štev. 157. U Ljubljani, v četrtek, dne IZ. julija 1906. Leto miv. Velja po pošli: za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13' — za fetrt leta „ „ 6 50 2A en IT1ČS6C ff /f 220 V upravništvu: za celo leto naprej K 20' — za pol leta „ za četrt leta „ za en mesec ., 5 — 170 Za pošilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Štev. 10 h. SLOV Uredništvo i* y Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za ve? ko trikrat , 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. (JpraVniŠtVO ie 'J Kopitarjevih ulicah štev. 2. — _- Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Upravniškega telefona štev. 188. KranjsKi mandat!. Dunaj, 11. julija. P r. Ž u s t c r š i č ie dne 6. julija v odseku za volilno reformo odgovarjal predgo-vornikom sledeče: Poslanec Plantan je ostro grajal vladni načrt. Moja naloga ni, da bi zagovarjal vladne predloge; to naj stori vlada sama. Ako pa primerjam vladne predloge s Plantanovimi, moram reči, da vladni mnogo bolj odgovarjajo razmeram, nego Plantanovi. Vzemite v roke zemljevid in prepričati se morate. Tudi je poslanec Plantan utemljeval svoje predloge s številkami, ki so pa jako pomanjkljive. S strankarskega stališča bi moral predlagati razne izpremembe vladnega načrta. Tega zato ne storim in opustim vse strankarske želje, da brez potrebe ne zavlačujem razprave. Glavna želja Plantanova je, da se ustanove takozvani m e s t n i v o I i 1 n i okraj i. V istini pa .ie to nemogoče. Na Kranjskem je žal zaostal razvoj mest iu trgov. Razun Ljubljane imajo mesta in trgi bolj kmečki nego mestni značaj. Ako izvzamemo Ljubljano, je iz ostalih mest in trgov težko sestaviti poseben voliven okraj. Zato je Plantan mestom prištel mnogo jako malih krajev iu vasi, ki najodločneje ugovarjajo, da bi jih izločili iz neposredne okolice, s katero jih vežejo skupne koristi. Ako pa misli poslanec Plantan, da bi tako umetno narejeni volilni okraji pripadli njegovi stranki, se jako moti. Ti okraji bi bili za našo stranko mnogo zanesljivejši, kakor pa nekateri po vladnem načrtu. Vendar pa je iz stvarnih razlogov nemogoče, da bi jih odobrili. Poslanec Plantan pa je predlagal tudi nove kmečke okraje. V ta namen je skupaj zmetal okraje, ki daleč ločeni eden od drugega nimajo nobenih skupnih interesov. Tudi te predloge moramo kratkomalo odbiti. Dr. Šusteršič nato odgovarja nemškim poslancem dr. L o c k e r j u, dr. L e m i s c h u in W a s t i a n u ter naglaša: Včeraj smo slišali prvič, da nemška pot do Trsta vodi skozi Kočevje. Gospodje gotovo ne poznajo krajevnih razmer. Skozi Kočevje sicer vodi jako slaba cesta, a ne v Trst, marveč proti Reki. Ako pa hočejo Nemci imeti pot do Adrije, je popolnoma vsejedno, ali imajo naši dobri Ko-čevci svojega nemškega poslanca ali ne. Akn si hočejo Nemci pridobiti pot do Adrije, izvo-jevati si jo bodo morali s silo orožja. Zahteva po nemškem mandatu v nobenem oziru ni utemeljena. To zahtevo utemeljujejo tako-le: Na Kranjskem je po statistiki 28.000 Nemcev. Ti plačujejo toliko in toliko davkov, torej smejo zahtevati en nemški mandat. Ker pa drugače ni mogoče, zahtevajo ga za Kočevce. Ker se ne more izvršiti narodni kataster, kakor na Moravskeni, onieje se na Kočevje. Vprašam torej: Ali je tukaj dovolj prebivalstva, ki bi moglo zahtevati svoj mandat? Na to vprašanje .ie edini odgovor: Ne! Nemških Kočevcev je približno 19.000. Tudi njih davčna moč je nizka, ker je, žal, to jako reven del dežele. Ko bi bilo sploh mogoče, bil bi baron Gautsch sam predlagal ta mandat. Četudi štejete vse Nemce na Kranjskem iu vzamete njihovo davčno moč, še vedno je stvar drugačna, kakor je bila tukaj opisana. Ako se sklicujete na takozvano posestno stanje, .ie sicer res, da danes dva nemška poslanca tukaj zastopata kranjsko velepose-stvo. Toda absolutna večina nemških volilcev v veleposestvu znaša k večjemu 10 glasov. Ta večina je od danes do jutri in more lepega dne tudi izginiti. Nemški Kočevci pa so od početka ustavne dobe vedno volili v okraju, ki jc po večini slovenski. Mesto Kočevje in Kočevske občine so tukaj vedno zastopali Slovenci, in Kočevcem se ni godila nobena krivica. Tudi jaz, pravi govornik, sem dobil mnogo glasov nemških Kočevcev ter sem tudi vedno zastopal njihove koristi. Podatki, katere so vam predložili kranjski Nemci, niso zanesljivi in jih morate presojati z največjo previdnostjo. Ti uaglašajo, da od skupne pridobnine na Kranjskem v znesku 946.000 kron plačujejo Nemci 527.000 kron. Tu pa najdete na prvi pogled 312.000 kron, ki jih plačuje južna železnica. Ali morete meni nič tebi nič južno železnico šteti med nemške davkoplačevalce? Največ delnic južne železnice je na Francoskem. Pariški Rothschild je pravi lastnik južne železnice. Kranjska hranilnica jc sicer v nemških rokah, njena uprava jc prav dobra, toda ona dela s prihranjenimi novci slovenskih rok. Ravno tako malo morete v teh podatkih naštete delniške družbe šteti med nemške davkoplačevalce. Mnogi od teh delničarjev so Italijani, Slovenci, Zidje, ogrski državljani. Nemški mandat stvarno torej ni utemeljen. Navzlic temu pa izjavim, kar sem že večkrat izjavil zadnji čas: .laz in moja stranka smo pripravljeni za velikansko žrtev, ako je mirnim potom mogoč kompromis. Pripravljeni bi bili žrtvovati narodno enotno zastopstvo dežele, ki šteje 95% slovenskega prebivalstva le pod tem pogojeni, da Slovenci dobimo zadostno kompenzacijo. Na noben način pa za nas ni kompenzacija, ako se nam na Kranjskem ponuja en slovenski mandat več v zameno za nemški mandat. Izvenkranjski Slovenci hi mogli potem soditi, da smo jih mi prodali. Priznati mi morate, da je večina v odseku storila Slovencem na Štajerskem in Koroškem krivico. Ako nas torej zopet preglasujete in nam brez kompenzacije izven Kranjske vsilite nemški mandat, vas moram kot odločen zagovornik vol. reforme resno svariti. Ne storite tega, ne tirajte stvari do skrajnosti, ker z vrčem hodite tako dolgo po vodo, da sc tibiie. Nemški mandat na Kranjskem jc mogoč le mirnim potom, na podlagi primerne kompenzacije na Koroškem ali Štajerskem. Na noben način pa ne smete ustanoviti nemškega mandata za Kranjsko s parlamentarno silo, s preglasovanjem. Na tem se more razbiti vsa volilna reforma. Izognimo se temu mirnim potoni. Upoštevajte našo veliko žrtev, da hočemo opustiti enotno narodno zastopstvo Kranjske za razmeroma manjšo koncesijo. Pomislite tudi, da s tem kranjskim Nemcem storite najboljšo uslugo, ker pospešite narodni mir v deželi, v nasprotnem slučaju pa trajno rušite mir, ki jc bil stoletja med nemškimi Kočevci in slovenskimi sosedi. Ne pozabite, da je nemška manjšina na Kranjskem močna v miru zaradi svoje kulturne in gospodarske moči, da pa je po svojem številu le slab faktor v boju proti veliki slovenski večini v deželi. Ne odbijajte torej roke, ki jo vam nudim za mirno spravo. Ako pa naj sc doseže ta sprava, mora sc izpremeniti nemški predlog, ker slovenske občine sc morajo izločiti iz okraja. Sicer je sprava izključena navzlic kompenzaciji. Ce se žc večina odloči za nemški mandat. mora biti tudi okraj čisto nemški. Končno ni na tem ležeče, ali šteje 1000 ali 2000 duš več ali manj. Po večini slovenske občine se morajo izločiti, tako tudi Bela Peč, ki ie sicer po večini nemška, a je daleč ločena od Kočevja in nima s Kočevci nobenega stika. Ta vol. okraj bi štel 19.484 duš, pa še med temi je precej Slovencev. V ponedeljek je imel odsek zopet sejo, v kateri pa je do konca govoril edini istrski poslanec dr. Bartoli. Sinoči bi bil odsek nadaljeval razpravo, pa je zbornica imela sejo do 1 /-8. ure. Danes je odsek pričel sejo ob Ul. uri. Poslanec Plantan je skušal dokazati, da so Lukovica, Turjak, Medvode, Mojstrana itd. trgi, oziroma industrijski kraji in morajo torej voliti posebej v mestnih okrajih. Stvar jc v resnici smešna, ker Lukovčani, Ttirjačani, Medvodci itd. se gotovo sami ne silijo med meščane. Kršč. socialni poslanec dr. Gessmann je izjavil, da s tovariši glasuje za nemški mandat na Kranjskem, ako sc resumuje glasovanje o Štajerski ter dovoli štajerskim Slovencem sedmi mandat. Drugače .ie volilna reforma v nevarnosti in te odgovornosti njegova stranka noče prevzeti. Za M a I i k o m je do 2. ure zopet govoril dr. Ha rtoli v italijanskem jeziku. Ob 2. uri predlaga Malik . naj predsednik konštatuje sklepčnost odseka. Ker je bilo odsotnih nad polovico članov, jc predsednik pretrgal scio do 4. ure. Oglašeni so še: Baron M alfa 11 i, dr. Š u s t c r š i č. 11 r ti b y , dr. P e r g e 11, K a is e r, \Vastian, Choc in S te in. Jako dvomljivo je torej, ali se že danes vrši glasovanje o volilnih okrajih na Kranjskem. V tem trenutku ie izid glasovanja še negotov. Mogoče je, da sc nemška večina odloči za nemški mandat. V tem slučaju pa ni izključena kompenzacija izven Kranjske. # * # Ob 4. uri otvori predsednik dr. Ploj sejo. Vsenemec Malik predlaga, naj se seja takoj zaključi, ker ni bila pravilno napovedana. Ker ob 2. uri seja ni bila sklepčna, jc torej bila končana. Za novo sejo pa niso vsi člani dobili povabila, torej ni pravilna, četudi j e sklepčna. Temu mnenju sc pridružijo grof Stiirgkh, baron Malfatti, Stein in dr. Cliiari. Dr. Ploj ugovarja, vendar pa dovoli glasovanje po imenih. Z večino 16 glasov proti 13 jc obveljal predlog, da se zaključi seja. Bodoča seja jc jutri, v četrtek ob lil. uri. * # * Ministerski predsednik Bcck jc razpravljal danes s poslanci Gregorčičem, Spinčičem dr. Šustcršičcm in tir. Kramarom o volilni LIHEK. Občinska milosrčnost. List iz Hottingena. / Poljsko spisala MarijaKonopnicka. Preložil F. V. (Dalje.) Spriingli se zgane in se prestopa z ene noge na drugo. Zapazil je to gospod svetnik in priklonivši se blagohotno proti vrvarju, reče: . »Gospodje, gospod Spriingli začne.« »Gospod Spriingli, prosimo! Kakšno doplačilo bi zahtevali od občine, ako bi vzeli na svoj dom kandidata?« »Dvesto frankov!« reče vrvar in pretrga besedo, v negotovosti, če ni morda zahteval premalo. »Kaj? Dve—sto fran—kov?« vpraša, navidezno začuden gospod svetnik. Potem se vstavi za hip: »Gospodje! Nič bi mi ne bilo ljubše kakor tako finančno stanje občine, ki bi dovolilo njenemu dobrodelnemu odseku take ogromne izdatke. Ker pa nikakor ni tako, moramo se na to ozirati in postaviti pristop-nejše številke. Premislite sc, gospod Spriingli? Kako torej gospodje? Ste videli zobe kandidata? To je še krepak človek!« »I kaj, zobje!« odzove se gostilničar iz Mainana. »To jc še slabše, da so zdravi! Ce stari začne jesti, to ga ne nasitim, a za delo ni zmožen.« »Oho! Ne bojte se. Mi ga že naučimo!« meni Kiigi, incžikaje s škilastimi očmi. »Jaz?« sc razvnatne gostilničar. »Jaz s prstom ne zažugam otroku!« »No, 110!«odvrne Kagi. »Orali boste lahko s hlapcem! »Vi morebiti? Kaj sem jaz Probst?« Oba sta se zasmcjala. »Kdo pa ve, ali jc Probst kaj kriv!« reče Kissling. »Starec sc jc morda napil...« »Pri moji veri! Nihče ga ui videl pijanega,« zavrne Lorche. Toda to ui delo Probstovo, ampak njegove žene! Žena jc zlobna ...« odvrne se glas od klopi. »Ta ženska je od vraga!« dostavi nekdo v kotu. »Naj bo kakor že,« meni Spriingli, »dosti, da se je stari Hanzli pri njem obesil« ... »Dobro sc 11111 je moralo goditi.« »Kako to?« vpije mesar \Vcttinger. »Jaz ga bom živil, oblačil, mu bom streho nad glavo da.ial za ta mali denar od občine, in k delu ga ne bom smel siliti?« »No seveda ... Toda vendar«... »Gospodje,« jih prekine gospod svetnik, »preidimo h koncu te zadeve. Cas uradnih oseb je omejen. Gospod Spriingli .ie zahteval dvesto frankov. Kdo izmed gospodov zahteva manj ?« Tišina. »Kdo izmed gospodov licitira?« vpraša iznova gospod svetnik.»Gospod Spriingli, premislite sc, prosim.« »Sem se že premislil,« reče Spriingli. »Manj ne more kakor dvesto frankov.« Gospod svetnik se obrne od njega. »Kdo licitira , gospodje? Kdo licitira?« »Sto petinosemdeset vzamem!« pravi počasi, povdarjajoč vsak zlog, pek Lorche. -»Toda vsaj to zimo naj hodi v svoii obleki. Pri meni jc toplo.« Stari NVudnerli sc ozre najprej po sebi, potem po dvorani in sc hipoma začne tresti. Zdi se 11111, da 11111 mraz že sega do kosti. V svoji obleki? Kakšno obleko pa ima? More li dobiti za svojo obleko kaj denarja? Komaj za kruli bi mogel dobiti in še to težko. Platneno bluzo ima, samo poletno bluzo. Kako naj v tej prebije zimo? Kakšna obleka je to?... »Sto osemdeset z istim pogojem!« odzove se surovim glasom Dodoli, lastnik vinske kleti. »Z istim pogojem?« misli stari Kuntz, in njegove suhe noge se tresejo vedno bolj. Usmiljeni Bog! Cemu so pogoji sploh? Saj sto.ii tu, kakor Lazar pred ljudmi... Kaki pogoji so to? ... Po Dodolovi izjavi nastane zopet tišina. Gospod svetnik stoji kakor na šivankah. Nekaj časa se havi s koščenim ščipalni-kom, potem se posili k dobrohotnemu glasu in reče: »Dalje, gospodje! Dalje! Kdo licitira?« »Sto petinsedemdeset!« reče končno Todi Maycr. Na vsak način potrebuje hlapca. Dela. ima doma žc čez glavo. »Sto šestdeset!« zakliče hipoma nekdo iz kota. Ozro sc! Ne verjamejo si. Navadno sc popušča po pet frankov, nazadnje tudi po sedem. Toda, da bi kdo hotel vzeti celih petnajst frankov manj, sc še ni primerilo. Celo gospod svetnik pogleda radovedno v kot dvorane: tudi stari Kuntz dvigne glavo in gleda. Nekoliko na stran, bližje vrat, za rameni licitantov, pri ograji stoji razkoračen njegov sin, s kratko pipo v zobeh. Za roko drži najmlajšega dečka. Starec odpre usta in gleda z mešanico strahu in upanja. Sin sc nasloni na ograjo, vzame pipo iz ust in sto.ii v prvi vrsti z glavo pokonci. Nihče mu tega ne šteje v zlo. Otrok ima celo kopo, sam mora težko dc- preosnovi. Zvečer so pa razpravljali o porazdelitve volilnih okrajev za Sudetske dežele. Posvetovanje jc vodil niinisterski predsednik Beek, navzoč je bil tudi češki minister rojak dr. Pacak. Zvečer je imel sejo italijanski klub. Italijani so sklenili, da prenehajo danes z ob-strukcijo v odseku za volilno preosnovo. Pogajanja z vlado, ki so trajala celi dan, niso ostala brezuspešna in je koncendirala vlada Italijanom, da po končanem glasovanju o kranjskih mandatih ne pride na vrsto Tirolska, kakor so prvotno določili, marveč da prično razpravljati o porazdelitvi mandatov v Šleziji. Italijanskim poslancem je naročil klub, naj prenehajo z obstrukcijo v odseku. Carinski boj med Avstrijo in Srbijo. Srbsko stališče. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) B e I g r a d 9. julija. Glede vprašanja o carinskem sporu z Avstrijo vlada med vsemi srbskimi listi od prvega do zadnjega eden duh. Po tolikem obotavljanju in omahljivem popuščanju glede to-likrat imenovanega carinskega vprašanja se je v javnem mnenju ukoreninilo prepričanje, da se emancipacija gospodarske neodvisnosti od Avstrije da doseči le s smelo, samozavestno in energično politiko, ne pa z vednim omahovanjem 11 cincanjem ter s politiko večnega popuščanja. Srbska vlada je opustila svoje vedno popuščanje ter energično izjavila: do tu, dokler moremo, a dalje niti za las več! To je bil začetek borbe, ki bo zahtevala marsikatero žrtev, ki bo pa za srbsko kraljevino rešilna vkljub temu, da ji bo donesla neizogibno materialno škodo. Srbska vlada je v svojem zadnjem odgovoru na zahteve grofa Golucho\vskega odje-njala do skrajne meje. Potem pa, ko ni dosegla uspeha, je storila vse možno, da se odpro nova pota srbskemu izvozu. Naravno jc, da prvi uspehi na novih potih srbske izvozne trgovine početkom ne bodo baš sijaini in donašali niti približno enake koristi, kakor jo je donašala dosedanja trgovina v Pešto ali na Dunaj; toda s časom se utegne vse izboljšati in izguba nadomestiti. Srbski ugledni trgovci so že v resoluciji »Srpskog trgovačkog udruženja« soglasno izjavili, da hočejo v sedanjem položaju dokazati, — »da so vedno pripravljeni doprinesti vsako žrtev, da le obvarujejo samostojnost in dostojanstvo svoje domovine.« V tej resoluciji se naglaša zlasti: »da je bila vedno želja srbskih trgovcev, naj bi se dosegla trgovinska pogodba z Avstrijo na pravični podlagi tako, da bi koristila obema državama; če pa vsled nepravičnih zahtev dunajske vlade ne pride do uresničenja te želje, ne zadene zato Srbske nikaka odgovornost.« Posebno še konštatira ta resolucija, da je srbska vlada pri tej priliki popolnoma pravilno umcvala narodne interese. Če se oni, katerih denarnice trpe v prvi vrsti na tak način izražajo o carinskem boju, potem ni čudo, da je med vsemi meščanskimi stanovi zavladala bojevita navdušenost, katere veren odmev je srbsko časopisje. Vsi srbski listi obširno razpravljajo samo o carinskem boju, a vsi v duhu nespravljivosti in nesporazumljenja ter proti nadaljni popustljivosti napram Avstriji. Vsebina razmotrivanja vseh srbskih li- lati. Ena usta več pri mizi, to se precej pozna tam, kjer se tudi ti, ki so se k nji vsedli, ne najedo do sita. Zastonj hraniti očeta ne more. Bog vidi, da ne more! Toda s tem, kar doda občina — poskusi. Ne zahteva veliko. Enkrat popusti trikrat toliko kakor kdorkoli od drugih. Dobička noče delati z občino in starim. Naj se mu vsaj lastni stroški, če tudi ne vsi, povrnejo. Vsi razumejo to dobro; vsakdo izmed njih bi storil isto. Človek se, kakor vsaka reč, obrabi, in obrabljeni ie v nadlego. Kdor ima zadosti, more tudi deda živiti, in ne samo očeta; kdor pa nima zadosti,, seveda ne pojde krast. Stvar je jasna kakor solnce. In vendar pada od te stvari, jasne kot solnce, nekaka posebna senca na čela vseli. Ljudje gledajo v stran, kakor bi si ne hoteli, ne mogli pogledati v oči. Tišina traja dalje kakor navadno. V tej tišini se slišijo težki, stoku podobni, vzdihi starega Kuntza. Gospod svetnik pogleda ostro po ljudeh. Očividno se vzdrži sin. »Torej gospoda,« začne, ko je nekaj časa molčal, — »res, sprejme se zadnja ponudba. Sto šestdeset frankov! Veseli me, zelo me veseli.« Tu prekine. V resnici, ne ve, zakaj naj bi ga veselilo. Da ga veseli, ker že vsaj enkrat vsi odidejo, tega jim vendar ne more povedati v obraz. Toda ta nagovor se pokaže prezgoden. »Sto petinpetdeset!« izpodbije sina Todi Mayer iu si otira z rdečo, volneno ruto široko, potno čelo. Sin se umakne molče od ograje in razpihuje ugaslo pipo. Toda deček, ki ga je držal za roko, zapazi v tem hipu starca. (Dalje prihodnjič.) stov, bodisi onih, ki simpatizirajo z vlado ali so nevtralni proti njej, bodisi opozicijonalnih, ali pa celo socialističnih, je približno sledeča: »Avstrija nas hoče kot manj vredne ponižati! Uničiti hoče naš ugled pred tujimi državami ter širnim svetom, posebno pa pred našimi pod tujini jarmom trpečimi srbskimi rojaki. — Goluhovski hoče napraviti iz samostojne srbske kraljevine avstrijsko pokrajino. To se ne sme zgoditi, pa naj stane še toliko žrtev! Največje žrtve v tem boju so za nas malenkostne, ker gre za vprašanje: biti ali ne biti. Naši piadedje prelili so potoke krvi, da so priborili svojim vnukom politično svobodo. Lažje bode njihovim potomcem žrtvovati denar, kakor našim prednikom glave za ohranitev z mečem pridobljene svobode ter izvojevane gospodarske neodvisnosti. Ce je bila v stanu Rumunska, da je prenesla carinsko vojno ter odšla kot zmagovalka iz boja prerojena, bo tudi nam to mogoče. Carinski boj je za naš obstoj važnejši in usodnejši, kot resnična vojna. Če zmagamo v tem boju, smo storili več, kot bi bili dobili deset bitk na bojnem polju.« S tem, da listi zastopajo tako stališče, razvnemajo duhove in večajo mržnjo široke mase proti Avstriji, ki pri nas že davno ni bila dosti priljubljena. Kakor čujeni, pripravlja se v vrstah meščanov velik shod proti Avstriji. Ideja za ta meeting nastala je vsled vesti, ki se je včeraj razširila v Belgradu, da Avstrija, odnosno dunajska vlada neče dalje čakati, temveč hoče takoj začetek carinske vojne. Ta vest pa je namesto pričakovanega strahu povzročila samo posmeh; zato listi ironično čudeč se po-prašujejo, kako je to, da še niso prišli pred Belgrad donavski monitorji. Dunajska vlada obvestila je srbsko, da ni prepovedan samo u v o z srbske živine v Av-stro-Ogrsko, temveč prepovedan je tudi prevoz preko Avstrije v druge države. Ne sme se izvažati niti klavna živina, niti drobnica, bodisi živa ali zaklana, tudi krilate živali, niti bodisi svežega ali prekajenega mesa. » ♦ * Govor ministerskega predsednika W e -c k e r I a v ogrskem državnem zboru glede carinskega boja, je vse kroge v Srbiji neprijetno presenetil. Nadejali smo se povsem drugačnega prijateljstva od strani Madjarov, ki bi morali biti Srbom hvaležni radi postopanja v najhujših momentih boja Madjarov z Dunajem. Ni dvoma, da so ravno Srbi vsled svojega postopanja izdatno pripomogli do ugodne rešitve dolgotrajne ogrske krize ter si s tem nakopali sovraštva na Dunaju, ki se hoče sedaj zato osvetiti. Stališče dunajske vlade je vsaj razumljivo, nikakor pa ne stališče ogrske vlade. Vsi večji ter uglednejši madjarski časopisi ostro napadajo domačo vlado ter odkrito kažejo svoje simpatije postopanju Srbije. Vse vesti o nesoglasju v srbskem kabinetu so neistinite in izmišljene. Izpustili so jih v svet po tendenčnem naročilu dunajski listi. Vsi člani naše vlade popolnoma soglašajo glede vseli vprašanj. SKUPNOST ARMADE IN MAZARI. Znana je mažarska zahteva, naj vpeljejo v mažarskih četah skupne armade mažarsko poveljništvo. Oni, ki se potegujejo, da ostani nemščina skupni poveljni jezik, pa naglašajo, da so na Ogrskem le štirje čisto mažarski polki, v ostalih polkih so pa skoraj povsod v večini nemažarski vojaki. Zagovorniki skupnega poveljnega jezika se pa tudi jeze, ker uvaja vojno ministrstvo mažarski polkovni jezik v vseh polkih, če razume 20% moštva mažarščino. PODALJŠANJE DRŽAVNOZBORSKIH PO-SLAN1ŠK1H MANDATOV. Z Dunaja poročajo, da nameravajo preki-kiniti 17. t. ni. državnozborsko zasedanje, odsek za volilno reformo pa naj bi zboroval do 31. t. ni. Vlada jc sodila, da reši odsek volilno reformo tako, da bi pričela zbornica z drugim branjem zak. načrta o volilni preosnovi, pre-dno prično poletne parlamentarne počitnice. Ker pa odsek zelo zavlačuje preosnovo se ta ta načrt ni izvršil. Dvomijo pa tudi, da bi zboroval odsek za volilno preosnovo še mesca avgusta, ker že zdaj ne obiskujejo razni poslanci odsekovih sei in boje se, da odsek mesca avgusta ne bi bil sklepčen. Zato pa baje tudi odločni pristaši volilne preosnove ne ugovarjajo, če odgodijo razprave do začetka septembra. Pesimisti so pa že izračunih, da je sploh nemogoče izvesti volilno preosnovo v tej sc-ziji in zato so izprožili, naj bi zbornica podaljšala poslancem mandate za eno leto. Temu načrtu pa nasprotujejo nasprotniki vol. ref., nasprotujejo ji pa tudi vodilni člani v gosposki zbornici. O načrtu, da podaljšajo poslancem mandate za eno leto, je izjavil dr. Sylvester, da bi obžaloval, ako izpremene ad hoc ustavo, samo da dokončajo razpravo o volilni preosnovi. Če bi pa le ne bilo mogoče rešiti volilne reforme predno poteče šestletna zakonita drž. poslancem določena doba, bi kazalo s posebnim zakonom, ki naj bi veljal kot dodatek k ustavi, podaljšati poslaniškc mandate za eno leto. V izrednih razmerah bi pomcnjalo podaljšanje mandatov manjše zlo. Novo izvoljena zbornica bi namreč morala pričeti vse delo na novo. Vložiti bi morali še enkrat vse predloge, neveljavni bi bili tudi dosedanji odsekovi sklepi. Nova zbornica bi pa bila izvoljena na šest let in bi ne bila glede volilne preosnove vezana na noben rok in bi se tudi ne dala vezati. Sploh jc po njegovem mnenju boljše, da sc izogne burnim novim volitvam, ko bi imeli pri dobri volji nove zbornice zopet v najkrajšem času nove voltve. Vprašanje o podaljšanju mandatov postane aktuelno šel, ko se pokaže, da sedanja zbornica ne bi mogla do konca januarija prihodnjega leta končati volilne preosnove. Danes pa še ni kljub počasnosti položaj tak. da bi ne izvedli preosnove v času, ki še preostaja zbornici. Šele, ko bi ne bilo mogoče misliti, da dokonča zbornica volilno reformo v tem času, bi morali razpravljati o podaljšanju mandatov za najdalje eno leto. Gotovo bi zbornična večina rajši glasovala za podaljšanje mand., kakor pa za nove volitve. "Za podaljšanje mandatov bi se gotovo dobila dvetretjinska večina. ZAKONSKA REFORMA V JUSTIČNEM ODSEKU. Včeraj se je vendar končno posrečilo načelniku pravosodnega državnozborskega odseka dr. Ferjančiču, da je zbobnal sklepčni ju-stični odsek. Ferjančič je dal besedo divjaku poslancu dr. Tschannu, da poroča o razdružitvi zakona. Dr. Tschann je prosil justično upravo in odsek, člane, naj ne samo z ozirom na pravico, marveč tudi z ozirom na čisto človeštvo glasujejo za odpravo S 111 občnega državljanskega zakonika in dvornih dekretov z dne 26. avgusta 1814 iu 17. julija 1835. Krščansko-socialni poslanec Schopjcr želi naj izjavi vlada, kako sodi o izproženi zadevi. Vladni zastopnik, ministerialni svetnik dr. Schauer izjavi: Dvomljivo je, če so poročevalčevi nasveti v zadevi delne zakonske preosnove res taki, da bi imeli uspeh. Poročevalčevi predlogi se, kakorsodi, dotikajoprepornih in občutljivih točk, ki se dotikajo političnega in verskega prepričanja. Ker je izšla iniciativa za predlogo iz poslanske zbornice, prepusti vlada odseku, da odloči, ali prične merito-rično razpravo. Vlada, ki jc prevzela svoje mesto z natančno omejenimi nalogami, za katere potrebuje zbrane parlamentarne moči, da izvrši, kar je prevzela, le želi, da novi boji in spori med strankami ne odvrnejo pozornosti zbornice od danih nalog in jih tako ne spravljajo v nevarnost. Vpraša, če je ravno zdaj primeren čas, da se prične razpravljati o taki sporni zadevi, kakršna je zakonska reforma, ravno pred koncem sedanje legislativne dobe, ko ima zbornica še rešiti važne in neodložljive zadeve. Poslanec Schopfer govori o stališču, ki ga zavzema cerkev glede zakona. Soc. demokra-ški poslanec Scitz je seveda govoril, naj vpeljejo obligatorični civilni zakon. Ko govori še divjak Ofner, zaključi predsednik sejo, in naznani, da se vrši prihodnja odsekova seja v petek. KONEC TROZVEZE. Pariški »Nouvelle Revue« priobčuje dopis italijanskega publicista Raquenija, ki trdi, da trozveza gotovo razpade prihodnje leto ali pa I. 1908. Italijanski poročevalec se sklicuje na Rudinija, ki je izjavil, da je stavila Nemčija Italiji nož na vrat, ko je zahtevala, naj ponove Italijani predčasno pogodbo, in jim je dovolila gospodarske koncesije. Besedila pogodbe sicer niso izpremenili, pač pa razlagajo pogodbo zdaj v Italiji drugače, kakor svoj čas, kar jim seveda v Berolinu ni všeč. Nikdar ne odpusti Nemčija Italiji, da je priskočila v Algecirasu Francozom napomoč. Bivši italijanski poslanec Groppi je izjavil Rudiniju, da razruši tro-zvezo naravni razvoj, Italija bo pa sklenila z Avstrijo glede Balkana posebno pogodbo. Cesar Viljem nima v Italiji več onih simpatij, ki jih je imel svoj čas. V svoji brzojavki avstrijskemu in nemškemu cesarju je pa kralj Viktor Emanuel namenoma izpustil besdico »mojih« pred besedo »zaveznikov«. Gotovo je sicer, da sledi temu članku vladni italijanski dementi, a položaj je pa le resnično označen. MENELIK IN ABESINSKI DOGOVOR. Pariz, 11. julija. Neguš Menelik si je pridržal nekaj dni premiselka, predno odgovori na določbe anglo-franko-italijanskega dogovora glede Abesinije. UPORI RUSKIH VOJAKOV. V Moskvi so se uprli vojaki 7. rezervnega kavalerijskega polka. Ko so nastopili proti upornikom pešči in dragonci, so se zaprli ka-valeristi v vojašnico in so streljali nanje. Napad dragoncev se ni posrečil. Ubit je bil neki častnik, ranjenih pa več dragoncev. RUSKI CAR NA POTOVANJU. V Kronstadtu se govori, da odpotuje car v Libavo, da pozdravi angleško brodovje. Izključeno ni, da obišče tudi Kronstadt. Baje se sestaneta koncem avgusta cesar Viljem in ruski car. ITALIJANSKA POSADKA ZAPUSTI KRETO. »Agenzia Štefani« poroča, da jc obvestila Italija velevlasti, da zapuste italijanski častniki, podčastniki in karabinieri službo v kre-čanskem orožništvu, ker po dovršenih reformah ne bodo več potrebni. PRED ATENTATOM NA RUSKEGA CARJA. Dasi je park pred Petrovim Dvorcem strogo zastražen, so le našli zavoj, v katerem je bila prazna bomba. Sodijo, da je položil zavoj kak aVorni uradnik. REVOLUCIONARJI ROPAJO. Dne 11. t. m. je streljalo v Peterburgu več oseb na blagajnika Gašperoviča, ki jc imel pri sebi 25.000 rubljev. Ranjenemu Gašperoviču so vzeli ves denar. Roparji so napadli vlak, ki vozi med Moskvo in Jaroslavom. Ubita sta bila neki izpre-vodnik in neki potnik. Roparji so odnesli nad 27.000 rubljev. V Varšavi so pa napadli roparji dva uradnika, ki sta se peljala na finančni urad v spremstvu dveh vojakov. Dva vojaka sta bila ranjena, eden ustreljen. En uradnik je rešil 60.000 rubljev, 18.000 rubljev so pa odnesli roparji. Dnevne novice. + Zastave na postajah nove železnice. Tolminsko okrajno glavarstvo jc odredilo, da smejo biti na postajah povodom otvoritve nove železnice le državne in deželne zastave. Kar velja glede deželnih zastav na Goriškem, mora veljati tudi na Kranjskem! Naša deželna zastava je belo-modro-rdeča zastava in nikomur ne pustimo, da bi jo preziral. Kakor bodo na Goriškem vihrale na ondotnili kolodvorih deželne zastave, tako morajo tudi na Kranjskem! Ta bi bila lepa, da bi se Slovencem na Kranjskem merilo z drugo mero, nego drugod. Pozivamo vsa kranjska županstva ob novi progi, da takoj od okrajnega glavarstva v Radovljici odločno to zahtevajo! Kar je odredilo glede deželnih zastav na Goriškem tolminsko okrajno glavarstvo, to mora glede deželnih zastav odrediti tudi radovljiško okrajno glavarstvo I Naša kranjska deželna zastava je enakovredna z goriško deželno zastavo! Pozivamo tudi kranjske in primorske slovenske občine, da okolu in okolu postaj in ob progi postavijo vse polno mlajev s samo slovenskimi zastavami! Okolu postaj, na hišah, drevju itd. naj plapolajo samo slovenske trobojnice, da bodo gostje vedeli, da je tu slovenska zemlja in da se bodo mogli prepričati, da je nevarno žaliti in zapostavljati tako zaveden narod, kakor je naš! + Goriški Slovenci — složni. »Soča« piše: Najsi smo Slovenci na Goriškem strankarski razdeljeni, najsi se i bijejo nekrvavi strankarski boji, ki so prepogosto prav ostri, vendar nas težki udarci združujejo v krepek, solidaren odpor. Škandal, ki so nam ga poskrbeli v »Gorz-Gorizia« na goriškem kolodvoru, nas je našel združene v najrezkejšem odporu. Goriški Slovenci smo združeni v eno samo bojno četo, ki si bo znala izbojevati popolno zadoščenje za storjeno žaljenje in krivico. Rodoljubi v celi deželi naj družijo okoli sebe ljudske mase, da bo nastop Slovencev v celi deželi glasen in jasen memento visoki gospodi, kako se ne sme šaliti z našim narodom. + Napis »Gorz-Gorizia« odpravljen. Danes opoldne smo dobili iz Gorice brzojavno poročilo: Samo nemško - italijanski napis »Gorz-Gorizia« na goriški postaji nove železnice se odstrani. Za sedaj ne napravijo nobenega napisa. + S čem hočejo preprečiti volilno reformo. Liberalci in Vsenemci poizkušajo vse mogoče stvari, da bi preprečili vsako volilno reformo. Kjer le morejo najti kak polenček, pa ga vržejo pred vladni načrt, samo da ne bi prišlo do reforme. Saj to vedo, da mora vsaka volilna pravica popihati z obzorja take ničvredne stranke. Lahi so začeli obstruirati, ker vedo, da ni mogoče narediti takega volilnega reda. po katerem bi obdržali svojo krivično nadoblast. Dobro jim je odgovorilo tržaško delavstvo, ki je zagrozilo s stavko in z glasno demonstracijo povedalo tej siti gospodi, da je zdaj nastopil čas, ko naj gre v kot in naredi prostora bolj opravičenim zastopnikom. Vsenemci se tudi obnašajo kakor telički in ble-ketajo neprenehoma, pa to nič ne pomaga. Zdaj so pa izvlekli še en kanon, da uničijo volilno reformo. Vsenemec Tschan hoče, da se takoj začne razpravljati o razporoki. Njemu jc razporoka veliko nujnejša, nego volilna reforma. Seveda je tega mnenja tudi nadsvetnik s kravjim zvoncem dr. Ferjančič, ki je sklical sejo in so otem razpravljali. Najzanimivejša je pri tem vladna izjava. Stotisoči podpisov proti razporoki so vplivali na vlado, ki je v justičnem odseku izjavila, da se ne upa zdaj priti s predlogom glede razporoke na dan, ker je to »občutljiva točka«. To je debelo gledal nadsvetnik s kravjim zvoncem, ki mu je razporoka tako simpatična! Vlada je pa tudi izjavila, da so zdaj v zbornici veliko nujnejše stvari na dnevnem redu, ki se naj ne motijo s takimi predlogi, v prvi vrsti volilna reforma, ki mora biti rešena. Gospodom liberalcem in vsenemcem se je nos pobesil, in zdaj čakamo, kaj si bo ta čedna družba še izmislila, da bi ljudstvo goljufala za volilno pravico. + Socijalistična demonstracija v Trstu proti nasprotnikom volilne reforme. V Trstu socialni demokratje, združeni z nasprotniki laških liberalcev, uprizorili so demonstracijo, ki jc jako dobro uspela. Na tisoče ljudi se je zbralo pred mestno palačo in vpilo: »Doli tatovi milijonov«, »Smrt poneverjevalcem«, »Propala kamora«, »Smrt Vcnezianu!« Vodja socialcev, P i 11 o n i je govoril dolg govor, kjer je ožigosal postopanje laškega parlamentarnega kluba, ki zavlačuje z obstrukcijo volilno reformo. »Piccolo« demonstracijo na kratko omenja in se mimogrede v drugem članku opravičuje. Lahi, pravi, ne mislijo zavlačevati volilne reforme, pač pa se hočejo braniti proti krivici, ki utegne »uničiti nacijonalno eksistenco ene cele provin-cije«. Grozno hudo! Resnica pa je: »Narodni« laški liberalci so obstruirali zato, ker bi tudi med Italijani po splošni in enaki volilni pravici zmagalo delavsko ljudstvo. Grožnja s stavko in demonstracijami je liberalce ugnala v kozji rog. Izkušali so preslepiti ljudstvo s tem, da so mu trobili vedno, da jim volilna reforma narodnostno škoduje, češ, zdaj bodo Slovani zmagovali v Istri. Tržaško delavsko ljudstvo pa pravi, da naj zmaga oni, ki mu gre zmaga po njegovem številu, da le pade ta liberalna klika, ki izkorišča vso politiko le v svoje zasebne namene. Ta liberalna gospoda, ki je tako širokoustna, se jc takoj ustrašila, ko je slišala ogorčeni ljudski glas. Liberalci so korajžni le toliko časa, dokler se jim na prste ne stopi. Taki, kakor v Trstu, so pa liberalci povsodi. X Cerkveno odlikovanje. Vsled smrti stol. nega prošta dr. Janeza Kulavica izpraznjen, od prostega škofovega imenovanja odvisen kanonikat pri ljubljanski stolnici je podeljen prečastitemu gospodu konzistorjalnemu svetniku Jožefu Šiška, ravnatelju kn.-šk. ordinar-jatne pisarne. Župnik Janez Brence na Preski je imenovan za duhovnega svetnika. Kanonično vmeščen je bil včeraj v škofijski kapeli novoimenovani kanonik kolegijat-nega kapitelja v Novem mestu, veleč, gospod Janez Virant, dozdaj župnik v Mokronogu. — + Osebna vest. Prclat dr. Franjo V o -1 a r i č , apostolski protonotar in generalni vikar biskupa msgr. Mahniča s Krka se je prišel zdravit v Kamnik. X Nevarno je obolel pesnik g. Janez Bile v II. Bistrici. Priporoča sc vsein duhovnim so-bratom in znancem v molitev. + Vilharjev spomenik. Iz Postojne sc nam piše: Priprave za postavitev Vilharjevcga spomenika so se že pričele. Soditi po temelju, bo spomenik velikanski. Odbor za prireditev veselice tudi pridno deluje. + Nova železniška zveza. Iz Reke nam poročajo: V budinipeštanskem trgovinskem ministrstvu imajo izdelana dva železniška načrta, kako zvezati Reko z Mažarsko. Prvi načrt je: Karlovac - dolina Kulpe - Reka, drugi 3a Ogulin-Cirkvenica-Kraljevica-Bakar. Za Jrugi načrt je zelo zavzet Košut. Drugi načrt ie težavnejši, ker je težko speljati železnico zaradi globoko zarezanega bakarskega morskega zaliva. Na vsak način sc stvar kmalu odloči. + Umrl je v Poreču ondotni stolni prošt, monsg. Ivan Pesa n te. Bil je vzgleden duhovnik, a Slovanom je bil skrajno krivičen. Marsikod je s pomočjo svojega velikega vpliva zatrl v hrvaških župnijah starodavne liturgične običaje, ki so mu bili strahovito zoprni. Priljubljen pa je bil pri poreških liberalnih patricijih in »Piccolo« mu poje veliko hvalo. Seveda to ne vrže nobene sence na njegovo drugače vzorno duhovniško življenje. -- Popustek na zemljiškem in hišnem davku, znižanje pridobninske glavne vsote in določilo pridobninskega davka od podjeteb, zavezanih javnemu dajanju računov za leto 1906. Po ukazu c .kr. finančnega ministrstva z dne 26. maja 1906 št. 39.540 se je v smislu členov IV. do XI. postave z dne 25. oktobra 1896 drž. zak. št. 220, za leto 1906, 1. popustek na zemljiškem davku na 15 odstotkov in na hišnoraz-rednem in hišnonajemniškem davku na 12inpol odstotka določil; 2. jc ostalo znižanje pridobninske glavne vsote kakor pretekla leta, ter se je 3. določilo davčno tnerilo za v § 100, odstavek 1 in 5 omenjene postave o neposrednih osebnih davkih navedene, javnemu dajanju računov zavezane podjetbe na 10 odstotkov. + Društvo »Abstinent« v Ljubljani naznanja, da prične izdajati protialkoholno knjižnico, katere prvi snopič izide povodom prvega slovenskega protialkoholnega kongresa, katerega priredi prihodnjo nedeljo 15. t. m. v mali dvorani hotela »Union«. Knjižnica bode izhajala v samostojnih snopičih, kateri bodo prinašali poljudno pisane, izvirne razprave o alkoholizmu. Prvi snopič bode prinesel razpravo gospoda župnika Avseca pod naslo-om: »Proti alkoholu — brez dvoma!« Vsak snopič bode obsegal po eno ali več tiskovnih pol. Snopič z eno tiskovno polo bode stal 10 vin., z več polarni razmerno več. Naročnike sprejema društveni tajnik Ivan Podlesnik, Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 2. Snopiči pa se bodo prodajali tudi v »Katoliški bukvami« v Ljubljani. — Staroslovenski jezik na dalmatinskih gimnazijah. Kakor poročajo dalmat. listi, so letos maturanti na dalmatinskih gimnazijah bili prvikrat izprašani iz staroslovenskega jezika, ki so ga šolske oblasti pred tremi leti uvedle v dalmatinske gimnazije. — Umrl jc v Štcfanji vasi posestnik in gostilničar g. Ivan C e r i n. Pogreb v petek ob 4. uri. Žalujoči rodbini naše sožaljc! — Na verigo se je obesil. Obesil se je v Zalogu pri Postojni gospodar Franc Zigman, podomače Frlan. Žena ga jc našla visečega na verigi. Star je bil že 60 let, in kakor pravijo, se mu je zmešalo. — Utopljenca so našli v Soči v bližini i Gorice. Truplo so spoznali. Ponesrečenec je mizar Edvard A n d 1 o v e c iz Ajdovščine, ki je utonil, ko se je kopal blizu Solkana. — Hudo se je opekla Marija Kralj, stanujoča v Kiadinu poleg Trsta. Težko da bode okrevala. — Obesil se je dne 9. t. m. Janez Perušek, podomače Mezin, posestnik v Podcerkvi, župnije Stari trg pri Ložu. Zadnje dni je bil ves pobit in žalosten. V tej otožnosti si je končal življenje. — Smrtna kosa. V Gorici je umrl gospod Anton Fajt, pekovski mojster. — V Kostanjevici na Dolenjskem je umrl odvetnik dr. Fr. Prevc. — V Šiški je umrl Šmoljcev Francelj, delaven član ondotnih društev. — Iz Soče so potegnili, in sicer pri Suši-čevi tovarni vrvi, truplo F.d. Andlovca, ki je utonil v Soči pri Solkanu dne 29. m. m. T ruplo so prepeljali v mrtvašnico na tukajšnjem pokopališču. —Truplo davčnega kontrolorja Jereba najdeno. Iz Kranjske gore se nam poroča z dne 11. t. m.: Danes so dobili truplo davčnega kontrolorja J. Jereba, kateri se je, kot znano umo-bolen, že pred dvemi leti izgubil. Poleg trupla je ležala njegova puška in dve patroni. Dobili so ga dve uri oddaljeno od Kranjske gore v kraju Mala Pišnca. Dobila sta okostje dva posestnika Alojzij Pečar in Gabrijel Kos, ko sta iskala jagnjeta. — Oproščeni bivši poštar Murschetz je zasledovan radi tatvine. Govori se, da je radi nekaterih njegovih dejanj v Logatcu začasno suspendiran ondotni poštar Muley. —- Velikanski naraščaj prometa se kaže pri poštnem uradu pri Dev. Mariji v Polju; saj zdi se tako, ker si ie poštna upraviteljica privzela praktikanta iz papirne tovarne, ki slednji dan prav pridno prakticira. Oba pa nadzoruje prav pogosto poštni komisar; zato pa trdno upamo, da bo »zastopnost« teh treh idealnih poštarjev povzdignilo ugled te pošte! — Hitra smrt. Zidarski pomočnik Viktor Mali, star okoli 40 let, rojen blizu Litije in v zadnjem času na stanovanju v Šiški, je pretekli petek malo preveč pil pri Goreti na Veliki Loki. V soboto zjutraj so ga našli na cesti mrtvega. Bil je menda tudi božjasten. V ponedeljek je bil pokopan. — Razstava vajeniških del na Bledu. C. kr. trgovinsko ministrstvo je dovolilo za razstavne stroške subvencijo 200 K. — Posojilnica v Radovljici jc dovolila znesek 50 K. — Hranilnica in posojilnica za Blejski kot je dovolila znesek 25 K, županstvo Ribno pa 20 K. Vajencev je precejšnje število zglašenih; ker sc nekateri še niso oglasili, naj to takoj store na razstavni odbor na Bledu. — Vajenci z najboljšimi izdelki dobe diplomo in hranilno knjižico do 20 K ter eventuelno povrnitev nastalih stroškov za surovino. Razstava bode otvorjena dne 5. avgusta in bo trajala do 19. avgusta v »Blejskem domu«. — Razstavni odbor. Koroške novice. k Mažarska predrznost. V nedeljo dne 1. t. m. so se ustavili huzarji na potu od Celovca proti Mariboru v Vclikovcu, kjer so dobili svojo menažo. Kuhali so, kakor navadno pred cerkvijo. Ko so se pele inicije okrog cerkve, se kuharji niti odkrili niso Najsvetejšemu. Ravno med prvim evangelijem prihaja celi oddelek tako blizu, da so se ljudje morali celo umikati; toda revcrence ni razven jednega nihče izkazal. Tako je bilo tudi pri drugem evangeliju. Naravnost obsojati pa se mora dejstvo, da jc pri zadnjem blagoslovu kuhar par korakov od duhovnika oddaljen sekal celo drva. Ni li to naravnost motenje vere, ali nima vojaštvo v takih slučajih nobenih predpisov? Radi tega javnega pohujšanja se je vložila pritožba. k Stavka mizarskih pomočnikov jc v Beljaku. k Vseh tujcev je letos ob koroških jezerih do sedaj 2990 za 190 manj, kakor lani ob tem času. Štajerske novice. š Ubogi Brežičani, ki bodo v kratkem izgubili svojega nemškega občinskega tajnika. Znani Schallonki, ki jc bil skoraj vsak teden v kazenskih preiskavah zaradi pretepov, bo dal namreč Brežicam slovo. Pa zdravi! š Glavar pl. Vistorini, ki je ob zadnji sokolski slavnosti v Brežicah doživel vse polno blamaž, se hoče zanje odškodovati s tem, da z neko mrzlično naglostjo napravlja ovadbe proti odličnim Slovencem. Na strani mu stoji kot pravni pomočnik nemški advokat, ki sicer nima druzega dela. — Gospod nobile Vistarini, če še tako divjate proti Slovencem, vendar ne spravite s sveta resnice, da ste bili prisiljeni ob zadnji sokolski slavnosti prositi oproščenja nekega »Sokola«, toda — in to je značilno za Vas — še-le potem, ko Vam je povedal, da jc rezervni častnik, ki zahteva zadoščenja z orožjem. š Rudarski akademik Galler, ki je, kakor smo poročali včeraj, že v nedeljo zašel v gore pri Ljubnem, se še do danes t. je peti dan ni vrnil. Vse iskanje po njemu jc bilo doslc. zaman. š Šolske počitnice v šoštanjsketn okraju so definitivno določene od 16. avgusta do 15. oktobra. š Napad na poštni voz v Cmureku, o katerem smo zadnjič poročali, je izvršil po-stiljon sam. Izmislil si jc, da sta ga dva moška napadla in odnesla 2000 K v denarju in eno priporočeno pismo. Te stvari so v resnici zmanjkale, a prilastil si jih je nepošteni postiljon sam. Dejanje jc že priznal. Denar je porabil, da je pri davkariji odrajtal zneske, ki so mu jih ljudje izročili, pa jih je za-se porabil. Ljubljanske novice. lj Volilna reforma in občinski zastop. Na našem magistratu se menda res hočejo norca delati iz delavstva.V zadnji seji se je župan glede volilne reforme izgovarjal na odsek, odsek pa tudi po tej županovi izjavi še do danes ni imel seje. Jutri je zopet seja občinskega sveta, a na dnevnem redu še vedno ni volilne reforme. Po jutrišnji seji se začno počitnice občinskega sveta in z volilno reformo kljub »obljubam« šc dolgo ne bo nič. Pričakujemo, da se bo o tako nečuvenem postopanju na današnjem liberalnem shodu v »Mestnem domu« in o svoji županski častni besedi izjavil predsednik narodno-naprednega izvrševalnega odbora za tako postopanje odgovorni župan Ivan Hribar! lj Odlični gostje mimo Ljubljane. Predvčerajšnjim se je peljal mimo Ljubljane vojv. Me-klenburg-Schvverin. Obedoval je v restavraciji g. Schreya na kolodvoru ter se je jako pohvalno izrazil. lj Tudi štrajk. Učitelji obrtnih šol iz raznih krajev naše dežele imajo že od sredi aprila nekak »risarski tečaj« na tukajšnji c. kr. obrtno-strokovni šoli. Včeraj popoldan so imeli določeni uri pri prof. V., ki jih pa baje ni pustil v šolsko sobo ob izvenrednem času --in buknila je ustaja. Tudi ob določenem času niso šli v šolo ampak na sprehod. Zastonj je bilo posredovanje ravnateljevo; učitelji so ostali pri svojem sklepu. li Trgovski in obrtni tečaj se vrši od 2. do 14. t. m. na tukajšnji obrtno-strokovni šoli« za one ljudske učitelje, ki poučujejo ali nameravajo poučevati na obrtnih šolah. Udeležuje se ga 29 učiteljev in sicer 9 iz Ljubljane in 20 iz dežele. — Včeraj so si ogledali pod vodstvom gospoda ravnatelja Šubica jlubljansko tobačno tovarno in delavnice kranjske stavbinske družbe, prejšnji teden pa mestno elektrarno in vodovod v Klečali. lj Umrl je 14 let stari sin gospoda deželno-sodnega svetnika Franca Vedernjaka, dijak III. gimnazijskega razreda Franc Vedemjak. lj Poslopje za licealno knjižnico poleg novega gimnazijskega poslopja na Poljanah bode zgrajeno na podlagi posebnega načrta. ij 161etno deklico zadela kap. Nedavno jc v Ljubljani 16letno deklico, hčerko železniškega mojstra gospoda Bizjaka, zadela kap. Ij Vojaške vesti. Včeraj zjutraj ob 8. uri so se peljali mimo Ljubljane z Notranj. domobranci, ki so nastavljeni v Celju in Mariboru. — Včeraj popoldne so se pripeljali z gorenjskim vlakom rezervisti 17. pešpolka, ki so imeli vaje okolu Bovca. li Radi dezertiranja preganjan. Vojaška oblast v Ljubljani preganja neaktivnega poročnika deželnobrambovskega polka št. 27. Ivana .lagra radi dezertiranja. lj 7000 kron »Slov. planinskemu društvu« je daroval starosta slovenskih planincev g. Kadiluik. Ij Prisiljenec Franc Misti iz Brillona, ki sc je dne 22. junija na tuk. kolodvoru na glavi poškodoval ,je danes v tukajšnji bolnici umrl. lj Na policijskih oglasih se nahaja slika dunajskega trgovca s kolesi 381etnega Leona Hirschberga ki je od tam pobegnil, potem ko jc učinil 5200 K poneverbe na kolesih in zapustil 160.000 K goljufivih dolgov. li Iz lahkomisijenosti zlomil nogo. Včeraj se .ie peljal s konjem na Brezovici proti domu, tamošnji delavec Ivan Dolenec, ki je stal na vozu in konja podil. Dolenc se jc prevagal, in padel z voza in si zlomil desno nogo. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico. Ij Občni zbor pogrebnega društva Marijine bratovščine je sklenil 9. t. m., da s pre-naredbo pravil toliko časa počaka, dokler vlada ne reši cerkvenih tarifov, ki so predloženi. Do tistega časa društvo plačuje pogrebe še po starem tarifu. Razne stvari. Afera Zeller-Prohaska. Proti Prohaski so vložili le obtožbo, da je goljufal mlada dekleta pod pretvezo ženitve in da je pomagal Frideriki Zeller, dobiti denar na vrednostni papir umorjene Mayerjeve. Friderika Zeller je prijavila ničnostno pritožbo in pričakuje zdaj nestrpno odgovora. Državni pravdnik pleni. Andrioli se je pritožil zoper obsodbo Mici Zel-lerjeve. Telefonska in brzojavna poročila. KRANJSKA IN ODSEK ZA VOLILNO REFORMO. — KOČEVSKI MANDAT SPREJET. — BOJ ZA ŠTAJERSKE SLOVENCE. Dunaj, 12. julija. V današnji seji odseka za volilno reformo so Italijani prenehali z oh-sthikcijo, ker jim je vlada obljubila, da se ho ozirala na njihove želje glede Goriške in Istre. Cuje se, da Italijani ne zahtevajo novih mandatov, ampak hočejo le novo razdelitev volilnih okrajev. D un a j, 12. julija. Odsek za volilno reformo je danes sprejel kočevski mandat, kljub temu je novi slovenski mandat na štajerskem, ki naj bi bil nekaka kompenzacija za nemški mandat na Kranjskem v nevarnosti, ker se čuje, da so se nemški krščanski socialci premislili in baje hočejo sedaj glasovati proti sedmemu slovenskemu mandatu na Štajerskem. Dunaj, 12. julija. Po prenehanju italijanske obstrukcije je odsek za volilno reformo danes dopoludne nadaljeval debato o Kranjski. Mladočeh Hruby je izjavil, da bodo Mladočehi glasovali proti Plantanovemu predlogu za ločitev mest od kmečkih občin, ker stoje na stališču da sc naj mesta in kmečke občine pri vo- lilnih okrožjih ne ločijo. VVastian je svaril proti kaki kompenzaciji za kočevski mandat, češ, da e taka kompenzacija izključena in da bi imela resne posledice. Češki narodni socialist Choc se je tudi izjavil, da bi glasoval proti Plantanovemu predlogu, ker je večina čeških poslancev na stališču, katerega je označil Hruby. Odsek je s 23 proti 17 glasovi sprejel Lecherjev predlog, da se število kranjskih mandatov pomnoži od U na 12 ln da se tako ustvari kočevski mandat. Za ta predlog so glasovali vsi Neinci, proti vsi Slovani, Italijana Bartoli in Malfatti konservativno češko veleposestvo in soc. demokrat dr. Adler. Nato je bil s 26 proti 18 glasovi sprejet predlog Slovencev, da se iz kočevskega mandata izloči belopeško občino in mešano občino Ceplje. Dr. Šusteršič je nato predlagal, naj se za nemški kočevski mandat da koroškim Slovencem še en mandat, kar pa e bilo odklonjeno z 25 proti 1") glasovom. Ko ,e bil ta predlog Slovencev odklonjen, je predlagal dr. Šusteršič, naj se resuntira svoječasni Plojev minoritetni predlog za ustanovitev sedmih slovenskih mandatov na Štajerskem. Ta predlog je bil sprejet z 26 glasovi proti 18, nakar se jc takoj pričela nova razprava o razdelitvi volilnih okrožij na Štajerskem. Poslanec Ploj je označeval šc en mandat za štajerske Slovence kot pravično kompenzacijo za nemški mandat na Kočevskem. Ostro so govorili proti Stiirghk, VVastian, Kalser, Malik, češ, da bi ta mandat spravil vso volilno reformo v nevarnost. Glasovanje bo danes pozno zvečer. Dunaj, 12. julija. Po Lecherjevem predlogu, naj bi obsegal kočevski mandat: 1. sod-nijski okraj Kočevje, izjemši občine Banja Loka, Goro, Osivnico, 2. iz novomeškega sod-nijskega okraja bi priklopili temu mandatu Poljane (Polland) in Čerinošnjice. 3. iz ribniškega okraja Peven (Jagerndorf) 4 potem iz žuZem-berškega Smuk (Laugenthon) 5. iz černomelj-skega okraja Stehanje (Stockendorf) in Ceplje in končno 6. tudi belopeško občino. Dr. Šusteršič je predlagal ločeno glasovanje o točkah I do 4 in 5 ter 6. Točke 1 do 4 so bile sprejete z 2 6proti 18 glasovom, pri točiki 5 je bila občina Ceplje odklonjena od kočevskega mandata z 26 proti 18 glasovom in pri točki 6 odklonjena belopeška občina z 26 proti 18 glasovom. Nato so bila sprejeta nespremenjena ostala volilna okrožja na Kranjskem. Predlog Plantanov je bil odklonjen z 26 proti i i glasovom. Nato je dr. Ploj oddal predsedstvo Malfattiju. Dunaj, 12. julija. Proti resumiranju glede koroških mandatov so glasovali vsi Nemci in Italijan Bartoli, s Slovani pa je glasoval socialni demokrat dr. Adler, za resumi-ranje glede štajerskih mandatov so s Slovani glasovali dr. Adler, nemški krščanski socialci in nemški konservativci, proti vsi Nemci. — Nova debata o Štajerski se še vrši. Mnogo je živahnih prizorov. Vsenemci psujejo nemške krščanske socialce in konservativce ter groze, da bodo tudi Derschatto zapodili iz zbornice. Duaj, 12. julija. Poslanci Slovanske zveze« so storili, kar je bilo v njihovi moči, da dosežejo za Slovence kar mogoče ugoden uspeli pri volilni reformi. Med nemškimi strankami vlada sedaj silno ogorčenje proti nemškim kršč. socialcem. ki ji je »Slovanska zveza« pridobila, da so glasovali vsaj za reasu-miranje štajerskih mandatov. Nemci imaoj zdaj namen, da nov slovenski mandat na Štajerskem preprečijo in dovolijo k večjemu še en slovenski mandat na Kranjskem. Boj je hud kakor za časa celjske postavke. Dunaj, 12. julija. Danes ob 3. uri so bili voditelji Slovencev pri ministrskem predsedniku Becku zaradi volilne reforme. ZOPET VELIKA DEMONSTRACIJA ZA VOLILNO REFORMO V TRSTU. Trst, 12. julija. Včeraj zvečer je bil tu po shodu v »Delavskem domu« zopet velika demonstracija za splošno in enako volilno pravico. Množica je ustavila vse tramvajske vozove. Pittoni je naznanil množici, naj pride pride vse danes zvečer pred «Delavski dom«, če do tedaj italijanski poslanci ue ustavijo obstrukcije proti volilni reformi. Pred uredništvom »Piccola«, ki nasprotuje volilni reformi, je bila velika demonstracija. Aretiranih je bilo pet oseb. Tudi nekaj strelov iz revolverjev ie bilo čuti. Vseh demonstrantov je bilo nad 5000. Trst. 12. julija. Danes je mirno. Včeraj so pobili okna pri tramvajskih vozovih, tudi v hotel Volpich je priletelo več kamnov. Dr. Oblak je dobil v glavo opeko, ki mu je prebila žilo. Krvavečega je obvezal neki zdravnik. ZOPET NESREČA V GORAH. Inoinost, 12. julija. Dunajski fabrikant Franc Breunig je padel na gori »Pet apostel-jev« tako nesrečno, da se je ubil. DREYFUS OPROŠČEN! Pariz, 12. julija. Danes je kasacijsko sodišče proglasilo razsodbo v pravdi proti Drey-fusu. Sodba je kasirana brez odkazanja na novo vojno sodišče, torej Dreyfus brezpogojno oproščen. ATENTAT NA ADMIRALA CUKNINA. Sevastopol. 12. julija. Neki mornar je ustrelil na admirala Cukuina, poveljnika čr-nomorskega brodovja, ko se je admiral sprehajal po vrtu svoje vile. Napadalec je pobegnil. Admiral je nevarno ranjen. Kroglja je v pljučih in otežkočuje dihanje. Sevastopol, 12. julija. Admiral Cu-nin je ponoči umrl. ZAROTA PROTI BIVŠEMU ŠPANSKEMU MINISTRSKEMU PREDSEDNIKU. Barcelona, 12. julija. Policija je odkrila zaroto proti življenju bivšega ministrskega predsednika Mauro, ki se nahaja sedaj na Malorki. Oblastnije nadzorujejo parnike. ki odhajajo na Baieare. nri MICIf A nnil7DA združenih pivovaren zaleg in laški UE.i.11191%11 UnUADA TRG v Ljubljani, telef. št. 163. == priporoča svoje izborno pivo v sodcih in steklenicah. Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187. 990 50 28 l ATA ATA ATA Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom , prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš preljubi soprog, oziroma oče, ded, brat, svak in stric, gospod v Ivan Cerin gostilničar in posestnik | danes, dne 11. julija, ob 11. uri do-! poldne po dolgi mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 54. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika pojde v petek, dne 13. jnlija, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Štefanja vas štev. 39, na pokopališče k Božjemu grobu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Petra in pri Božjem grobu. Nepozabnega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijaven spomin. Štefanja vas, 11. julija 1906. Kali vala. Slavna c. kr. priv. vzajemna zavarovalnica v Gradcu je darovala občini Rakek 7 0 kron v svrho nabave gasilnega orodja. Za ta velikodušni dar in izvanredno solidnost zavoda se v imenu občine zahvaljuje in priporoča zavod v popolno zaupanje 1553 1-1 Županstvo občine Rakek, dne 11 julija 1006. Panorama Kosmorama v Ljubljani Dvorni trg štev. 3, pod »Narodno karamo". ___°- 1554 Od 8. do ultevši 14. julija 1906: Krkonoši Zanimiva serija. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736'0mn. Č>i «pa-i.vanja Stanje barometra T mm Temperatura po Celilju 11 9. iveč. 12 7. rjutr. 2. pop. 7338 733 5 ',33 8 V'Arov* 201 si. jvzh. Not* m 3. • i .S obl. 19'0 gsl. svih del. jasno 24 2 j sr. jvih. i obl. 03 Srednle včeraišnl* *aror. 20 3°, ionu. 19 7". Več kolarskih, kovaških in sedlarskih pomočnikov in učencev s primerno plačo, se sprejme takoj v delo. Ravnotam je na prodaj raznovrstno obrabljeno orodje, kakor tudi kovaški mehovi, parni stroj z 12 konjskimi silami itd. Peter Keršič tovarna voz z električno in parno silo Šiška pri Ljubljani. 1548 3—2 J. i Tužnim srcem naznanjamo, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da jc naš ljubljeni soprog, oziroma oče, brat, gospod krojač dne 11. t. m. ob \s6. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni preminul. Pogreb dragega rajnkega bode v petek, dne 13. t. m., ob ',9. uri zjutraj. Ljubljenega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Toplice pri Zagorju ob Savi, dne 11. julija 1906. Marija Badiura roj. Bukovnik, soproga. — Rudolf, absolv. trgov, akad., Janko, stud. iur., Hinko, Ciril, Metod, sinovi. Mesto vsakih posebnih naznanil. 1557 1—1 „Andropogon" (Iznajdilelj P. Herrmann, Zg. Poljskava.) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki za- brani izpadanje las in odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga in razpošiljate? v Ljubljani pri gosp. VASO PETRICIČ-u. V zalogi imajo tudi gg. U. pl. Trnkoczy in Anton Kane v LJubljani, M. Kant v Kranju, in lekarna ,.Prl angelju" v Novem meatu. 873 52—13 N N N N N Ei Naznanilo. V konkurzno maso JOS. MURNIKA spadajoča zaloga špecerijskega in delikatesnega blaga z opravo vred v sodno dognani cenilni vrednosti 15.663 K 77 h in prazno posodo v vrednosti 181 K proda se ofertnim potom kakor stoji in leži. Konkurzna masa ne prevzame jamstva za kakovost in količino, pridržuje si pa pravico prazno posodo proti povrnitvi cenilne vrednosti iz zaloge izločiti. Pismene ponudbe, opremljene z 10% vadijem, vložiti je pri podpisanem oskrbniku konkurzne mase najkasneje