SLOVENEC Političen list za slovenski narod. 9 Po pošti prejeman velja-. i Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., xa jeden mesec 1 gld. 40 kr. ^ V administraciji prejeman velja: g Za celo leto 12 gld., xa pol leta 6 gld., za fietrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld. f V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Posamne Številke po 7 kr. j Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo in ekspedlelja v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove uliee St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. ^tev. llO. V Ljubljani, v torek 14. maja 1895. Letnik XXIII. Državni zbor. Dunaj, 12. maja. Pričetkom včerajšnje seje spominja se predsednik umrlega poljskega poslanca viteza Tjszkovskega. Trgovski minister predloži načrt zakona glede po-množitve voz pri državnih železnicah. Pejnerstorfer interpeluje notranjega ministra zaradi vedno večjega obdačenja zadružnih bolniških blagajnic ter vpraša, ali kmalu pride na vrsto pregled bolniških zavarovalnic. Na to se prične nadrobna razprava o davčni preosnovi; na vrsti sta paragrafa 154. in 155., ki se tičeta oproščenja osebnega dohodninskega davka. Po teh določbah bi bili oproščeni dohodninskega davka: cesar; člani cesarske hiše gledč svojih apa-naž; zastopniki vnanjih držav; pokojnine odlikovan-cev z redom Marije Terezije; pokojnine in doklade oseb, ki so odlikovane z redom za svojo hrabrost; aktivitetne doklade častnikov, vojaških duhovnikov in moštva v armadi, konečno vsakdo, katerega letni čisti dohodek ne presega 600 gld. V debati so razni poslanci grajali skoraj vse določbe. Miadočehi in Kronawetter so pred vsem pobijali oproščenje cesarjevo od dohodninskega davka. Finančni minister dr. pl. Plener je kratko odgovarjal, da cesar kot suveren mora biti oproščen osebnega dohodninskega davka. Kronavvetter nadaljd graja določbo, da so častniki tudi oproščeni tega davka, češ, da je to zopet „privilegium militare" iz najžalostnejših časov. Vladni zastopnik vitez Bohm na vprašanje poslanca Hofmanna odgovarja, da bodo tega davka oproščeni vsi k vojaškim vajam klicani častniki. Kmečka zastopnika Svoboda in Tschernigg (črnič) nasvetujeta dostavek, da bi bila oproščena dohodninskega davka vsa kmečka posestva, katerih čisti katastralni dohodek ne presega 250, oziroma 350 gld. Finančni minister se izreče proti temu, obljubi pa, da bode v instrukciji določena oprostitev dohodninskega davka za vse one kmečke posestnike, ki nimajo nobenega druzega dohodka, kakor iz zemljišč, in če ti dohodki ne presegajo svote 800 gld. Poslanec G a s s e r obžaluje, da se finančni minister upira predlogu poslanca Svobode, kajti noben finančui minister ni vezan na ukaze in naredbe svojega sprednika; »sto naj se sprejme Svobodov nasvet v zakon. Od mnogih stranij se naglaša, da je svota 600 gld. kot eksistenčni minimum prenizka, in naj se določi 1000 gld. Generalni govornik proti dr. Šamanek graja odločno, da se ravno dohodninski davek, ki ga plačujejo najboljši krogi, oprošča vseh priklad. Izreka se tudi proti oproščenju cesarja in članov cesarske hiše od dohodninskega davka. Konečno predlaga, naj se po predlogu posl. Schlesingerja ne samo za Dunaj, ampak tudi za deželo določi kot najnižja svota 1000 gld. letnih dohodkov, ki naj je prosta dohodninskega davka. Poročevalec dr. B e e r ugovarja vsem do-stavkom. Pri glasovanju so bili odklonjeni vsi dostavki in preminjevalni predlogi, vsprejeta torej §§ 154.. in 155. davčne preosnove brez premembe. Nadalje pridejo v razgovor §§ 156—158. Posl. Formanek graja, da v zakonu ni določeno glede podlage za obdačenje, kaj so stalni in le mogoči dohodki. Davčni urad bode obdačil po svoji volji, ker zakon tega jasno ne določa. Posebno pobija § 157., ki določa, da bodo pošteni zakonski ljudje višje obdačeni, kakor ločenci. S to določbo se bodo pospeševale zakonske ločitve in to je gotovo velika moralna napaka. Posl. Pfeifer naglaša, da bi kmetiški davkoplačevalci morali biti oproščeni dohodninskega davka. Po določbi § 173. soditi, je življenje na deželi mnogo cenejše, ko v mestih, kar pa ni res. Konečno na-svetuje kot dostavek: „Ako letni dohodek družinskega očeta ne znaša nad 2000 gld. in mora poleg žene preživeti še dva ali več družinskih članov, ki nimajo svojih dohodkov, naj se od dohodkov družinskega očeta za vsacega nepreskrbljenega člana v družini odtegne jedna dvajsetinka. Posl. dr. Kraus odločno graja določbo § 157. glede skupnega obdačenja v istej družini živečih oseb, češ, da se s tem podpira konkubinat, česar pa nam je v Avstriji najmanj želeti. Posl. B o s e r opisuje žalostno stanje kmečkih posestnikov in nasvetuje, do se ti oproste dohodninskega davka, če dohodki ne znašajo nad 400 gld. Posl. K a i s e r izraža željo, naj se zniža davek vsem, ki morajo k vojakom. Nato se debata zaključi. Budgetni odsek je tri dni razpravljal proračun pravosodnega mini-sterstva. Dne 10. t. m. so bili na vrsti mej drugim resolucije posl. dr. G r e g o r e c a, katere je stavil še minolo leto. V prvi se poživlja vlada, da v smislu § 27. cesarskega patenta z dne 7. avgusta 1850 tako orgaaizuje najvišje sodno in kasacijsko sodišče, da bode v slovenskem jeziku izdajalo svoje razsodbe z razlogi vred, ako je bila razprava v prvi LISTEK Iljas. Ruski spisal L. N. Tolstoj. Preložil Iv. Ev. Družnik. (Konec.) Nekoč pridejo k Muharaed-Šahu gostje iz daljnih krajev; z njimi pride tudi mulla.*) Muhamed-Sah zapove zaklati ovna. Iljas ga zakolje, speče in ga pošlje gostom. Gostje pojedo bra-vino, napijo se čaja in sedejo h kumisu. Tako sede na pernatih blazinah in preprogah, pijo iz čaš kumis in se razgovarjajo. Med tem se odpravi Iljas na delo in pride slučajno mimo vrat. Muhamed-Sah ga zapazi in reče jednemu gostu : „Si li videl starca, ki je šel mimo vrat?" ,, Videl", reče gost, „je mar kaka posebnost?" „Posebnost, posebnost, ker je bil nekdaj naš prvi bogataš. Imenuje se Iljas, morebiti si že čul kaj o njem ?" .Kako bi ne bil čul", pravi gost, „poznam ga sicer ne, a njegova slava se je razlegala daleč okrog." „No glej, zdaj je prišel ob vse in živi pri meni kot navaden posel, a žena njegova mi molze kobile in krave". Gost se ne more dosti načuditi, pomaja nekoli-krat z glavo in reče: *) Mulla je beškirski duhovnik. „Tako je: sreča beži, kakor kolo, marsikoga povzdigne kvišku, druzega pusti pri tleh. Kako pa, ali se starec kaj pritožuje?" „Kedo bi vedel I Tiho in mirno živi, ter pridno dela". Gost reče: „Bi se li mogel malo porazgovoriti z njim ? Bad bi ga kaj vprašal o njegovem življenju". „Če le hočeš", reče gospodar in zavpije za vozom: „Babaj,*) vrni se, da zasrkneš malo kumisa, pa pokliči tudi starko I" Iljas pride z ženo, pozdravi goste in gospodarja in sede k vratom na kolena, a žena se vstopi z gospodinjo za zaveso. Podajo mu čašo kumisa. Iljas napije gostom in gospodarju, pokloni se, izpije nekoliko ponudene pijače in odloži čašo. „Povej nam", reče gost, „ako ti ni težko, kako si nekdaj živel srečno, a kako živiš sedaj v revi in nadlogi". Iljas se nasmehne in reče : „Ako bi ti hotel pripovedovati o svojej sreči in nesreči, gotovo bi mi ne verjel. Reci rajše moji ženi, to ti je žena: kar na srcu, to tudi na jeziku. Ona ti bo o tem izpovedala čisto resnico*. In gost zakliče proti zavesi: „Daj, starka, povej, kako ti sodiš o prejšnji sreči in sedanji nesreči!" *) Babaj znači po baskirsko deda. / / In Sam-Semagi reče izza zavese: „1 no, kako naj sodim! Živela sva z možem 50 let ter iskala sreče, pa nisva je našla. A sedaj je komaj drugo leto, odkar nimava ničesar, odkar služiva tukaj kot posla, toda glej, v tem času sva našla pravo srečo in nikakoršne druge nama ni treba." Vsi se čudijo, in gospodar vstane ter odgrne zaveso, da bi se videla starka. A starka stoji mirno, držeč roke na prsih prekrižane, smeje se in gleda na svojega moža, kateri se tudi nasmihava. Starka začne zopet: „Resnieo govorim, ne lažem: pol veka sva iskala sreče, a vsled najinega bogastva je nisva našla. Zdaj pa, ko sva popolnoma obubožala, ko živiva o milosti drugih ljudij, našla sva srečo, da boljše ni treba." „1 v čem pa obstoji sedajna vajina sreča ?" „1 v čem ! Jaz in moj stari sva bila bogata, a nisva imela skoraj nič pokoja: nisva se mogla pogovoriti, ni nama bilo mogoče misliti za dušo, nisva mogla dovolj moliti, kako neki, ko so naju skrbi tako trle I — Prišli so k nam gostje — daj pobrini se, da jih dobro pogostiš, obdaruj jih, da se jim ne zameriš. Gostje odidejo — a sedaj pazi na posle. — Potem si v skrbi, da bi volk ne vzel žre-beta ali teleta, da bi tatovi ne odgnali kobil. Ležeš spat, a ne zasp;š. Vedno si v skrbi, da bi po noči ovni ne pomorili jagnjet. Vstaneš in čakaš dne, da- siravno še ves truden — a glej, že te skrbi, kako - inštanci v slovenskem jeziku. V drugi se poživlja vlada, naj se napravijo nemškoslovenski, oziroma italijanskoslovenski uradni napisi in pečati pri vseh sodiščih, kjer se morajo po obstoječih določbah izdajati slovenske rešitve. V tretji pa se poživlja vlada, da okr. sodišču v Šoštanju poskrbi primernejše prostore za uradne sobe. Poročevalec dr. P i e n t a k pravi glede prve resolucije, da dr. Gregorec ni navedel nobenega slučaja, v katerem bi se bila pri najvišjem sodišču krčila pravica slovenskega jezika. — Namestu druge resolucije predlaga: »Vlada se poživlja, da pri izvrševanju določb, ki veljajo za dežele s slovenskim prebivalstvom, glede dvojezičnih uradnih napisov in pečatov postopa krajevnim razmeram primerno pri vseh tistih sodiščih, pri katerih se vsled obstoječih predpisov morajo izdajati slovenske rešitve". Posl. K1 u n opomni, da se poročevalec jako moti, ako misli, da se dotična določba cesarskega patenta glede slovenskega jezika izvršuje; do sedaj se ni še nikdar zgodilo in zato je dr. Gregorca resolucija opravičena. Zahteva je tudi mogoča, ker pri najvišjem sodišču so uradniki, ki so zmožni slovenskega jezika. Z ozirom na to nasvetuje nastopno resolucijo: »Vlada se poživlja, naj stori pri najvišjem sodišču potrebne korake, da se bodo določbe § 27. ces. patenta z dne 7. avgusta 1850 tudi glede slovenskega jezika izvrševale na ta način, da se bodo razsodbe najvišjega sodišča z razlogi vred izdajala v slovenskem jeziku v vseh slučajih, kadar se je v prvi instanci razprava vršila slovenski." Glede dvojezičnih napisov pa opozarja poslanec K1 u n, naj poročevalec reče „na krajnim razmeram primeren način", da oblastva ne bodo napačno tolmačila, kakor se je dogajalo posebno v Istri. Pravosodni minister grof Schonborn odgovarja, da odlok z dne 10. januvarja 1889 na graško nadsodišče ukazuje, naj se v pokrajinah na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, koder se morajo vsled obstoječih določb izdajati tudi slovenske rešitve, napravijo novi pečati z nemškim in slovenskim napisom. Kar se tiče rešitev najvišjega sodišča, je vsled prošnje v državnem zboru pravosodni minister naročil, naj najvišje sodišče v slučajih, ko se je razpravljalo v hrvatskem jeziku, rešuje v nemškem in hrvatskem jeziku. Kar se tiče slovenskega jezika, pogajanja še niso končana. Posl. Bareuther naglaša, naj bi se ne sklepalo o strogo narodnih vprašanjih, ker za časa koalicije morajo mirovati taka vprašanja. To vprašanje more rešiti poseben zakon. Torej treba glasovati proti predlogom, ker bi krčili sedanjo nemško narodno posest. Pri glasovanju je bila resolucija posl. Kluna odklonjena in vsprejet predlog poročevalcev. Glede komisijskih troškov za sodne in politične uradnike je odsek sklenil resolucijo, naj vlada pregleda normale za komisijske troške. Glede prošnje avskultantov izjavi pra- boš dobil krme za zimo. Na to neha mej teboj in tvojim starim sloga, on govori, naj se dela tako, a ti hočeš drugače, skregata se in — kolneta. Tako sva živela. Imela sva vedno polno glavo skrbij, padala sva iz jednega greha v drugega in nikdar nisva bila srečna." »No, a sedaj?" »Sedaj tiho vstaneva, pogovoriva se v ljubezni in soglasju in nimava o čem se prepirati. Jedina najina skrb je, da gospodarju ugodiva. Delava po svojih močeh in od srca rada, da bi le gospodar ne imel škode, ampak kak hasen. Kadar sva lačna in žejna, dobiva jesti in piti, kadar naju zebe, smeva se pogreti, in topla obleka je nama vedno na razpolago. A preostaja nama tudi dovolj časa, da se v miru porazgovoriva, da poskrbiva za dušo in da opraviva svoje molitve. Petdeset let sva iskala sreče, a še le sedaj sva jo našla." Gostje se zasmejejo, Iljas pa pravi: »Nikar se ne smejajte, bratje 1 Ni to nikaka šala, ampak resno življenje človeško. Mi dva s staro sva bila nespametna ter sva jadikovala, ko se je nama razsulo bogastvo, no sedaj je nama Bog odkril resnico in midva je ne razodevava sebi, ampak vam v prid." In mnlla reče: »To je modro rečeno. Iljas je povedal živo resnico, ker tako je zapisano tudi v knjigah." Gostje se nehajo smejati---ter se zamislijo .... vosodni minister, da hoče podpirati jednake prošnje in da jih je priporočilno predložil finančnemu ministerstvu. VBprejeta je bila resolucija grofa Pinin-skega, naj se resno razmotriva vprašanje o zistemi-ziranju sodnih avskultantov, ki so že naredili sodniški izpit. Pri točki »koleki, takse in pristojbine pri pravnih poslih" zopet ponavlja svoj nasvet, naj bi se znižale pristojbine pri zemljiških premembah kmečkih posestnikov. Ta nasvet toplo podpira dr. Menger. Fin. minister izjavlja, da se že vrše obravnave v tem oziru. V prvi vrsti se bodo olajšale pristojbine od posestev, ki prehajajo od kmeta na kmeta; dalje se bode izvršila reforma pridobninskega davka in tretjič se bodo zvišali davki pri prodaji efektov. Dotične predloge izdeluje poseben urad. Dr. Bareuther sproži zopet vprašanje o časnikarskem kolku. Ta pristojbina je krivična, kajti dnevnik, ki ima do 2000 naročnikov, plača na leto 6000 gld. Ko bi, recimo, ta časnik izšel kot knjiga v 2000 izvodih, plačati bi se moralo od komada 3 gld., kar je gotovo čez vso mero. Ves časnikarski kolek donaša državi 1,600.000 gld. na leto, k&r bi država lahko pogrešala. Nasvetuje resolucijo: Vlada se poživlja, da predloži načrt zakona, s katerim se odpravi časnikarski kolek. Ta resolucija je bila vsprejeta._ Nasledki potresa. Deželni zbor kranjski se snide izredne prve dni prihodnjega meseca, da se posvetuje o sredstvih in pomoči za kraje, kateri so trpeli vsled potresa. Dalje bode obravnaval o novem stavbiuskem redu za stolno mesto Ljubljano in o zgradbi deželnega dvorca. ^ Tehniške komisije so dalje ukrenile, da se morajo podreti: hiša Josipine Koutnj št. 6 v Hilšerjevi ulici, hiša Frančiške Sterlec št. 2 na Zab-jaku; hiša Elizabete Kuhar v Merosodnih ulicah št. 1 ; trakt na ulico pri hiši Fil. Zupančiča št. 16 na Rimski cesti; trakt ali morda vsa hiša Fr. Ba-hovca ml. št. 1 v Trubarjevih ulicah ; hlev Tomče-vih dedičev v Trnovski ulici št. 2; trakt pri hiši Jos. Lokarja v Hilšerjevih ulicah št. 1; trakt proti Igrišču Zenkerjeve hiše v Gradišču št. 8 ; trakt na dvorišču pri hiši M. Spoljarič v Hilšerjevih ulicah št. 12 ; hiša Kamova št. 10 na cesti v mestni log ; stransko poslopje posestnika Topolavca na sv. Martina cesti. Mestni magistrat je te dni zopet deseterim prosilcem (obrtnikom, trgovcem in zasebnikom) dovolil, da smejo zgraditi potrebne barake. Prostor na Kongresnem trgu ob Zvezdi je odločen trgovcem in obrtnikom, ostalim strankam pa na mestnih zemljiščih v Lattermannovem drevoredu, ob Tržaški cesti in drugod. ^^ Ko bodo ljudje zopet pod streho v barakah, bodo omejili brezplačno deljenje jedil. Najbolj je še vedno obiskana kuhinja pri muzeju, kjer se dobiva juha po 5 in meso s prikuho po 10 kr. »Erdbeben-Correspondenz" je naslov kot rokopis tiskanim, za časopise namenjenim publikacijam, katere je dne 11. maja pričel izdajati »Pomožni odbor za Ljubljano in okolico". To podjetje je jako srečna misel, le rodila se je prepozno. ZaMengeš! Dasi se z višjega mesta priznava, kako zelo je bil naš trg po potresu prizadet, vendar prebivalstvo skoraj obupava sredi tolikšne podrtije zroč brez pomočkov v žalostno bodočnost, katera mu kaže le revščino in bedo. Pa, saj ni čuda: ni se še zacelila rana prizadeta lani po tolikih požarih in zdaj zopet znaša provzročena škoda skoraj 400.000 gld.; ta jemlje ljudem pogum in veselje do dela, v tem ko zrušeni domovi ovirajo trgovca, rokodelca in obrtnika pri svojem opravku. Vse je zastalo, kakor tedaj, ko se zlomita obe osi pri vozu. Zdaj nas tolaži edino upanje, da se tudi nam nakloni zdatna denarna pomoč in da se nas morebiti spomnijo dobrotniki, kakor se nas je spomnil visoko-rodni g. baron R. Apfaltrern, ki nam je poslal 50 gl., si. firma Ad. Bergel & G. na Dunaju z darom 10 gl. in si. c. kr. okrajno glavarstvo, ki nam je razdelilo 270 gld. Vsem dobrotnikom povrni Bog stotero in pridruži prej imenovanim še mnogo drugih. Novo Mesto za Ljubljano. Vabilo h koncertu, ki ga priredb novomeška narodna društva s prijaznim sodelovanjem opernega pevca gosp%da I. K. Tertnika ter si. ljubljanskega kvarteta »Ilirija" v nedeljo dne 19. maja 1895. leta v čitalniških prostorih v Novem Mestu na korist ljubljanskemu mestu. — Vspored koncerta pod vodstvom pevo-vodje g. Ign. Hladnika. 1. H. R. Volarič: »Ljubav". Mešan zbor. 2. a) Grieg: »Ljubim te". Solo s spremljevanjem glasovirja; b) F. S. Vilhar: »Nezakonska mati". Solo s spremljevanjem glasovirja. Oboje poje g. I. K. Tertnik. 3. Ipavic: »Savska". Četverospev. Poje »Ilirija". 4. H. R. Volarič: »Slovenskim mladenkam". Ženski zbor s spremljevanjem glasovirja. 5. Leoncarallo: Arija iz opere »Der Ba-jazzo". Solo s spremljevanjem glasovirja. Poje gospod I. K. Tertnik. 6. H. R. Volarič:' »V uoči«. Mešan zbor. 7. Klaič: »Misli moje". Četverospev. Poje »Ilirija". 8. a) F. Gerbič: »Milotinka". Solo s spremljevanjem glasovirja; b) F. S. Vilhar: »Mrtva ljubav". Solo s spremljevanjem glasovirja. Oboje poje g. I. K. Tertnik. 9. a) »Ljubičin sen"; b) »Po jezeru", »Slepec", »Sto čutiš", nDomovini". Udarjajo gospodične tamburašce. 10. Nedvčd: »Ko gledam ti v oči lepd". Četverospev. Poje »Ilirija". II. Foerster: »Ljubica". Mešan zber. 12. F. S. Vilhar: »Slovo". Moški zbor z bariton-solo in s spremljevanjem glasovirja. Solo poje g. Doljan. — Točke 2., 4., 5., 8. spremlja g. Hladnik in točko 12. g. Rizzolli. — Po koncertu prosta zabava v čitalniških prostorih. — Začetek točno ob osmi uri zvečer. — Vstopuine: Sedeži za osebo 1 gld.; ti-ljeti za stoječe 50 kr.; biljeti za dijake 30 kr. — Preplačila se z ozirom na dobrodelni namen hvaležno sprejemajo. — Vstopnice prodajale bodo se od polu osme ure pred koncertom pri blagajnici. Slov. bralno društvo v Tržiču priredi na korist Ljubljani veselico z godbo, petjem in burko dne 19. t. m. v prostorih g. A. Perneta. Darila vsled potresa. Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila: Gospod Andrej Gabršček, vrednik in tiskar v Gorici, kot tretjo zbirko 563 gld., h kateri so mej drugimi prispevali: Županstvo v Podgori 170 gld., županstvo v Černičah 100 gld. in gospod Alojzij Fogar v Pevmi 50 gld.; mestni svet v Roudnici na Češkem zbirko 300 gld.; mestna hranilnica v Kutni Gori na Češkem 100 gld.; gospod Ph. Roeffs v Geldern 3 marke; g. J. Schnguz v Hennef 5 mark; administracija „Hlas Naroda" v Pragi 310 gld., katere sta darovala: okrajni odbor v Karlinu 300 gld. in gospod dr. A. Pavliček, odvetnik v Karlinu, 10 gld.; gospod Miroslav Kellner v Požegi zbirko 8 gld. 40 kr.; vredništvo časopisa »Triester Zeitung" nadaljno zbirko 25 gld.; češko-slovenski spolek v Pragi vnovič 200 gld.; administracija časopisa »Agramer Zeitung" nadaljno zbirko 15 gld.; vredništvo časopisa »Hrvatska" v Zagrebu (po gospodu dr. Franku) nadaljno zbirko 303 gld. 92 kr.; narodna čitalnica v Ogulinu kot čisti dohodek v ta namen prirejene predstave 134 gld.; gospod Josip Gruber, pekarski mojster v Opatiji, vnovič 2 vreči kruha; gospod Anton Globočnik, tovarnar v Železnikih, 10 zabojev velikih žrebljev; mestni svet v Krakovu 500 gld.; administracija Časopisa »Narodni Listy" v Pragi nadaljno zbirko 234 gld. 18 kr.; gledališko društvo v Lomnicah na Češkem 11 gld.; županstvo v Daruvaru po tamošnjem bilježniku gospodu Tkalčiču nabranih 115 goldin.; županstvo v Kravarskem zbirko 16 goldinarjev; 60 kr.; »Sokol" v Češkem Brodu 84 gld. 48 kr. ; uredništvo časopisa »Neues WienerTagblatt" nadaljnjo zbirko 316 gld. 50 kr.; uredništvo »Slovenskega Naroda" v Ljubljani nadaljnjo zbirko 827 gld. 48 kr.; odbor hranilnice in posojilnice v Oseku 6 gld. 50 kr. ; gospodična Josipina Wessner, učiteljica v Ljutomeru, zbirko 10 gld. 38 kr.; župni urad pri Devici Mariji v Puščavi 5 gld., katere je daroval posestnik Fran Witzmann ; g. dr. Jaromir Hansgirg, odvetnik v Litomeficah , 5 gld.; okrajni odbor v Trebonji na češkem 50 gld.; administracija »Narodnih Novin" v Zagrebu nadaljnjo zbirko 83 gld. 30 kr.; administracija „Edinosti" v Trstu nadaljnjo zbirko 128 gld. 57 kr.; založna v Budejovicah 100 gld.; gospod Ferdo Vukič, predsednik narodne čitalnice v Križevcih, 13 gld.; administracija »Slovenskega Gospodarja" v Mariboru 20 gld., katere je daroval č. g. A llajšek, kanonik in dekan v Slovenski Bistrici; administracija časopisa »Reicbspost" na Dunaju, nadaljnjo zbirko 17 gld. llkr.; županstvo v Korminu 5 gld., katere je daroval gospod G. B. Falzari. Vv vV v\ Politični pregled. V Lj u b 1 j a n i, 14. maja. Predsednik upravnega sodišča grof Rihard Belcredi je te dni vložil prošnjo za umirovljenje. Pravico, predlagati naslednika, ima ministerski predsednik. Predsednik upravnega sodišča je v drugem plačilnem razredu ia ima letne plače 20.000 gld. in če funkcijsko doklado. Kot naslednika mu imenujejo druzega predsednika upravnega sodišča barona Le-mayra in načelnika poljskega kluba viteza Zaleskega. Grof Belcredi je star 72 let in odličen vodja konservativne stranke v gosposki zbornici. Govori se, da pojde v pokoj tudi predsednik najvišjega sodišča, pl. Stremayr. Ogerski židovski liberalci na vsak način hočejo provzročiti krizo v ministerstvu, ker Banffy ni dobil pravega zadoščenja, kakor grof Kalnoky. Kakor zagotavlja »Vaterland", doslej še nobena nota vnanjega ministra ni došla v Rim, nasprotno se je grof Revertera, avstrijski poslauik pri Vatikanu, celo opravičeval zaradi znanega Kalnokyjevega pisma ministru Banffyju. Ob jednem se množe na poli v nun-cijaturi na Dunaju imena raznih odličnjakov, ki pro-testujejo proti razžaljenju papeževega zastopnika. To grozno jezi židovske časnike in »Neue Pr. Presse" naravnost zahteva, naj vlada po svoji moči prepov^ zaupne izjave. Cesar se doslej še ni odločil, ker je preutrujen pričel s potovanja. Kriza se bode gotovo odložila do delegacij, ki se snidejo 6. junija. »Osser-vatore Romano", glasilo rimske kurije, je 11. t. m. objavil dopis z Ogerskega, v katerem trdi dopisnik, da nuncij Agliardi ni nikdar obedoval pri grofu Ferdinandu Zychy-ju in torej tudi ne govoril na-pitnice, ki je provzročila to afero. Nuncij je drugod govoril latinski, in časnikarji so zavili njegove besede, katere sedaj vlada izrablja v svoje politične namene. Nemčija. Državni zbor je v soboto odklonil predlogo proti prevratnikom. Zbornica je namreč odklonila besedilo vlade iu odseka in nato brez debate vse paragrafe. Antisemitje in levičarji so jako veseli tega izida, tudi vlada je zadovoljna, ker ni obveljal njen načrt § 112. Liberalni listi očitajo vladi, da pri obravnavi ni dovolj odločno zagovarjala svojega načrta. Španija. Po vladnih poročilih so čete na-klestile več ustaških band. Iz Santjaga pa se poroča, da je 700 ustašev pod vodstvom Jos^ Macea nateplo vladne čete in pobilo več častnikov. Šveaska zbornica je s 114 glasovi proti 105 vsprejela predlog, naj vlada sklene novo trgovsko pogodbo z Norvegijo. Dotični načrt zakona bode predložen prihodnjemu državnemu zboru. S tem bode storjen pričetek sprave med zjedinjenima državama. Dnevne novice. V Ljubljani, 14. maja. (Sv. birma o Binkoštih.) Ker se veliko povprašuje, ali bo letos v Ljubljani sv. birma, naznanja prečast. knezoškofijstvo, da se bo kakor navadno v Binkoštih delil ta sv. zakrament. Gg. mestni kateheti se prosijo, naj kolikor jim mogoče otroke pripravljajo. Ker je pa reden poduk v šoli nemogoč, naj stariši pomagajo domačim podukom. — Tudi čč. gg. župniki po ljubljanski okolici naj se blagovolijo ravnati po tem naznanilu. (Državna podpora c. kr. uradnikom v Ljnbljani.) ratno pošto. Lekarna Trnk6ozy v Gradcu. Zahvala. V prvih dnevin občnega strahu po potresu pribežali smo tudi pri nas mnogi v najvarnejše bivališče, — v železniške vozove na kolodvoru. Postaje načelnik, g. Fr. Strel, je vr-zavetja iščoče z njemu lastno prijaznostjo vsprejel in kolikor je bilo le mogoče, postregel tako izvrstno in požrtvovalno, da celo sebi in svoji rodbini ni privoščil potrebnega počitka in poštenega ležišča. Ker se pa sedaj menda ugiblje, koliko da je g. načelniku potres ..nesel", dolžni smo javno povedati, da je gospod za trud in skrb zasluženo in ponujano mu odškodnino naravnost odbil. Ob jednem si štejemo v dolžnost, gosp. načelniku za toli prijazno in nesebično postrežljivost tem potom izreči svojo iskreno zahvalo. Bog mu bodi plačnik! V K a m n i k u , dne 10. maja 1895. 323 1-1 V imenu mnogih Janez Kalan, kapelan. Za pokrivanje kakor tudi za kritje barak ponujamo v vsakej tudi največjej množini po najnižjih cenah prima in secunda (Strangfalzziegel) kakor tudi nepremoeni strešni klej 250 ii (Daclipappe) zavoj (to je 10 □ metrov) odi gld. 50 kr. do 2 gld. 50 kr. in nasade za dimnike c£ <3. ttfidic S &omp. H Različna rastline, Rorenine/S fl 1* luBje in semena kupuje ^ A |sS^SssSs^SSS Pozor! 1 Protokolirana firma in tovarna za V H fl '•[Hi 98 8 B M ii m Moravski in v Istri Frant. Ptašinski Valai. Mezerič (Moravsko) via Hullein Sv. Ivan od Sterne, pošta Visignano (Istra) priporoča svoje izdelke, posebno lz vina napravljen, popolno naraven kognak ln rumkognak za čaj, najboljše zdravilo proti bolestim, ^Hj mrzlici in lnfluenel, kateri pošilja v posodah držečih po pet litrov. Velečastitl duhovščini računa kognak ln vino 20% oeneje. Cenilii so franko na razpolago, m Podpisani naznanja p. n. občinstvu, da stavbinska dela raznih vrst ne izvršuje po kartelnih temveč po lastnih cenah. ©Fran c&alesefiini, stavBinsRi mojster. 324 3-1 X> u n a j @ k a borza. Dno 14, maja. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. Skupni državni dolg v srebru.....101 , Avstrijska zlata renta 4%......123 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ Ogerska zlata renta 4%.......123 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1075 „ Kreditne delnice, 160 gld............400 „ London vista...........122 „ NemSki drž. bankovci zalOO m.nem.drž.velj. 59 „ 20 mark............11 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........46 „ C. kr. cekini........... 5 „ 45 kr. 35 „ 55 „ 55 „ n 10 „ n 25 „ 15 „ 65 „ 93 „ 68«,0 06 „ 73 „ Dne 13. maja. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srefike 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . , „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5% . „ , dolenjskih železnic 4% 151 gld. 75 163 76 199 75 99 60 160 25 132 — 109 25 111 25 99 25 99 90 223 50 171 35 133 — 98 n 50 Kreditne srečke, 100 gld........199 gld. 50 kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......24 Salmove srečke, 40 gld........71 St. Gen6is srečke, 40 gld.......73 VValdsteinove srečke, 20 gld......54 Ljubljanske srečke.........— Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 172 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3640 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 569 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 103 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 80 Montanska družba avstr. plan.....85 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 168 Papirnih rubljev 100........131 60 50 60 75 60 90 50 50 Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrobanju najmanjšega dobitka. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E B C II K" Wollz8il8 it. ID Dunaj, lariahilferstrane 74 B. 3BJT Pojasnila TEB v vseh gospodarskih in Inantnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih gr 1 avnl c. Izdajatelj: Dr. Ivin Janežifi. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.