem. Gospodična Urša Katauer ie bila naiagilneiša agitato rica klerikalne stranke med tobačnimi delavkami. Zato so jo hoteli klerikalci nagraditi. Ko ie bil sedanji klerikalni posl. dr. Andrej G o s a r poverjenik za sociialno skrbstvo V Ljubljani, ie v Beogradu izoosloval. da je bila Uršula Katauer imenovana za sekretarico III. razreda ministrstva za socijalno politiko ter pride-Uena v službovanje poverjeništvu za sociialno skrbstvo v Ljubljani kjer še sedaj »uraduie... Kako uraduje. nam sicer ni znano, vemo sarno. da ne zna pravilno napisati niti enega stavka, kar pa je klerikalcem seveda postrrnska stvar. Da bi bili torei v Ljubliani presenečeni in iznenađeni vs1ed nepričakovanega avanzmafa gdč. Uršule, ne odgovarja resnici. Klerikalna gospoda se ie dobro zavedala, da gdč. Katauer sicer ni sposobna za svojo službo, kar iih oa ni motilo, da bi je ne nagradili iz državnih sredstev za uspešno agitacijo so ji preskrbeli imenovanje 12 tO 299 štev. .SLOVriNbrU NAKOD-, aitc 3i. decembra IS2U. biran. 3. bačne delavke za državno uradnico v IX. činovnem razredu. Povsem >asno ie torej, da bivši poverjenik dr. Oosar niti trenutka ni pomišlial. da bi »spakoval ukaz in dekret« gdč. Urške in ga vrnii v Beograd. — Vse »Izvirno«. »Izvirnih poročil* T;ar mrgoli v nekaterih dnevnikih. Vse, TVečernega Lista«, ki torej preneha izhajati. — Premeščen ie. Kakor smo izvedeli, je vodja carinarnice v Ljubljani g. M. AČimović premeščen na Sušak. — Pošte na Hrvatskem. Čhndalie posrostne so pritožbe naših naročnikov v hrvatskem ozemlju o skrajno nerednem dostavljanju našega lista. Ako dobe 15—18 Štev. na mesec, je veliko, največkrat dobe pa le 10 številk ves mesec Poživljamo poštno ravnaielj-stvo v Zagrebu- da energično upelje na Hrvatskih poŠtah ono vestno dostavljanje slovenskega časopisja kakor se to godi z dostavo hrvatskih novin v Sloveniji. — Bolniška blagajna mestnih nameščencev ljubljanskih bo začela s I. januarjem 1921 poslovati. Ker del za zavarovanje v poštev prihajajočih oseb, zlasti vpokoiencev. vdov in sirot o blagajni še ni poučenih, opozarja načelstvo, naj r-e vsakdo izmed njih. kndar bi potreboval zdravniške pomoči ali informacij, zglasi pri blasrajničnera tajniku g. Kolesi (mestni tržni in policijski urad, III. nadstr.), ce pa tega ne bi bilo, pa pri načelniku dr. Vrančiću (obrtni oddelek. L nadstr.). — Za koroške begunce. Vojaška oblast je bila tako prijazna, da je dala koroškim beguncem na razpolago barako. V svrho njene opreme pa potrebujemo kuhinjsko posodo, štedilnik, kavalete (postelje) posteljno odeje, slamnice. Prosimo slovensko javnost, da nas v tem podpira in odstopi razpoložljive stvari >Gosposvetekemn zvonu«. (Pisarna dr. Oblak). — Mestna blagajnica ljubljanska bo radi žrebanja srečk mestnega loterijskega posojila dne 3., 4. in 5. januarja 1921 za promet s strankami zaprta. — Silvester — v znamenju treznosti? Ljubljansko policijsko ravnateljstvo je za letošnji Silvestrov večer izdalo samo 110 dovolilnic iavnim lokalom in prireditvam čez policijsko uro. Najdalj je dovoljeno, oziroma bilo zaprošeno do 2. po polnoči. Lanski Silvester fe bil boli Bakhu posvečen, Lansko leto je bilo izdanih nad 250 dovolilnic in to po večini do 4. zjutraj. — Jadranska banka v Ljubljani ie ?e poslala policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani K 12.000 kot novoletno nagrado za policijske varnostne stražnike in policijske agente v Ljubbani. — Lovce opozarjamo, da dobe samo£ 12 vlomov, pri katerih je odnesel blaga in denarja v približnem znesku 1.000.000 kron. Zape H: 1 je tudi onesa Murgla. o katerem smo včeraj poročali, da je bil obsojen na 3 in leti težke ječe. Ko ga operacije. Vendar pa £< nam zdi ne-upravičj'no, ako zdravnik zahteva za navadno poporodniško operacijo in kar jo ž njo v zvezj kar 11.200 kron. Takšna dragoletnost m »demu zdravniku na deželi ne bo v korist! j* srečal v Ptuju in videl, kako ima Mnrsrel sTabo obleko, ga je povabil k j >strieu< Vresnikn. kjer je on vlomil ter dal Mnrglu obleke, perila in drugih etvari v znesku 41.000 K. Nato st% oba prenočevala v gozdu, kjer so ju izsledili orožniki, katerim je Somer ušel, Murgla pa so prijeli in zaprli. Somer se nahaja sedaj v zaporih okrajnega sodišča v Maribora in bo pri prihodnjem porotnem zasedanju nastopil kot priča proti njemu včeraj obsojeni Murge!. — Slika družinske tragedije. Po divjem praznovanju in popivanju je stopil pozno v noč v trnovsko stražnico monter in šofer Adolf, vdan alkoholu. Osorno in razburjeno jo javil eluž-bujočemu stražniku: >Tu je nož! Materi sem prerezal vratlc Začudeno so ga stražniki poslušali in ga spravili v zapor. Za njim je prišla jokajoča mati in je prosila za sina, da jo je samo nekoliko udaril po naključju. Mati Marija, delavska, stanujoča na samotni cesti na Loko, je zelo krvavela na vratu in so jo prepeljali v bolnišnico. Sina Adolfa pa eo odvedli v zapor. Adolf je zelo popival in v neki gostilni mu je zli duh govoril: >Zakolji mater!... Vzemi ji denar!... Pobegneva v Trst!.. .< Na domu je potem Adolf hotel mater zaklati, ker mu za praznike ni mogla kupiti — novih hlae, — Aretacija. V Spodnji Šiški pri Keršičevi tovarni je stražnik ustavil brezbrižno gledajočega krojaškega pomočnika Karola Zupana, ki Je v nahrbtniku nosil lepo zalogo blaga. Po- Repertotr Narodne** a^eilališoa v Ljubijani. Drama: Sreda, 29. dec: zaprto. I Četrtek, 30. doc.: Sen - resne nori v j opernem gledališču ali dramskih cenah, red D. Petek, 31. doc: zaprto. Soboto, 1. januarja: G.rčok za pevjo, izven. Nedelja. 2. januarja-. Pohujšanje v dolini šentflorijan.-ki. izven. Ponedeljek. 3. januarje: Cvrček za pečjo, red B. Opera : Sreda, 09. doc.: Tosea, i?d C. Četrtek, 3. dec: Sen crc?ne no< i. v opernem gledališču, os dramskih ee-uah, red D. Petek, 31 dec: Od ^ajke do bajke, otroška predstava, o> 8. pop., izven. I Sobota, 1. januarja: P odana nevesta, izven. Nedelja. 2. januarja: Tosea, Izven. Ponedeljek S. januarja, zaprto. — Parma Viktor: Veseli pastir. Naš vrli skladatelj živi od početka oktobra v Maribora in pomaga v slovenskem gledališCi. Naštudiral ie s solisti, z zborom in orkestrom svojo opereto »CariČne Ainaconke^. ki so jo od 30. novembra do danes uprizorili že štirikrat Hiša ie vedno polna. Na prošnjo ravnateljstva dirigira skladatelj opereto vsakikrat osebno in prav dobro. Odkar je prišel v Maribor, je k^mponiral hi in-štrumentiral novo fkladbo v žanru, ki v Jugoslaviji, kol kor vemo. še ne eksistira. Skladba ie. kakor pravijo, valček za petje in ples. Komponirana je za moški 2bor in orkester po besedah S. Gregorčiča >Vesell pastir«. Valček hia introdukcijo, potem valček št. 1. 2. 3 in codo. Skladba se bo proizvajala lahko s petjem ali brez peta (pri koncertih, plesih), z orkestroKi ali s klaviriem. Skladatelj ie skladno poklonil pevskemu zboru Gla-bene Matice v Mariboru in upa. cii se kmalu udomači, kakor SMladi vojaki«, ker ie mclodijozna in lahka sestavljena. Za skladbo ie skladat<-!i že pisal tudi klavirski izvleček (s podstavljenim noči je Zupan svojemu mojstru Lovru j besedilom), tako d.i jo bo pel lahko Porenti v 6t. Vidu nad Ljubljaiio ukradel za 10.737 K raznega blaga in goto vine. Porentova hčerka Marija je ta sr>Iist s spremljt vaniem klavirja. Treba je sedaj naj i le še založnika, ki bi izdal ta valček zii klavir In ob- koj zjutraj sledila za ubeglim pomoč- j * , . nikom in ga v Si*ki dohitela. ! e,?e™ v svrho hitr.-ga razšinanja tu- di utogranrari] ori.estralni materiia! in arrangement za mali salonski orkester. — Tatvina obleke. Soproga hišnika v Mestnem domu ie policiji naznanila, da je bila dne 27. t. m. med 4 in pol 6. uro zjutraj iz nezaklenjenega stanovanja ukradena njenemu 17 letnemu sinu Ivanu Črna suknja, že ponošena, s karirasto podlogo in žametastim ovratnikom, vredna 600 kron in njeni 151etni hčerki Jožici oa temno moder plašč, vreden 1200 kron. — SpIaŠen) konji. Voznik in hlapec pri Ivani Treo Prane KovačiČ, je v torek ob 5. zvečer peljal z dvovnrežnim. praznim tovornim vozom po Kolizejski ulici v smeri proti mestu. Na vogalu omenjene ulice in Knezove ulice je en konj nekoliko poskočil in je na vozu sedečemu hlapcu izvil vajeti iz rok. tako da Je hlapec padel z voza. Konia sta se nato spustila z vozom v dir no Knezovi ulici proti domu. Na Gosposvetski cesti sta konia podrla 601etno Katarino Kovic, ženo kurjača iuž. žel., na cestnem prehodu pri gostilni »Novi Svetf. Uboga starka te zadobila težke zunnnie in notranje poškodbe na glavi in prsnem košu ter je obležala v nezavesti na kraju nesreče. Konja sta jo naravnost poteptala. Ponesrečenko s prva nrenesll v gostilno »No/i Svet«, odkoder je bila ootem oreneljana z rešilnim vozom v javno bolnico. ZdraoslDO. — Zdravniški nadallevalno-iz-obraževafn! kurzl. Od 7. do 19. februarja t. 1. se vrše na dimniški medicinski fakulteti nadaljevalni kurzi Iz notranje medicine in njej sorodnih panog s posebnim ozirom na terapijo. Udeleženci iz Jugoslavije imaio zgolj vplačati vpisnino 500 K, predavatelji pa so so odrekli vsakemu — Novi ilustrovanJ Doni i Svijet ki izhaja že 33 let v Zagrebu, prinaša v svoji 24. štev. izredao bogato število slik in fotografskih reprodukcij, celo vrsto povesti, drartnt. slik, zaključna poglavja romanov ter poziv na naročbo za letnik 34. Novi letnik prinese dva romana: Svatopluka Čeha: Izlet gospodina Bron j ka v XV. stoljeću in X:iviera de Montcpina Liječnik 1 u d j a k i n j a. — Caškar Ivan - Mimo življenja. V Ljubljani 1920. Založila KleinmnvT A Bamberfic. Str '230. Navadna izdaja 20 kron, vezana 30 K, r.a le-a prostem papirju, lično veznna, 40 K. Zopet smo dobili zbornik 1-3 nevel in črlic pokojnega Cankarja: epi^i .rih Mestnega doma. Na sporedu: godba, petje, telovadba, komični nacfooi, nagovor, alegorija, oles. Tudi za telesni dobrobit posestnikov prireditve je v obilni meri skrbljeno. — Vstopnina: za člane sokolski!^ društev proti izkaznici 10 K; za nečlane 20 K. 4 K obilni udeležbi vabi odbor; Zdravo! — Predorodaia vstoonic za člane k Silvcstrovemu večeru Ljubljanskega Sokola se vrši dne 30. in 31. dec od 4. do 8. ure zvečer \ odborov! sobi v Narodnem domu. — Sokol v Skof.fl Loki ima s\ i redni letni občni zbor dne 6. fanu-arja 1921 ob 14. uri na Štefanih z običajnim dne\rn!in redom. Zdravo! 5^ Slovensko planinsko društvo naznanja, da se bo vršil danes zvečer, to iz dne 39. t. m. (četrte1;) občpf zbor Osrednjega društva SPI i in sicer v restavraciji Narodnega doma v Ljubljani ob iN. zvečer. — Klub kolesarjev in nmtoeikti-stov Tlirija priredi v petek ob 8. uri zvečer v gostilni Lozar na Sv. Jakoba trgu družinski Sih<" trov večer pro sto zabavo s sodelovanjem salonskega orkestra. Vstop vsakomur prost k priredltne. Pi'užtve jngoslov. novinarjev. Izredni občni zbor Društva jug si •• novinarjev v Ljubljani 50 v:;i ]<'*. januarja 1921 ob desetih, — Pevsko druitvo »Stavil Vič-Cninvo vab« \.sj članstvo in ori-jatelie društva na svoj Silvestrov večer, ki se vrši v restavraciji -Amerika na 0!inc;!h z bogatim sporedom in plesom. Začetek ob s\ — Za pcN^ko iruštve slavec d je naoral g. Bl'SMMI rri omizju i^iefa-nov< zneeek K ^v Vsesi darovalcem Iskrena bvala, Izpr^^ sodišča. Čudne razmera, I/ Maribora poročajo: Pred hikajšnjirn okra.inim kiizenskiin sodlScem se je vršila dunes rr./prnva, ki meče k:ii čudno luč na mestno aprovizucijo /. usnjeni. Pri tem oddelku aprovizaciie «e bi! "aposlcn neki Ro.^Iič. Mnoille sj .se od dne do dr.e pritožbe, da mestna ?.;)roviracija osnje dražje prodaja kakor trsrovci z usnjem. Trgovec Kllinger \c nato dobil od gremija trgovcev nalogo, c.i cberc te pritožbe in jih prcdlo/i gremiju. HHrjer ie to storil in oddal cjI akt 10. mnja t 1. magistratu, kjer je priSc! v roko v!:i~ dnemu komisarju. Kmalu na to na ie to-h\ Rogfič riiin^eria radi taljeni i časti VrSHo se je že več razprav, a do končnega rezultata ni prišlo. F.llinger je dokazal, da se ie usnje prodajalo v trjro-vinah P) 95 K 1 kg ob istem času. ko se ic v anrovizaeiji prodajalo po 130 do 170 K i kg. Ur. Jtrvan hr,r zastopmn Rogliča ie ngotovfl, da ie Risclič proda ial usnje v nproviz.iciii po cenah, objavljenih v Uradnem listu in da k bil namen anro\n/2ciie ta, da se snlob nudi usnje, ne jrlede na cene. Danasiiia razprava se ie zopet odeodila. da se iuro» tovc cene v Uradnem listu, v katerem razmerja le bil Roglič rioprpm mestne-mTi magistratu in da se zasl Rjo drujcs priče. mmmmmn porocilaia ITALIJANSKI MINISTRSKI SVET, Ureditev državljanstva in onciiske pravice v novih provincah. — Rim. 28. dec. Včeraj sc ie vršil ministrski svet, ki se je bavi! med drugim z ureditvijo državljanstva m opcijske pravice v novih provincah. Izdelajo se podrobna navodila, termin sesra do 15. julija 1921. Zakon statuta se raztegne na nove province s tozadevnim dekretom, in volitve se bodo vršile v marcu. Z onimi, ki hnjskajo proti državi s pismenim? aH drugimi čini, se ima postopati kakor s pravimi zarotniki proti državi m se laki čini kaznujejo do členu 105. k. z. / zaporom ne rod 15 let. D' ANNUNZIO ODSTOPA S POZO-RIŠČA. — NE ZDI SE MU VREDNO i UMRETI ZA ITALIJO . . . — d Rim. 29. dec. (Steiani) D«mts zjutraj so reški delegati izročili pismo, j v katerem prepušča D' Anminziu vlad no oblast županu in prebivalstvo mesta j Reke ter obenem izjavlja, da sprejme j pogoje, Id jih ie stavil general CavlgUa i in da odveze legionirje dane prisege j ter ilii na mesiu odpušča. I^ezjonarji, - ki so Še pred zadnjim pozivom za pre- | ko ra7;/nliivo za profesorje v Julij* daio mesta prišli na Reko, bodo porni- ; ski Bcnečiii. Zato vztrajajo v štrafku h k J JE fi'ANNt'NZIO NAM KK A V Al j ? — London, 28. decembra. Milanski dopisnik >Timeaa< poroča, d^ je nameraval D'Annanzio prepti -titi Reko evo-, ji u.-odi ter oditi s svojimi četami ▼ Dalmacijo, klor je hotel napasti jugo-slovenske 6ete ter t.iko izzvati u-ode-polu incideni. ki bi uničil rapallsko pogodba. V I v namen Sta Nila v re§kem pristanišču Že pripravljena dva parni-ka z le*-i:onai ji in topovi. D' Annunzio je računal z ietoeaano revolucijo ti* Hrvatskem V JUI USKI BENEČIJI STRAT-KA.IO LE SE SRFDNIEŠOLSK! PROFESORJI. Trst, 29. decembra. Strafk državnih uradnikov Je v glavnem končan, §trajkajo te le srednješolski profesori!. Oržavni uradniki so šli na svoie delo. dasi so z rezultati štrajka nezadovoljni, samo srednješolski profesorji se ruso udali vladinomu pritisku. mar\*eč vztrajalo nrf svojih zahtevah. Izdali so komunike, v katerem pravila, da so poskusili še enkrat 24. r tn. doseči iZDolnltev svojih zahtev, ali generalni komisar je deputacijo zavrnil in se izrazil ja* loščeni. — d Rim. 2°. dec. (Štefani) Dogovor glede Reke se smatra za zaključen. D' Annunzio ie izdal proglas, v katerem izjavlja ,da se mu ne zdi vredno irmre?! za Italijo. D' Annunzio namerava baje zapustiti Reko z zrakoplovom, — Pariš. 20. dec. Ameriški iisr »Public Leader« pridbčuje razsrovor svojega dopisnika z ministrskim predsednikom Giolitrijem, ki je Izjavi!: Ker sta rapallsko pogodbo odobrila zbornica in senat ter jo podpisal kralj je vlad., dolina, da io rudi izvede. Nobenem Italijanu ni dovoljeno, da bi se zorer-stavljal narodni volji in se mani. da bi dvignil oro?.;e proti domovini. To se je smatralo v vseh časih za največje zločinstvo. VLida Je pooblastila generala Cavi*r!io, da ukroti upornike In da dobijo Rečani možnost konstituiranja svobodne in neodvisne države, kakor |c sklenjeno v rapallski pogodbi. GENERAL CAVIGL1A NA REKI. nadalje in ostanejo srednje šole še /aprte. 50 MILIJONOV V ZLATU ZA BOLJSEV1ŠKO PROPAGANDO, -d Beograd, 29. decembra. Da-iičtsuja ^Epoha« prinaša zopet poročilo svojega dopisnika iz Varšave o delovanju avstro-sovjefr v Kijevu Pore-[31o objavlja, da je bito sovjetski dete-'^aciri na Dimni u d ostavi i enih 50 mili-ionov fubifev v zlom za propagando r Češkoslovaški iti Juzosfa\ Polovico tega denarja je ostalo rrn Duniin, draga polovica ne /e bila prstana v Znvreb in Beograd. V Zaerebu. Sarajevu in Leskovcu se vidiio cotovi tipi iz Har-bina, ki so bili Doslani od avstro-sovieta v Kijevu, da šjnio. boli^evj^o propagando v Jugoslaviji. LIKVIDACIJA AVSTRO OGRSKF BANKU —d Pan/. 20. decembra. Reoa-raciiska komisija le r>o zaslišanju —d Pariz. 20. decembra, f/ Ri- i treh likvidatorji. Avstro-odrske ma poročajo: Zagotavlja se. da ie * banke naročila likvidatorjem, nai vdrl general CavJ^lia m Reko, ko ; skličejo na dne 10. januarja oriliod-ie poorei zasedel nristaiušče. Na j njega leta na Dunaju zborovanje In obeh straneh lebdio nekaj ranienih. \ naj odpošljejo v komisijo enejra aH Iz Voloske rxiroČajo Hstu »Idea Na- j vec članov. Id bodo imeli :>otrebna zlonale«. da ie bilo pri naskoku na Reko 4°0 vojakov ubitih. Število ranjenih je bilo tako veliko, da so iih morali z železniškimi vozovi odpeljati. V prvi vrsti so se branili na Reki tudi civilisti in ženske. —d Trst. 29. decembra. Noč ie na f?eki mirno potekla. OIOLITTI O AKCIJI PROTI REKI. — Rim. 2& doe. Snoči je sprejel ministrski predsednik OloliffJ pOti bno komisijo poslttncev. ki je zahteva la točne podatko o reškem vprašanju. Gio-littl je predvsem d-mirntir^l vesti o D* Annunzijevi pmrti ter izjavil, da fo dobile čete nalog:, da >e no eme streljati ita Reko, ampak da morajo obkoliti vojašnice in doječi peđa|o le^ijonnriev, kakor ee je to zpodilo v Zadru. Nadalje j<* izjavil, da je bila italijanska vlada prisiljena začeti energično akcijo. kAndren Doriac je streljala parno na vojašnice in na pnvorn^rjevo palačo. Do sedaj je | samo 30 mrtvih in oboli 100 ranjenih. Komisija je nato Izjavila, da je bila vladna akcija proti D' Annunzijil upravičena. pooblastila. Povabljeni bodo L zastopniki upnikov vključno rudi onih iz prejšnje uualistične monarhije in onih držav, katerim je pripadel kak del avstrn-ogrrskeTa ozemlja; 2. Zastopniki Avstro-oerske bank'-" in 3. zastopniki avstrijske in madžarske vlade. Vsi zainteresiram deli z zastopniki upnikov in nevtralnih dežel vred bodo razoravljal? o splošnem poTočam. UPOR MED ROI fSEVlSKIVJ VOJAKI. —d Parr/. 29. decembra. Več enot rdeče onranizaci.fe v Moskvi se je uprlo in poizkusilo polastiti se topnlškera oarkn. M se nahaja blizu mesta. Komunistične čete so upor zatrle ter razorožile V. in VIL polk prve sovjetske pehotne divizije. Gospodarske uesfi. — «z Ju*roslovanska ribarska zadm-pa bo imela dne 8. januarja 1021. na Lueeu v Dalmaciji svoj občni zbor, na katerem se bo razpravljalo o varovanju ribarfkih Interesov pri sklepanju trpovake pojrodbe z Italijo in o sodelovanju pri sestavi novega ribar&kega zakona za Jugoslavijo. Pri^lasiter aaaebnih srebeev I ltto 1921. ie nepredpisane davke je rami Heencevanja. Na podstavi zakoni- plačati po višini zadnjega predpisa. tih predpisov se s tem splošno razglaša, da morajo lastniki žrebcev, ki sta-Bnjejo v mestnem okrožjn ljubljanskem za hoće jo v prihodnji spnšćalni dobi ■puščati svoje žrebee ca plemenitev rajih kobil, priglasiti te žrebce najpozneje do 15. januarja 1921 pri mestnem magistratu (gospodarskem uradu), irebce je priglasiti pismeno ali ustme-no ter obenem naznaniti a) ime, priimek in bivališč? žrebčevega lastnika, e) pasmo in rod, starost in barvo, kakor tudi 6tajališče irebcevo. Opozarja na, da se žrebce toplokrvnih pasem toođ štirimi leri in za mrzlokrrne Irebce pod tremi leti splošno ne daje dopustilo za spuščanje. Svojecaano eo Bode razglasilo, kje in kdaj bode komisija pregledovala priglašene žrebce in dajala dopustila (licenco). —S Vplačevanje davkov. Finančna fklagacija objavlja uradno, da je g. minister za finance na podlagi čl. 96 fin. sakona za leto 1920*21 odredil, da se jrmi davki, ki odpadejo na eas ed 1. ja-Sraarja do Si. maja 1921. razen davka na poslovni promet in davka na vojne pobieke, brez ozira na zapadlost po posedanjih predpisih izterjajo prisil-sin potom po preteku 14 dni. ko ae tozadevna odredba objavi po občinah. Za — Zamenjava pcrporov. Beotrad, 29. decembra. Na današnjem ministrskem svetu bo predlagal finančni minister, da se zamena pemerov v Črni gori takoj izvrši. Zamenjava do 5000 per-perov se vrši al pari z dinarjem, preko 5000 pa no relaciji 2 : L — Pri likvidaciji vseh javnih In privatnih podjetij, osnovani na perperski podlagi še pred 1. januarjem 1916 se le-ta izvrši al pari z dinarjem, pri podietjih pa. ki so nastala kasneje, pa po relaciji 2 : 1. Ugotovilo se je doslei. da ie 1557 oseb v posesti 17 In pol milijonov pemerov. Od teh Ima 150 o$eb več kot polovico te svote y posesti, vseh ostalih 1407 oseb pa tudi komaj polovico. BORZE. —d Zagreb, 29. decembra. Devize: Berlin 0—218, Italija 519—521. London o—530, Newyork ček 0—151. Praea 0 do 180. Dunai 24.50—24.75. Valute: dolarji mah 0—148.25, dolarji veliki 0 do 149, napoleondor 0—nemške marke 205-204. angleški funti 500-515. češkoslovaške krone 9—165. Tendenca mirna, valute rasteio. promet slab. — d Praga, 29. dec. Devize: Amsterdam 2798.50, Beograd 222, Berlin Milan 299. Pariz 515.50, I 2205—2225, j 12.95, po rih 1358.50, London 314, l\ewyork 90, Dunaj Zagreb 54.50, Varšava 12.37Vi, Budimpešta 14.25. V^ute: dinarji 213, nemške marke 119.75, romunski leji 101.25, bolgarski levi 91.75. švicarski franki 1353.50, italijanske lire 296, francoski franki 515.50, angleški funti 312, ameriški dolarji 89. avstrijske žizosane krone 12.95, poljske marke 11.37Vi. —d Curih, 29. dec. Bcrolin, 8.95. Holandija 206, Sovi Jork 659, London 23.15, Pariz BčUO, Milan 21.92 %, Bruselj 4025, Kcdani 102, Storkholm 130.25. Kristianija 102. Madrid 86, Bue-nos Aires 225, Praga 7.40. Varšava 1.15, Zagreb 4.10, Budimpešta 1.10, Bukarešta 8.10. Dunaj 1.50, avstrijske žigosane krone l.;>5. —d Dunaj, '29. dec. Devizo: Amsterdam 209.50— 210-50, Zagreb 409—413, Berolin 906—91:, Budimpešta 109.50 do 111.50, Bukarešta 815—825, London 2350— 2370. Milan - Trst 2215—2235, Pariz 3580—3920. Prasra 740.50 do 746.50. Varšava - Krakov 93.30—95.30. Curih 10.175—1^.225, Novi Jork 67S do 682. Valute: Diiarii 1622—1642, francoski franki *M0—3900, švieor?ki franki 10. IpO—10.200. češkoslovaško krone 743—748, madžarske krone 112.75—114.75, romunski lejt 830— F40. Eli 119.75. Bukarešta 108.25, Sofija 96. Cu- I bolgarski levi 715— <2o, italijanske lire nemške marke 905—911. oljske marke 9S.50—100.50, angleški funti 2330—2350, carski rublji 327 do 333, dolarji 608—672. Raznoterost * Stanovanj primanjkuje tudi v Parizu, ne samo pri nas. O tem pričajo najbolj inserati v pariških listih. »Journal« je priobčil takle inserat: »Ubijem se, ako ne dobirrj v kratkem stanovanja s tremi sobami in kuhinio. Ponudbe pod geslom »Stanovanje ali smrt« na upravo licta.« Med domačimi vestmi ie prinesel list dopis, ki pravi, da je v Parizu prazno samo še okvirje mestnega erba, drugače je pa vsak kotiček zaleden. • Obcrdankov tovariš Ing. Ragosa fe umrl te dni v Vitcrbu v Italiji. On je bil nkor Oberdank. dezerter avstrijske vojske ter sta skupno priredila znan! atentat v Trstu na cesarja Frana Josipa. Ober-danka so bili prijeli in obesili, Ragosa pa le bil pobegnil v Italijo. Darila. Upravi našega li«ta so poslnli za: >Ruske begunce v Strnišču pri Ptuiu<, £r. ITinko Zaje. nndoficij^nt pri ckr. plav. v Konjicah K 131, ki so se nabrnle v družbi nekaterih tamkajšnjih rodo- ljubov. Za >SIepega starčka Fran Dagarina v Hotiču<. gdč. Tončka Hafnerjeva, tu K 20. Neimenovani, tu K 20. G. Fran Url ep nabral med prijatelji K 312. G. Spacapan K 5 in g. Jož« Rakar K 20. Skupno K 377. — Za >Go-sposvetski zvon< g. Fran Krapet, lastnik Narodne kavarne K 250, kot novoletno darilo. — Za >Jugosl o vensko Maticom P- Fran Krapež. lastnik Nv rodne kavarne kot novoletno darilo K 250. Srčna hvala! Poizvedbe. — Zgubil se je pes. »tar 4 meseca, kraške pasmo, siv, čmkast, kodrast, s kosmatim gobcem, debel. Sumi se. da pa je neka oseba znana, ukradla In nekam prodala. Poživlja se, da se naj pea proti dobri nagradi vrne in se bode v tem slučaju tudi odstopilo od kakega kazenskega postopanja. — Kaka pojasnila ali pes naj se izroči na naslov: Matej Soklič, trgovoe, Pred konjušnico štev. 4. (9911) Glavni urednik: Rasto P u s t o s l e m l e k. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. lun. lift siliti kot pinr-Ubnt ikakii MBin fjmu ka) sHčr.ega. Cen j. ponudbe na sprav. Slov. Nar. pod Šifro vSH&d 9801* tinzi zdravo ie mi tele fageie dobavlja za takoj in po naročilu od Ljubljane ti: franko vsaka postaja v Sloveniji: tvrd k a Fattrnoit * Re-Ssic, Ljubi ana, Rimska c. 3. 9893 Za late] se iffe ? LiiMiaii k-IliraDa soba za slogo. 'SSSSg cenj. ponudbe se prosijo na postni |re
    >r-nih vilic popolnoma novih, zlat prstan z velikim briljantom (tudi za gospode) ter dva para belih dobro oh ran'en'h glaee rokavic Naslov pove upravni*tvo Slovenskega Naroda. 9878 Hrane le meolovaiN soeo s posebnim ■llHfla*H ,n clcktr razsvetljavo, sedi lllBUSal me^ta, odda le dvema u id-nikoma ndlična rodbina. Naslov pove u-rava ?lov. Naroda. 9910 Obtrsači železcišlcih pragov (Svelenhaker) skupina 20—30 mc! se ob dnevni plači 400—500 kron in dnS'J hrani sprejmejo Oratier, Grofiad, Korona. 9780 Čruo detelja S5STJ j q Sever t komp.. LJubljana, = = ^lirniTia VVoHova ulica 12 ■ III.....IIIIIIIIMMIlllllllllIHtllltllllllll...........HHIIIIHIIII prave tržaške bičevnike (kepriva) vse visokosti kakor tudi biće prvovrstne kakovosti vse debelosti ima v zalogi IVAN N. ADAMIČ, LJUBLJANA Na debelo! Telefon 441. Na debelo! 1 (Steiemark) Mesar ■ prekojevai^c se takoj sprejme za vodstvo stojnice. Prednost imajo oni, Id lahko razpolagajo z aekol ko kavči i e in SO deloval ie pri večjih tvornicah omenjene stroke Ponudbe sprejema Jaakt PoptTie, Ljubljana. 9899 Knjigovodja, prvovrstna moč, zmožen slovenščine, nemščine, srbohrvaščine deloma Italijanščine v govora in p savi lšće službe za takoj Gre tudi izven Ljubljane. Ponudbe pOd , Prvo vrstn ost 9877" na upravo Slov. Naroda.* 9877 Ueletrsovsko zemljište Premogovnik v dobrem razvitju, analiza rremoga ravna trboljski, se proda kapitalno močn. oseci ali družbi aH se s rejme v sotrudn štvo. Natančnosti se poizvejn od Ign. Ferlež, prem. nd podjetnika pri Sv. Tomažu nad Orro-2om v Sloveniji. 9752 Ženitna ponadba. Inteligenten trgovec, 27 let star. z da bro idot'o trgovino v 'astni hiši v p.a-lem mestu Slovenije ob Savi se ?e!i v svrho fenitve semanitl z gospcdičTn V Starosti Od 22—28 let, prijetne zunanjosti ter ncomadef evane preteklost L P.- dnost ?nnjo trgovsko nsobražene s primernim premoženjem. Ozira lessmo na rr^ne ponudte Diskrecija zajamčen«. Ponudbe s sliko, katera se vrne. je vposlati pod šifro .Trgovec 27/9901* na upravo Slov. Naroda. 99C1 v mesta Jugoslavije, 4 orale gozda, 12 oralov mestnega zemljišča se z dobrim fundusom vred ceno proda Na vprašanja odgovarja iz prijaznosti Porgart boter, Oraz, Recbbaaerstraaae 17 II, linas, 9909 t abfcitOa. Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ds je naša dobra soproga, mamica in hčerka trgOTOST* soproga danes, dne 30. decembra ob pol 7. uri zjutraj po kratki mukapolni bolezni previđena s svetotajstvi za umirajoče v dobi 28 let izdihnila svojo blago dušo. Pogreb se bo vršil dne 1. januarja 1921 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Jeranova ulica št 2, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 30. decembra 1920. Žalujoča rodbina. Kupimo vsako mno*ino jaiec in prosimo za nainižje ponudb?. 0">orbay. 6 8cbwal>. Z!erh?cdel»vereln:gur»q, Z&dr.chen, Welssenbargeri>latx 5. Olbfaea. Advokat dr. Egon^ Starć v Trstu kot zastopnik Češkoslovenske družbe za trgovanje z Vzhodom, podružnica v Trstu (Českosloven-ka spločenost pro obehod s Vychodem), naznanja v varstvo trgovskega ugleda svoje klijen-tinje javno, da gg. Inž. Fran VVondra in Ch. Landau v Ljubljani nista bila in nista upravičena za njo in v njenem imenu sklepati in podpisovati kupne pogodbe. Trst, dne 20. decembra 1920. Trstie za strooe izdelale in mtm na debelo m drobno m' po K 4-80 pri >?čii!i naroČi!'h znaten ropus* Stelner AnVv^n, Ljubljana, Jeranova u'deta, Trnovo. 4256 gt^dala, loke, pihala In po'reb. Sčine. Strune na drobno in debelo. Specja!>-7 tete: Renance, D ack Ends, Elite itd. Popravila \r. prve :oke, strokovno in ceno. A. Mtl£i£, L'nhl'ena. iSe^enbnrrj vs u . 6. KnrbMne §orilce na debelo in drobno pripotpča po tovarniški ceni A. Suchy, Kranj. Zastopniki se iščejo. V državni žrebčarni na Selu pri Ljubljani se bode oddalal dne 15. Januarja 1921 dražbenim potom konjski gnoj za leto 1921. Interesenti naj se zglase navedenega dne ob 10. uri dopoldne v državni žrebčarni. Natančnejša določila glede oddaje oziroma j prevzema gnoja se bodo razglasila istega dne na licu mesta. Selo pri Ljubljani, dne 28. decembri 1920. Vodstvo državno trebčsroo. Ivorn ca keksov, prepecenca, oblatov in va/eljnov ZJAK in PRUG. Rogaška Slatina prlporel« svoje fine Itdeike. "W enem prvovrstni, v amerikansk n zabojčkih s 25 kg čiste teže. oddaja družba .Jadran", Dttnajska cesta $t. 9. le industrijskim podjetjem in obrtnikom po sol dni ceni. 9790 Prodam .Ljublj. kred. banke* in deinice .Združ. pivovsren Žalec in Laško* Ponudbe s ceno na ,Jug 73" poštno ležeče Celje 9908 ia TN moftae okraje v LJubljani sprejme* s novim letom 5SEovenski Narod*. Oglasijo naj se v upramlštvu. Prva specijalna trgovina z rokavicami in parfumi Ravnokar došle: rokavice za dame In gospode« kakor tudi line srna franeoake damske nogavice. mM fraacnkl jnful. O. BraČkO, Ljubljana Dunajska cesta štev. 12. tfniinSf flfli"! popolnoma samostojen, P.im^Ul^ujd, bilance zmožen, dober Uoresoondent in zanesljiv kalkulant, perfekten v slovenSčini, srbohrvaščini in nem§č?ni v govora in pisavi, se takoj sprejme. Reflektira se samo na prvovrstno moč. Prednost ir aio tisti, ki so bili zaposleni v kamenolomskth ali stavbenih podjetjih in ki obvladajo tudi italijanščino, lakotam se sprejme g«npođtćn« z večletno prakso, zrno!na stroiepisja, stenografije in vseh pisarniških del, kt obvlada popolnoma slovensko in nemSko korespondenco Natančne ponudbe s prepisi spi I *eval, navedbo reference fn p'ače ter siiko ie dopo«;lati Bnr-aaoss41rJ Industrijski drnžbl v Ctlfn. 9761 29/30. I, eiDspodarshl urad o Celin priporoča 1. ) Cilindrovo olje 'vgXJStS&£ 2. ) Strojno olje težko ^S^SSS& 3\ Crmirin f\\ta srednjetežko .Standart- viskozi-.) 0\\ UJUU UlJC teta 6/6 Vi, plamenišče 260/280. St. ad 18194 19. 9SS> ref. X. RAZGLAS Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih K'ornic: nudim elektrotehnični materijal, betonska Železo, različen železni materija! In motorje. Zahtevana ponudba Gjorgje Grujić Bcogra5f piletina uL 15. Na podlagi dovoljenja ministrstva financ z dne 14. oktobra pr. 1. št. 2370 izdani popirnati drobiž mestne občine ljubljanske izgubi z dnem 31. decembra 1920 svojo veljavo kot plačilno sredstvo. Mestni magistrat opozarja torej, da se bo popirnati drobiž zamenjaval od 3 do vštetega 15. januarja 1921 pri aprovliačnt blagajni na Poljanski cesti št 13, vsak uradni dan od 9.—12. dopoludne ter od 3.-5. popoldne. Mestni magistrat ljubljanski, dne 28. decembra 1920. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA (I LJUBLJANI — Brzojavni naslov: Banka Lfmaljama. — Oelfflifcn glavnica 50,000,000 — kroti. Stritarjeva ulica štev. 2. Rezervni zakladi 45,000.000-— kron. — Telefonska Številka SOI ia 413. — Glavnica z rezervami 95.000.000'— kron. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah. Izvršuj© vse bančne posle najlculantneje. SST Sprejema "M vloge na knjiiice in tekoči račun proti usodnemu obrestovanju Prodaja srečk razredne loterije- Kupuje in prodaje vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje W vsakovrstne ICflSDSTE 89 5670 SR 1 643149