PRimv^SKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini
Abb. postale I gTuppo (^113 .J(JU ul*
Leto XXXIX. Št. 3. (11.419)
TRST, sreda, 5. januarja 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SOCIALIST LABRIOLA OSTRO NAPADEL DE MITO
Polemike v štiristrankarski koaliciji grenijo življenje predsedniku Fanfaniju
KPI napovedala ostro opozicijo Fanfanijevi gospodarski politiki
RIM — Fanfanijeva vlada izdeluje še drugi zakonski odlok, ki ga odobrila v petek in ki naj bi ji zagotovil še nadaljnjih 3000 do 3500 Milijard, ki so namenjene delni odpravi primanjkljaja v državnem proračunu. Fanfani bi moral predlagati okrnitev izdatkov za socialno in zdravstveno skrbstvo ter nove ukrepe v borbi proti davčnim utajam. To ■i aič novega, saj je vse to predsednik vlade napovedal v svojem programskem govoru v senatu. Z druge strani pa tudi nihče ne dvomi o
anjnosti teh varčevabiih ukrepov,___________________
čeprav potem imajo vsi svoje posebne pomisleke glede tega ali o-®ega ukrepa.
Skratka življenje vlade ni tako lahko, kot bi lahko mislili. Laične stranke so v zadnjih dneh večkrat Izrazile svoje nezadovoljstvo. Tako socialdemokrati, i so celo zagrozili, da bodo v parlamentu glasovali Proti ukrepom, kot liberalci se ne strinjajo, iz volilnih vzrokov, z dvoj-*• obdavčitvijo hiš in stanovanj, ki )• predvideva zakonski odlok. Včeraj je tajnik PSDI, Pietro Longo i-»el dolg telefonski pogovor o tem vprašanju s predsednikom vlade. S
svoje strani ugotavljajo republikanci v dolgem uvodniku v svojem u-radnem glasilu, da vladno pobudo označujejo negotovost, kontradikcije, nedoslednost in nenazadnje tudi učinkovitost. Celo v vrstah krščanske demokracije obstajajo mnogi neizrečeni dvomi: včeraj je v poslanski zbornici celo krožil glas, da bodo pri glasovanju o obeh zakonskih odlokih spet zabeležili dokajšnje število prostostrelcev.
Napetost pa je seveda najvišja med demokristjani in socialisti. Tu ne gre ali vsaj ni videti tako za
NOVO ZARISCE NAPETOSTI V LIBANONU
Krvavi spopadi v Tripolisu zahtevali najmanj 50 žrtev
le štiri dni se bijejo prosirske in protisirske skupine
•imiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiimiiiMiiiiinmiiiršiiiiiiiimimHiHiHimiimiiiniiiMiniimiiimimiiimiit
NA ZASEDANJU VARŠAVSKEGA PAKTA V PRAGI
Sovjetska zveza poglablja svoj vpliv v zavezništvu
Mirovna ofenziva a obenem priprave na novo oboroževalno tekmo

Vojaški poveljniki oboroženih sil varšavskega pakta na včerajšnjem
»sedanju
PRAGA — Zasedanje na vrhu dr-lav članic varšavskega pakta se nadaljuje v najstrožji tajnosti. Včeraj ob koncu prvega dne zasedanja so objavili le kratek komunike, iz katerega je razvidno, da so »razpravljali o perečih problemih, ki i-majo za cilj preprečevanje jedrskega spopada, ter ohranitev in krepitev popuščanja napetosti in sodelovanja v Evropi*.
Več si navsezadnje ni nihče pričakoval, saj je tajnost nekaj povsem običajnega na tovrstnih zasedanjih vzhodnega bloka. Če m sto-letn' zidovi praškega gradu Hiad tani dosledno prikrivali skrivnosti, Pa lahko iz pisanja časopisja vz.iod-nega zavezništva vsaj delno sklepamo, kaj pripravljajo v Pragi. Dokončno je potrjeno, da je Sovjetska zveza še ojačila in okrepila svoje vojaško in politično vodstvo v zavezništvu. Posirojila je torej svoje vrste v pričakovanju propagandne o-fenzive proti Zahodu. Bržkone bodo že danes predlagali nove vzhodne mirovne pobude. Ob tem je zanimivo; pisanje včerajšnje moskovske »Pravdo, ki trdi. naj si poveljstvo NATO ne dela utvar, da bo lahko o-grožalo življenje narodov socialistične skupnosti. «Na drugem bregu A-tlantika naj ne zamenjujejo našega pacifizma s pomanjkanjem budnosti in naj ne slepijo zahodnih množic z natolcevanjem o domnevni sovjetski nevarnosti!-. Tako pisanje posredno namiguje, da v Pragi ne razpravljajo samo o »mirovnih pobudah* temveč predvsem, kako bi o-hranili sedanjo moč zavezništva v pričakovanju, da bodo članice NA TO ojačile in posodobile svoje o-brambne in napadalne sisteme.
Povsem razumljivo bo ta del zasedanja ostal tajen. Prebivalstvo Vzhodne Evrope pa bo že samo na svoji koži spozna'o. če se je njihovo zavezništvo spustilo v oboroženo tekmo z Zahodom, saj bo moralo na knadno zategovati pas. Ob tem pa se samo po sebi zastavlja vprašanje, kdaj bodo sklicali svet za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV i, fopodarsko strukturo držav vzhodnega bloka, kjer ni takega soglasja kot v vojaško - politični striikuiri varšavskega pakta.
Na Zahodu seveda skušajo sedaj do skrajnosti napihniti podatke o dozdevni vojaški premoči varšavskega pakta, navajajo tudi domneve. da se bodo v Pragi zmenili za še večje vojaške napore. Oba bloka torej ob besedah miru nevarno rožljata z orožjem, da vliva nekaj optimizma le gospodarska kriza in naraščanje pacifističnega gibanja, ki je po vsem sodeč prvič v povojnih letih pljusknil tudi v obrobne država realnega socializma.
(Teleioto AP)
spore glede vladne politike. Po de-mokristjanskem predlogu, da bi odložili spomladanske upravne volitve sta obe stranki prešli k neposredni polemiki: na uradnem glasilu PSI »Avanti* je predsednik socialistične skupine v poslanski zbornici Labriola podpisal uvodnik, ki je zelo napadalen, skoraj bi rekli grpb do demokristianskega tajnika De Mite. Dejstvo, da ga je podpisal Labriola pomeni, da gre za uradno stališče stranke. Gre za žolčni napad proti nepredvidljivim in arogantnim stališčem vodje krščanske demokracije, ki bi hotel doseči primat KD v odnosu z laičnim in socialističnim taborom. Taka stališča, opozarja načelnik socialistične skucine, lahko samo destabilizirajo politični položaj in prav gotovo ne prispevajo k trdnosti vlade in njeni zmožnosti, da opravi svoje naloge.
Demokristjanski tajnik bo prihodnji teden odpotoval v Združene države. Obisk ima velik politični pomen in bi moral okrepiti demokristjanski ugled. Kakorkoli že, v Rimu ugotavljajo, da ne gre za velike spore med strankami:	politično
vzdušje pa je vsekakor vse prej kot pozitivno, nad vlado pa se zgrinjajo črni oblaki. Med drugim ima Fanfani zelo malo časa: bližamo se namreč 20. januarja, zasedanje posebne komisije, ki jo je imenoval minister za delo Scotti in ki naj doseže kompromisni sporazum glede premične lestvice pa do sedaj ni obrodilo nobenih konkretnih sadov.
Zelo trdo je tudi stališče KPI. ki pravi, da so smernice gospodarske politike Fanfanijeve vlade brez sleherne doslednosti in brez prave logike. Gre za sad improvizacije in nasprotujočih si hotenj. Komunisti trdijo, da so vladni odloki popolnoma neučinkoviti in ne bodo rešili dramatičnega gospodarskega in finančnega položaja. V komunikeju partije ugotavljajo tudi. da vlada noče sprejeti pra,vih vari čevalnih ukrepov, ki bi lahko prekinili spiralo javne zadolžitve" in sprožili reformo davčnega sistema. Komunistična partija ponovno potrjuje svoje ddločno nasprotovanje vladni gospodarski politiki in zagotavlja, da bo v parlamentu in tudi izven njega z množičnimi manifestacijami podprla svoje predloge za reformo davčne politike ter za novo politiko naložb in zaposlovanja.
R. G.
BEJRUT — V libanonskem Tripolisu je stanje še naprej dramatično. Že četiti dan zapored se v samem središču mesta oglašajo topovske salve. Ognjeni zublji objemajo na desetine stanovanjskih poslopij in uradov. Boji so tako siloviti, da je praktično nemogoče vsakršno naštevanje smrtnih žrtev in ranjenih. Policija vsekakor meni, da je od petka do sinoči izgubilo življenje najmanj petdeset oseb, radio pa poroča, da .je pod ruševinami od bomb razparanih hiš še mnogo trupel. Nekateri predeli mesta so za reševalce popolnoma nedosegljivi. Že 48 ur primanjkuje vode, elektrike in kruha, da je večina prebivalcev zapustila svoje domove in poiskala varnejše zatočišče. Tudi beg pa ni lahek, ker je glavna cesta za Bejrut blokirana, drugih izhodov iz peklenskega središča pa ni.
Povod za spopade med prosirski-
mi in protisirskimi skupinami v mestu so dala nasprotja med Damaskom in palestinskim vodstvom, ki so zanetila nemire med versko ločino »alavitov* in suniti. Za časa najhujših spopadov v Bejrutu, ko so Izraelci oblegali palestinske borce. je bilo v Tripolisu relativno mirno. Do prvih konfliktov je prišlo konec septembra, ko so se iz prestolnice izgnani pripadniki PLO spet začenjali reorganizirati na severu države. Ker jim v boju proti Izraelcem Damask ni bil kaj prida ob strani, je kmalu prišlo do trenja med fedaini in sirskimi vojaki «a-rabskih zelenih čelad*, ki nadzorujejo mesto. To je pripadnike raznih verskih in političniJi skupin, ki prebivajo v Tripolisu, spodbudilo k sovražnosti. boji pa so prerasli v spopad med sirskimi zavezniki in njihovimi nasprotniki, ki jih bolj ali manj odkrito podpirajo Palestinci.
Reagan prisiljen v kompromis z desnim krilom svoje stranke
....................................................................................iitiiiiiiiimimiiiiiiitiiiiHiMmitiimi«
NA SESTANKU MED FINANČNIM MINISTROM IN PREDSTAVNIKI CGIL, CISL IN UIL
Včeraj dosežen med vlado in sindikati sporazum o reformi davka na dohodek
Z novim načinom določanja davkov naj bi bolje zaščitili odvisne delavce z nižjimi dohodki
SODNIK MARTELLA ŠE VEDNO V ZRN
Pred novimi zapleti o zadevi Bolgarija»
Bolgarsko veleposlaništvo trdi, da so dokaze skrbno pripravili pred izbruhom afere o atentatu na papeža
MtrNCHEN, RIM. SOFIJA - Rimski preiskovalni sodnik Eario Mar-tella je včeraj v Munchnu skoraj pet ur zaslišal turškega podjetnika Atalaya Sarala, poslovnega družabnika mafijskega »botra* Bekir-ja Celenka, ki je vpleten v atentat na papeža Janeza Pavla U. Pogovor s podjetnikom, ki je izrazil pripravljenost sodelovati s preiskovalci, je potekal v najstrožji tajnosti. Bržkone pa ga je Martella predvsem spraševal o morebitnih denarnih nakazilih za pripravo atentata na papeža. Ni izključeno, da so spregovorili tudi o tihotapljenju z mamili in orožjem in o tako imenovani «bo)garski sledi*.
Martel’a se je sinoči še vedno nahajal v bavarskem glavnem mestu. Ni znano, ali ima na programu zasliševanje še kake priče, ali pa se bo vrnil v Rim. kot je bilo predhodno napovedano. Po včerajšnjem pi-sanju nekega turškega časopisa, ki trdi, da je v Frankfurtu priprti Ce-lebi zanikal svojo vpletenost v a-tentat na papeža, je zelo verjetno, da bo Martella zaslišal Celcbija kar v Nemčiji
Vsekakor bo imel Martella ob svojem povratku v Rim polne roke dela. Odvetniki bolgarskega funkcionarja Sergeja Antonova odločno zahtevajo izpustitev svojega varovanca. češ da so vse obtožbe neosno-vane. Pri tem jim pridno pomaga bolgarsko veleposlaništvo, ki trdi. da so neznanci še pred izbruhom sedanje afere vdrli v stanovanje računovodje veleposlaništva Ayva-zova. S tem naj bi bilo avtomatično pojasnjeno, kako to da terorist Agca tako dobro pozna omenjeno stanovanje. Bolgari sedaj neposredno očitajo, da so dokaze o bolgarski vpletensti skrbno pripravili že pred meseci. Če je obtožba bolgarskega veleposlaništva upravičena, prijavo o domnevnem udoru v Ay-vazovo stanovanje, bi morala imeti policija in zunanje ministrstvo, postaja vsa zadeva še bolj zapletena. Med drugim je kot kaže do-
kazano, da so italijanski tajni a-genti pred dobrim letom večkrat o biskali Agco.
Medtem pa prehaja k jedru tudi preiskava o tihotapljenju z orožjem in mamili. Iz dosedanjih vesti je razvidno, da se je trgovina odvijala preko bolgarskega ozemlja o neposredni vpletenosti bolgarske KDS pa trenutno niso znani otip-ljivejši dokazi, razen dejstva, da kaj takega ni mogla mafija prikrivati Bolgarom.
Glede Scricciola si Sofija kot kaže ne dela večjih preglavic. Prizna va, da so njeni funkcionarji stopili z njim v stik. a v »mejah zakona*, kot to delajo z vsemi, ki opravljajo, pomembnejše funkcije v strankan in sindikatih.
RIM — Italijanska vlada in sindikati so včeraj dosegli sporazum o reformi davka na dohodek (IRPEF). Finančni minister Forte in skupna delegacija sindikatov (CGIL, UIL in CIŠL), katero so vodili Lama. Marini in Benvenuto so se sporazu meli za novi meltanizem obdavčenja dohodka fizičnih oseb, s katerim so praktično izničili učinke viška davčnega priliva za leto 1983 v odnosu na načrtovano stopnjo inflacije. Nori davčni ustroj temelji v bistvu na krivulji količnika, začrtanega na o-snori osmih dohodkovnih skupin (namesto dosedanjih 32), na novem u-stroju odbitkov za bremeneče družinske člane (v večjo korist družin z le eno plačo) in stroškov za pridobivanje dohodka, poleg tega pa tudi na zmanjšanju količnika za naj-nižje plače, da bi bolje zaščitili odvisne delavce z najnižjimi dohodki. Minister Forte je tudi zagotovil, da bo dosedanjim 6850 milijardam do dal še 350 milijard lir za primerno rešitev vprašanja družinskih doklad.
Včeraj zjutraj doseženi sporazum vsebuje tudi postopke za avtomatično določanje odbitkov pri stroških za pridobivanje dohodka, za zmanjšanje kvocienta in druge postavke do govora.
Osem dohodkovnih skupin so razdelili tako:
od	0	do	11	mil.	-	količnik	18%
od	11	do	24	mil.	-	količnik	27%
od	24	do	38	mil.	-	količnik	36%
od	38	do	60	mil.	.	količnik	41%
od	60	do	120	mil.	-	količnik	47%
od	120	do	250	mil.	-	količnik	56%
od	250	do	500	mil.	-	količnik	62%
nad 500 mil. - količnik 65%
Z novo krivuljo količnikov bodo največ pridobili davkoplačevalci z dohodki pod 24 milijoni lir. Več kot doslej bodo plačevali davkov tisti, ki bodo prijavili več kot 120 milijonov lir visoko obdavčljivo vsoto. Na boljšem kot prej pa bodo «super-bogatb, t.j. tisti, ki bodo prijavili več kot pol milijarde, saj je bil doslej njihov odstotek (72%) najvišji v Evropi, novi (65%) pa je znižan na poprečno raven razvitih industrijskih držav.
Seveda, pa se dvogovor med vlado in sindikati z včerajšnjim dogovorom še ni iztekel. V prihodnjih dneh bodo morali »tehniki* razpravljati še o znižanju količnika, v težnji, da bi zaščitili davkoplačevalce z najnižjimi dohodki, govorili pa
bodo tudi še o odbitkih pri stroških za pridobivanje dcliodka in pri bremenečih družinskih članih.
Kar se tiče znižanja kvot je vlada predlagala, naj bi ostala nespremenjena sedanja kvota 36.000 lir, vendar le pri zaslužkih nad la milijoni lir, povišali pa naj bi jo na 60.000 lir za dohodke od 12 do 15 milijonov lir. na 126.GC) lir za dohodke od 10 do 12 milijonov lir in na 276.000 lir za do' odke pod 10 milijoni lir. Sindikati pa so predložili svoj predlog, po katerem naj bi to »lestvico* urejevali z odbitki po odstotkih. Kar se tiče. bremenečih družinskih članov znaša prva tran-ša »dekreta Formica* pri stroških za pridobivanje dohodka 240.000 lir. za ženo prav tako 240.000 lir in po 18.0/3 lir za vsakega otroka. Minister Forte pa je predlagal, naj bi odbitke pri stroških za pridobivanje dohodka in za ženo zvišali na 300.000 lir. za otroke pa naj bi ostala seda-
nja kvota 18.000 lir. Tudi o teh številkah pa se bo, seveda, še treba pogovoriti s sindikati, vse to že tudi v luči pogajanj za spremembo družinskih doklad, do česar pa bo vsekakor prišlo šele v drugi polovici letošnjega leta.
Na osnovi predlogov ministra For te ja si je vsekakor že mogoče pred stavljati, kako bo izgledala davčna prijavnica za leto 1983, če vzamemo zd"1 vzorec prijavo zaslužkov v riši-in 18 milijonov lir, v prvem primeru za samskega davkoplačeval ca, v drugem pa za družinskega poglavarja z ženo in dvema otrokoma. Pri 12 milijonih zaslužka bi samski davkoplačevalec po starem sistemu plačal 2.021.000 lir, po novem 1.806.000 lir in bi torej prište-dil 215.000 lir, t.j. 1,79%. Družinski jtoglavar bi po starem plačal 1.769.000 lir, po novem 1.434.000 lir ter bi prištedil 335.000 lir. t.j. 2,79% Pri zaslužku 18 mi'i'onov lir bi
samski plačal po starem 3.901.000 lir, po novem 3.516.000 lir, prištedil bd 385.000 lir. t.j. 2.14%. družinski poglavar pa bi po starem plačal 3.649.000 lir in po novem 3.144.000 lir, prištedil pa bi 505.000 lir, t.j. 2,81%.
Možna poccnilcv nekaterih goriv
RIM — Po podatkih naftne industrije obstajajo pogoji za znižanje cen plinskega olja za ogrevanje v znesku 20 lir za liter in kurilnega za 7 lir na kilogram. Znižanje bi moglo stopiti v veljavo s prihodnjim ponedeljkom, vendar še ni bilo u-radno oznanjeno. Nobenih sprememb pa ni pričakovati pri ceni benzina in plinskega olja za avto-
\VASHINGTON - Ronald Reagan je izgubil leto dni trajajočo bitko s konservativnim krilom svoje stranke: odpovedal se je imenovanju Roberta Greya za novega namestnika ravnatelja ameriške ustanove za nadzor nad oborožitvijo in razorože-vanjem, ki jo vodi Eugene Rostorv. Pač pa bo ameriški predsednik vztrajal pri imenovanju Richarda Burta na mesto pomočnika državnega sekretarja za evropska vprašanja. ki je prav tako vzbudilo vrsto nasprotovanj.
Obe imenovanji bi moral potrditi senat, ki je Grcjevo kandidaturo vztrajno zavračal pod pritiskom desnega krila republikanske stranke. Le to je Greya obtoževalo prevelike popustljivosti do SZ pri pogajanjih med velesilama, s tem pa je v bistvu posredno napadalo Eugena Rostova. V zadnjem času se je celo izvedelo, da namerava Rostov odstopiti s svojega položaja, če bo Reagan »zapustil; njegoveg Zvestega in tesnega sodelavca Greva.
Reaganovo ddpoved Greyevi kandidaturi nekateri razumejo kot poskus nepopustljivih krogov. Bele. hiše. da bi Izsilili odstop Rostova, za druge pa je bil ameriški predsednik prisiljen v tako težko izbiro zato, da je lahko dosegel Burtovo imenovanje. kar se jasno kaže kot kompromis s konservativci. Hkrati pa naj bi bilo to znamenje vse večje moči državnega sekretarja
Na sliki (telefoto AP): ameriški predsednik med člani komisije za strateške sile
mobilski pogon.
VOLITVE BODO NAJBRŽ RAZPISALI ZA 6. MAREC
Nemški predsednik Carstens bo v petek v skladu z ustavo razpustil parlament
Liberalci v skrbeh, ker ne vedo, če bodo dosegli 5 od sto glasov za vstop v parlament
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
BONN — V petek zvečer ta teden, kot pričakujejo politični krogi v Bonnu, se bo predsednik zvezne republike Nemčije Karl Carstens po radiu in televiziji obrnil na .javnost in sporočil, da v skladu s čienotn 68 ustave razpušča Bun-destag. Pred odločitvijo bo danes še zadnjič sprejel predsednike strank, ki so zastopane v zveznem parlamentu.
Predsednik Carstens bo predsednikom strank razložil, zakaj bo izkoristil pravico do razpusta parlamenta in razpisa volitev — po vsej verjetnosti za 6. marec, potem ko je Bundestag 17. decembra lani izrekel zveznemu kanclerju Helmutu
Turški podjetnik Atalay Šantl in rimsld preiskovalni sodnik Uario Martella
(Teleioto AP)
Kohlu »konstruktivno* zaupnico. Za del javnega mnenja je bil ta korak »farsa* in celo v nasprotju z duhom ustave.
Toda ne glede na Carstensovo odločitev se je po novem letu začela že prava volilna kampanja. Ne mine dan, da ne bi predstavniki treh glavnih strank sklicevali tiskovne konference, dajali izjave in pošiljali na vse strani biltene, v katerih opredeljujejo stališča do pomembnih notranje in zunanjepolitičnih vprašanj.
Včeraj je liberalna stranka (FDP) začela v Stuttgartu svoje tradicionalno tridnevno srečanje, ki pomeni začetek predvolilne kamiranje To srečanje naj bi vlilo težko preizkušeni stranki novega poPuma za predvolilni boj, ki se bo konča) 6. marca. <
Po zadnjem udarcu, ki ga je FDP doživela na deželnih volitvah v Hamburgu decembra, ko je dobila 2,6 odstotka glasov — to je daleč izpod potrebnih pet odstot kov. da bi bila lahko zastopana v hamburškem parlamentu — po hudih notranjih bojih in krčih in po številnih izstopili .je zdaj čutiti v liberalnih vrstah večji optimizem.
Ankete javnega mnenja sicer kažejo, da bi po sedanjem razpoloženju volivcev liberalci dobili na volitvah od 3 do 5 odstotkov glasov. Usodno vprašanje se glasi: ali bo FDP preskočila »5-odstotno oviro* in pristala v zveznem parlamentu? Liberalci se tolažijo z mislijo, da bi stranka le dobila vsaj pet odstotkov vseh glasov. Pri tem računajo tudi na volilni sistem v ZRN, ki daje volivcu dva glasova:	prvega	za določenega
kandidata, drugega za stranko. Če se volivec odloči, da bo glasoval za kandidata iz druge stranke, je to »splitting* ali cepitev glasov. In zakaj ne bi zadostno število konservativnih volivcev v ZRN, ki se bojijo rdeče-zelene koalicije, glasovalo za kandidata FDP, da bi preprečili zmago levice?
Tako vsaj govorijo in mislijo liberalci, prepričani, da so tista nenadomestljiva politična sila, ki je v preteklih letih skrbela za to, da SPD ni postala preveč rdeča, in bo v prihodnosti skrbela za to, da' ne bo CDU - CSU postala preveč črna. Toda vse je odvisno od u-sodnih petih odstotkov.
BOŽIDAR PAHOR
lajo v bolnišnicah in so vključeni v sindikalni zvezi ANAAO • S IM P in CIMO. Pridružujejo se jim .tudi a-nastezisti, živinozdravniki in zdravniki v sanitarni službi. Stavka se bo zaključila 7. januarja, zdravniki v bolnišnicah pa želijo z nio doseči izboljšanje svojega materialnega položaja in izenačenje pogojev s tistimi, ki jih imajo specializirani ambulantni zdravniki.
RIM — Na evropskem denarnem tržišču je včeraj cena dolarja se nekoliko padla. V Italiji je bil dolar vreden 1358.50 lire, dan prej pa 1338,25. V Zahodni Nemčiji je dolar dosegel včeraj svojo .najnižjo peno v zadnjih sedmih mesecih.
Zaradi slavke okrnjena oskrba v bolnišnicah
RIM — Včeraj se je začela 4-dnevna stavka zdravnikov,v ki de-
lllimilliiiiiiiiMKitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiilMiuiiniiimiiiiMiiiiiiutiiMiitiimniiMiiitmitiiiiMiiiiniiiiiimiiii
V OSPREDJU POGOVOROV DVOSTRANSKI ODNOSI
Zunanji minister Mojsov na obisku v Franciji
PARIZ — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov bo danes prispel v Pariz na tridnevni uradni obisk na povabilo francoskega zunanjega ministra Clauda Cheyssotia. Pred jugoslovansko - francosko izmenjavo mnenj, za katero v Parizu predvidevajo, da bo izčrpna in celovita, saj bo na dnevnem redu vrsta najpomembnejših mednarodnih vprašanj in vprašanj o dvostranskih odncsili, v pristojnih francoskih krogih poudarjajo, da se stiki med državama nenehno krepijo.
Isti krogi poudarjajo, da je Francija nenehno izražata priznanje jugoslovanskemu zavzemanju za neodvisnost in njeni pohtiki resnične neuvrščenosti. V tej zvezi podčrtujejo vlogo Jugoslavije v gibanju neuvrščenosti in zato ni dvomiti, da bo gostitelje predvsem zanimala jugoslovanska analiza dogodkov v svetu in dejavnost neuvrščenih pred 7. srečanjem na vrhu marca v New Delhiju.
Lazar Mojsov se bo sešel tudi z drugimi francoskimi predstavniki, med njimi s članom vlade, zadolženim za evropska vprašanja Andreotti Charndemagorjem. To bo priložnost za podrobno preučitev možnosti za okrepitev sodelovanja med Jugoslavijo in Evropsko skupnostjo. Francija je četrta na seznamu zahodnih gospodarskih partnerjev Jugoslavije. Obe strani poudarjata, da obstajajo vsi pogoji za poglobitev splošnega gospodarskega sodelovanja, (dd)
VČERAJ MANIFESTACIJA PO MESTNIH ULICAH
V V
TRŽAŠKI PRISTANISCNIKIV PETEK V RIMU PRI MINISTRU Dl GIESIJU
Skupno s pristaniščniki iz vse Italije bodo zahtevali izvajanje sporazuma, ki ga je septembra lani podpisal njegov predhodnik Mannino
Pereči problemi tržaškega pristanišča so bili včeraj ponovno v žarišču sindikalnega dogajanja v našem mestu. Okrog tisoč delavcev Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče in enotne družbe pristani-ščnikov se je zjutraj zbralo v dvorani pomorske postaje na sindikalni skupščini, na kateri je predstavnik enotne sindikalne zveze delavstva, zaposlenega na področju prevozov Marinelli, poročal o najnovejšem razvoju dogodkov v zvezi s poslovanjem naše luke.
Kakšni so ti problemi, izhaja iz resolucije, ki so jo prisotni delavci soglasno sprejeli po krajši razpravi. V petek, 7. januarja, se bo-	...
do sindikalisti sestali v Rimu z no- Novo leto se gotovo m začelo vim ministrom za trgovinsko moma-1 najbolje za uslužbence zdravstvene-rico Di Giesijem, od katerega bodo I sektorja; od včeraj dalje in za zahtevali izvajanje sporazuma, ki ga ] ^°.*3° štirih dni se namreč nadaljuje 9. septembra podpisal tedanji mi-: -NJo atavkp zdravnikov v bolmsni-nister za trgovinsko mornarico Man- i ca^; Nadaljujejo se, da bi na tak
nic nanašata predvsem na razvoj blagovne izmenjave med obmejnimi območji ter se v tej zvezi predlaga nujna sestava mešane komisije, ki naj se konkretno ukvarja s pospeševanjem gospodarskega sodelovanja ob meji in ki naj bi ji bile priznane najširše pristojnosti. Predvsem gre za pristojnost, da bi ji bile priznane najširše pristojnosti. Freavsem gre za pristojnost, da bi mešana komisija smela direktno spreminjati strukturo izmenjave po avtonomnih računih za Tržaško in Goriško, in to v okviru vnaprej določenega vrednostnega kontingenta. Tudi obseg kontingenta naj bi mešana komisija mogla spreminjati, in sicer vsaj v merah, ki jih narekuje naraščajoča inflacija v obeh sosednjih deželah.
SLAB ZAČETEK NOVEGA LETA V ZDRAVSTVENEM SEKTORJU
Zaradi iskanja sporazuma z zdravniki je oskrba v bolnišnicah pomanjkljiva
Stavka zdravnikov bo trajala štiri dni - Od danes dalje stavkajo pripadniki sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL • Kam je treba telefonirati v primeru potrebe
PO ZASEDANJU MEŠANE ZBORNICE V OPATIJI
Objavljeni predlogi za hitrejši razvoj gospodarskega sodelovanja
Nujen prehod k zahtevnejšim oblikam kooperacije - Na ob mejnem območju naj bi nastala mešana italijansko-jugoslovanska banka
Italijansko - jugoslovanska zbornica iz Milana in jugoslovansko - italijanska zbornica iz Beograda sta istočasno objavili skupna gledišča glede nadaljnjega razvoja blagovne izmenjave med sosednima republikama, kakršna izhajajo iz nedavnega skupnega zasedanja v Opatiji.
Kakor smo že zabeležili za časa
Dokumenta obeh zbornic naglaša-ta potrebo po povečanju italijanskega uvoza blaga iz SFRJ, zlasti prehrane. Kar zadeva dolgoročno sodelovanje med obema državama, se v dokumentih naglasa nujnost postopnega prehajanja k višjim in zahtevnejšim oblikam kooperacije ter izmenjavi blaga z večjo stopnjo ob-
zasedanja, se gledišča obeh zbor-1 delave. V dokumentih je končno go
nino. Sporazum predvideva, da bo država kreditirala sklad, iz katerega se črpajo sredstva za plače pristaniških delavcev, da bo omogočila predčasno upokojitev odvečnih pristaniščnikov in da bo poravnala zastarele dolgove pristaniških u-prav. Sporazum predvideva nadalje "ustanovitev, vsedržavne komisije za pristanišča in pripravo novih finančnih posegov v korist največjih luk, med katere spada kajpak tudi tržaška. Tržaški prefekt irj deželna uprava — naglaša v tej zvezi resolucija — sta dolžna nastopiti pri ministru Di Giesiju, da do na skorajšnjem sestanku s sindikalisti ■ prevzel obveznosti svojega predhodnika Mannina. Določene neposredne obveznosti do tržaške luke pa ima tudi dežela Furlanija - Julijska krajina — je še poudarjeno v resoluciji, ki naj bi prevzela nase delno kritje pristaniških tarif, finansirala nove srednje in male naložbe v luki ter poskrbela za likvidnost pristani ške blagajne. Druga sprejeta reso-
način pospešili podpis enotnega sporazuma v sektorju zdravstva; z današnjim dnem in za dosego tega cilja bo danes stavkal (za 24 ur) velik del 620 tisoč uslužbencev zdravstvenega sektorja, ki je vključen v konfederacijo CGIL - CISL - UIL. V polovici tega meseca pa je napovedana stavka zdravnikov,, ki so konvencioniranfz ambulantami krajevnih zdravstvenih enot.
Kategorija- zdravnikov- je ivzroe-f
je rešitev tega problema in poudar-
ja, da ne more več delati v takih težkih hi ponižujočih pogojih. Perspektiva pa so vse prej kot vzpodbudne; vsa dosedanja pogajanja so se zaključila brez konkretnih rezultatov in praktično obtičala na čereh denarnih poviškov, ki jih zahtevajo sindikalne organizacije. Zakladno ministrstvo je namreč zagotovilo razpoložljivost 1.500 milijard lir, ki jih je treba dodati že 300 nakazanim milijardam lir za ta sek tor. S to vsoto, pravijo zdravniki, bi lahko krili le del potrebnih izdatkov.
Protagonisti sindikalnega spora so na eni strani vlada, dežele in občin« *a- -drogi ’pa- -zdravniki v bol-
di: občutelcima, da vlada zavlaču hišnicah fVsega-skupaj- jih je okrog
60 tisoč, ki so v veliki večini orga
| -	1—.	->isJ	Kl» lAf
IIHIlfltlVtlimiinilMtlMIIIItimiHMIlIttlMMIUIIIItllHIIII
imiiiitMMiiiiintiti
V ZVC1IS PROBLEMOM OPENSKEGA POKOPALIŠČA
NOVO PISMO OPENSKEGA DRUŠTVA TRŽAŠKEMU ŽUPANU CECOVINIJU
S Z,	Str m prvo pismo nitih io nobenega odgovora, so bili no
Opčinah prisiljeni odpovedati današnje javno zborovanje
možnost, da bi delavstvo lahko spre jelo nekatere predvidene žrtve, kot je zlasti tista, po kateri naj bi de lavcem ne priznali plače za prvi dan bolniške odsotnosti z dela.
Po skupščini so se pristaniščniki podalj v sprevodu do prefekture, kjer je njihovo odposlanstvo, ki ga je vodil konzul enotne družbe Hi-kel, obrazložil zahteve pristaniščnikov do osrednje vlade podprefektu Mazzurcu. Delavstvo je nato manifestiralo še pred deželno palačo, kjer sta njegove predstavnike sprejela predsednik odbora Comelli in odbornik za promet Rinaldi. Predsed nik Comelli je sindikalistom zagotovil, da bo tržaška luka prejela finančna sredstva, ki so ji bila naka zana s pravkar sprejetimi bilančnimi zakoni, kakor hitro bodo norme stopile v veljavo (po vsej verjetnosti pred koncem februarja). Poleg tega namerava dežela nakazati pristanišču tudi del sredstev, s kate-. rimi bo razpolagala po zakonu štev. 828 za odpravo posledic potresa
Že spet smo prisiljeni, da spregovorimo o problemu openskega pokopališča, ki postaja že prava bur ka, kot ga je nekdo označil, potem ko se je še enkrat izjalovil poskus openskega prebivalstva, da bi pogledal globlje v bistvo tega vprašanja v neposrednem stiku z odgovornimi občinskimi činitelji. Postopek gradnje novega pokopališča, o katerem je bilo že toliko zagotovil ir. je na začetku prejšnjega leta ka zalo. da se bo vendarle premaknil iz mrtve točke, je očitno spet nekje obtičal. Prebivalstvo Opčin, Banov in Ferlugov je zaradi tega razburjeno in terja pojasnitev od občinske uprave. Tako so krajevne organizacije že konec preteklega novembra organizirale v openskem Prosvetnem domu javno zborovanje, ra katero so povabile župana Ce-ccvinija, da bi obrazložil, v kakšni fazi je trenutno vsa zadeva. Toda Cecovinija ni bilo, odbornik Jago-
AFERA CALVI - VITT0R ŠE VEDNO V OSPREDJU
DR. DRIGANI VČERAJ PONOVNO ZASLIŠAL TIHOTAPCA VITTORJA
Vit tor je obtožen, da je nudil realno pomoč Calviju pri njegovem begu v London
. Namestnik državnega tožilca dr. Oliviero Drigani je sinoči nadaljeval zasliševanje tržaškega tihotapca Silvana Vittorja. ki je vpleten v znano afero o begu italijanskega bančnika Calvija. ki so ga našli junija lani obešenega pod mostom Črnih meniho” v Londonu. Drigani je začel zasliševati Vittorja že 24. de cembra, to je dva dni po njegovi ponovni aretaciji, a je ■ moral nato zasliševanje prekiniti zaradi nenadne slabosti obtoženca. Doslej še ni znano, kaj hoče sodnik izvedeti od Vittorja, pač pa se je izvedelo za obtožbo, ki ga bremeni. Obtožencev zagovornik, odv. Vinciguerra, je namreč potrdil, oa so Vittorja aretirali, ker naj bi realno nudil pomoč ubeglemu Calviju.
Vittorja so pod podobno obtožbo aretirali že junija lani, nekaj dni po smrti bančnika Calvija. Zaporni nalog zanj je takrat podpisal rimski sodnik, ki raziskuje nejasne o-
koliščine Calvijevega bega; približno mesec zatem, julija lani, je sodnik izpustil Vittorja na začasno svobodo, ki n u jo je novi zaporni nalog dr. Driganija ponovno odvzel. Tržaški namestnik državnega tožilca je včeraj povedal, da Vittorjev zagovornik ni doslej vložil prošnje za izpustitev tihotapca spet na začasno svobodo, dodal pa je tudi, da vsaj doslej ima Vittor bolj malo možnosti, da bi ga spet izpustili iz zapora.
V zvezi z zadevo Calvi gre poudariti, da je milansko sodstvo že pred dnevi izdalo sodne pozive odgovornemu uredniku in dvema novinarjema revije Panorami., ki je v zadnji številki objavila obsežnejši dosje o vsej aferi. Milanski sodniki menijo, da je časopis z objavo dosjeja kršil preiskovalno tajnost in s tem še bolj otežkočil že itak zapleteno preiskavo.
cbt, ki se je zborovanja udeležil namesto njega, ni mogel v podrobnostih obrazložiti vprašanja, ker je svoje odborniško mesto nastopil pred kratkim in zato tudi ne more nositi posebnih odgovornosti za nerazumljive in nepojasnjene zamude. Že na novemberskem zborovanju pa se je odbornik Jagodic obvezal, da bo v začetku januarja podrobno o-brazložil prebivalstvu, kaj je tržaška občinska uprava ukrenila, da bi rešila problem openskega pokopališča. Koj nato je kulturno društvo Tabor poslalo županu Cecoviniju pismo s predlogom, da bi se udeležil novega javnega zborovanja, ki naj bi ga društvo organiziralo na Opčinah 5. januarja. Na pismo župan m odgovoril, kar zadeva morebitno udeležbo odbornika Jagodica na predlaganem januarskem javnem zborovanju pa se je izvedelo, da 5. januarja, to se pravi danes, odbor nika Jagodica ni v Trstu. Društvo je bilo seveda prisiljeno današnje zborovanje odpovedati ter ga od ložiti na prihodnje dni.
S tem v zvezi je odbor društva Tabor naslovil na župana Cecovinija novo pismo, v katerem ugotavlja, da na prvo pismo ni prejel še nobenega odgovora in da je bil zato prisiljen odpovedati tudi javno zborovanje. V nadaljevanju obnavlja županu prošnjo, da bi sporazumno z odbornikom Jagodicem čim-prej določil nov datum in ga sporočil najkasneje do prihodnjega tedna. Pismo se zaključuje z ugotovitvijo, da imajo prebivalci Opčin. Banov in Ferlugov pravico zahtevati od občinske uprave jasno in odgovorno besedo in da zato pričakujejo župana in odbornika v openskem Prosvetnem domu.
Kot smo že poročali, želijo na Opčinah vedeti, kdaj se bodo začela dela za novo opensko pokopališče, kako bo s posmrtnimi ostanki tistih domačinov, ki so bili v času, odkar ne pokopavajo več na starem pokopališču, pokopani pri Sv. Ani, m kako bo s posmrtnimi ostanki, spomeniki, nagrobnimi kamni ipd. na starem pokopališču.
nizirani v sindikalnih združenjih Anaao, Cimo in Anpo, poleg tega pa tudi v zveznih sindikatih) in velika večina nezdravstvenega osebja (bolničarji, tehniki, upravno osebje itd.), ki so vključeni v sindikalno zvezo CGIL - CISL - UIL.
Zaradi tega sindikalnega spora bo od danes dalje stavkalo tudi o-sebje telefonske centrale v naši bolnišnici; vsi tisti, ki bi zato imeli potrebo pomoči, naj ne zavrtijo običajnih telefonskih številk, ampak naj vzamejo v roke telefonski imenik in na strani 279 (pod poglavjem Unita sanitaria locale - Krajevna zdravstvena enota) ugotovijo telefonsko števjlj^.ki jo- morajo v trenutku potrebe poklicati.
Zadnjj sestanek med zainteresira-nim^partaerji se je vsaj iz zunanje plati zaključil ha pozitiven način;
- - - do izraza so sicer prišle vse tiste težave, ki označujejo sindikalni spor; vlada je začrtala mejo, v okviru katerih lahko ukrepa, sindikati pa so s svoje strani iznesli pridržke zdravniške kategorije. Ta sestanek. ] ! ki je bil 23. decembra, je bil vse- j kakor ažuriran na 11. januarja, do i tega dne pa se napovedane stavke izvajajo.
Sedaj bo torej treba videti, kako bodo lahko predlogi vlade, dežel in občin zadostili potrebam kategorije zdravnikov v okviru tako nizkih (o-krog 1.500 milijard lir za triletje 1982-84) finančnih razpoložljivosti. Po oceni sindikatov zdravnkov je ta vsota nezadostna, da bi z njo lahko priznali profesionalnost zdravnikov. Zaradi tega tudi njihovo drugačno gledanje na vsebino sporazuma in oklicanje štiridnevne stavke.
vor o potrebi po širšem sodelovanju na kreditnem področju ter se med drugim konkretno predlaga u-stanovitev posebne italijansko - ju-
Jutri delavski skupščini v štivanski papirnici
Tovarniški svet štivanske papirnice je na včerajšnji seji proučil stanje v Cartimavo in še posebno številne tehnično produktivne pomanjkljivosti, kot tudi kaotično ozračje, ki se je ustvarilo v papirnici po sklepu vodstva, da skrči erganik. Po mnenju tovarniškega sveta tako stanje dokazuje upravno nesposobnost sedanjega vodstva, zaradi česar bodo delavci zaostrili sindikalni boj, po drugi strani pa so že pripravili svoj načrt, ki ga nameravajo pre-diskutirati z vodstvom tovarne. Ta načrt, kot znano, predvideva med drugim nekatere oblike reorganizacije dela, pa tudi uvedbo kriterija rotacije glede delavcev v dopolnilni blagajni.
O teh predlogih bodo razpravljali jutri na dveh skupščinah. Prva bo ob 10. uri in se je bodo udeležili delavci v dopolnilni blagajni, druga pa bo ob 14. uri z udeležbo vseh delavcev štivanske papirnice. Tovarniška sveta papirnice in ter-moelektrične centrale pozivata delavce, naj se sestankov udeležijo.
bister Ferlana v soboto v Trstu
Novi minister za civilno zaščito posl. Loris Fortuna bo v soboto v našem mestu, kjer se bo udeležit proslave ob 90. obletnici ustanovitve socialistične stranke. Na proslavi, ki bo v dvorani ACI v Ul. Lumano z začetkom ob 16.30, bo pc oozdra-vu pokrajinskega tajnika PSI Pit-tonija imel glavno poročilo občin ski odbornik in docent na tržaški univerzi prof. Arduino Agnelli Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja dolgoletnim članom stranke. Na koncu proslave bo spregovori! minister Fortuna, ki bo obravnaval sedanji politični položaj tako na vsedržavni kot na krajevni ravni.
V Osapski dolini odprli nov industrijski okat
V industrijski coni v Osapski dolini so pred dnevi odprli nov objekt podjetja «Astra tecnoimpiantb. O-brat bo proizvajal naprave za u-pepeljevanie in za ogrevanje »A-stra tecncimpianti* se že 18 let ba vi s proizvodnjo teh naprav in se .je odločila, da odpre svoj obrat v Trstu, da bi se lahko v njem oskrbovali krajevni inštalaterji o-grevalnih naprav in manjša podjetja, ki so morala doslej kupovati take naprave v drugih krajih naše dežele ah pa celo izven nje.
DANES V KROŽKU ZA KULTURO IN UMETNOST
Prvi letošnji koncert mladinskega zbora GM
Mlade pevce čaka več pomembnih nastopov, med kate. rimi je tudi koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani
Mladinski pevski zbor Glasbene matice bo imel danes svoj prvi koncert v letu 1983. Ob 18.00 bo nastopil v dvorani Krožka za kulturo in umetnost v Ulici San Carlo. Koncert se uvršča v niz božičnih prireditev, ki so jih organizirali tržaška občina, hetoviščarska ustanova in Stalno gledališče za Furlanijo - Julijsko krajino. To bo vsekakor pomemben nastop za mlade pevce, ki bodo tokrat uradni gostje teh mestnih u-stanov.
Podčrtati moramo tudi, da pade ta koncert v prehodni čas med komaj minulim letom, ki je bilo za mlade pevce in dirigenta Stojana Kureta izredno plodno, saj je v njem zbor zabeležil vrsto pomembnih uspehov, med katerimi je vsekakor najvažnejši tekmovanje na Mladinskem pevskem festivalu v Neerpeltu v Belgiji, kjer so se tržaški pevci odlično izkaza’i, in pa med letom, ki se je pravkar pričelo in v katerem čaka mlade pevce mnogo dela in nekaj važnih nastopov.
Prvi važni celovečerni koncert bo imel Mladinski zbor Glasbene matice v Cankarjevem domu v Ljubljani v okviru zborovskega abonmaja,
tiimmiiiiiimiiiiiiiiimutMimiiiimiinmiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiniiiiiiiiiimiiiiiitmiiiiiiiMiiiiiiimiiiiimiMii
KONČANO VPISOVANJE ZA IZLETE PRIMORSKEGA DNEVNIKA
na katerem bo nastopil kot edini mladinski zbor. Koncert v Ljubljani bo v soboto, 15. januarja. Še pred tem pa bodo mladi pevci nastopili z istim sporedom v rajonski cerkvi v Trstu v torek, 11. januarja. ,
Mladi pevci in dirigent, ki so za nocojšnji koncert skrajšali svoje šolske počitnice, pričakujejo danes vse prijatelje in ljubiteUe glasbe v dvorani Krožka za kulturo in umetnost. saj bodo v nizu božičnih prireditev, ki jih je organizirala tržaška občina skupaj z drugimi kulturnimi ustanovami, zastopali slovensko petje.
Križarjenje z «Liburnijo» moramo na žalost odpovedati
Kljub dodatnim včerajšnjim prijavam nismo dosegli zadostnega števila vpisanih - Nove prijave za Turčijo in Gradiščansko
goslovanske mešane banke, ki naj bi podpirala zlasti skupne gospodarske pobude vzdolž skupne meje.
Kraški pust kliče
Danes, 5. t.m., ob 20. uri bo v openskem Prosvetnem domu sestanek za pripravo letošnjega kraške-ga pusta. Pustni odbor toplo poziva maske, šeme, kraške pustne koreografe, muzikante in veseljake, naj se sestanku zagotovo; udeležijo, da bo tudi letošnji 'kratki pust na višini prejšnjih ali še boljši.
Kdor želi pa se istočasno lahko prepiše na enega od preostalih dveh izletov, to je za izlet z letalom v Turčijo (z doplačilom k prvemu o-broku) ali za izlet z avtobusom na Gradiščansko in na Dunaj.
Za izlet v Turčijo so za prvo skupino, kot smo že včeraj povedali, oddani vsi prostori. Ta skupina bo šla na pot po že objavljenem programu. Druga skupina bo potovala teden prej ali teden po prvi skupini, kar bomo pravočasno sporočili.
Za izlet z avtobusi na Gradiščansko (Burgenland) in na Dunaj, se je včeraj prijavilo še nekaj izletnikov, če pa bi bilo novih interesentov med tistimi,-, ikib, so ,ae;$prijavili..za križarjenje, več, bomo' po potrebi dodali še en avtobus.
/■» «*• * » «'i - »k*- - i “ > *.#•
liiiiiiiiiimiMiiiiitfiiiitiiiiitiiitifiiiifiiitiffiiiiiiiniiiiiiifliiiiiiiiimimiimiiiiimiiViiiitliiifHnimfritittiiiiiiiiiitMiiijiitiiiiiir iitiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiin
VČERAJ DOPOLDNE NA OBALNI CESTI PRI HOTELU RIVIERA
ŠTIRJERANiENIV VERIŽNEMTRČENjU
Tovornjak trčil v ustavljeni avtomobil, ki se je nato zaletel v nasproti vozeči fiat
Včeraj popoldne smo zaključili vpisovanje za letošnje tradicionalne izlete Primorskega dnevnika. Žal moramo tistim, ki so se prijavili za križarjenje z ladjo «Liburnija» po Dalmaciji, dokončno sporočiti, da ta izlet odpade, ker se zanj ni prijavilo dovolj interesentov. Kljub temu, da se je včeraj vpisalo še nekaj izletnikov, ladje nismo napolnili. potovali pa bi lahko le v primeru. ko bi oddali vse kabine, ker bi lahko le tako pokrili stroške za najem ladje.
Vsem, ki so se prijavili za križarjenje sporočamo, da lahko dobijo nazaj že vplačano vsoto v našem uredništvu v Trstu jutri, v četrtek. in pojutrišnjem, v petek, pri blagajni v 3. nadstropju v Ul. Mon-teechi 6 od 8.3ttMtaMM^;ure. v Gorici pa v Drevoredu 24. maja 1 od 8. db 14. ure.
Podražitev soli
Včeraj ,ie stopil v veljavo sklep o podražitvi soli, ki ga je ob koncu leta sprejelo ministrstvo za finance. Poviški gredo od 60 do 150 lir za razne vrste soli v škatlah pc pol ali en kilogram.
Štiri osebe so bile včeraj ranjene v verižnem trčenju na obalni cesti, v katerem sta bila soudeležena dva osebna avtomobila in tovornjak. Nesreča se je pripetila nedaleč od hotela Riviere pri Grlja-fiat 500 bianchina, ki ga je v smeri proti Sesljanu upravljal 27-letni inštalater Mauro Paulin z Narodne
v*:i
ceste 98 na Opčinah, ustavil sredi cestišča s prižgano utripalko, ki nu malo pred 9. uro, ko se je bil je opozarjala, da namerava vozilo zaviti v levo. Za bianchino je privozil tovornjak fiat 116, voznik katerega, 45-letni Ladislao Bastiani iz Gorice, očitno ni opazil ustavljenega avtomobila in od zadaj trčil
V	petek v Križu sestanek z razlaščenci
V	petek, ob 20. uri, bo v prostorih Kulturnega doma Albert Sirk v Križu javni sestanek, na katerem bo govor o vseh tistih problemih, ki so povezani z razlastitvenim postopkom za izgradnjo nove avtoceste. S prihodnjim tednom bo namreč odgovorno gradbeno podjetje Plače Moulin iz Milana začelo ugotavljati stanje zemljišč na tistem odseku avtocestne trase, ki bo šla po ozemlju zgoniške občine.
; - TTtr*
>r j v.mtm
■L' ! -«• . .
’’ „ vŽITfv
. 't —car v \

■m

•tmiiiiifimiiiitiiiiiimttiiiiiiiiitimiiiHiiiitimiiiiHiiiimiiiiiHtiiitimiiiiitiiimiitiiitiiiiiiiiiiiititiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Mlad dijak žrtev prometne nesreče
Mlad dijak je postal včeraj opoldne žrtev nenavadne a hude prometne nesreče in se sedaj bori na oddelku za oživljanje glavne bolnišnice za življenje. Armando Seidl, tako je 16-letnemu mladeniču ime, doma je iz Ul. Coroneo 29, se je včeraj opoldne peljal na zadnjem sedežu vespe 200, .u jo je po Ul. Catraro upravljal 19-letni Michele Semacchi iz Ul. Bellosguardo 30/1, ko je na križišču z Ul. Minzoni eno od koles skuterja zadelo v luknjo v cestišču. Nenadni sunek, ki je temu sledil, je vrgel nesrečnega Ar-manda iz ravnotežja; fant je padel vznak in z glavo močno udaril na asfalt. Pri tem si je prebil lobanjsko dno, iz desnega ušesa mu je pricurljala kri. V globoki nezavesti so ga z rešilcem Rdečega križa prepeljali v bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali zanj strogo prognozo.
Vsa prizadevanja zdravnikov, da bi Armandu Seidlu rešili življenje, pa so bila na žalost zaman; mladenič je sinoči podlegel hudim telesnim poškodbam.
Slano azaračunalia pomoč starki
Dve mladi dekleti sta si dobro »zaračunali* pomoč, ki sta jo nudili v
ponedeljek 81-letni Olimpii Ercelli iz Ul. Palestrina 3. Ženica je popoldne nerodno padla v Drevoredu XX. septembra in se opraskala po rokah. Takoj sta ji priskočili na pomoč dve dekleti, ki sta ji poma gali, da je srečno prišla do doma. Ercellijeva se je hotela zahvaliti za pomoč in ju povabila - stanovanje na kavo. Šele potem ko sta dekleti, stari približno 20 let, odšli, je ženica opazila, da ji je iz torbe zmanjkala denarnica s 50 tisoč lirami, zlata kolajna in zaponka.
Nesreča zaradi izsiljevanja
prednosti
Neupoštevanje prednosti je včeraj botrovalo hudi p ometni nesreči v Ul. Rossetti, v kateri je bil ranjen 27-letni inštalater Sergio Piz-zulin iz Ul. Margherita 21. Moški se je peljal po Ul. Rossetti na svoji hondi 400, ko ga je na križišču z Ul. Buonarroti podrl tovornjak OM 40, ki je hotel na križišču izsiliti prednost. Motociklist si je pri padcu na več krajih zlomil levo nogo, zaradi česar se bo moral zdraviti dva meseca. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek glavne bolnišnice. Tovornjak je upravljal 28-letni Gior-gio Poser jz UL Rossetti 30.
Delavec padel z zidarskega odra
Med delom na gradbišču pri Sv. Ani je 61-letni zidar Mario Mauro iz kraja Preeenico (Ul. Latisana 79) nenadoma padel z dvometrskega zidarskega odra. Po vsej verjetnosti je izgubil ravnotežje in zgrmel v globino. Udaril se je v hrbet in levi bok, zaradi česar se bo moral zdra viti mesec dni. Z rešilcem RK so ga prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek.
vanj. Sunek je bil tako močan, da je bianchino vrglo na drugo stran cestišča, in to ravno v trenutku, ko je v smeri proti Trstu privozil fiat 125, v katerem sta se peljala 71-letni Elvidio Brezzi iz Vižovelj 14/Q (sedel je za volanom) in njegova 68-letna žena Nives Cozzi Brezzi.
V trčenju je zadobil najhujše poškodbe Paulinov sopotnik, 19-letni inštalater Igor Sturm iz Ul. Ventu-ra 12, saj ša je udaril v čelo, si zlomil ličnico in se potolkel še po udih. Sprejeli so ga na nevrokirurškem oddelku glavne bolnišnice s prognozo okrevanja v 40 dneh. Voznik bianchine Paulin se bo moral zdraviti mesec dni zaradi močnega udarca v trebuh. Zdravniki zanj ni so izključili možnost tudi notranjih poškodb.
Od zakoncev Brezzi jo je najhuje skupila žena, ki ji je v trčenju zlomilo zapestje leve roke, udarila pa se je še po kolenih. Zdravi se na ortopedskem oddelku, okrevala pa bo v 20 dneh. Njenega moža Elvidia so odslovili iz bolnišnice po nudenju prve pomoči, zaradi rane na glavi pa so ga odposlali na speciali stični pregled.
(Na sliki: bianchina 500 po nesreči.)
Drevi v Rcssettju premiera Henrika IV.
V gledališču Rossetti bo drevi nova premiera gledališke sezone Teatra stabile. Nastopila bo gledališka skupina Giorgia Albertazzija s Pirande lovo igro Henrik IV. V naslovni vlogi nastopa seveda sam Al-bertazzi. ki je za to svojo interpretacijo prejel lani štiri najbolj pomembna italijanska priznanja, med njimi priznanje združenja italijanskih gledaliških kritikov. V glavnih vlogah nastopata še Marisa Manto-vani in Sergio Reggi. Začetek ob 20.30, kupon štev. 4. Ponovitve bodo na sporedu do 16. januarja.
KD o sporazumih z laiko-socialisti
Deželni tajnik Krščanske demokracije Braida in pokrajinski tajnik Coslovich sta včeraj pregledala položaj na tržaški občini in pokrajini v zvezi z izvajanjem sporazuhiov med samo KD in laično - socialističnimi silami iz lanskega septembra, po katerih naj bi do 20. januarja v obeh krajevnih upravah ustvarili nove organske večine. Braida in Coslovich sta potrdila veljavnost teh sporazumov ter izrazila prepričanje, da jih bodo stranke, ki so jih podpisale, tudi uresničile. Tiskovno poročilo deželne KD pravi na koncu, da sta Coslovich in Braida o tem razpravljala tudi z vsedržavnim strankinim voditeljem za krajevne ustanove D’Onofriom, s katerim sta proučila morebitne pobude tudi na vsedržavni ravni.
Pismo uredništvu
Še o novoletni oddaji na radiu Trst A
V	zvezi z včerajšnjim pismom • novoletni oddaji na radiu Trst A smo prejeli naslednji odgovor »Kabaret skupine*:
V	zvezi s kabaretom na Radiu Trst A z dne 31. 12. 1982 le nekaj pojasnil:
1.	Letalska družba Carnex Adria ne obstaja (čeprav se je o njej šušljalo pred dobrim letom v sami... Ljubljani!). Vsako nanašanje na resnično obstoječo osebo al. dogodek je zgolj naključno, oz. bolje plod očitno prežive Kalanove fantazije, ki z neumestnimi podtikanji (češ, da »zasmehujemo dogodek*, ki je bil »ena največjih tragedij slovenskega naroda*) grobo žali naš prizadeti moralni čvt. Ali se je hotel vpisati g. Odo s svojo preinterpre-tacijo v sam vrh zamejskega »črnega humorja*? Če je tako, mu zaželi naša kabaret skupina dobrodošlico in še obilo uspehov!
2.	Strinjamo se z g. Odom. da skeč o Trstu ne potrebuje komentarja, saj zasmehuje zakrknjeno tržaško javnost, ne pa Jugoslavije, kot so zgrešeno slišala prepovršna ušesa. Kot takega in brez komentarjev ga je predvajala tudi jugoslovanska koprska TV.
3.	Veselo v novo leto s športno moralo kabaret‘skupine:
»Ker šalo žene v samostan,
le športu sodi naj Kalan*
S skrajno neresnimi pozdravi. Kabaret skupina:
Boris Devetak. Miloš Jugovič Marjan Kemperle, Miran Košuta Igor Malalan
V	trenutku nerazsodnosti razsajal v cerkvi
v Barkovljah
V	ponedeljek popoldne je v trenutku nerazsodnosti 40-letni F. E. povzročil v barkovljanski cerkvi pravo razdejanje. Moški je razmetal o-premo glavnega oltarja ter razbil nekaj dragocenih barvanih stekel. Malo zatem so ga karabinjerji izsledili v bližnjem Centru za mentalno zdravje, kjer se je moški že prej večkrat zdravil. Karabinjerje je o razdejanju v cerkvi obvestil župnik Alojz Župančič, ki je popoldne daroval v cerkvi spet mašo.
+
Sporočamo, da nas je nenadoma zapustila naša draga žena in mama
ANGELA SAMEC por. JERC0G
Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno.
Žalujoči: mož Vito In sinovi z družinami
Dolina, 5. januarja 1983
- V
Nenadoma nas je zapustila
ROŽICA PETRIČ
Pogreb bo danes, 5. januarja, ob 13. uri iz mrliške veže na pokopališče v Idriji.
Žalostno vest sporočajo: hčerka Nada z možem, sestra, nečaki in vsi sorodniki iz Idrije, ki so jo imeli radi
Trst, Ljubljana. Idrija, Dob, 5. januarja 1983
Gledališča
S S G — TRST
Gostovanje v Novi Gorici: Matjaž Kmecl - »Mutasti bratje», danes, 5. januarja, ob 11. uri predstava za srednjo družboslovno ekonomsko šolo in ob 20. uri pa za abonma S-če-trtek A in S-petek ter izven v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici. Jutri, 6. januarja, ob 11. uri za kmetijsko-lesni šolski center in ob 20. uri za abonma S-petek A in S-petek B v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici ter v petek, 7. januarja, ob 11. in ob 20. uri.
ROSSETTI
Danes, 5. t.m., ob 20.30 bo na sporedu L. Pirandello: «Henrik IV.» z Giorgiom Albertazzijem. V abonmaju - odrezek št. 4. Rezervacije pri glavni blagajni.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Sprejemna dvorana
Še danes, 5. t.m. - razstava Shakespeare in njegov čas.
Velika dvorana
V	petek, 7. t.m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
Mala dvorana
V	soboto, 8. t.m., ob 10.00: Otroška matineja. Ob 17.00 in 20.00: Gib in tišina.
'Kino ’
Cappella Underground Zaprto.
Ariston 16.00 »Fitzcarraldo*. C. Car-dinale.
Eden 17.30 «Amici miei H.*. Ugo Tognazzi.
Nazionale 15.00 «Annies>. Film za vsakogar.
Ritz 16.00—22.15 »Bingo bongo*.
Grattacielo 16.00—22.15 «L’extrater-restre». Film za vsakogar.
Eenice 16.00 «Testaocroce». N. Manfredi in R. Przzetto.
Mignon 15.00 »Cenerentola*.
Filodrammatico 15.30 «Serena». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Anrora 16.30 «Sesso e volentierb.
Capitol 16.30 «La cosa*.
Cristallo 16.30 »La ragazza di Trie-ste*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00 «1 guerrieri del Bronx».
Radio 15.30 »Minorenni super sexi». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Pensione d'a-more, servizio completo*. Prepovedan mladini pod 18 letom.
Lmniere 16 30 «Occhio alla penna*. Bud Spencer.
Razna obvestila
Sekcija VZPI - ANPI Boršt - Za-brežec vabi na proslavo ob obletnici 10. 1. 1945, ki bo v prosvetni dvorani dne 10. 1. 1983 ob 20. uri. Sodelujejo: otroški in mešani pevski zbor PD Slovenec, otroci osnovne šole, racitatorji ter mešani pevski zbor KD Pod ska'o iz Črnega kala.
Foto Trst 80 obvešča člane in prijatelje, da' bo seja v petek, 7.. januarja, ob 20. uri. v Ul. sv. Frančiška 20/n. Dnevni red: slikaj pobratena mesta; poročilo o končanem natečaju; bodoče delovanje.
Razstave
V	galeriji Loža v Kopru je odprta velika razstava, ki jo v galerijah Loža in Meduza prirejajo Obalne galerije. Gre za razstavo nove evropske in ameriške risbe, na kateri sodeluje kakih 70 sodobnih slikarjev iz ZDA, Italije. Nemčije, Avstrije, Švice, Portugalske, Anglije in Francije.
V	Galeriji TK - Ul. sv. Frančiška Lojze Spacal razstavlja slike in kolaže malega formata.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 5. januarja
SiMEON
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.35 — Dolžina dneva 8.49 — Luna vzide ob 00.00 in zatone ob 11.46.
Jntri, ČETRTEK, 6. januarja TRIJE KRALJI
Vreme včeraj: najvišja temperatura 7,6 stopinje, najnižja 6,1, ob 18. uri 7,4 stopinje, zračni tlak 1023,4 mb pada, brezvetrje, vlaga 83 odstotna, nebo pooblačeno s slabo vidljiv ostjo, morje mirno, temperatura morja 10,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Paola Cochelli, Franco Tamplenizza. Giulia Schi-berna, Fabio Mihcich, Martina Bredini, Francesca Mannucci.
UMRLI SO: 57-letna Maria Maca-beo por. Semolini, 78 letni Bruno Paoletti, 70-letna Zeffira Marcolin por. Calvagna. 75-letna Marina Pri-gioni por. Branchini 63-letni Bruno Fano, 71 letni Ubaldo Edel, 83-letni Albino Cossetlo. .9-letnp Benedetta Bolzan por. Patarino, 69-letna Io-landa Fonda vd. Savron, 76 letni Gmrgio Bravin, 82-letna Ersilia De-maris vd Goste. 73 letna Rosalia Miklavič por. Ursic, 82 letna Maria Boss! vd. Colomban, 58 letni Giosuč Modich 42-lctri Mauro Bezzi. 71-letni Donenico Scopazzi, 76-letnj Albino Periot.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2. Ul. S. Cilino 36, Nabrežina, Bazovica, Milje (Drevored Mazzini 1).
(od 8.30 do 16.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Dante 7, Istrska ulica 7, Nabrežina, Bazovica, Milje (Drevored •nazzini 1)
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211(811; Prosek: tel. 225-141: Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina tel 200 121; Sesljam tel. 209 197:
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 2 do 8. U''e tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznični od 8. do 20.
GORIŠKI DNEVNIK
m
GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1982 - 83 5. ABONMAJSKI KONCERT jutri, 6. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
TOMAŽ LORENZ - violina ALENKA ŠČEK - klavir
Na sporedu: W A. Mozart, L. Lebič, E. Grieg in L. Janaček Prodaja vstopnic uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma
SLOVENSKO ^STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
MATJAŽ KMECL
MUTASTI BRATJE
poljudna igra v dveh dejanjih Krstna uprizoritev
v soboto, 8. januarja, ob 20.30 ABONMA RED F
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Primorsko Mačkolje vabi na ogled mladinskega filma »Sreča na vrvici* v soboto, 8. januarja, ob 20. uri v srenjski hiši v Mačkoljah.
KD Kraški dom vabi na koncert Godbenega društva Prašek - Konto-vel, ki bo v soboto, 8. januarja, ob 20. uri v občinski telovadnici v Repnu.
Upravni odbor	TPPZ Plnko	To-
mažič obvešča ves ansambel, da bo prva vaja v tem letu v Bazovici (za ves ansambel) v petek, 7. ja-nito-fa, ob 20	30	V	nedeljo. 9.	januarja, pa bo	ob	9.	uri zjutraj	se-
ja ouoo.a. Dnevni red: 1/ občni zbor, ki bo 11.	februarja;	2.
razno.
KD Primorec Trebče vabi na odprtje razstave «Lahko noč*, ki bo jutri, 6. januarja, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Pel bo Moški oktet iz Kopra.
f Čestitke
Branki Sulčič ob rojstvu ANDREJA čestita in jima želi sreče Slovenski klub - Trst.
INGRID STANIČ je včeraj praznovala 12. rojstni dan. Da bi bila vedno vesela, zdrava in nasmejana, ji iz srca želijo mama, tata, bratec Igor ter nona in nono.
V Križu (št. 585) praznuje MIRKO KOSMAČ 50-Ietnico. Ob tem lepem jubileju mu voščijo mnogo zdravja in sreče ,žena Gabrijela, sin Vladimir, hči Lucija, tašča, svakinji in svaka z družinami.
MIRKO KOSMAČ slavi danes 50. rojstni dan. Mnogo zdravja In zadovoljstva mn želijo mama Francka, oče Alojz ter sestri in brat z družinami.
Družini Picciola se je pridružila tretjerojenka
GEA
Iskreno ji čestita, mali Gei pa želi vso srečo v življenju
ŠD Mladina - baletni odsek
ra .
8ANCA Dl CHEDITO pl TRI |STE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
.•v«*,;'	. S.,P.A.	•*	-
TRST - Ul ICA F . Fll.Žft lO -	'2? Gl-4/aa-
4. 1. 1983	
Ameriški dolar	1.350.—
Kanadski dolar	1.190.—
Švicarski frank	682.—
Danska krona	160.—
Norveška krona	190.—
Švedska krona	184,—
Holandski florint	517.—
Francoski frank	201.—
Belgijski frank	25.—
Funt šterling	2.190.—
Irski šterling	1.880.-
Nemška marka	575.—
Avstrijski šiling	81.50
Portugalski escudo	12,-
Pezeta	10,-
Jen	5.-
Avstralski dolar	1.280.—
Drahma	16 —
Debeli dinar	17,5
Srednji dinar	17.5
MENJALNICA
vseh tujih valut
Darila SDD učencem slovenskih osnovnih šol
V okviru svojega ustaljenega delovanja je Slovensko dobrodelno društvo v Trstu ob miklavževanju in božičnih praznikih uidi letos obdarilo potrebne učence slovenskih osnovnih šol na Tržaškem z oblačili, obutvijo in šolskimi potrebščinami. Skupno je razdelilo 53 zavojev z vsebino, kot so si jo u-čend sami želeli.
Slovensko dobrodelno društvo čuti ob tej priložnosti prijetno dolžnost, da se zahvali javnim oblastem in vsem dobrotnikom, ki so s svojimi prispevki omogočili izvedbo te pobude. Še posebej se zahvaljuje didaktičnim ravnateljstvom in upraviteljem slovenskih osnovnih šol na Tržaškem za pomoč, ki so jo nudili pri zbiranju podatkov za obdarovanje.
Novi predpisi glede cistern za prevoz odplak in gnojnice
Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo opozarja, da so bili pred kratkim objavljeni novi predpisi glede cistern za prevažanje odplak in gnojnice, ki jo kmetje uporab ljajo za gnojenje njiv in travnikov. Prepisi zadevajo predvsem kvaliteto materialov, iz katerih so cisterne izdelane ter varnostne zaklopke.
Trenutno menda še ni na razpolago podrobnega tolmačenja ome njenih predpisov, kljub temu pa pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo opozarja lastnike cistern, naj se čimprej zglasijo v pristojnem uradu za kmetijsko mehanizacijo. Nova določila bodo namreč stopila v veliavo že ob koncu marca leta 1983.
Izleti
Sekcija KPI «J. Verginella* Iz Križa prireja septembra 1983 krožni izlet po Sovjetski zvezi (Moskva, Samarkanda, Taškent, Talin, Moskva). Informacije dobite v večernih urah na tel. 220-213. Število mest je omejeno.
Tržaška knjigarna je danes
ZAPRTA
zaradi inventure
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
PO UGODNIH cenah nudimo splošno zidarstvo za hišna in stanovanjska obnovitvena dela — obnove termične izolacije — polaganje keramike — marmor - porfid. Za informacije tel. 040/823636.
PRODAM smučarske čevlje št. 44 in hlače št. 50. Telefon 040/824369. PRODAM čebulice narcis (tromboni). Telefon 040/229192 ORIGINALNO stilno pohištvo prodam po ugodni ceni. Telefonirati • na številko 040 575145.
UGODNO prodam fiat 131 • 1300 5 Drestav - letnik 1976, prevoženih 35 tisoč kilometrov.
IŠČEM vajenca z dobro voljo za namestitev pohištva z vozniškim dovoljenjem B kategorije. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro «Vajenec».
ZARADI preureditve trgovine prodam raznovrstno pohištvo po izredno ugodnih cenah. Telefonirati na št. 040 54390,
PANDO 30 rdeče barve, doba 1982 (september), prevoženih 2000 km, prodam po ugodni ceni. Telefon 040/220-363 Bogateč, Sv. Križ 99. ZOBOZDRAVNIK dr. Ivo Petkovšek sporoča, da bo zaradi praznikov ambulanta zaprta do 8. januarja 1983.
OSM1CO je odprl Robert Pipan iz Mavhinj.
KAMION FIAT 616 N/4 v dobrem stanju prodam. Telefonirati na št. 0481/82055 okrog 2. ali 19. ure.
FIAT poverjeni predstavnik
GRGIČ
PADRIČE - Trst Tel. 226-161
Prodaja novih avtomobilov in servis
:___o____________.___________
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1983
CELOLETNA.............. 65.000 lir + kolek 500 lir
POLLETNA...............49.000 lir + kolek 500 lir
MESEČNA................ 9 000 lir
Celoletno naročnino za PRIMORSKI DNEVNIK 65.000 + 500 lir velja za tiste, ki |o poravnalo do 30. aprila. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 108.000 + 500 lir.
Vsem naročnikom bomo še naprel nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE.
Vsi. ki bodo poravnali naročnino do 15. marca 1983 bodo udeleženi pri tradlconolnem žrebanju.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst. Ul. Montecchi 8 — Tel. 794678 Urnik: od 8.30 do 14.30
Uprava: Gorica, Drev. XXIV. ma|a 1 — Tel. 83382
Urnik: od 9. do 12. ure
Raznašalcl Primorskega dnevnlko
Pošta; Tekoči ročun ZTT 11/5374
Tržaška kreditna banko: Tekoči račun štev. 1192
OLAJŠAVE ZA GORIŠKE AVTOMOBILISTE
Od 17. januarja spet bencinski boni Prvi letošnji kontingent enak lanskemu
Upravičenci bodo prejeli nakaznice za pet mesečnih kvot - Povečano zanimanje za dizelsko gorivo ■ Razlika v ceni znaša danes ze 50 lir ■ Kako bodo ravnali z upravičenci, lastniki novih avtomobilov, ki nimajo urejenih listin
ČUDNE POSLEDICE ENERGETSKE KRIZE IN DRAGINJE ,
Ob vse dražji nafti narašča zanimanje za domača drva
Nad 30 interesentov na nedavni dražbi v Sovodnjah
Avtomobilisti na Goriškem si bodo v prihodnjih dneh lahko spet nekoliko oddahnili. Od 17. t.m. bodo namreč spet na razpolago boni za gorivo proste cone in sicer za prvo polletje. Upravičenci bodo prejeli enako količino bonov kakor lani za isto obdobje, če bo treba kontingent, ob upoštevanju, da se je v letu leta 1982 število upravičencev nekoliko zvišalo, priškrniti, potem bodo to uredili ob porazdelitvi drugega kontingenta, v začetku maja.
Medtem ko so mesečne količine (mesečni kontingenti) že določene, pa žal v tem trenutku še ni znano, če bo cena bencina enaka lanski, ali pa bo že v veljavi višji prelevman in s tem seveda višja cena. Iz Rima zaenkrat ni nobenih vesti, ob upoštevanju obilice dela, ki ga imajo tačas s pripravo razno raznih varčevalnih ukrepov, pa bi lahko sklepali, da bo medministrski odlok po vsej verjetnosti prišel z zamudo. Predlog o povišku prelevmana (v korist Goriškega sklada) morata namreč potrditi finančno ministrstvo in ministrstvo za industrijo.
Tako ali drugače, bencinski boni bodo na razpolago. Upravičencem jih bodo razdelili za prvo petmesečno obdobje. Kaj to pomeni v številkah? Lastniki avtomobilov do 11 konjskih moči bodo prejeli za 275 litrov nakaznic, lastniki močnejših avtomobilov pa 375 litrov. Ta kontingent velja za upravičence s stalnim bivališčem v goriški, oziroma sovodenjski občini. Manjši je kontingent za upravičence iz drugih občin pokrajine, ki bodo prejeli 150 oziroma 200 litrov goriva po znižani ceni.
Lastniki motorjev bodo prejeli nakaznice za 55, oziroma 30 litrov goriva. Kontingent se nanaša na celoletno obdobje. Razdeljevanje nakaznic bo potekalo, tako kakor v lanskem letu. V Gorici se bodo u-pravičenci obrnili do urada italijanskega avtomobilskega kluba, v drugih krajih pa do pisarn, kjer so tudi doslej opravljali te usluge.
V	kakšnem položaju bodo upravičenci, lastniki novih avtomobilov? Znano je namreč, da avtomobilske knjižice izdajajo z večmesečno zamudo, dokument pa je treba predložiti za dvig nakaznic. Na trgovinski zbornici so nam zagotovili, da ne bo posebnih težav. Če so upravičenci pjj^Jjpžili prošnjo in če imajo začasni dokument, iz katerega je razvidna posjlnost, moč in namemb-nost vozila, bodo prav tako prejeli nakaznice prvega kontingenta, čfe teh podatkov ni mogoče razbrati iz začasne listine, bonov ne bodo prejeli, ne bodo pa niti prikrajšani za kontingent, ki jim pripada. Prejeli ga bodo ob drugi delitvi, oziroma v trenutku, ko bodo predložili dokument.
V	ponedeljek, 17. januarja, bodo pričeli razdeljevati tudi nakaznice za dizel gorivo. V lanskem in prejšnjih letih je zanimanje za tovrstno gorivo precej upadlo, saj je znašala razlika med ceno v prosti prodaji in ceno goriva proste cone le nekaj
Sen. Mario Toros, pred kratkim izvoljen za predsednika ustanove Ente Friuli nel Mondo, je včeraj J z nekaterimi najožjimi sodelavci o-biskal Gorico in se v pokrajinski palači zadržal v razgovoru s predsednikom pokrajine Silviom Cumpeto ter nekaterimi odborniki. Do obiska je prišlo ker so na zadnji skupščini te ustanove spremenili pravila v toliko, da so predsedniki pokrajin Videm, Pordenon in Gorica avtomatično postali člani izvršnega odbora ustanove. S tem mislijo ojačiti delovanje Ente Friuli nel Mondo, najmnožičnejše ustanove furlanskih izseljencev, ki ima po svetu včlanjenih 128 društev, tako imenovanih «fogolars». Sen. Toros nam je povedal, da so možnosti, da bi ustanovili še druga društva, tako v Italiji kot v tujih deželah. Ustanova (poleg te delujejo še nekatere druge, med temi tudi zveza slovenskih izseljencev iz Benečije) si prizadeva ohranjati furlanske tradicije med izseljenci, ki so morali iz domačega kraja s trebuhom za kruhom v letih, ko ni bilo zanje doma dela.
Danes stavka v javnih bolnišnicah
Teden težav v zdravstvenih u-stanovah, zlasti v bolnišnicah Tako bi lahko imenovali prvi teden v januarju. Že včerai se je pričela štiridnevna (trajala bo do petka) stavka zdravnikov in tehnikov v bolnišnicah, članov avtonomnih sindikatov, danes pa bo 24 urna vsedržavna stavka pomožnega zdravstvenega osebja. Stavko .je oklicala enotna sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL. da bi prisilila vlado na čimprejšnjo sklenitev delovne pogodbe vsen kategorij, ki delajo na področju javnega zdravstva, za ureditev sedanjega
lir. Danes so razmere bistveno drugačne, saj znaša prihranek že okrog 10 odstotkov. Dizelsko gorivo v prosti prodaji stane na črpalki 579 lir, v okviru proste cone pa 529. Torej znaša razlika v ceni že 50 lir. Letni kontingent dizelskega goriva znaša 120.000 stotov, kar odgovarja približno 14 milijonom litrov. Lani je kontingent, prav zaradi zgoraj navedenih razlogov, več kakor zadoščal in so nekaterim prosilcem dodelili dodatne količine.
Prejete nakaznice bodo lastniki lahko uveljavljali do konca leta, vendar jih bodo morali, do 30. novembra izročiti na bencinskih črpalkah, kjer običajno kupujejo go-
že spet so nas osrečili koledarji. Slovčnski, italijanski, stenski, namizni, žepni. Takšne, ki narrT'kažejo umetnino našega slikarja, kako staro cerkev ali pa dražestno1 golo dekle. Takšni, na katerih so narodne noše. avtomobili, obložene mize z vsemi mogočimi dobrotami ali pa Stari obrtni izdelki. Skratka, vsakdo se nam je hotel prikupiti z lepim koledarjem, upoštevajoč pač različne okuse in potrebe posameznikov.
Na naši delovni mizi je tudi le-s os tedenski koledar Dijaške matice, na katerega beležimo marsikaj, kar nas bo zanimalo na našem delovnem mestu. V našo denarnico smo stlačili plastični koledarček.
skrajno neurejenega in raznolikega položaja.
Kakor smo že poročali, bodo v bolmšnicah, kljub splošni stavki,, zagotovili prisotnost zadostnega števila osebja, za posege v nujnih primerih, skušali pa bodo. tako so jagotovili sindikati, kar se da o-militi negativne posledice za paciente.
Zaradi precejšnjih nesoglasij med strankami vladne večine glede varčevalnih ukrepov, tudi na podiočju zdravstva m ker bo po vsej verjetnosti težko v kratkem času doseči sporazum za novo delovno po godbo bodo po vsej verjetnosti današnji stavki, sledile v prihodnjih tednih še druge.
Zaradi takega položaja jp priporočljivo, da se po pomoč v bolnišnico zatečemo le v najbolj nujnih primerih. Vsaj v tem tednu.
STARI OBIČAJI V LAŠKEM
S kresovi bodo pregnali zimo in noč
V Ronkah, Foljanu in Redipuglii bodo drevi, ob 18. uri, obnovili starodavni običaj sežiganja zime in zla. Na glavnih trgih bodo zakurili kresove in vanje pometali staro šaro (in skrbi) zraven pa se poveselili v prijetni družbi. Obiskovalcem bodo ponudili tradicionalne jedi. Zgoraj opisani običaj je znan pod imenom «seima».
Na koprski televiziji bosta danes popoldne, med 17.45 in 18. uro ter med 19.45 in 20.15 časnikarju Marku Waltritschu odgovarjala dober dobski župan dr. Mario Lavrenčič in odbornik za javna dela v občini Tržič Gino Saccavini. Pogovor bo o pobudah za ureditev Krasa nad Tržičem in okolice doberdobskega ter sabliškega jezera.
rivo. Lani je bilo izjemoma drugače in bencinskih bonov ni bilo treba izročiti, ampak so lastniki z njimi prosto razpolagali do konca decembra. Izkazalo se je, da je taka liberalizacija prinesla nekaj dodatnih težav, ugotavljajo na trgovinski zbornici, kjer so se zato odločili za povrnitev na staro prakso.
• Šolsko skrbništvo sporoča, da bo pismeni del preizkušnje natečaja za dodelitev mest v otroških vrtcih potekal 12. januarja v prostorih srednje šole Favetti v Gorici. Preizkušnja se bo pričela ob 8. uri. Natečaj je bil razpisan 30. septembra lani.
ki nam ga je ponudil kavamar, pri katerem srkanu* vsako jutro kavico (hotel se je's tem Tiajbrž1 oprostiti zaradi podražitve skodelice kave od prejšnjih 400 na novoletnih 450 lir). V našo aktovko pa smo dali »agen-do», v katero bomo vsak dan beležili to, kar nas bo v našem poklicu žulilo. Najbrž bo s to »agendo* tako kot vsako leto. Nekaj časa bomo vanjo skrbno zapisovali vse, potem pa, ko nam bo zmanjkalo papirja (tudi to se zgodi časnikarjem), bomo njene strani uporabljali le kot navadno beležnico na kaki tiskovni konferenci.
Slovenske zamejske banke so tudi letos poskrbele za lepe stenske koledarje. Kmečka banka v Gorici. Tržaška kreditna banka ter posojilnice v Sovodnjah, Doberdobu, Nabrežini in na Opčinah so izdale skupni koledar trinajstih dragocenih fotografskih posnetkov zlatega oltarja Sv. Lucije v Kravarju v Benečiji. Koledar je dvojezičen, fotografije je napravil Janko Furlan, tekst pa je oskrbela Metka Golobič - Gombač. Gre za zares dragocen koledar, ki ga bomo tudi ohranili po letu dni uporabe, za katerega je dalo zamisel Založništvo tržaškega tiska, ki je z Graficentrom koledar tudi uredilo. Tiskali so ga v Vidmu.
Hranilnica in posojilnica na Opčinah pa se je spomnila tudi na o-penskega slikarja Roberta Hlava-tyja. Klientom je ponudila, poleg že omenjenega koledarj z motivi iz Benečije, še koledar z reproduciranimi akvareli tega znanega slikarja. Gre za koledar. Id so ga izdale slovenske posojilnice na Koroškem (koledar je bil tiskan v Celovcu). Spremno besedilo je napisal Klavdij Palčič, objavljeno je v slovenščini, italijanščini in nemščini.
Robertu Hlavatyju, temu priljubljenemu zamejskemu slikarju, je posvečen tudi stenski koledar zbirke Jadranskega koledarja. Tiskali so ga v Vidmu, na njem so reproducirani motivi Hlavatyjevih slik, kra-ške gmajne, hiše, Tržaški zaliv.
Dustracije Toneta Kralja in znane slikanice o Martinu Krpanu krasijo mesečne liste koledarja, ki ga je ponudila klientom Ljubljanska banka - Temeljna banka- Nova Gorica. Slike nam obujajo spomin na tega Levstikovega junaka, Matjaž Kmecl pa spretno, kot mu je prirojeno, opiše to znano Levstikovo delo. Koledar je izdala galerija v Kostanjevici, izkupiček bo šel v sklad za obnovo kostanjeviškega gradu.
še bi lahko nadaljevali. Svoj stenski koledar z lovskimi motivi, ti-
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
vabi v soboto, 8. januarja, ob 20.30 v Kulturni dom na
večer ljudskih plesov in pesmi
«U CELEM TRSTE
LUČKE Nl...»
Izvajata folklornr in pevska skupina Stu ledi iz Trsta
Čez sedem let vse prav pride, so menda pogruntali že naši stari. Pa še res je. Tako prav letos spet ugotavljamo, kako prihajajo do veljave stara dobra drva. Ogrevanje z nafto je postala draga zadeva tudi za občane z bolj globokim žepom, ogrevanje z elektriko pa že pravi luksuz, ki si ga lahko privoščijo le malokateri. Kako bo v prihodnje ni težko napovedati, saj bo elektrika že ob koncu leta dražja za pribbžno 20 odstotkov. Pa so spet prišla v poštev drva, čeprav tudi ta niso najbolj poceni, posebno če ti jih pripeljejo na dom lepo nažagana in razklana. Slot drv za kurjavo velja kar 13.000 lir, tako navaja glasilo goriške trgovinske zbornice. Lahko pa so kvalitetna drva še za nekaj tisočakov dražja. Z dobro voljo pa je mogoče tudi precej prihraniti Tako v številnih gospodarstvih kurijo z
skan v Ljubljani, so izdali tudi 'člani Društva slovenskih lovcev Furlanije- Julijske krajine »Doberdob*. Koledarje so izdale še druge ustanove, posamezni trgovci. Ne nazadnje goriški zeleni križ, ki nam vsa-(to leto ponudi žepni koledarček, v katerem najdemo označene goriške ulice, umike lekarn in še marsikaj zanimivega iz goriškega drobnega življenja. Nič več pa nas ne o-srečujejo frizerji in brivci s tistimi malimi, žepnimi, parCumiranimi ko-ledarčld, s katerimi so nas zalagali pred tolikimi leti. Napol naga dekleta na teh koledarjih so bila v tistih časih nekaj pohujšljivega, danes pa imaš takega povsod v izobilju. Pa ne samo na koledarskih listih. (mw)
Po božičnih in novoletnih praznikih je v prihodnjem tednu pričakovati zaostritev sindikalnega boja. Tako naj bi že 15. januarja delavcem tržiškega podjetja Detroit dostavili odslovilna pisma. O tem vprašanju je tekla beseda na včerajšnji skupščini v tovarni, kjer so med drugim ugotovili tudi, da v mesecu dni ni bilo glede razreševanja krize nobenih novosti.
Do zdaj so sklep o odslovitvi delavcev že dvakrat odgodili, tokrat pa se zdi malo verjetno, da bi se to lahko zgodilo še tretjič. Toliko bolj, ker je menda odslovitev delavcev pogoj, da podjetje, oziroma stečajni skrbnik zaprosi za poseg izredne dopolnilne blagajne.
V prihodnjem tednu naj bi torej delavci prejeli odslovilna pisma.
Množično romanje
Danes zjutraj bo z goriškega Travnika odpeljala v Rim kolona dvanajstih avtobusov z verniki, ki bodo jutri popoldne v baziliki sv. Petra prisostvovali slovesnosti ob posvetitvi novega goriškega nadškofa Bommarca. Vseh romarjev je okrog šeststo, spremlja pa jih okrog štirideset duhovnikov. Na slovesnosti v Rimu bosta prisotni tudi delegaciji goriške občine in pokrajinske uprave.
V Tržiču je bila pred kratkim seja vodstvo sindikata gradbincev in delavcev lesnopredelovalne industrije FILEA/CGIL. Na seji so predvsem ocenili dejavnost v lanskem letu ter se pomenili o trenutnih nalogah ter o splošnem političnem in gospodarskem položaju, ki neugodno vpliva tudi na dejavnost na področju gradbeništva in sorodnih dejavnostih. Uvodno poročilo je pripravil Sergio Donda.
Smrtna nesreča planinca na Krnu
Na Krnu se je v nedeljo popoldne smrtno ponesrečil 47-letni Silvester Birsa iz Nove Gorice. Z ženo se je že dopoldne namenil na 2245 m vi-
odrezki, ki jih razmeroma po ugodnih cenah dobivajo iz tovarn, kjer se ukvarjajo s predelavo lesa. Škoda le. da je povpraševanje po tovrstnem kurivu zelo naraslo po drugi strani pa se krči proizvodnja v tovarnah Na podeželju je mogoče še dodatno prihraniti s tem, da drva nasekaš in pripraviš sam. Seseda, če imaš ustrezno orodje in o-premo in ne nazadnje dovolj dobre volje do dela. Kajti v gozdu je treba zares trdo delati. Nerodnost je tudi v tem, da je razmeroma malo gozdnatih površin na prodaj. Večinoma so gozdovi v naših krajih v zasebni lasti in jih izkoriščajo lastniki sami za lastno uporabo. Jc pa zato zanimanje za tiste parcele. ki so na prodaj dosti večje. Prav gotovo je dovolj zgovoren podatek, da je bilo na zadnji dražbi lesa občinske parcele v Sovodnjah nad 30 interesentov. Kaj takega ni bilo opaziti že dolgo let. Izklicna cena se je skoraj početverila! Veliko zanimanje .je tudi za druge občinske parcele, kjer bodo les prodali na dražbi v prihodnjih dneh. Da prihajajo drva znova v poštev, bi lahko sklepali tudi po sicer neugodnem pojavu, ki je dokaj pogost zlasti na kraškem območju. Množijo se kraje drv. zlasti ob poljskih poteh.
SPOROČILO IZLETNIKOM PD
Križarjenje
odpovedano
Vsem tistim, ki so se prijavili w izlet Primorskega dnevnika z ladjo «Liburnija» po Dalmaciji, moramo žal sporočiti, da ta izlet odpade, ker zanj ni bilo dovolj prijav.
Vsi prijavljeni za križarjenje se lahko prepišejo na enega od preostalih dveh izletov, t.j. za potovanje z letalom v Turčijo (z doplačilom k prvemu obroku) ali za potovanje	z avtobusi	na	Gradiščansko (Burgeland) in	na	Dunaj,	Če
pa tega ne želijo, lahko dobijo že vplačani znesek nazaj v našem go-riškem	uredništvu	na	Drev.	24.
Maggio	1 .jutri (četrtek) in	po-
jutrišnjem (petek) od 8. do 14. ure<
Obvestilo
šolskega skrbništva
šolsko skrbništvo sporoča, da Ji bil v Uradnem listu št. 339 z dne 10. decembra 1982 objavljen razpored pismenih preizkušenj za dosego habilitacije za poučevanje na višjih srednjih šolah prve in druge stopnje. Izpiti se bodo pričeli 23. februarji, zaključili pa 7. marca.
Razna obvestila
Uslužbenec goriške hranilnice bo
v ponedeljek, 10. t.m., od 9. do 11. ure pobiral davke na županstvu v Sovodnjah.
Izredno tanka snežna odeja na Ne-vejskem sedlu onemogoča reden potek smučarskega tečaja. Slovensko planinsko društvo zato obvešča, d* se bo tečaj, v pričakovanju izdatnejših snežnih padavin, pričel v nedeljo. 16. t.m.
soko goro, ki je te dni pokrita s poledenelim snegom. Skoraj pod vrhom je Birsi spodrsnilo in kljub cepinu in derezam pa mu ni uspelo zaustaviti padca in tako je zdrsnil po pobočju kakih 1000 m nižje ter je obležal s hudimi poškodbami. Tako Birsa kakor žena sta bila primerno opremljena, Birsa je bil brez desne roke in zato se najbrž pri padcu ni utegnil takoj zaustaviti.
Kino
t turi rtt
VERDI 20.30 Italijanska gledališka predstava.
CORSO 18.00—22.00 »E. T. L’extra-terrestre*.
VITTORIA 17.30-22 00 »Le porno svedesi lo vogliono cosi* Prepovedan mladini pod 18. letom.
Iršič
EXCELS10R 18.00 - 22.00 »Pirania paura*.
PRINCIPE Danes zaprto.
Mitra (torlru in okiti im
SOČA 18.00—20.Oc »Bronco Billy». Ameriški film
SVOBODA 18.00—20.00 »Ljubica pod posteljo*. Italijanski erotični film.
DESKLE 19.30 »Samo za tvoje oči*. Angleški film
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale. Trg Republike tel. 72-341.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Baldini, Korzo Italija 57, -el. 84-879.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Ugo To-niutti iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; ob 11. uri Justina Mihalič vd. Maurer iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče; ob 12.31' Clement« Marchi iz splošne bolnišnice v cerkev pri sv. Ani in na glavno pokopališče; ob 10.40 Elsa Schmidt iz bolnišnice usmiljenih bratov v Ronke; ob 13.30 Mario Marangon iz splošne bolnišnice v Koprivno.
MtllMIimilUIIIIIIMIIIMIIMMIMIMIIIIIIllimMlllfMIIHmiMMMIIHMIIttllllltlHIIIIIHMIIIIItlimillimillimilltm
SENATOR TOROS VČERAJ V GORICI
Predsednik «Friuli nel Mondo» obiskal predsednika Cumpeto
V izvršiti odbor te ustanove so bili kooptl-rani predsedniki treh pokrajin naše dežele
fiiifiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiitiuiiiiiiHiiiifiMniiiMiiiiiiiHiiiiiumitiiiiiitifniititiimiitiiiiMmiiiiiNnnntiiiiiiiiinttiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiinimiiiiiuiiiiiiii*
Koledarji 1983 za vsako rabo in okus
PRIHODNJI TEDEN ODSLOVILNA PISMA V TRŽIŠKEM DETROITU
k,:;-'
DAVČNIH ODLOKIH


Nemška tovarna se je po posrečeni izkušnji s coupejem odločila tudi za limuzino s pogonom na vsa šti*
PO ZADNJIH FANFANIJEVIH
Z NOVIM LETOM JE DRŽAVA SEGLA GLOBOKO V ŽEP AVTOMOBILISTOV
50-odstotno povišanje dodatnega davka na dizle, medtem ko se je prometni davek spremenil v davek na posest vozila
Pogon na štiri kolesa tudi za audi 80 auattro
ri kolesa. Zunanji videz ni bistveno različen v primerjavi z drugimi audiji 80, če izvzamemo dva spojlerja, ima pa petvaljni 2200-kubični motor, ki zmore kar 136 KM
aiiiiiiiiiHiiiiiiiinttiiiittiiiiiitiiiiiinitiHiJiuiuiimmiiiiimiiiiuniifiiiiJiifiMiiiifiiiitiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiitiiiimtmiifiiiiiiiiiMiiiiiiiifiiiiiitimiiintiiiiiiiniiiiiiiiHO
KLJUB «ELASTICNOSTI» POMORSKEGA ZAKONIKA
Brez primerne ladijske črpalke ne smemo na daljše križarjenje
je boljša od električni1, navadno pa jc celo dražja
Loto 1983 se je italijanskim avtomobilistom predstavilo v izredno neugodni luči: podražitev cestnine na avtocestah za 20 od sto, znižanje cene bencina, vendar v korist davkariji (360 milijard lir letno) ne pa v korist porabnikom cest, potrditev ozačas-nega> zvišanja prometne takse (80 odst. več kot predvideva zakon), 50-odstotna podražitev takse za dizelska vozila, ki imajo več kot 15 fiskalnih KM (praktično ostane nespremenjena le taksa za fiat 127 diesel) (nadaljnjih 120 milijard lir več za državo), zvišanje davka na zavarovanja, 36-odstotna podražitev kolka za vozniška dovoljenja, sprememba prometne takse v davek na posest avtomobila (200 milijard več za državo) vse to je zagrenilo avtomobilistom praznovanje Silvestrove noči.
Z novim letom začne veljati
Dvoboj med italijanskimi in francoskimi avtomobilskimi hišami za uveljavitev na romunskem tržišču. boj, ki se je praktično začel že pred dvema desetletjema, se je zaključil v korist Francozov. Najprej si je tovarna Renault zagotovila sodelovanje, ki je obrodilo z izdelovanjem znane -Mlade*, doslej edinega romunskega potniškega vozila, ki se ga poslužujejo tudi v reprezentančne namene, sedaj pa je uspelo drugi francoski tovarni Citroenu, da se vrine na romunsko tržišče in trenutno je v teku gradnja tovarne v bližini mesta Craiove, kjer bodo izdelovali Citroenova potniška vozila. Gradnja je sicer v teku že kakih pet let in bi vsak trenutek morala steči proizvodnja.
Zmaga francoskih avtomobilskih tovarn v Romuniji ni naključna, čeprav so politični in drugi dvostranski odnosi med Romunijo in Francijo na nekoliko nizki ravni, odločno nižji, kot bi cbe državi želeli. Sodelovanje med Francijo in Romunijo na tehničnem področju sega nazaj v zgodovino motornih vozil. Že pred šestdesetimi leti je romunski inženir Jon Dumi-tru v Parizu patentiral vgrajevanje dvojnih komand v vozilih, s katerim so se novinci učili voziti, njegov rojak Aurel Persu pa skoraj istočasno patentiral aerodinamično obliko vozil, ker se je zavedal, da bi oblika kaplje vode, ki prosto pada bila najbrž idealna za vsako motorno vozilo.
In trdijo, da je novo francosko ,-romunsko vozilo zelo podobno kaplji, tako vsaj vedo povedati tisti, ki so videli prototipe na jesenskem mednarodnem velesejmu v Bukarešti. Izdelovali bodo dva popolnoma nova modela in zato so zgradili, tako trdijo, najsodobnejšo tovarno avtomobilov v Evropi, kjer bo zaposlenih kakih 30U0 delavcev, od katerih je vsak četrti preživel cd 6 do 18 mesecev t Citroenovih tovarnah v Franciji, kjer se je učil.
Trenutno predvideva proizvodni plan izdelavo avtov z motorji 652 kubičnih cm in 1129 kubičnih cm. Motorji bodo zračno hla-
torej cela vrsta novih obveznosti za avtomobiliste. Poglejmo predvsem, kako je s spremembo prometne takse, ki ni več taka, v davek na posest avtomobila: to pomeni, da bodo davek morali plačati tudi tisti, ki se nekega vozila ne poslužujejo skozi vse leto (npr. nekdo ima avto, ki je opremljen za kampiranje in ga rabi samo poleti. Do sedaj je plačal prometni davek le za tisto obdobje, ko je v resnici s svojim vozilom krožil po cesti, medtem ko ni plačeval davka za tisto obdobje, ko je bilo vozilo v garaži. Isto velja za motorna kolesa, ki jih mnogi vozijo le v ugodnem letnem času in za tisto obdobje plačujejo davek. Odslej bo treba plačati davek že samo zaradi dejstva, da je vozilo vpisano v javni avtomobilski register PRA. Zato bodo lastniki vozil morali takoj poskrbeti za iz-
jeni in bodo laliko poganjali vozila do 120 oziroma 149 kilometrov na uro. Oba avtomobila bosta imela enako obliko s troje vrati in pet prostorov za potnike. šibkejši model porabi 5,7 litra za 100 kilometrov, drugi pa liter več.
V prvem obdobju bi nova romunska tovarna proizvajala 130 tisoč, a v drugem obdobju do 150 tisoč avtomobilov letno. Pri proizvodnji sodeluje, poleg francoskih podjetij tudi kakšnih sto manjših romunskih sodelavcev,. Doslej se sicer še ne ve, kje bodo oba nova francosko - romunska modela predajali in kakšna bo predajna cena. Novi avto se bo imenoval <oltcit», ime ki, je sestavljeno iz besede Olt, gre za reko v bližini Craiove in prvega zloga .Citroena «cit». kar daje slutiti, da bodo avto prodajali tako v Romuniji kot v Franciji.
bris vozila, ki ga ne vozijo več ali so ga demolirali. Zakonski odlok, ki ga bodo objavili do 31. marca bo določal norme, kako se to naredi. Za kršilce so predvidene stroge denarne kazni, ki gredo do milijona lir. Lastniki vozil bodo morali tudi pravočasno sporočiti, da so jim avto ali motorno kolo ukradli ali da so jim ga iz katerega koli razloga zaplenili. V nasprotnem primeru bodo morali še naprej plačevati davek na posest vozila.
Poleg teh novosti je največ zanimanja najbrž za dodatni davek na dizelska vozila. Doslej je znašal dodatni davek 18.000 lir za vsako fiskalno KM. Odslej velja dodatni davek za vse avtomobile, ki imajo več kot 15 fiskalnih KM 27.000 lir na fiskalno konjsko moč. Kot rečeno se ta podražitev ne tiče edino le fiata 127.
Ni bilo treba dolgo čakati na jezne in trde reakcije avtomobil-skil hiš. V svojih prtih komentarjih Fiat in Renault {»udarjata nevarnost, da povečanje davčnega bremena na dizle, ki so že doslej bili bolj prizadeti od drugih avtov, saj so plačevali vsaj 300.000 davka več, zavre rast dizelskega tržišča, ki je še tako pomembno za varčevanje z energijo. Podatki, ki zadevajo prodajo dizlov pričajo o dejstvu, da je to tržišče v polnem razvoju, saj so se prodaje povečale od 14.3 odst. v letu 1981 na 19,2 odst. v prvih enajstih mesecih preteklega leta. število prodanih dizlov se je povečalo od 257.000 v letu 1981 na 302.000 v prvih enajstih mesecih preteklega leta. To je toliko bolj pomembno, ker je prodaja avtomobilov na splošno padla.
Zadnja novost zadeva prometno takso, ali davek na posest, po povem, Ministrstvo bi moralo v kratkem objaviti okrožnice, ki bo pojasnila nekatere1 ne'asne točke. V zadnjih dveh letih so namreč zvišali prometno takso najprej za 50 odstotkov in pstem še za na nadaljnjih 30, tako da znaša skupno povečanje 80 odst. Podražitev bi morala biti začasnega značaja. Ministrstvo pa bo moralo odločiti, kaj morajo storiti tisti, ki tega poviška niso plačali ali so ga plačali samo delno.
Pritrjena ročna črpalka
Z vedo v podkrovju se navadno spopada skoraj vsak dopustniški kapitan, saj ni plovila, ki bi bi’o varno pred to tegobo. Pod pod-nice piavadno prodira voda ob osi propelerja, skozi tesnila morskih stranišč in dragih naprav od losa dp^Iobinonera. Celo deževnica si lahko prej ali slej utre pot-v notranjost, da ne omenimo plovbe po razburkanem morju, ko valovi zalivajo čoln. Proti tej tego bi ni druge pomoči kot črpalka, razen pri gliserjih, ki imajo samodejno izpraznjevanie dna. Pomorski zakon predvideva za vsako plovilo ročno črpalko in vedro s karcem (pol) za izmotavanje vode. Da zadostimo tej zahtevi i-
mamo navadno na krovu batno prenosljivo ročno črpalko, ki je za silo še uporabna, je pa med plovbo skrajno nerodna, saj moramo z njo ravnati z obema rokama.	"
Skoraj vsi nekoliko večji izlivni čolni in jadrnice imajo že vgrajene električne vodne črpalke.’ Pri manjših plovilih pa bi si morali lastniki črprlko sami priskrbeli, saj je nedopustno, da vztrajajo pri prenosni ročni črpalki. O-sebno smatramo, da so še najboljše pritrjene ročne črpalke, ki skoraj nikoli ne odpovedo Precejšnje pomisleke imamo glede električnih, ki so praktične za redno izpraznjevanje dna. v izrednih primerih pa kaj rade odpovejo, če riso res kakovostne. Izbira dobre e’ektrične črpalke pa je vse prej kot enostavna. Depliani nam bodo le malo pomagali, saj proizvajalci namenoma napihujejo podatke o kotičini vode. ki jo lahko črpalka izprazni v eni minuti, obenem pa pretirano zrnamšu-je.io porabo elektrike. Prav tako radi zamolčijo, ali je naprava razstavljiva, da lahko zamenjamo obrabljene dele. Ne preostane nam torej drugega kot da se zanesemo na poštenost prodajalca, še bolje, da se pozanimamo pri znancih; kako deluje njihova elek trična črpalka.
Večina črpalk za dopustniške po trebe ima centrifugo, ki se samo de.hio vključi, ko doseže voda določeno višino. Vžig povzroči navadno plovec, samo pri najnovejših napravah so plovec zamenjali z elektronskim vžigom. Spodnji del črpalke, ki ga pritrdimo na najnižje mesto podkrovja ima filter, ki preprečuje, da bd morebitna umazanija pokvarila centrifugo. Povsem razumljivo delujejo take naprave, tudi ko so prekrite z vodo. Prav zato morajo biti originalne električne žice čim daljše.
pri. prenizkih spojityah žic z.o-, m rež jem bo kaj rado prišlo do kratkih stikov. Ne bo odveč, ca ob spojitvi z omrežjem namestimo tudi varovalko, ki bo preprečila hujše okvare.
Kot rečeno, ne bo električna črpalka med rečno uporabo odpo-■ Vedala. Glavna nevarnost'teli naprav je delovanje v prazno, ko se centrifuga vključi, ne da bi bilo vode v podkrovju. V takem primeru bo šla naprava že po nekaj minutah k vragu, če nismo kupili take, ki deluje tudi na prazno. V glavnem lahko svetujemo, da rabimo črpalko samo. ko imamo prižgan ladijski motor in smo se predhodno na lastne oči prepričali, ali je v podkrovju res voda. Nedopustno bi namreč bilo. da bi nebele izpraznili akumula tor. kar se lahko kaj rado zgodi med’ daljšimi postanki.
Vseh teli nevšečnosti pa ne bomo imeli s pritrjen ročno čr palko; ki'pa’je za čudo ponavadi celo dražja od e ektrične. Za zadovoljivo električno črpalko na vadno porabimo kakih 50 tisoč lir. večjih vsot m treba dati. še najboljša je rešitev z nakucom najcenejše električne črpalke (20.000 lir), če smo si vgradili tudi dob o ročno črpalko. Električno bomo rabili med plovbo, ročno pa v pris a-nil), ali v iz.iemnih vremenskih raz-merah. Mišice namreč nikoli ne odpovejo, saj pravi pregovor, da ni boljše črpalke od prestrašenega človeka, ki ima v rokah tudi navaden korec.
Po vsem tem ne bo odveč, da posk bimo tudi za preprečevanje o nesna*evanja. Ladijski motorji kaj radi puščajo olje, tudi kaj nafte kaj rado zaide v podkrovje. Če nismo poskrbeli, da se vsa ta umazanija nabira v posodo pod motor jem, moramo v podkrovje pred vsakim črpan iom obvezno zliti detergent za ogljikovodike.
UllllllllltlllllMIIIiMIIHimillllllllllUIIIIIIMIIIinilllllinillllllllllllllimtIIIIIIIIIIIIHiMMnifIlllHIIIIfllllltlllMIIIIIinillUIIIIIIIIIIIIHfllllllllllllllllllVffllltl-.IIIMMiMIIIO
Fordov «vodni» rekord
Hidroplan «Miss Britain IV* je na britanskem jezeru Coniston potolkel svetovni hitrostni rekord za plovila, ki imajo vgrajene dizlove motorje. 47-letni pilot Christopher Kaye je dosegel hitrost 199,94 km/h. «Miss Britain IV* ima vgrajen predelani Fordov motor 2720 s 525 KM
FRANCOZI IZBOJEVALI BOJ ZA ROMUNSKO TRŽIŠČE
Poslej bodo v Romuniji proizvajali še citroene
<0ltcit» bodo izdelovali v najsodobnejši evropski tovarni
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šola in vzgoja
13.00	Aktualna oddaja
13.25	Vremenske razmere
14.00	riVIacario* - 1. serija
15.30	šola in vzgoja
16.30	Pisma TG1 - Redakcija odgovarja
17.00	TV dnevnik - Flash
17.05	Neposredno iz studia
17.10 «Nils Holgerssans
17.30	Discateca festival
18.50	Glasbena oddaja - vmes TV film iz serije «Fonzde»
20.00	TV dnevnik
20.30	Poklic: nevarnost! - TV film
21.25	TV dnevnik - Posebna oddaja
22.15	TV dnevnik
22.25	Srečanje s kinematografijo
22.20	športna sreda - Boks, Foro d’Ischia - Oliva: Gambini -za evropski naslov v super-lahki kategoriji
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.00	TV dnevnik ob 13. uri
13.30	Šola in vzgoja
14.00	Tandem
14.05	Paroliamo - 1. del
14.20	Risanka
14.30	Paroliamo - 2. del
14.50	Preveč čudno je - zanimivosti
15.15	rPasso a due»
15.30	Risanka
15.45	V studiu
16.00	šala in vzgoja
16.30	Pravljica
17.35	Zelena preproga
,17.45 Izvir človeštva - 5. epizoda
18.40 TV dnevnik - šport
18.50	Dvorana zrcal - TV film iz serije «Le strade di San Francisco*
19.45	TV dnevnik
20.30	Glasbena oddaja . «Ače od Claudio Baglioni*
21.35	cUa vela incantata*, 2. del
22.35	TV dnevnik
22.45	Berlin - Alexanderplatz -nadaljevanka
Tretji kanal
17.20 Antonello Vendlti v koncertu
13.30	Glasbena oddaja
19.00	TV dnevnik
19.35	- Milan 2000 - 1. del
20.05	šola in vzgoja
20.30	Karl in Kristina - TV' film
22.55	TV dnevnik JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.00	Poročila
10.05	TV v šcH
17.35	Poročila
17.40	Ciciban dober dan
17.55	Niške zborovske slovesno sti - 2. oddaja
18.23	Celjski obzornik
18.40	Mostovi - oddaja za italijan sko in madžarsko narodnostno skupnost
19.10	Risanka
19.24	TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Film tedna: Nedelje in Šibila - francoski film
21.45 V znamenju
Koper
13.30	- 16.30 Odprta meja
Danes bodo v okviru oddaje Odprta meja med drugim na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Davčni ukrepi italijanske vlade in tržaška kriza SOVODNJE — Upepeljevalnik GORICA — Izdaje raznih kole dar jev
GORICA — Demografski padec TRST — Industrijska kriza
17.00	Z nami pred kamero
17.05	TVD novice
17.10	TV šola
18.00	Film - ponovitev
18.30	TVD stičišče
20.15	Stockholm
21.15	Turistični vodič
21.25	TVD danes 21.45 Serijski film
TRST A
7.00,	8.00. 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila: 7.20 Dobro jutro
po naše; 8.10 Almanah: Sprehodi po tržaških predmestjih; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: 11.30 - 14.00 Poldnevniški razgledi: Beležka; 12.00 Pod Matajurjan, posebnosti in omika Nediskih dolin; 13.20 Trst by night. Pripravlja Nadja Filipčič: 14.10 Roman v nadal jevanjih:	Franček Rudolf:
«Očka, vrni se nam zdrav!*; 14.30 Evergreeni; 14.55 Naš jezik; 15.00 Dijaška tribuna; 16.00 Almanah: Tri slovenske sestre: 130 let Dražbe sv. Moharja; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci: pianist Federico Monti iz razreda proL JMjojce.Ši-škavič na šoli Glasbene matice v Trstu; 18.00 Na goriškem valu;
18.30	Priljubljeni motivi.	.
' KOPER
(Italijanski program)
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30. 13.30. 14.30, 15.30, 16.30, 17.30,
13.30	Poročila; 6.00 - 9.30 Jutranji rogrami; 9.32 Lucianovi dopisi;
10X0 B-escdPo in glasba; 10.10 O-re-ški količek: 10.30 Glasbeni ko-ičeK; 10.40 Mozaik; 11.00 Kirn; 11.32 Pesem; 11.36 Radio rock;
12.00	Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Iz Rima z zanimanjem in simpatijo; 14.33 Glasbena oddaja; 15.00 Kje naj se u-stavimo; 15.10 Brez besed: 15.30 Crash; 16.00 Znane in neznane be sede v svetu kinematografije; 16.07 Zig zag; 16.15 Orkester «Edig Galletti*; 16.45 Glasovi in zvoki; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Glasbena oddaja; 17.32 Muratti mušic; 18.10 Večerno zborovsko petje; 18.45 Slišimo se zopet jutri: 19.00 Zaključek programov.
KOPER
(Slovenski program)
6.00,	6.30, 7.15, 13.00, 14.00 Poročila; 16.00 Primorski dnevnik;
6.15	Obvestila in EP; 6.37 Ob ja ve; 6,45 Cestne razmere; 7.00 Nasvet Radia Koper; 7.05 Filmski spored; 7.25 Dnevni radijski in TV s;ored; 7.28 Zaključek: 7.30 Val 202; 13.15 Kinospored; 13.30 Zanimivosti; . 13.45 Nasvet Radia Ko-oer; 14,10 - 15.00 Predstaviiev od daj. glasbene želje poslušalcev; 14 30 Z našimi glasbenimi umetniki; 14.50 EP; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Glasba po žel'ah;
16.15	Aktualna (ema: 16.30 Obja ve in glasba; 16.35 Glasbeni kiosk; 16.55 Zaključek s pregledom noric.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00. 17.00, 19.00. 21.00,
23.00	Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranji programi; 9.02 Radio in jaz -1. del; 9.58 Zeleni val; 10.03 Radio in jaz - 2. del; 10.30 Pesmi v času; 11.00 Prosti kotiček: 11.10 Glasba in besedilo; 11.34 «Voj-ščak Cromwella na Lanskih gričih* - 3. del radijske nadaljevanke; 11.58 Zeleni val; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 12.58 Zeleni val; 13.25 Poštna kočija: 13.35 Master; 14.30 Poljubi v Grand Hotelu; 14.58 Zeleni val; 15.03 Zeleno zeleno;
16.00	Kulturne aktualnosti; 17.30 Master under 18: 17.55 Oddaja za avtomobiliste: 18.00 Klasična glasba; 18.30 Globetrotter; 19.20 Nabožna oddaja; 19.25 Jazz in glasba; 20.00 Varietejska oddaja; 21.03 «La borsa del gusto»;
LJUBLJANA
6.00.	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 00.00 Poročila; 6.10 Prometne in formacije; 6.45 Prometne informacije (Ljubljana, Koper, Maribor); 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz našili sporedov: 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Govorimo makedonsko, in govorimo srbohrvaško; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vklju čujejo: 1-1.05 Ali poznate (prenos iz studia radii Maribor); 11.35 S pesmijo po Jugos’ariji; 12.10 Ve liki zabavni orkestri; 12.30 Kme tijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 13.00 Danes do 13.; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodi je do melodije; 14.05 Razmišlja mo. ugotavljamo; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.55 Minute za EP; 15.00 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. pro gram); 15.30 Obvestila in zabav na riasba: 15 50 Radio danes, ra dio .Hitri; 16.00 Vrtiljak; 16.45 -Naš gost; 17.00 Studio ob 17.: 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času; 18 15 S kniižnegn trsta: 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljub liana; 18,55 Minute za EP;. 19.25 Obvestila in zabavna zla sin; 19.35 Lahko noč. ctooci: 19.45 Minute z. Alpskim kvintetom in pevko Ivan ko Krašovec: 20 1*0 Naj narodi no jo (5 orldaia); 20.95 Iz opusa T,u cvana1 Marj? Škerjanca Nok turni. Pot liričnih me*btHh 21.05 GioaccMno Rossini: rritomki iz o-p?re «Gospod Brascbino*;
BRANKO MARUŠIČ	1.
SLOVENCI NA GORIŠKEM MED LETI 1900 IN 1915
Ta okleščena podoba razmer pri Slovencih na Goriškom v prvem poldrugem desetletju tega stoletja je postavljena v časovne okvire, ki jih na enem mejniku določajo dogodki na domačih, goriških tleh, na drugem pa dogajanja svetovnega razvoja. Na prelomu stoletij (1899 - 1900) je dokončno propadla goriška politična sloga, ki je kljub občasnim pripetljajem trajala od leta 1876 dalje, torej kar petindvajset lot; maja 1915 je Italija napovedala vojno Avstro-Ogfski, de) krvave predstave svetovne vojne se je preselil tudi na goriška tla. S tem je v pretežnem delu dežele prenehala vsaka oblika civilnega življenja.
V novejši zgodovini Primorske se ne moremo izogniti raznim »čejem- in vedno si jih pokličemo v pogovor predvsem zato, da bi z njimi tešili prizadetost zaradi našemu čutenju in hotenju neljubih odločitev, ki jih je prinašal razvoj dogodkov v raznih prelomnih ali običajnih obdobjih preteklo-
Trlje slovenski vodilni politiki: avtokratski Gregorčič jc bil predrtem neusmiljen do svojih slovenskih strankarskih nasp; otnikov: Gabršček je v svoji sicer kratki mandatni dobi nastopal pobalinsko; Tumi jc bil trezen, uporen in brezkum, romisen.
sti. Vo nalezljivost «čejev» so gojili sodobniki, pričevalci dogajanj, vendar se še vedno kot tradicija prenaša v naš čas in občasno vnaša tudi v zgodovinopisje polemične vložke — na primer problematika prevratnih dni na Primorskem leta 1918, ki je ponovno izbruhnila v letih 1978 in 1979. Iz tega kajpak ni izvzeta Goriška in nalezljivi «če» se pojavi največkrat tedaj, ko govorimo o narodnostnih razmerah v deželi, zlasti v njenem glavnem mestu, če ne bi nastopila prva svetovna vojna, pa tudi ko govorimo o reševanju državne pripadnosti Gorice v svetu mednarodne politike po drugi svetovni vojni. Ugibanje je pač miselna kategorija, ki obenem s prerokovanji ne sodi na to mesto, ki iščemo določeno zgodovinsko stvarnost in si jo želimo razlagati.
Zdi se, da odkrivata spodaj navedena citata, sodita seveda v vrsto pravkar omenjenih razmišljanj, prenekatero dejstvo o času in ljudeh, ki jim referat posveča pozornost.
Prvi citat je iz spominov dr. Tume in se glasi: »Bilo je le vprašanje ča6a, da postane Gorica slovenska, in prav gotovo bi prve občinske volitve po letu 1910 že dovedle do izvolitve slovenskega župana. To so mi priznavali odločilni italijanski goriški politiki še po italijanski okupaciji z besedami: Bil je že zadnji čas, da je prišla italijanska vojska, zakaj brez te pomoči bi bila Gorica za italijanstvo izgubljena- (Iz mojega življenja, Lj. 1937, 295).
In še drugi citat. V svoji avtobiografski knjigi je slovenski pisatelj in tolminski rojak dr. Ivo Šorli zapisal besede, ki dajejo Tumovim drugačno razsežnost: »Večkrat slišimo: za slovensko Primorje je prišla vojna dvajset let pre-
zgodaj. .. In dalje: če bi šlo samo za nas in ne za vse slovensko ozemlje od prekmurskih ravnin do goriških Brd! Tako mislimo vsaj tisti, ki navzlic vsemu še ne moremo ločiti, kaj je prav 'moje’ in kaj je prav 'tvoje'... da je bil nasprotno za to vojno — zadnji čas! Zakaj mi smo v lastnih borbah postali 'nekaki' izvedenci za bitje usodnih ur; in smo od daleč nemara še tanjše slišali ali videli, kako strašno malo je po štajerskih in skora tudi gorenjskih mejah še manjkalo do smrtnega polnočnega udarca... A smo morebiti za tako sodbo poklicani še prav posebno zato, ker poznamo tisto našo zemljo tam in vemo, da se bo, čeprav stokajoč in trpeč, še stoletja upirala, dočim bi bila ta tu najbrže izgubljena, preden bi poteklo prvih sto let. Ne po njeni in njenih otrok krivdi, temveč zato, ker'je ta plaz tu ne samo rušeč, temveč tudi požirajoč,- Pisatelj Šorli je knjigo »Moj roman-, iz katere smo citat povzeli, dokončal v Kranju 22. julija leta 1940. ,, , ' * * *
Obe navedbi nam pokažeta eno temeljnih vprašanj slovenske politike, predvsem meščanskega tabora na Goriškem, bilp je utrditev in osvajanje novega tudi s slovenskim prebivalstvom poseljenega prostora Goriško - Gradiščanske dežele, ali kakor je dr. Henrik Tuma 3. novembra leta 1904 v goriškem deželnem zboru v debati o slovenskem uradovanju v sodstvu zatrdil: »Odločilnega momenta v javnem življenju na Primorskem je narodnostni boj,- Toda na Goriškem je bila narodnostna ločnica bolj ja,sno določena kot kjerkoli drugje na Slovenskem, zato pa je bila problematična Gorica, ki je s svojo takrat še vedno italijansko
večino, močno nemško kolonijo — ta je zlasti na moči dobivala z letom 1908, z otvoritvijo bohinjske proge — mestnim svetom v trdnih italijanskih (liberalnih) rokah in s svojim za tisti čas reakcionarnim mestnim statutom, bila vizija politične borbe in z njo povezanega cilja, ki ga je vsaka od slovenskih političnih grupacij želela na svoj način uresničiti. Slovensko podeželje je seveda ostajalo poligon za pridobivanje strankarskih pozicij znotraj slovenskega tabora; intervencije tujcev so bile tu priložnostne in nepomembne. Na pomlad leta 1914 so bile zadnje mestne volitve v avstrijski Gorici. Slovenci, ki so se mestnih volitev udeleževali brez uspeha že od sedemdesetih let 19, stoletja dalje, so se silovito in združeni (vsaj kar zadeva meščanski tabor) pogriali v volilni boj. Uspeha pa zopet ni bilo, saj so italijanskim liberalcem tokrat pomagali Nemci. Slovenski tisk, ki tedaj ni skrival razočaranja, je znova ponovil in odkril cilje političnega delovanja Slovencev na Primorskem: »Proces čiščenja Primorske od Italijanov je pričel, pa kaj bi bili malodušni, ko bijemo le zadnji boj z umirajočimi gospodarji Adrije- (Soča. 7. 4. 1914).
Tak cilj politične borbe je nadkrilii vse ostale vidike ali točneje v njegovem okrilju so se razvijale ostale politične pobude, pa naj si bile gospodarsko, socialno, kulturno ali kako drugače naravnane. Tako moremo tudi razumeti Tumove besede, da je bil tja do leta 1900 program slogaške Gregorčič - Gabrščkove grupacije: »boj za osvoboditev slovenskega življa na Goriškem od italijanske premoči, v prvi vrsti boj za slovenske šole v Gorici,-
SMUČANJE
V MOŠKEM SLALOMU V PARPANU
Vsi najboljši praznih rok Zmaga Američanu St. Mahreu
De Chiesa odličen četrti, Franko osvojil prve točke
PARPAN — Včerajšnji tretji moški slalom svetovnega pokala v Par-panu je dolgo zaposlil razsodišče, ki se je moralo ubadati z raznimi protesti in diskvalifikacijami, tako da je bilo potrebno precej časa in potrpljenja, predno se je zvedelo za zmagovalca. Že prvi spust je namreč razredčil vrste favoritov, ?aj je prišlo do cele vrste padcev in izključitev. Med drugimi so tako izpadli Šved Stig Strand, Američan Phil Mahre, Švicar Zurbrig-gen, Italijan Edalini ter Jugoslovani Križaj, Strel, Kuralt, ki je imel celo tretji najboljši vmesni čas. Križaj, ki je startal prvi, je kaj kmalu po vmesnem času zajahal vratca, a je kljub temu nadaljeval vožnjo, potem pa ga je padec dokončno prisilil k odstopu.
Po prvi vožnji je tako ostal v vodstvu Steve Mahre pred Wenzlom in Frommeltom (oba Liechenstein), Švicar Gaspoz je bil četrti, njegov rojak Liithy pa peti. Stenmark je dosegel šesti najboljši čas in je za St. Mahreom zaostajal za 72 stotink sekunde. Po prvem teku sta bila •Jugoslovana Podboj in Franko na 17. oz. 18. mestu, izmed Italijanov Pa je najbolj solidno vozil Alex Giorgi, ki je zasedel deseto mesto.
Druga vožnja pa je prinesla celo vrsto novih presenečenj in povsem postavila na glavo vsa predvidevanja. Stenmark je sicer vozil izredno in se prebil na prvo mesto, kasneje pa so ugotovili, da je preskočil vratca in je tako ostal brez točk. Ista usoda je doletela drugouvrščenega Paula Frommelta, tako da se je na vrh prebil zmagovalec prve vožnje, Steve Mahre. Poleg njih so praznih rok ostali še Šved Halvars-son, Švicar Gaspoz, Bolgar Popan-gelov, Podboj in Petrovič. Do prvih točk v svetovnem pokalu pa je prišel Jure Franko, ki je zasedel končno 12. mesto.
Odlično se je v drugem spustu odrezal Paolo De Chiesa, svojo u-vrstitev je popravil tudi Marco To-nazzi, medtem ko je Alexa Giorgi ja, najboljšega med Italijani v prvi vožnji, doletela ista usoda kot mnoge druge.
Ob koncu bi omenili, da je razsodišče po tekmovanju zasedalo celi dve uri predno je objavilo dokončno lestvico. Zakaj takšne težave? Glavni razlog je v izredni u-pogljivosti vrat, tako da je na tre nutke res težko ugotoviti, kdaj jih je tekmovalec pohodil ali zajahal, saj se bliskovito dvignejo in ker so vsi vozili izredno odločno, zagrizeno, so se težave še povečale.
KONČNI VRSTNI RED
1.	St. Mahre (ZDA)	1'38"96
2.	Lutby (Švi.)	1'40”73
3.	Wenzel (Liecht.)	r40”92
4.	De Chiesa (It.)	1’41”27
5.	Gruber (Avs.)	1'41”38
6.	Pieren (Švi.)	1’41”52
7.	Canac (Fr.)	1’41”99
8.	Woerndl (ZRN)	1’42”23
9.	Tonazzi (It.)	1'42”28
10.	Julen (Švi.)	1'42”33
12.	Franko (Jug.)	1’43”15
17.	Cerkovnik (Jug.)	1’43”81
25. Benedik (Jug.)	1’45”27
LESTVICA SP V SLALOMU 1. Stenmark (Šve.), Strand (Šve.) in St. Mahre (ZDA) 45; 4. De Chiesa (It.) 32; Ph. Mahre (ZDA) 30; 7. Križaj 23.
LESTVICA SVETOVNEGA POKALA 1. Miiller (Švi.) 80; 2. Zurbriggen (Švi.) 78; 3. Weirather (Avs) 74; 4. Heinzer (Švi.) 72; 5. Klammer (Avs.) 60; 6. Stenmark (Šve.) 53; 7. Cathomen (Švi.) 52: 8. Orlainsky (Avs.) 46; 9. Strand (Šve.) in St. Mahre (ZDA) 45; 11. Križaj (Jug.) 42 točk.
Drevi Oliva — Gambini
FORIO DTSCHIA — Patrizio 0-liva bo skuša' danes zvečer iztrgati evropski naslov v superlahki kategoriji prvaku, Francozu Robertu Gambiniju. V tem naj bi baje bil Oliva favorit.
KOŠARKA
V PRVENSTVU C-1 LIGE
Jadran drevi odločno za zmago
Igral bo v tržaški športni palači ob 20.30 proti moštvu Maltintija - Boris Vitez: «Odslej moramo zmagovati»
Jadranovi košarkarji bodo drevi ob 20.30 v tržaški športni palači igrali zaostalo tekmo 13. kola prvenstva C-1 lige proti moštvu Malti-nintija iz Pistoie.
Za jadranovce je to srečanje še kako pomembno, saj imajo košarkarji iz Pistoie enako število točk na lestvici, poleg tega morajo naši predstavniki nujno zmagati, da ne bi izgubili stika z vodečimi.
Za mnenje o današnjem srečanju smo vprašali enega najboljših Ja-dranovih košarkarjev Borisa Viteza.
»Ta tekma za nas ne bo lahka. Že dejstvo, da so košarkarji Maltintija skupno z nami na lestvici, kaže, da so nevarni. Poleg tega Peter Žerjal ni treniral, ker je poškodovan in je sploh vprašljivo, če bo lahko igral.*
«Sicer pa je v tem srečanju zma* ga nujna . . .»
fO tem ni dvoma! Moramo nujno zmagati. V tem kolu so naši neposredni tekmeci uspešno igrali in zato moramo nujno osvojiti obe
točki, da obdržimo korak z njimi. Če pa bomo hoteli danes pospraviti novi točki, pa moramo igrati zagrizeno in dati vse od sebe. Seveda tudi za to tekmo računamo na pomoč svojih navijačev.*
»Ni se morda bati, da so božični in novoletni prazniki skalili
vašo formo? »
«Mislim, da smo ohranili formo, saj smo vsi ,.mirno praznovali".* «V naši anketi si osvojil četrto mesto, čeprav marsikdo meni, in sam Marko Ban je izjavil, da bi si zaslužil veliko več . ..»
»Mislim, da je bila anketa povsem pravična. Lani večkrat nisem igral najbolje in s četrtim mestom v tej anketi sem zato povsem zadovoljen.* «Kaj pa meniš o uspehu Marka Bana in seveda o uspehu vašega moštva, ki je zbralo daleč največ glasov?»
»Mislim, da je Marko povsem zasluženo osvojil drugo mesto. Upal bi si reči, da si je zaslužil celo kaj več. Glede naše ekipe pa lahko rečem, da je Jadran moštvo -momenta in da je, razen Krasove namiznoteniške ekipe, dosegel tudi naj večje uspehe.*
Naj omenimo, da bo drevišnje srečanje posnela tudi TV Koper, in sicer za daljšo oddajo o Jadranu, ki bo 12. t.m. (bi)
KOŠARKA
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Ljubljančani uspešni
V Beogradu so premagali moštvo Radničkega
Radničkl - Olimpija 78:82 (36:42)
OLIMPIJA LJUBU ANA: Moffar-din, Blaznik, Brodnik, Polanc 14, Subotič 21, Hauptman, Todorovič, Vilfan 26, Šantelj 4, Vujačič 15, Mi-čuncvič 2.
BEOGRAD — V včerajšnjem kolu prve jugoslovanske košarkarske lige .je ljubljanska Olimpija v Beogradu iztržila Radničkemu dragoceni točki.
Srečanje se je odločilo v zadnjih minutah po zaslugi Petra Vilfana, ki je sicer dotlej bolj medlo igral, nato pa je dosegel kar osem zaporednih košev.
Od ostalih srečanj velja omeniti nepričakovano zmago	Partizana v
Sarajevu, medtem ko se je derbi kola v Splitu končal z visoko zmago zagrebške Cibone. (nb)
IZIDI 13. KOLA Radnički - Olimpija	78:82
Jugoplastika - Cibona 107:121 Šibenka - Borac	107:91
Bosna - Partizan	85:86
Zadar - Kvarner	102:96
Budučnost - C. zvezda	danes

SMUČARSKI SKOKI
V INNSBRUCKU
Finec Nyknenen zanesljivo prvi
Jugoslovani še vedno brez točke v svetovnem pokalu
INNSBRUCK — Tretje tekmovanje novoletne skakalne turneje In-tersport v Innsbrucku je motila huda megla, zaradi katere so nekajkrat prekinili preizkušnjo, na kateri je bilo tudi veliko presenečenj in preobratov. Tako je Avstrijec Kogler, ki je zmagal v Garmischu. v prvi seriji skočil samo 92 m in je bil komaj 29., na koncu oa je končal na 22. mestu. Še slabše se je godilo dvakratnemu zmagovalcu svetovnega pokala Neuperju, ki je zasedel skromno 47. mesto.
Po prvi seriji je tako vodstvo prevzel Finec Nykaenen, drugi pa je bil Norvežan Bogseth, ki pa je v drugi seriji skočil samo 90 m in .je z drugega zdrknil na 13. mesto.
Avstrijce sta potolažila mlada skakalca Vettori, ki je nastopil pryič po težki prometni nesreči in že osvojil 4. mesto ter Schallert, ki je bil 10. in je na vseh tekmah doslej osvojil točke za svetovni pokal.
Jugoslovani so včeraj popolnoma razočarali. To je bila njihova najslabša tekma na turneji letos sploh, saj je bil na primer najboljši, U-laga. šele 40.. ostali pa so še znatno niže na lestvici. Zadnja tekma bo jutri v Bischofshofnu, kjer so tudi preuredili skakalnico.
REZULTATI
1.	Nykaenen (Fin.)	249,5
(105-104)
2.	VVeissflog (NDR)	243,3
(101,5-102)
imiitiiiniitMiiiiiiiiiiiMniiiittiiiiiMiiitiiiiiitiffiiinmnimMtiiiiiiiimimiiHiiitniiiiHiiimiiiiiiiiiuiiiiiifiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiitiMMa
Tudi agencija Tanjug o naši anketi
121- SPSRT-iiO- PUCCHIK.H8JB0LJ1 SLBVEHftCKI SPORTISTft U ITftLIJI
u -j,, v«; ■ -V ' A	AnAfI, bL») (1*> «v ;•	•*.
trstu buketi "prihgrsksg dnevnikb-''*
mim SLOVENftOČOG LISTB U ITALIJI*Z8 N8JB0LJEG SP0RTT5TU SIMEMCKE MANJINE U ITftLIJI PROGLAŠEN JE BTLETICCAR GORAZD POGONI K. DROGO MESTO JE OSVOJI 0 KOSftRKftS MARKO SAN,
G TREGE STONOTENISERKA SONJA MILICH. ZA NAJSOLJO EKIPO PROGLAŠENI SO KOŠARKAŠI JADRANA,KAJI SE BORE ZA OLAZAK 0 DROGO ITALIJANSKO LIGO.
3. Bulau (Kan.)	241,9
. (103-102)	. j,.-	...
4. Vettori (Avs.)	238,6
(101-99,5)	
5. Kokkonen (Fin.)	236,4.
(100-100)	
6. Bergerud (Nor.)	234,3
(100.5-98)	
7. Bremseth (Nor.)	228,4
(98-97)	
Sumi (švi.)	228,4
(100.5-97)	
9. Puikkonen (Fin.)	226,5
(98,5-98)	
10. Schallert (Avs.)	225,4
(99,5-95.5)	
40. Ulaga (Jug.)’	195
(90-89)	
52. Tepeš (Jug.)	94.5
(87)	
67. Lotrič (Jug.)	86,7
(82,5)	
76. Žagar (Jug.)	81,3
(79)	
LESTVICA PO TREH TEKMAH 1. Nykaenen (Fin.) 749,8 ; 2. Bu-lau (Kan.) 743,3;	3. Bergerud
(Nor.) 718,3;	4. Braaten (Nor.)
716,0; 5. VVeisflog (NDR) 715.5; 36. Ulaga 605,3; 50 Tepeš 416 2; 56. Lotrič 297,0; 59. Žagar (vsi Jug.) 381.
LESTVICA ZA SVETOVNI POKAL 1. Nykaenen (Fin.) 82; 2. Bulau (Kan.) 50; 3. Bergerud (Nor.) 43; 4. Kogler (Avs.) 41; 5. Weisflog (NDR) in Braaten (Nor.) 35. EKIPNA LESTVICA 1. Norveška 155; 2. Finska 152; 3. Avstrija 85; 4. Kanada 50; 5. NDR 48.
KOŠARKA
DREVI V PRVENSTVU A-l LIGE
Kičanovicev Scavolini v Gorici
Tržaški Bic na težkem gostovanju v Rimu - Jutri Ford-Berloni (po TV)
Športna dvorana v Gorici bo drevi gotovo. pretesna za srečanje prvenstva A l lige, v katerem bo domači, San Benedetto igral proti Scavolini ju iz Pesara.
Goričani so v nedeljo sicer visoko izgubili v Milanu proti državnim prvakom Billyja, v svojih izjavah pa je trener De Sisti jasno namignil, da nusU nadoknaditi zamujeno v domačih srečanjih.
Prva priložnost se torej Goričanom ponuja že drevi proti moštvu iz Pesara. Naloga bo seveda težka, saj je Scavolirti skupno z Bi!lyjem in Berlonijem prvi na lestvici, poleg tega uvršča nekaj res izrednih košar jar jev, med katerimi naj omenimo Kičanoviča, Silvesterja, Jerko-va itd. Ko ti košarkarji zaigrajo, kot znajo, potem so skoraj neustavljivi.
Za obe ekipi bo drevišnja tekma dokaj pomembna. Goričani se na vse kriplje borijo za obstanek v ligi in zato ne smejo na domačih tekmah izgubljati točk. Skansijevo moštvo pa se bori za sam vrh.
Pred izredno težko nalogo*'pa bo tokrat tržaški Bic, ki bo goštftval v Rimu proti Bancoromi., Ijlianphi-nijevi Varovanci so v nedeljo^ne-rodno izgubili v Mestrah proti poprečni ekipi Leboleja in se bodo hoteli takoj oddolžiti za ta spodrsljaj. Po drugi strani pa bi lahko Tržačani tudi poskrbeli za lepo presenečenje, saj so v nedeljo v zmagovitem srečanju proti ekipi Cidnea dokazali, da so v zelo dobri formi.
Derbi kola pa bo jutri v Cantuju, kjer bosta igrala Ford in Berloni

AVTOMOBILSKI RALLY PARIZ-DAKAR
V polnem teku je avtomobilski rally Pariz - Dakar. Na sliki (telefoto AP): Belgijec Jacky Ickx in Francoz (navigator) Claude Brasseur na mercedesu 280 ge
ODBOJKA
JUTRI V PRVI MOŠKI DIVIZIJI
Slovenski derbi Naš prapor - Soča
Tekma bo v telovadnici Kulturnega doma s pričetkom ob 20. uri
V četrtem kolu prve moške divizije (A skupina — goriška skupina) se bosta jutri v slovenskem derbiju spoprijeli šesteiki Našega prapora in Soče iz Sovodenj.
Tekma bo nedvomno dokaj pomembna za obe ekipi.
Z novima točkama bi se namreč Naš prapor obdržal pri vrhu lestvice. Ko pa bi uspeh Soči zmagati, bi se le ta povzpela iz spodnjega dela prvenstvene razpredelnice. Obeta se torej izenačen in zanimiv derbi, v katerem je seveda vsaka napoved dokaj tvegana.
Če upoštevamo dosedanje izide, je favorit za zmago moštvo iz vznožja Brd. Naš prapor je namreč osvojil dve zmagi in enkrat izgubil. Poleg tega igrajo »brici* iz tekme v tekmo bolje.
Moštvo Soče pa gotovo ne gre podcenjevati. Sicer pa bo jutrišnje

NOGOMET
NA TURNIRJU V GROSSETU
TRIESTINA ZA 1. MESTO
Igrala bo danes proti moštvu Siene • Odličen «trening»
Danes popoldne bo Triestina v Grossetu odigrala finalno tekmo turnirja «Maremma» v Grossetu proti Sieni. Triestina se je za finalno tek-*no uvrstila z zmago nad Orbetel lom s 6:0, Siena pa je premagala domači Grosseto z 1:0.
Siena nastopa v B skupini prvenstva C-1 lige. Trenutno zaseda mesto na sredini lestvice. Zato bi morala nuditi Triestini precejšen od-P°r, tako da bo to za Tržačane odlična priložnost za resen trening Pred nadaljevanjem prvenstva. Vsekakor pa je vprašljivo, ali bo trener Buffoni poslal na igrišče standardno ekipo tudi glede na dejstvo, da bi bilo nesmiselno tvegati kakega pomembnega igralca v trenutku, ko je prvenstvo prišlo za Triestino do odločilnega trenutka.
Triestino čaka namreč sedaj ci-
klus lažjih tekem, ki se bo končal 27. februarja, ko se bo na stadionu Pino Grezar pojavila Vicenza.
V tem obdobju bo Triestina odigrala štiri tekme doma (Rondinel-la, Brescia, Pro Patria in Fano), gostovala pa bo pri treh ekipah, ki niso ravno najboljše (Mestre, Tre-viso in Piacenza). Na dlani je, da ima Triestina edinstveno priložnost, da si pribori nekaj točk prednosti pred ostalimi ekipami, predvsem pred Vicenzo. Naj omenimo, da bo potem Triestina odigrala večino derbijev na domačem igrišču. Iz tega izhaja, da so sanje o B ligi navijačev Triestine uresničljive posebno glede na to, da bi se morala tržaška ekipa, ki razpolaga s hitri-mi igralci, okoristiti s suhimi igrišči.
Za Triestino pa je precej razve-
seljiva tudi vest, da so Marka Stru-kelja uvrstili v mladinsko reprezentanco C-1 lige, ki se bo spomladi spoprijela z drugimi reprezentancami te kakovosti na mednarodni ravni. (I.P.)
Podelili priznanja aazzurri leta* 1982
MILAN — Vsedržavno združenje italijanskih atletov je priznanja «az-zurri leta* podelilo trenerju državne nogometne reprezentance Enzu Bearzotu, selektorju kolesarske reprezentance Alfredu Martiniju, svetovnemu prvaku v cestni vožnji Giu-seppu Saronniju, svetovnemu prvaku v moderner peteroboju Danielu Massali in svetovnemu prvaku v streljanju na glinaste golobe Lucianu Giovannettiju.
srečanje pomembno tudi zato, ker bo to dejansko prvi derbi med tema ekipama, ki letos prvič uradno nastopata v prvenstvu.
Srečanje Naš' prapor - Soča bo jutri v telovadnici Kulturnega doma v Gorici s pričetkom ob 20. uri. (ik)
V PRVENSTVU DEKLIC
Bregu slovenski derbi
Breg — Kontovel	3:1
(15:13, 17:15, 9:15, 15:9)
BREG: Elena, Eliza in Loris Žerjal, Sancin, Štrajn, Pertot, Maran-cina, Tavčar.
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Gherbini, Umek, Kemperle, Ukmar, R. K. in S. Daneu, Rupel, Štoka.
V Dolini je bil v prvenstvu deklic na sporedu derbi med Bregom in Kontovelom. Brežanke so tokrat prikazale res odlično odbojko v vseh elementih igre. Igrale so sproščeno, zanesljivo in brez večjih napak. Le v tretjem setu so nekoliko popustile, kar so nasprotnice spretno izkoristile in osvojile častni set. (Sob)
Zmaga Santala
BOLOGNA — V anticipiranem srečanju 8. kola prve italijanske odbojkarske lige .je sinoči Santal premagal Bartolini s 3:0. Zmaga Santala ni bila nikdar v dvomu.
NOGOMET
Še mesec dni za Maradono?
MADRID — Diegu Maradoni, ki je pred časom zbolel za ehepatitisom, so zdravniki dovolili kratke sprehode po parku vile nedaleč od Barcelone, kjer prebiva. Po prvotnih napovedih, bi moral s treningi začeti čez mesec dni, vendar je Carlos Betist. vodja zdravniške službe pri Barceloni včeraj dejal, da je še prezgodaj, da bi lahko kaj takega trdili.
Brazilci na turneji po Evropi
RIO DE JANEIRO - Brazilska državna nogometna reprezentanca
bo junija opravila turnejo po Evropi, kjer se bo pomerila z Zahodno Nemčijo, Portugalsko, Švico in Švedsko. Na Švedskem se bodo srečali tudi «veterani», junaki finalne tekme svetovnega prvenstva leta 1958, ko je Brazilija s 5:2 premagala švedsko. Razen Garrinche, ki je bolan, so svojo prisotnost zagotovili vsi ostali in sicer: Gil-mar, Djalma in Nilton Santos, Belim ''Orlando, Žito, Didi, Vava. Pele in Žagalo.
Parlsa operirali
BOLOGNA — Igralec Bologne A-delmo Pariš, ki se je izredno hudo poškodoval v nedeljo med tekmo z Leccejem, je bil včeraj operiran na koleno. Operacija je dobro u-spela, vprašanje pa je, kdaj bo lahko Pariš ponovno stopil na igrišče.
Dragan Kičanovič
iz Turina. Tekmo bo prenašala tudi Italijanska televizija,-
DREVIŠNJI SPORED (20.45)
San Benedetto - Scavolim; Ban-coroma - Bic; Peroni - Cidneo; Bil-ly - Binova; Honky - Cagiva; Car-rera - Latte Sole; Sinudyne - Lebo-le. JUTRI: Ford - Berloni (po TV).
A 2 LIGA
DREVIŠJI SPORED (20,45) American Eagle - Indesit; AP Udinese - Sacramora; Mangiaebevi - Sapori; Selečo - Sav; Berloni - Ital-cable; Recoaro - Cosverjeans; Be-netton - Cantine Riunite. Jutri: Farrow’s - Rapident.
MINIBASKET
Sokol — RCT Križ 28:24
SOKOL: Mitja Gruden 14, Matej Gruden 6, Vasja Legiša 4, Dean Legiša 2, Tomaž Legiša, David Gruden 2, Carli.
V	svoji prvi prijateljski tekmi, kot priprava na prvenstvo najmlajših (igralci letnikov 1973-74) so nabre-žinski košarkarji po izenačeni in borbeni tekmi premagali moštvo Ri-creatorija iz Križa.
V	Sokolovih vrstah gre predvsem pohvaliti Mitjo Grudna in ne samo zaradi doseženih točk. temveč predvsem zaradi zvrhane mere požrtvovalnosti, ki jo je na tem srečanju pokazal. (M.K.)
BEZBOL
V Ameriki ne štedijo
j NEW VORK — Na zimski borzi profesionalnih igralcev bezbola res niso štedili, saj so na nrimer pri ekipi Yankees iz New Yorka trem igralcem zagotovili več kot pet milijard na leto, vsem igralcem prve ekipe pa bodo na leto odšteli o-krog 18 milijard lir. Kljub takim
zneskom pa ameriške bezbolske ekipe ne poznajo pasive, predvsem zaradi velikega obiska ter dohodkom, katere jima zagotavljata radio in televizija, ki med drugim srečanja prenašajo vedno neposredno.
Victorino zapušča Cagliari?
CAGLIARI — «Kaj lahko dela tu pri nas? Edinole turista...* je včeraj dejal predsednik Cagliarija A-marugi in dodal, da je za Victori-na najbolje, če čimprej najdejo rešitev, ki bi zadovoljevala tako i-gralca kot klub. Ta rešitev naj bi obstajala v njegovem povratku domov. Urugvajca Victorina je namreč Cagliari registriral le nekaj minut pred iztekom roka, praktično ne da bi prej kakorkoli preveril njegove sposobnosti. Zanesel se je pač na slavo, ki si jo je Južnoameričan pridobil, ko j<» svojo državo popeljal do zmage na «mundialitu». Odkar pa je v Cagliariju, je dosegel le en skromen zadetek, in še tega v italijanskem pokalu, tako da ga je trener Gfggnonj najprej poslal na klop, nato pa še tam ne več.
CTUDAD MEXICO — Portoričan Wilfredo Gomez se bo uradno odrekel svetovnemu naslovu v pete-linji kategoriji (verzija WBC) in bo poskušal v zameno osvojiti kar tri druge naslove: v peresni, superpe-resni in lahki kategoriji. Gomez je doslej uspešno branil naslov v petelinili kategoriji kar sedemnajstkrat, vendar je vsakokrat imel težave zaradi teže.
NOGOMET
Italija prva
Jugoslavija sedemnajsta
PARIZ — Po anketi francoskega specializiranega tednika »France football* je italijanska državna nogometna reprezentanca najboljša na svetu in »kraljica* Evrope pred Poljsko, Zahodno Nemčijo, Veliko Britanijo in Francijo (slednje tri ex aequo). SLEDIJO; 6. Belgija in Sovjetska zveza, 8. Avstrija in Švica; 10. Škotska in Češkoslovaška; 12. Severna Irska; 13. Španija; 14. Vzhodna Nemčija, Wales in Portugalska; 17. Madžarska, Romunija, Jugoslavija; 20. Norveška in Nizozemska; 22. švedska; 23. Danska;
Zvezni trener Enzo Bearzot je gotovo najzaslužnejši za veliki podvig italijanske reprezentance v Španiji
24. Irska; 25. Bolgarija: 26. Finska: 27. Grčija: 28. Islandija; 29. Ciper; 30. Albanija; 31. Malta in Turčija; 33. Luksemburg. Liechtensteina niso uvrstili, ker je imel premalo nastopov.
Carlos Alberto bi hotel
svetovno prvenstvo v ZDA
RIO DE JANEIRO - Carlos Alberto Torres, kapetan brazilske državne nogometne reprezentance, ki je osvojila svetovno prvenstvo leta 1970, je izjavil, da bi svetovni nogomet veliko pridobil, če bi prihodnje svetovno prvenstvo priredili v ZDA. Alberto, ki je pred kratkim končal svojo kariero pri Cos-mosu, je namreč menil, da bi večje zanimanje za nogomet v ZDA imelo izredno pozitivne učinke tudi v drugih državah. V ZDA namreč ne občuti’^ problema konkurenčnosti med'Vaznimi športi, ker so koledarja zelo dobro izdelani, pa tudi težav s sintetično podlago na igriščih ne bi smelo biti. ker bi jih s precejšnjo lahkoto preuredili.
Carlos Alberto je nadalje dejal, da je Brazilija zgubila na zadnjem svetovnem prvenstvu, ker ni imela prave ekipe, ampak le štiri izredne igralce: Falcaa, Žica, Socratesa in Juniorja.
HiiMMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiimiiiiiimiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiimitmmiiiiii
Naši v središču pozornosti
V moškem namiznoteniškem promocijskem prvenstvu sta naša zastopnika, Kras in Mladina doslej igrala vidno vlogo. Kras je celo prvi na lestvici. Kriško moštvo pa je po slabem začetku nadoknadilo zamujeno. Na sliki: posnetek z derbija Kras - Mladina, ali bolje Milič proti Košuti
HIIIMIIIIItlllllllllllinilllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIItlllllllllilllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllltllllllllitllimilillltliMIMItlllllHIIIIIIItItlltllIttlllllltimilllltitllllMIItllllimiia
a	<	¥•«	>w v’-**	V-\	Vj-v	'W$y X	•	<>'• '	'*'*	‘ v X”*	”	TJ* A	-r	S	»	'	sv	»V	^
NAŠI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH • NAŠI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH
1:;:.
Edi Kralj: «V naši ekipi so skoraj vsi novinci»
Edi Kralj, trener cicibanov proseš-kega Primorja
Pregled naših mladinskih nogometnih enajsteric nadaljujemo z e-najsterico, ali bolje rečeno sedmerico Primorja, ki nastopa v pokrajinskem prvenstvu cicibanov. Trener Edi Kralj takole meni:
»Nismo dosegli mnogo dobrih rezultatov, kar pa je tudi razumljivo glede na dejstvo, da so razen dveh posameznikov vsi igralci novinci, ki so prvič stopili na igrišče. Večina igralcev pa je zelo mladih in bo lahko nastopala v kategoriji cicibanov še dve leti. Zato nisem zelo zaskrbljen, če trenutno ni rezultatov, saj sem prepričan, da bo že prihodnje leto bolje. Zadovoljen pa sem zato, ker si igralci počasi pridobivajo nogometno znanje, čeprav so še nekoliko neizkušeni. Moram reči, da so vsi igralci zelo požrtvovalni, redno obiskujejo treninge in se obnašajo precej dobro. Ambient je torej zelo dober.*
»Kaj mislite o trenutni krizi na-
šega mladinskega nogometa?»
»Največji problem je dejstvo, da se z nogometom bavi premalo fantov, tako da ni prave selekcije.*
«A!i bi bila mogoče rešitev tega problema v združenju ekip?»
»Ta rešitev bi imela pozitivne plati, kakor na primer dosego boljših rezultatov. Imela pa bi lahko tudi hude posledice. Nevarnost bi bila, da bi zamrla dejavnost po vaseh. Poleg tega bi bilo zelo nesmiselno enačiti nogomet s košarko. V nogometu je konkurenca neprimerno večja in združena članski nogometna ekipa bi kvečjemu dosegla pravico do nastopa v promocijskem prvenstvu, kaj več pa bi verjetno ne zmogla *
EKIPO CICIBANOV PRIMORJA SESTAVLJAJO
VRATARJA: Aljoša Blason, Damjan Štolfa.
BRANILCI: Peter Štoka, Mitja Štoka, Maksi Bressi, Edoardo Li-
gozzi, Žarko Počkaj, Amedeo Tavčar.
NAPADALCI: Patrik Spadoni, E-rik Husu, Aleš Kapun, Nedir Prin-čival, Andrej Ban, Erik Sardoč.
DOSEDANJI REZULTATI: CGS -Primorje 6:0; Primorje - Giarizzole 3:0; Primorje - Soncini r:2' S. Gio-vanni - Primorje 1:0; Primorje -Ponziana 0:5; Zau'e - Primorje 1:0; Opieina - Primorje 1:1; Primorje -S. Luigi 0:2; Primorje C' iarbola 0:3: Portuale - Primorje 5:0.
POLOŽAJ NA LESTVICI: v B skupini pokra inskega prvenstva cicibanov je Primorje zbralo 3 točke in je na predzadnjem mestu lestvice.
Igor Pavletič
PrUprrnjle tn
DIJAŠKO MANCO
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TRSI Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 48 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnina
Mesečna 9.000 lir — celoletna 65.000 lir
V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za orgonizaciie in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljan« Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglati	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1 500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
i j	Član tolijartskalfc-rfi
* *k J	zveze Časopisnih J]|
•f Vrst *«lo2nikov
5. januarja 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaial
in tiska I
POGAJANJA V HALDEJU IN SM0NI SKRBIJO PL0
Arafat svari libanonske voditelje pred kompromisom z Beginovo vlado
Izraelsko vojsko skrbi umestitev novih sovjetskih raket v Sirij
BEJRUT — Priznanje dosedanjih neuspehov, a kljub temu upanje, da bu naposled moč najti kompromis, ki bi zadovoljil obe državi. Čeprav v treh zaporednih srečanjih nista dosegli nobenega konkretnega rezultata. tako iz aelska kot libanonska delegacija še nista vrgli puške v koruzo in prav zato, možnost, da bosta naposled dosegli sporazum na-raš; a iz srečanja v srečanje (na slednje bo na sporedu jutri v šmo ni).
To cjcjstvo še posebej zaskrblja arabske države, še zlasti tiste, ki pripadajo »fronti zavračanja* vsakršnega kompromisa z osoviaženim Izraelom. Bojijo se, da bo libanon ski predsednik Džemajel sklenil sporazum z Tel Avivotn, kar bi navsezadnje pomenilo, da se Begin ni zmotil, ko je poslal st oje vojake čez mejo, da bi za vsako ceno iztrebil palestinsko gverilo in zagotovil smir
v	Galileji*, tarča nenehnih napadov Arafatovih borcev.
Pogajanja v Ha Ide ju in šmoni pa še najbolj zaskrbljajo prav PLO. Kajti nobenega dvoma ni, da bi Libanonci, v primeru sporazuma. Palestince brez obotavljanj darova li na oltar kompromisa. Zato tuai ni čudno, da je predsednik PLO A-rafat še včeraj posvaril libanonske voditelje, naj bodo zelo previdni, ko se pogajajo z Beginom. Ta, pra
vi	Arafat, noče miru in sploh ne namerava umakniti svoje vojske, temveč želi še naprej kolonizirati večji del libanonskega ozemlja.
Rešilna bilka za Palestince pa je še naprej Jordanija, Arafat se bo kmalu sestal z jordanskim kraljem Huseinom, da bi razpravl jal o možnosti ustanovitve konfederacije med obema narodoma na osnova spora ziima, ki so ga dosegli na arabskem vrhu v Eczu. Kljub prizadevanjem za mirovno ureditev palestinskega vprašanja pa Arafat ni popolnoma opustil gverilske dejavnosti. Zato PLO spet zbira po številnih arabskih državah razkropljene vojake, ki so jih Izraelci prisilili k odhodu iz Bejruta.
Po vsem sodeč pa Palestinci niso edina nevarnost za Tel Aviv. Bolj kot razmeroma skromno oboroženi Arafatovi borci, skrbijo Begina sirske rakete zemlja zrak SA-5. Izraelski vojaški glasnik trdi. da je Sirija opremila dve novi raketni o-porišči, ki utegneta spremeniti razmerje sil na območju. Za razliko od ostalih modelov, s katerimi razpolaga Damask, so namreč rakete SA-5 mnogo točnejše in jih je težje prestreči. Rakete je Damasku prodala Sovjetska zveza z obljubo, da bo tudi sirskim četam v dolini Be-kaa v Libanonu zajamčila enako pomoč, kot jo že uživajo čete. ki so razporejene v notranjosti Sirije.
Vojaški poročevalec telavivskega dnevnika »Haaretz* pa medtem navaja nove podrobnosti v zvezi z odkritjem petih raket katjuša, ki jih je izraelska vojska zaplenila v južnem Libanonu. «Haaretz» trdi, da so bile rakete uperjene proti mestu Šmona. ki je. kot znano, eden izmed dveh sedežev libanonsko - izraelskih pogajanj. S tem želi izra elski tisk opozoriti na dejstvo, da so Palestinci še zmeraj zelo nevarni.
televizija naročila posebno vozilo s 43 metrov visoko lestvijo, na ka tero bi morali namestiti oddajno anteno. Toda zasebna družba, ki je lastnica tega vozila, ga je poslala v Naney. kjer so z njegovo pomo čjo — obrezovali drevje.
Televizijske oddaje tako niso mo gli neposredno oddajati ampak je piišla na ekrane šele dan kasneje. Ža ta spodrsljaj sta že plačala račun oba glavna ravnatelja francoske televizije: enega so odpustili, drugi pa je odstopil kar sam.
Preprečen rop
RIM — Karabinjerji so skoraj gotovo preprečili napad, ki bi roparjem prinesel lepo vsotico treh milijard lir. Karabinjerska obliod-nica je namreč na svojem rutin-
1
skem patruljiranju v Rimu naletela na skupino roparjev, ki so se razit zaii v razne smeri, ko so zagle-daii varnostne organe. V (ukrade-i em) avtu. ki so ga pustili na mestu. sc agenti našli orožje in druge upaiske pripomočke. Le nekaj minut kasneje pa je pripeljal mimo p-.stni furgon, ki je bil gotovo cilj ropai jev. Prevažal je tri milijarde v bankovcih.
LIMA — Kakih 30 dijakov neke perujske šole naj bi izgubilo življe nje v prometni nesreči, drugih petnajst pa naj bi bilo ranjenih. To naj bi bil rezultat hude prometne nesreče. ko se je prevrnil avtobus, s katerim so se peljali dijaki in sicer približno 550 km južno od Lime. Oblasti niso izdale doslej o nesreči nobenega uradnega poročila.
IMINOVALA SC BO HIDAKP0NTIM0ST0VI
TV ODDAJA ZA PRIPADNIKE ITALIJANSKE IN MADŽARSKE SKUPNOSTI V SR SLOVENIJI
F. Šetinc: Slovenija manjšin nima za odvečno breme, temveč pomenijo obogatitev za skupno kulturno zakladnico
LJUBLJANA - TV Ljubljana u vaja danes, 5.1.83 novo oddajo Hi-dak - Ponti - Mostovi namenjeno kroniki življenja, dela in napredka madžarska in italijanske narodne skupnosti v SR Sloveniji. Oddaja bo potekala trojezično, štirinajstdnevno. v dolžini 30 minut, uvodnik v prvo oddajo je prispeval predsednik RK SZDL Slovenije. Franc Šetinc in dejal:
-'Televizijska oddaja bo predstavila življenje italijanske in madžarske narodnosti v socialistični republiki Sloveniji. Prepričan sem da bo objektivna in poštena da bodo pripadniki obeh skupnosti lahko rekli: ’To je naša oddaja... iz nje govori naše življenje...'
Naša država ima ustavo, v kate ri je med drugim zapisano, da je SRŠ socialistična samoupravna de-
■JiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiuiniiiiinMiiiiiviiMiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimHiiiiiiiimmiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiu
PO PREMORU ZARADI BOŽIČNIH IN NOVOLETNIH PRAZNIKOV
S posegi branilcev v Rimu začetek končne faze procesa Moro
Včeraj so spregovorili odvetniki bolj obrobnih obtožencev - Očitki na račun preiskave in vodenja procesa
mokratična skupnost delovnih ljudi in občanov, slovenskega naroda in italijanske in madžarske narod nosti
Obe narodnosti ne jemljemo kot nekakšno odvečno breme. Nasprotno, to je naše bogastvo, saj prehajajo različne kulture in jeziki in običa.fi v našo skupno zakladnico. Pri tem ne sme biti nobenih pre-gra.i.
Kot večinski narod imamo po sebno, torej večjo odgovornost za to. da se obe narodnosti počutita kot enakopraven subjekt. Imeti morata tak objektiven položaj, ne sa mo subjektivno zavest, da sta sposobni polnega življenja in razvoja da imata življenjsko moč in željo ix> napredku. Sram bi nas bilo, če ne bi bilo tako.
Prizadevamo si. da bi obe narodnosti bili trden mast prijateljstva naše države z obema maticama — Italijo in Madžarsko. V tem duhu ?i že desetletja prizadevamo za udejanje politike odprte meje. Začasni ekonomski ukrepi nas pri tem ne bodo ovirali. Storili bomo vse, da odstranimo vzroke, ki so .jih narekovali, in da hkrati razvijemo nove možnosti še bogatejšega vsestranskega sodelovanja. Ne-zoranih ledin je še dovolj. Z ureditvijo položaja narodnosti dajemo zgled, kakšni morajo biti človečanski odnasi v svetu, kakšen mora biti nov. pravičnejši svet. To je naposled merilo kulture in demokratičnosti večinskega naroda.
Nimamo dveh obrazov: enega za domačo rabo in drugega za svet.v
Imeli bomo dolgo in vroče poletje
BONN — V Zahodni Nemčiji ne pomnijo, da bi kdaj imeli tako milo zimo kot letos. Berlin in Hamburg sodita med najbolj hladne nemške kraje, vendar v prvem cvetejo češnje, v drugem pa poganja žafran. Milijoni ptic selivk, ki bi morale biti ze zdavnaj v Afriki, se zadržujejo še vedno po nezasneženih nemških poljih in gozdovih.
Nemški vremenoslovci menijo, da je zima tako mila zato, ker se je polarni led letos umaknil kar za pet stopinj severneje kot prejšnja leta. zalo pa lahko tudi pričakujemo, da bomo imeli dolgo in vroče poletje.
S prvimi posegi branilcev se je včeraj začela sklepna faza procesa proti rimskemu vodu RB
(AP)
RIM — S posegi obrambe se je v K rnu vče<aj začelo zadnje obdobje procesa Moro, ki bi motalo tra jati še kaka dva tedna, nakar bodo sodniki in porotniki izrekli razsodbo. Včeraj so posegli odvetniki manj pomembnih obtožencev, ki so pripadali skupini »Movimento pro-letario di resistenza offensiva* (proletarsko gibanje ofenzivnega odpo ra). Tudi za te obtožence je javni tožilec Nico'o Amato zahteval slro ge zaporne kazni, kljub temu da jim nišo neizpodbitno dokazali pripad nosti rdečim brigadam in sodelova nja v krvavih zločinih.
Odvetnica Volo je ob tem navedla, kako je vsa dosedanja razpra va skušala izničiti osebno odgovor nast posameznika in se je ogreva
loge branilcev in da jih je nekako toleriral kot nujno zlo. Odločno je zavrnila Amaiovo zahtevo po 18 letih in 6 mesecev zapora za Giovan-nija Innocenzija samo na podlagi obtožnice, da je pripadal proletarskemu gibanju ofenzivnega odjro-ra, skupinici, ki so jo za kulisami vodile rdeče brigade, ne da bi pripadniki za to vedeli. Tako vsaj trdi Antonio Savasta. Sodni zbor je tudi spomnila, da Innocenzi ni zbežal. ko je izvedel, • da ga policija išče. Zavrgel je logiko oboroženega boja in je bil zato v zaporu tepen.
Odvetnik Gianzi je glede Antonel-le Paechiarotti poudaril, da je dekle že ob svoji aretaciji izjavilo, da ne more zavreči oboroženega boja iz enastavnega razloga, ker sc ni nikoli vanj vključila. Zanjo je javni tožilec zahteval kar dve leti zapora. Gianzi pa je včeraj navedel,
Ravnatelj francoske televizije ob službo
PARIZ — Prvega januarja bi mo rali iz podeželske rezidence ,raneo-skega predsednika Mitterranda pre	.	,
našati po francoski televiziji njegov j la za kolektivno odgovornost,. Prav novoletni govor, Ker pa ta reziden i tako je očitala sodnemu zboru, da ca leži v zaprti dolini je francoska sploh ni upošteval mnenja m pred
.........i.................................................
PRIMORSKE VESTI
Kljub splošni gospodarski krizi koprska luka uspešno poslovala
Pol izkupička v devizah * Nove trajektne linije - V kontejnerskem terminalu še eno dvigalo - Proučuje se možnost ferry prevozov za Turčijo
KOPER - Koprska luka sodi med • iste kolektive, ki so, navkljub tež kun in zapletenim gospodarskim razmeram v svetu in Jugoslaviji, colsaj uspešno poslovali. Pretovorili so okrogla 2.2 milijona _ ton blaga brez nafte ter tako za 7 od Motkov presegli lanski pretovor in spet postavili nov absolutni rekord v pretovoru blage brez nalte. Z 2.M mil-'jarde din celotnega prihodka in 1.2 milijarde dir. dohodka sicer približno za polovico zaostajajo za -doseženo realizacijo reške iul-.e vendar so Rečani pretovorili .rikrat več b’aga kot Koprčani 6.3 milijona ton.
V koprski luki pguaarjaio. da ie zelo pomembno, da- so v gospodar tki krizi, ko se mednarodna bla govna menjava na sploh zmanjšuje. dosegli rezultate, ki jim orna eoča.io pozitivno poslovanje. Relativna rast prometa namreč na nek način potrjuje kakovost .uskih sto
ritev (v kriznih časih se vsi obra ia.jo k bolj zanesljivim ijoslovnitn partnerjem), omogoča pa tudi opti rnizem za naprej. Kljub temu so planerji koprske luke za leti.s. k j strokovnjaki še ne napovedujejo kcnca recesije v svetovni trgovini, menijo, da bi bilo leto 1983 dovolj uspešno, če bi dosegli rezultate iz minulega leta.
Seveda previdnasi ori planiranju Komercialistov ne odvrača od pa večane aktivnosti za »prodajo* lu škili zmogljivosti. V treh od štirih .»pecialnosti koprske luke. so lani imeli večji pretovor Povečal se je pretovor razsutih tovorov (za 1550 odstotkov, tako da ie skupen prt tovor znašal že 900 'isoč ton), po večal se .je pretovor pri tovorih lesa in lahkopokvarljivem blagu za 20 odstotkov pa je »padel* kon lejuerski promet. ?adec tega pra meta pripisujejo zlasti manjšemu pretoku blaga na libijske tržišče in
seveda na Bližnji vzhod. Vendar v luki ocenjujejo, da se vrata libijskega trga ponovno odpirajo, upajo. da se bodo izboljšale razmere na Bližnjem vzhodu itn. Ko govorijo o trajektivnih linijah in mož nostih za povečanje kontejnerskega prometa tudi ne skrivajo ambicij, da bi iz Kopra vzpostavili tudi ledno linijo za Alzir, pa tudi do nekaterih črnomorskih luk. To, naj bi omogočilo povečan.ie kontejner kega prometa. V okviru integral ..ega transpoita oa se v luki hi tenzivno pripravljajo tucii na to. da bi zelo zainteresiranim partne r.jcm iz Turčije in zvezne repub iike Nemčije omogočili vpeljavo t.i. železniškega ferryja (železniški va eom na tra.jekt) med Koprom in Mersinom v Turčiji. Pri tem pa tako železniško gospodarstvo Ljub Lana kot luka naletavata na odpor skupnosti jugoslovanskih železnic DUŠAN GKCA
da je Pacchiarottijeva takoj prekinila svoja »prijateljstva*, ko je spa znala, da jo pehajo v oborožen odpor. Prav zato je odvetnik Gianzi zahteval njeno popolno oprostitev, ker ni zagiešila nobenega kaznivega dejanja.
Podobna je bila tudi obramba za Rito Iačomino. ki jo prav tako kot ostala dva obtožujejo sodelovanja v oboroženi tolpi, ker je včasih sodelovala na razpravah v proletarskem gibanju ofenzivnega odpora. O tej skupinici navsezadnje niso na pro asu Moro razčistili v celoti njene vloge, prav tako ni povsem jasno, kakšne zločine naj bi zagrešila pa leg tega. da so iz nje rdeče brigade novačile svoje nove rekrute.
Bolj problematična je bila obramba Antonia Giordana, saj je zanj javni tožilec zahteval dosmrtno ječo. ker je rdečim brigadistom dal v najem stanovanje v Ulici Silve stri, kjer so aretirali terorista Renata Arrenija. Odvetnik Faienza je včeraj zagovarjal tezo, da Giordano sploh ni vedel, komu je dal v najem stanovanje in da ni dokazov, ki bi potrjevali njegovo pripadnost rdečim brigadam, ali celo da se je u-deleževal njihovih krvavih zločinov
Včerajšnji štirje primeri zgovorno dokazujejo pomanjkljivosti preiskave, saj so večkrat varnostne sile aretirale posameznike le ob su mu. da simpatizira s teroristi. Pa glavje zase je seveda Antonio Giordano, ki je vsekakor kriv, da ni prijavil oblastem komu je oddal najem svoje stanovanje kot to pripisuje zakon.
Zanimiva razstava v čedadski galeriji
ČEDAD — V galeriji Paolo Dia cono v Čedadu so odprli razstavo del Darka, Torlija in Zuanelle. Raz stacljajo torej skupaj trije umetrnki. ki se v oblikah, tehniki in izra zni moči globoko razlikujejo. Poleg slik Torlija so na ogled žgane gline z reljefi Darka in ikone v slogu starih ruskih ikon Zuanelle. Darko Bevilacgua ustvarja z najbolj revnim materialom, z glino, ki ji o-genj in nežni odtenki barve dajejo •tarodacen pečat in se tako približuje k srednjeveški tradiciji.
Zuanella, ki lini in dela na Mata jurju. raziskuje ne le umetniške temveč tudi zgodovinske osnove ruske ikonografije. V tem je tudi stič na točka med Darkovi in Zuanello, ki sta oba Slovenca, saj se navezujeta na starodavne čase iz zornega kota. seveda, sodobne kulture.
RAZGRETO JUTROVO - Piše L. Skoberne
V peti izraelsko-arabski vojni so bili Palestinci povsem sami
Roparji odnesli (ri vreče - pisem
PALERMO — Včeraj zjutraj sta v središču Palerma nezakrinkana roparja ustavila poštni furgon in s pištolami v rokah prisilila poštne u-službence, da so jima izročili tri vreče, ki so bile v vozilu. Roparja sta se oddaljila peš in izginila v okoliških ulicah, policija pa ju doslej še ni našla.
Varnostni organi so takoj zašli šali vse tri poštne uslužbence, toda ti niso dali nobenega koristnega po datka o napadalcih.
Poštna direkcija Sicilije je kasne je uradno sporočilo, da v treh vrečah skoraj zanesljivo ni bilo denarja, pa tudi ne vrednostnih papirjev, ampak le pisma.
KATMANDU - Štirje alpinisti (Japonca in Nepalca) so v Himalajskem pogorju, na področju E-veresta. osvojili doslej še neomade ževani vrh Kerjolung, ki meri 6.681 m. Alpinisti so prišli na vrh brez pomoči kisika, zadnji tabor pa so postavili v višini 5.600 m.
Luka Škoberne v Bejrutu
V Libanon sem prišel kot stalni dopisnik 6. oktobra 1981, torej prav v času, ko se je razvedelo, da je egiptovski predsednik Sadat podlegel ranam. V trenutku, ko so to vest objavili na radiu, je v mestu zaropotalo iz tisočev avtomatov, pištol, celo mitraljezov. Ljudje so si dajali duška, saj je bil tudi med libanonskimi levičarji in — seveda — še posebej Palestinci Sadat osovražen zavoljo mirovnega sporazuma z Izraelom. Zdaj, komaj dobro leto za tem. se bliža trenutek, ko bodo tudi Pa’estinci priznali obstoj Izraela, pa čeprav je ustanovljen na palestinski zemlji. Razmere so se namreč v tem času prav dramatično spremenile in Izrael je v «operaci'i mir za Galilejo» še enkrat dokazal svojo vojaško premoč nad Arabci. A tudi Izraelci so se prepričali, da vojaški spopad s palestinsko vojsko ni bil «nedeljski piknik*, saj je bilo vojskovan'e v Libanonu najdalj ši arabsko-izraelski spopad od u-stanovitve izraelske države 1918.
«Ne, še nikoli se nismo borili proti tako pogumnemu nasprotniku .. . Ti ljudje vedo, za kaj se borijo .. .» Tako je opisal boje s palestinskimi borci eden od veteranov v izraelski armadi. Kljub veliki srčnosti pa so se enote PLO nazadnje le morale umakniti pred premočnim nasprotnikom. Pri tem so se Palestinci lahko obenem (še enkrat) prepričali, da v najtežjih trenutkih pač ne morejo računati na nikogar drugega kakor na same sebe. Mahmoud Lebedi, uradni glasnik vodstva PLO, je v dneh ogorčenih bojev v neposredni bližini Bejruta izjavil: «Hvaležni smo za vsako pomoč, ki smo jo dobili, a predvsem se zanašamo na lastne sile.* Seveda taki trenutki niso primerni za kritično ocenjevanje medarabskih odnosov, a Palestin ci le niso mogli skriti svojega ra-zočaran a. Navsezadnje, borili so se v imenu vseh Arabcev, a so ostali (v glavnem) zelo sami v tem boju. Sirija, ki je imela v Libanonu ob začetku izraelske a gresije kakih 35.090 vojakov, očitno ni hotela tvegati še enega bolečega vojaškega poraza. Sirske enote so se zato izogibale spopadov na široki fronti, takrat pa, ko je le prišlo do n Uh. so praviloma potegnile krajši konec. Same za ponazoritev naj omenimo, da je sirsko vojno letalstvo n samo eni bitki (ki jo štejem za največjo letalsko bitlco po 2. svetovni vojni), izgubilo 83 svojih letal. Izraelci trdijo, da jim Sirci niso sestrelili niti enega. Pomembno je tudi to, da so izraelske enote za'ele nekaj najsodobnejšega o-rožja sovjetske izdelave. Kot po-
sebej dragoceni plen štejejo tank T-72 in protiletalske rakete SAM-9. Z zajetjem tega orožja so se namreč dokopali do izredno pomembnih podatkov, ki še zlasti zanimajo ameriške vojaške stratege.
Izraelska agresija na Libanon se je začela že 4. junija (in ne dva dni kasneje, ko so izraelski tanki vdrli preko meje). Tisti petek, nekaj po 15. uri so namreč bojm letala začela stresati svoj smrtonosni tovor na libanonska mesta, koder so bile pomembne palestinske vojaške in politične postojanke. Povod za začetek vojaškega obračuna s Palestinci je bil atentat na izraelskega veleposlanika Agrova v Londonu. Takoj, ko se je zvedelo, da so ^neznanci a-rabskega videza» v britanski prestolnici hudo ranili vodjo izraelskega predstavništva, smo nekako slutili, da utegne biti izraelska reakcija silovita. Nikakor pa novinarji, ki smo takrat bili v Bejrutu, nismo pričakovali, da se bo že naslednji dan začela 5. arab-sko-izraelska vojna. Pravzaprav je pretirano, če rečemo, da je bila to arabsko-izraelska vojna, saj so se napadalcem postavili po robu le skoraj povsem osamljeni palestinski borci.
Najbrž ni vojne, v kateri bi ne nosilo največjega bremena civilno prebivalstvo. Tudi v Libanonu je bilo tako. Izraelska letala, ki so se svobodno sprehajala po nebu, so trosila smrt za tisoče prebivalcev, ki so zakrivili le to, da so živeli v krajih, ki so' jih izraelski strategi označili kot teroristična oporišča*. A pekel za te ljudi, se je začel že zdavnaj prej, saj je državo že leta pretresala krvava državljanska vo na, ki naj bi izvirala iz razplamtele verske nestrpnosti med kristjani in muslimani.
Izraelski vdor v Libanon so v Jeruzalemu pripravljali dolge mesece. Kljub relativnemu zatišju na meji po posredovanju Philipa Ha-biba julija 1981, je izraelsko poudarjanje palestinske vojaške moči sodilo v okvir »psihološke pripraven za fizično odstranitev PLO v političnem in vojaškem pogledu z bližnjevzhodnega prizorišča. A naj takoj povemo da je zdaj tudi v samem Izraelu vse več ljudi, ki so spoznali, da tega cilja ne bo mogoče povsem izpolniti in da tudi ni mogoče palestinskega problema »rešiti* po tej poti.
Menahemu Begina in njegovim somišljenikom gre predvsem za to, da svet sprejme zamisel, kako je palestinsko vprašanje mogoče rešiti zgolj s povečanjem humanitarne pomoči beguncem, ki so raztreseni širom po arabskem svetu. Predvsem v Jeruzalemu nasprotujejo zamisli, da bi bilo potrebno ustanoviti palestinska) državo, ki naj omogoči palestinskemu ljudstvu samostojno odločati o svoji, prihodnosti. «Palestinske države nikoli ne bo.* zatrjujejo izraelski dastrebb in to utemeljujejo s skrbjo za obstoj in varnost Izraela. «Palestinci ie imajo svojo državo, saj so večinsko prebivalstvo Jordanije.» nadaljujejo nasprotniki palestinske narodne samobitnosti. Pri lem so jim dobrodošli kronični prepiri med A-rabci, ki vsi po vrsti prisegajo na palestinske pravice, a je vendarle videti, da v resnici le niso tako zagreli za trajno rešitev najbolj zapletenega vprrašanja bližnje-vzhodne krize.
Palestinski problem je tstar» prav toliko, kot prizadevanje za ustanovitev izraelske države. Res. sprva nihče ni verjel, da bo postalo to vprašanje tako ključnega pomena za mir ali vojno na Bližnjem vzhodu, saj je bila izraelska država ustanovljena na delu
nekdanje Palestine. Z drugimi besedami, Palestincem je bilo potrebno odvzeti zemljo, da bi se na njej naselili židovski priseljenci z vsega sveta. Pravzaprav ni primere v zgodovini človeštva, ko bi se neka državna skupnost u-stanovila po tej poti. Na novo ustanovljena Organizacija združenih narodov je namreč iz nekakšnega občutlca krivde do Židov, ki so pod nacizmom umirali v koncentracijskih taboriščih, sprejela sklep, naj se ustanovi država Izrael. To se je zgodilo 29. novembra 1947, ko so v generalni skupščini svetovne organizacije sprejeli resolucijo, ki je predvidevala, da s 1. avgustom 1948 preneha britanski mandat v Palestini in se ta ozemlje razdeli na arabski in židovski del. Le teden dni po sprejetju «resolucije 181*, ki je predvidevala delitev Palestine, so se v Kairu sešli predstavniki arabskih držav in sprejeli <nujne ukrepe» za preprečitev ustanovitve židovske države na ozemlju Palestine. K o so se maja 1948 zares umaknile britanske vojaške enote iz Palestine in ko je bila razglašena (formalna) ustanovitev izraelske države, so Arabci napadli Izrael. A že njihov prvi spopad z Izraelom jim je prinesel poraz in Izraelci so si prisvojili za tretjino več ozemlja, kakor je bilo predvideno v resoluciji Združenih narodov. Neposredna posledica te vojne je tudi odhod okoli milijon Palestincev iz (novoustanovljenega) Izraela v begunstvo. Kasneje se je zvrstilo še več vojn med Izraelom in arabskimi državami in vsalcolcrat se je nazadnje potrdila izraelska vojaška premoč.
Tako se je Izrael ozemeljsko širil naslanjajoč se na obilno a-meriško vojaško in denarno pomoč. Izraelci so svoje osvajalne načrte tolilco lažje uresničevali, ker so Arabci sami sebe slabili z nenehnimi prepiri, ki so se kdaj sprevrgli tudi v oborožene obračune. A o vseh teh okoliščinah smo v začetku junija, ko so izraelska letala spuščala bombe na libanonska mesta in vasi, razmišljali le mimogrede. Dogodki so se namreč zelo hitro odvijali in komaj srno jim mogli slediti. -
Po dvodnevnih letalskih napadih je izraelska armada s tanki vdrla v Libanon in prodirala proti severu. Toda nairredovanje je bilo počasnejše, kakor so bili Izraelci navajeni v predhodnih vojnah z Arabci. Palestinski borci so se žilavo upirali, čeprav so nazadnje le morali popustiti. Za Palestince je bila najbolj boleča izguba utrjenega gradu Beau-fort v neposredni bližini libanonsko - izraelske meje. S tega gradu so Palestinci mogli obstreljena ti izraelska utrjena naselja blizu meje in tako vsaj deloma, odgovoriti na izraelske napade na palestinske postojanke.
Ob začetku vojne so Izraelci zatrjevali, da imajo namen odstraniti to nevarnost. Sporočilo z zasedanja Beginove vlade 6. junija navaja, da je namen »operacije mir za Galilejo» uničiti «tero-ristične postojanke», vendar pa Izrael nima namena ogroziti libanonske suverenosti in ozemeljske celovitosti.	Želi mo skleniti
mirovni sporazum z Libanonom.* pravi to sporočilo. Obenem so zatrjevali. da izraelska armada n* bo napadala sirskih enot. če le te ne bodo prve napadle. (V Libanonu je bilo ob začetku izraelske agresije okoli 30.000 sirskih vojakov. ki so bili vključeni v «t’se-arabske mirovne sile*. Njihova naloga je bila preprečiti spopade med mnogoštevilnimi libanonskimi milicami).
..Hlinim.min.i.m,m,mi.militi...i..............
TRAGEDIJI JE BOTROVALA ČLOVEŠKA BREZVESTNOST
Pod ruševinami stanovanjske hiše v Turčiji po predvidevanjih izgubilo življenje 60 oseb
Doslej izkopali 33 trupel - Preko sto ranjencev - Reševanje ovira hud mraz
ANKARA - število žrtev, ki jih je povzročilo zrušenje sedemnadstropne stavbe v mestu Divarbaki-ru v jugovzhodni Turčiji, se je z včerajšnjih dvajset povzpelo na 33, medtem ko je ranjenih več kot sto oseb.
V poslopju, ki so ga zgradili pred komaj petimi leti, je stanovalo 28 družin z. okoli 150 člani. Nesreča jih je doletela med spanjem, kar le še veča obseg tragedije, ker se skoraj nihče ni mogel rešiti z begom. Reševalna dela so še v teku. tako da obračun smrtnih žrtev se ni popoln. Razširjeni turški časa pis Gunaydin predvideva, da bi se mogel povzpeti na 60 oseb.
Radio Ankara poroča, da so sodne oblasti priprle konstruktorja pa slop ja. ki se je zrušilo zaradi napak pri izgradnji.
Na sliki (teletuto AP); to je vse, kar je ostalo od sedemnadstropne stanovanjske hiše, ki sc je zaradi napak pri gradnji, v ponedeljek zn-šila v turškem mestu Dijarbakir.