KATOLIŠK GKRKVKN LIST. „Daniea' izhaja vsak petek na eeli poli. iu velja po pošti /a celo leto 4 gl. 20 kr. za pol leta 2 pl. kr.. /a četert leta 1 tri •.'<> kr V tiskarniei sprejemana za eelo leto H »1. <;0 kr..za pol leta 1 gl. ni kr., za » 4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izid* . Tečaj XL.HI. V Ljubljani, lo. vel. serpana 1890. Dani a - dau poprej. List 33. Modroversko kermilo zdrave omike. (Dalje. | O veri sploh. 12. ..Previdnost božja je vero in človeško družbo tako čudovito sternila, da je deržavna sreča neobhodno navezana na spolnovanje božjih postav. Dolžnost podložnosti in pokorščine, ktera rodi otroke božje, rodi tudi zveste podložnike, in ista razberzdana mišljija, ktera plodi neverne učnije, omaja tudi stebre prestolov in oblasti gosposke." *) Kes, kdor počne prederzno dvomiti nad resnico, pravico in modrostjo Božjo, bo berž na dvombo stavil in tajil pravo vladarjev, gosposke in dolžnosti podložnih, ter ljud šuntal k puntu, kar prejasno priča tisti prenesrečni punt, kteri je po tacih prederznih presojah prihrurael na Francoskem k koncu preteklega stoletja. 13. Terdna podloga deržavam je le vera. ktera uči: „Xi oblasti od drugod, kakor od Boga. Kdor se tedaj oblasti ustavlja, se ustavlja Božji volji. Zatoraj morate podložni biti, ne samo za v olj strahovanja, ampak zavolj vesti.'1 (Rim. 13, 1. 2. 5.) „ Daj te cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega." (Mat. 22. 12.) „Bodite tedaj podložni vsaki človeški oblasti zavoljo Boga, bodi si kralju, kakor najvišjemu, ali vojvodam, kakor od njega poslanim v maščevanje nad hudobniki, dobrim pa v polivaljenje, kajti to je volja božja." (Peter 2, 13. 14.) „Poslušajte tedaj kralji in razumejte; učite se sodniki vse zemlje; Vaša oblast je od Gospoda in Vaša moč od *) Les actes de 1'Assemblee du olerge de 176",. Višega, kteri bode Vaša dela preiskoval in Vaše misli pregledoval." (Modr. <;. 2. 4.i -Gospodje vedite, da imate tudi Vi Gospoda v nebesih." i Kol. 4, 1.) Po takih naukih sv. vere že je vest zavetje in varhinja občne blagosti. 14. Vera je duša deržav. Ako se deržava nc stavi na vero. je podobna gradu v zraku. Strastni viharji jo majajo, dokler se ne zruši. Omnia re ligi o ne m o ve nt ur. (Cic. ">. in Vernim.) Nobena deržava ne more obstati brez pokorščine do postav. Take pokorščine pa ve le vera podložne prepričati. ,,Modrijani morebiti omišljujo dobre postave, pa kaj. da ni moči v njih, ker so človeške in pogrešajo višjega poroštva. namreč božjega. Nikdo jih ne veruje in ne v boga. ker se slušalec ceni ravnop ravnega z zapovednikom," piše cerkveni očak l^aktancij. *) Le Bog vdahne človeškim postavam moč. ker nam veleva gosposki pokornim biti. KI. Celo p raz no verstvo je deržavi manj škodljivo, ko nevera. To priča sam Volter, ker se resnica včasih tudi nevercem zmuzne, rekoč: ..Ako nimajo ljudje pravih misli o Bogu. si z napčnimi pomagajo, kakor si mi v slabih časih s papirja delamo denar, ako ni cvenka. Pogan se ogiblje hudodelstva, ker se boji, da ga nebi njegovi laži- *"> Nihil ponderis habent illa praecepta. qnia sunt humana, et autoritate maiori. id est divina. illa earent. Nemo igitur credit. quia tam se hominem putat esse. qui audit. »juani est ille, qui praecipit. (De fals. saepint. 1. 3 n. 27.) borovje kaznovali: azijanskega Malabarca plaši kazen njegove pogode. Kjerkoli ima družba na terdnih nosili stati, je vere treba. Postava odvrača očitna hudodelstva, vera tudi skrivna.*' 17. Vera je najmočnejša uzda, da se omahljivo ljudstvo oberzda in zderžuje v dostojni podlož-nosti do vladarja: nevera pa zbuja upore, ker vse vladarje černi za. trinoge. Resnico teh besed žc priznavajo največi deržavniki starodavnih časov. Pravega Boga ne priznavati, je za der-žavo najnevarnejša kuga. Kdor vero zatira, podkupi je temelj človeške družbe.u piše Platon*). IX. ..Igovarjati. da v veri ni hrambe, ker ne obrani vsekdar. se pravi terditi, da tudi v der-žavnih postavah ni hrambe."**) Vračitvo ni zato slabo, ker vselej ne ozdravi. Da nekokrat ne zvrači. utegne kje drugje vzrok tirati, ne v njem. 19. Ui.uljanom. kaj skerbnim deržavnikom, je vera, če tudi same gerde vraže, vendar nad vse veliko veljala."**) Imeli so jo za terdno skalo, na kteri se ima zidati vlada. „Naša deržava.u piše Val. Mase dih. 1 c. 1 de relig.), tirja vselej, da se veri vse klanja, tudi žezlo veličanstva.1' In najbistrejši duh tc deržave (M. Tullius Cicero, de legib.), piše. da naj učijo ljudstvo, da bogovi so gospodarji in vladarji sveta: da le od njihove moči in dobrote ves vspeh in blagor zavisi: da so največji dobrotniki človeškega rodu: da vsakega do jedra poznajo in na tanko vejo, kar misli, želi. počenja: kak vero ceni in se po njej ravna in da slednjemu plačuje po njegovem djanju in ravnanju .. . Kako blizo resnici je bil ta slavni mož! Naj bi bil vedel, da namesto -bogov" je le ,.en Bog", pa bi bil na pravi podlagi. (Dalje nasl.) *> \ t ri dei ignoratio sumnia omnium rerum publicarum |«e>tis. It u'jue omnis humanae societati» fundamentum convellit. qui religionem convellit. (Plato lib. X. de leg.i **) Montesi|iiieu. In ultimi» religio puhlica privatas affectibus antecellebat. Florus lib. I. rer. rom.i Ornnia naiinjue post religionem ponenda semper nostra ci-vitu> dnxit. etiam in juibus summae maiestatis conspici decus voluit. (Val. Max. lib. I. c. 1. de relip.) sit hoc n prin« ipio persuasum civibus. doininos es»e omnium rerum et moderatores deos. eadem que geruntur eorum peri vi. ditione et numine: eos denique optirae de genere humano moreri. et «|uali> i|uis<|iie sit. qiiid agat. .jiiid in se admittat. qua monte. qua pietate colat religionem intueri. piorum et impiorum habere rarionem. Tullius de I.egib Marijino svetišče na Tersatu. (Dalje. > 4. Romanja v sveto deželo. Prestaro izročilo pripoveduje, da je bila Marijina hiša v veliki časti pri vseh, ki so verovali, da se je v nji Bog ponižal do hlapca, in je ko Sin človekov v nji prebival. Precej pervi kristjani so vreli od vseh krajev v Nazaret, da vidijo in počastč poslopje, posvečeno z življenjem najsvetejše Družine. Ko so rimski cesarji nehali preganjati kristjane, podajali so se na pot ne le priprosti verniki, tudi plemenitaši, knezi, vladarji in drugi sveti možje so romali v svete kraje. Pervo imenujemo pobožno cesarico Heleno ), ki je počastila mesta, ktera je Sin Božji posvetil s svojo pričujočnostjo, s svojim poniževanjem in odrešilnim delovanjem. Prišla je tudi v Nazaret. Ko je našla tamkaj hišo, v kteri je angelj pozdravil Marijo, postavila je na tistem kraju lep tempelj -), in na pročelje mu dejala napis: To je kraj, na kterem je bil položen uklad človeškega zveli-čanja**). Mesca avgusta 1. 385 napoti se v Palestino največi s. cerkve učitelj, tedanjega časa čudoviti veleum, s. Jeronim, ko je bil vredil s. pismo in se odločil Rirn zapustiti. Jeseni istega leta gre za njim sveta vdova Pavla, najbogatiša in najplemenitiša*) Rimljanka, učenka s. Jeronima, mati siromakov, ktere spokornosti. poterpežljivosti, stanovitnosti imenovani cerkveni oče prehvaliti ne more-*). Seboj je vzela svojo tretjo hčer Evstohijo, ki jo Cerkev sveto časti. Pobožna mati, kakor je navadno, je imela tudi sveto hčer. Obiskali so vse svete kraje, kterih spomin je drag vsakemu kristjanu. Pavla je zidala 4 samostane : enega za možke, tri za ženske, v kterih se je gojilo bogoljubno življenje. Pavla je umerla 1. 404; njeno truplo so nosili pervi škofje Palestine, ter jo pokopali v Betlehemu, blizu jasli Gospodovih. S. Jeronim je videl še dve veliki cerkvi v Nazaretu: eno nad mestom, kjer je angelj Devico pozdravil, drugo nad mestom, kjer je bil Kristus vzrejevan, zato je imenuje vzrednico Gospodovo*). Častni Beda piše, da so sveta mesta v oblasti Saracenov (okoli 1. 700), da pa vendar pobožnih potnikov iz vseh krajev Evrope tjakaj roma, in da obiskujejo tudi cerkev Marijinega pozdravljenja*). Potopis s. Vili-balda, škofa Hrastoviškega (Eichstiidt), pripoveduje (1. 755), da so šli ti romarji v molitvi na kraj, kjer je angelj pozdravil Devico, in da morajo kristjani cerkev reševati z denarjem in darili, ker jim jo Saraceni otevajo**). Odkar so imeli ne verniki v rokah svete kraje, bilo je romarjem silno težavno in nevarno hoditi v sveto deželo, ker mohamedani niso *) Spondan: Annal. ad a. Ch. 1291. *> Niceph.....S. Helena ... pervenit Nazareth. et saluta- tionis angelicae domo repe rt a. Dei genetricis super illud pera-raoenum templum excitavit. omni deinceps tempore mira christiani populi eo quotidie ventitantis devotione celebratum. — **) ib. Haec est ara. in qua primo jactum est humanae salutis fundamentum. ♦i Hodoslovje ji pleto nekteri po moški strani od Agamem-nona. po materini od Scipijonov in Grahov. (Pascon. Triumph. 11 ) — Si ... omnes artus humana voco resonarent. nihil dignum sanetae et venerabilis Paulae virtutibus dicerem. Ep. ad Evst. 8. *) Nazaret hi (domum nutriculam Domini. *) Habet Nazareth ecclesiam in loco, quo angelus ad beatam Virginem evangelizaturus intravit: sed et aliam. ubi Dominus est nutntus. (De locisp., - **> Thesaur. Monument. H. Canis. 11 radi gledali rkerščanskih pesovtf. kakor so jih psovali. V io. stoletju se napravi v Palestino 50 Normanov, dobro oboroženih; pa ker niso bili voljni prenašati zaničevanja krivovercev, udarili so po njih. pa se vernili. V "tem času je bil ustanovljen red vitezev s. Katarine z gore Sinajske, ki si je dal nalogo. da varuje božjopotnike in romarje svetodeželske. Na koncu rečenega stoletja so Palestino vzeli Turki, ki so bili grozovitiši od prejšnih Saracenov. Glas o njihovih krivicah in nasilstvih je prišel v Evropo, ter osupnil in pretresel vse kristjane tako. da so se zbirali na vojsko zoper kervoloke nevernike: to so bile križarske vojske, navdušeno začete, ali mlačno končane. Bogomir Lotrinžki, verhovni velitelj vojske francoske, je pobožno obiskal sveti kraj Marijin v Nazaretu smerti svoji je zvedel sveti Asižan veselo novico, da so se mu učenci naselili, in t«, stalno, na dv-h krajih, v Ptolemajidi in Jeruzalemu. Ali divjata ne-vereev. ki so posebni ljubljenci vladarja tame. pripravljala jim je grozne trenotke smertnega strahu in kervavega kersta. Hvarezmovci pridero 1. 1244 v Jeruzalem. Kristjani so bežali v eerk v božjega groba: menihi, redovnice, otroci, ženske, stari, onemogli in bolni Sovražniki so posekali vse. Isto groz««delstvo se |e zgodilo v Ptolemajidi 1. 1291. Predstoječega leta j.- padlo kerščansko kraljestvo v Palestini, vse šk tije. vsi samostani. Zdelo se je. kakor da se imajo vse kerščanske sledi, vsi sveti spomini na Sinu Božjega izbrisati korenito, oprati s kerščansko kervjo. No. Bog dopušča hudo. da nastane kaj boljšega Hudobnost človeška ne more preprečiti Božjih namer, in če grozovitež ubije oznanjevavca besede Božje, nje same ne more ubiti: prelita kri njegove resnice še z veči močjo razglasuje. Na spraznjena mesta pomorjenih sinov s. Frančiška stopali so drugi, da predobivajo sveto zemljo, da branijo svete kraje, da varujejo svetinje — ne z mečem in smodnikom, pač pa z orožjem molitve in pokore in s ceno svojega življenja. To pričajo leta 13liS, 1537, 1547. Od 1 17fi^ do 1. 1n5<; je 449 mašnikov iz reda s. Frančiška dalo življenje za brambo ss. mest. V času s. Frančiška je bil vstanovljen red templjarjev ali templjevskih vitezov in red s. J a n e za Jeruzalemskega. I "dje zavezali s< • se z obljubo, da bodo svetodeželske božjepotnike varovali. branili in sprejemali. Njih delovanje je bilo tako vspešno. njih hrabrost in ljubezen tolika, da so mogli verni potniki brez skerbi obiskavati svetišča v Jeruzalemu. Betlehemu. Nazaretu i Ob koncu križarskih vojska roma 1. 1245 (1252) tudi s. Ljudovik. kralj francoski, v Nazaret. vzgojišče Kristusovo, svet«, hišo Marijino počastit. Ko zagleda hišo p re blažene Device, skoči s konja, poklekne na kolena, in pobožno počasti sveto hišo in p r e s v e t o Devico. Na to hodi peš dalje. Bil je dan pred praznikom Marijinega o z n a n j e n j a. Ta dan se je kralj oblekel v r a š e v i n o in postil se ob kruhu in vodi. Na sam praznik je bii kralj obhajan; ves ginjen je prelil obilno s o 1 z d, in opravljala se je služba božja tako sijajno, da take Nazaret še ni videl, odkar seje beseda vtelesila. Neprestane vojske med Gelfi in Gibelini na Talijanskem, vedni prepiri med kraljem angleškim in francoskim in aragonskim, splošnje zmešnjave so bile krive, da so kristjani v nčmar puščali sveto deželo, nazadnje jo čisto pozabili. Ob koncu 13. sto- *) Paul. Aem. 1. 5. let j a jtr zgrudila se vsa pod kruti jarem nevernikov. Svetišča obiskavati je bilo romarjem naravnost prepovedano. čisto nemogoče. Ker je Xazaret v sredini a zemlje, bilo je to svetišče najbolj daleč in v naj-veči nevarnosti oskrunje vanja. Bog. kterega vsa dela su čudeži. in kteremu ni nič nemogočega, prestavil je na skrivnostni in čudoviti način sveto hišo svoje priljubljene hčere in neomadežane Matere svojega Sina na spodobniši kraj. kar se je zgodilo v letu Gospodovem 1J'»1 (Dalje nasl.) Neka delavska družba v Siriji. (Dalje.) Misijojni P Fioroviča so čedalje več novincev privabljali. Že drugo leto po vstanovitvi bilo je nad tisoč družabnikov in ol tedaj narašča število nepretrgano. Vendar mn.»go teh revežev že čez nekaj m- -■ ••v zapusti Bejrut in se verne nazaj v svoje Lfoi>ke vasi. ali pa .»i gr- drugam iskat sreče. Toda drugi pri lejo na njihovo mesto, tako da je pri vsacih eks.-reiejj;ih približno isto število poslušavcev in se vsakikrat kaže isti obilni sad. častitljivi pater Gautrelet, nekdaj superijor sir-sk-ua misijona. primerjal je v šali to delavsko družbo z delavnico delavca, ki eini ])osodo. Lota izpostavi nekaj '-istih, svetlih ]>osod. da bi si privabil kupcev, ki prinašajo neprenehoma staro kuhinjsko posodo . ... Delavec jo popravi, osnaži in proti dobremu plačilu nazaj da. in nikoli mu ne zmanjka dela. Ne b'«le se nam zamerilo, da ponavljamo tu l»rim»*r nad katerim smo se v Bejrutu včasi zelo smejali, (iotov- je. da je opravilo, s katerim se pečamo nekak stalen misijon Sam Bog ve. pristavlja pater Fiorovič, kolika množica ljudi se je spreobernila v 2a letih, odkar se te eksercicije redno opravljajo z Njegovo pomočjo. V začetku si je goreči vodja sam priderževal pridigovanje. Kasneje pa so ga podpirali najboljši misijonarji, ki arabsko govore. Vendar tega še zdaj nobenemu ne prepusti, da bi razložil predpogoje dobre spovedi. To pa zna dobri pater tudi tako, da s.- po celi Siriji o tem govori. Ako bi se ne bali biti neskromni, skušali bi tu n< koliko razložiti način, kako pridiga pater Fiorovič. Način je v resniei čudovit in skoro bi rekli, da ima pater nekak poseben jezik, ki pa kar se tiče pravilnosti marsikaj pogreša. Ker smo to neprijetno resnico koj tu povedali, dovolil nam bude pater, da povemo tudi nekaj bolj smešnega. Pričel j»- namreč že očitno govoriti arabsko, ko še dvesto besedi tega z izrazi zelo bogatega jezika ni znal Sam nam je pripovedoval, da je v začetku postavil izvrstnega katoličana Nikolaja Comaty-ja za prižnico. ki mu je na skrivnem povedal potrebno besedo ali del stavka. Toda ta naprava je bila pomanjkljiva. ker t >lmač dostikrat ni bil navzoč. Xekdaj je propovedoval o Janezu Kerstniku, ko tolmača ni bilo zraven. Tu je zmanjkalo p. Fioroviču besede za obglavljenje. Kaj storiti? Ne da bi prišel v zadrego, nadomestil je besedo s tem, da je z roko na vratu posnemal odrezavanje glave. Razumeli so ga vsi in p 'Slušavci se niti nasmehnili niso. Delavci razumejo samo navadno arabščino in P. Fiorovič tudi nič druzega ne. V pridiganji je čisto naraven, obraz in vse kretanje polno izraza in v vsem obnašanji je takorekoč slikarsk. Nič ni bolj priprostega in poljudnega, kakor njegove pridige. Razun tega razume k svojim ljudem govoriti tudi najginljivejši in najbolj prepričavno besedo, namreč, besedo, jezik serca. Eden naših misijonarjev, ki izverstno govori' arabsko, imel je pridigo. Bila je v resnici krasna in ginljiva. Po propovedi se je hotel nekdo prepričati, kak vtis je naredila na pričujoče in je dejal nekemu delavcu: r31išal si lepo pridigo, kaj ne?" — „0 res, toda bilo je v rnabu" (pismeno arabsko, pri nas bi rekli: rmladoslovensko" ali „hrovaško") in jaz nisem skoraj ničesar razumel." — „ Ali dobro razumeš patra Fioroviča?" — Prav dobro." — „Ali dobro pridiga?" — rNajboljše od vseh/ — »Zakaj boljši kot drugi?" — rKer P. Fiorovič nas ljubi!" Tako spričevanje ima kaj veljave... Fiorovič ljubi priserčno te uboge ljudi, katere navadno imenuje svoje otroke Pa tudi oni mu vračajo ljubezen, katero goji do njih. Rad prenaša stroge, in včasih prenagljene opomine, ali javno grajo. Skoro bi bil pozabil povedati, da se naš vodja poslužuje pri teh verskih vajah velikih podob s transparenti, na katerih so vpodobljene posamezne — zlasti strah in grozo vzbujajoče resnice naše sv. vere. Vsak večer se rned eksercicijami obesite v cerkvi dve taki sliki, ki ste pokrite z zagrinjali. Ob določenem času se razsvetlijo transparenti, zastor pade in pridigar razloži pomen slike. Zraven pripoveduje ganljive dogodbe, in množica je ginjena do solza............ BNeverjetno je," pravi pater Fiorovič, kolik vtis napravijo te podobe na duše teh priprostih ljudi. Mnogi so prišli naslednji dan vsi preplašeni in spremenjeni k meni in zagotovili so me, da niso mogli celo noč spati. Vedno so jim bile pred očmi strašne podobe. Se le potem so dobili zopet nazaj serčni mir, ko sem jih spovedal. Tu nam bodi dovoljeno pripomniti, da se je mnogo svetih misijonarjev, tako na primer Peter Klaver. p. Maunoire in sv. Alfons Liguori, z dobrim vspehom posluževalo jednacih in podobnih slik. * * Delavska kongregacija v Bejrut u je mnogo k temu pripomogla, da se je razširila pobožnost do sv. krajev na Jutrovem. Dasiravno so namreč sirski kristijani tako rekoč pred vrati sv. dežele, vendar so pa le poredkoma tjekaj romali. P. Fiorovič pa je to predrugačil, ker je obiskal vsako leto s petdeseterimi ali šestdeseterimi možmi najimenitnejše kraje svete dežele. Pisavec teh verstic je imel srečo, da je spremljal 1. Is87 tu karavano. Toda bilo bi mu nemogoče popisati pobožnost, katere je bil priča. Precej ko so romarji prišli v sv. mesto, zaperli so se v nKazi novi" pri patrih frančiškanih za 4« ur. Molčanje je bilo strogo zapovedano. Naši orijentalci so vselej nepretergoma zbrani v duhu, dokler ne sprejmejo skupnega sv. obhajila na Božjem grobu. Potem pa je še-le moči videti njihovo pobožnost. Kaj tacega je nepopisljivo! V 18 dneh — toliko časa terpi namreč romanje — obiščejo romarji vse svete kraje v Jeruzalemu in okolici. Zatem pa se podajo v Betlehem. Velika večina njih prejme vsak dan z največjo včrnostjo in pobožnostjo sv. obhajilo. Zlasti pa je ganljivo videti te verle delavce, kako gredo v redu po dva in dva, na glas pojoč litanije Matere Božje, ali pa moleč sv. rožni venec, vse v arabskem jeziku, kajti ta jezik se govori v sveti deželi. Z velikim veseljem sprejeli so bejrutsko karavano Betlehemci. Moški, ženske, otroci so se gnjetli po ulici in so nas pozdravljali. „To je kongregacija. to je pater Fiorovič!" klicali so. In bil je v resnici pater Fiorovič, ki je jahajoč na konju ponosno vodil svojih GO mož. V zadnjem času, seveda, so vse to prekosila velika francoska romanja. Vendar tako dobrega spomina pobožnosti niso za saboj pustila, kakor ponižna romanja patra Fioroviča in bejruških delavcev. (Konec nasl j Ogled po Slovenskem in dopisi. V I)obu so 2U. julija prav slovesno sprejeli novega čast. gosp. župnika Jan. Gerčar-ja, kterega so v nedeljo potem. 3. avg., preč. gosp. stoljni prošt d r. L e o n a r d K1 o f u t a r z ginljivim govorom v cerkvi predstavili in vmestili. Bog blagoslovi verlega novega pastirja in dobre njegove ovčice! Iz Amerike. Faribault. Rice Co. Minn. V. S. X. A.. 30. jul. Prečastiti gospod! Kaj ne, da Kranjci smo pa res zaspanci, da se toliko časa ne oglasimo. No. saj veste, kako gre dijakom, zlasti na počitnicah. Jaz sem danes ravno sam doma, toraj sem se tukaj na vse zgodaj spravil, da Vam narišem nekaj verstic. Naj pričnem s „tiho nedeljo," ali bolje s soboto pred tiho nedeljo. Takrat namreč so nam podelili v. č. g. nadškof Irland v kapeli sv. Tomaža blagoslove, in sicer jednemu mašništvo, 5terim subdijakonat, med temi sta bila gg. Fr. B—c in Fr. K-l. 4rim štiri manjše blagoslove, 3 tonzure, med temi sem bil tudi jaz. Tisti, ki so bili dobili subdijakonat, pričakujejo odrešenja iz dijaškega življenja, kar se bode naj berž tudi zgodilo, vsaj pred Božičem. G. K—lu je Č. g. general-vikar Duluške škofije, v. č. g. Jož. Buh, pisal še med šolskim letom, v. č. g. škof Mk-Golrick 25. junija v semenišče, ter ga potem saboj vzame v Duluth in ga v dveh tednih mašnika posveti. V. č. g. vladika si je premislil to reč pozneje in pustil g. K —la. da bode z drugimi součenci skupaj posvečen. — Počitnice so se pričele 24. jun. in bodo terpele do 4. sept. t, 1. Jaz sem šel 3. julija s preč. gosp. Trobcem v Vabašo, kjer je g. Trobec deloval Čez 20 lčt. Videl sem med potjo tudi tisto jezero, namreč, „Pepin lake", kjer se je 13. t. m. potopilo okoli 200 ljudi. To jezero je 3fi milj dolgo in 3 milje široko. Parnik. na kterem se je tolika množica ljudi peljala, je dohitel vihar, rcycIon", in ga ugonobil. Ob desnem bregu jezera gre železnica. Nadzornik vlaka je zapazil nevihto, in je dal hitro voziti, tako, da je vihar prehitel. Komaj je preteklo jedno minuto, ko je vlak odšel, že je razgrajala nevihta na istem mesru. Letos je res viharno leto tukaj v Ameriki. Če ljudi ne pokonča vihar, se pa sami. Strašna zdiv-janost! Sliši se skoraj vsaki dan, da je kedo vtonil. Ravno pred jednim tednom, ko sem bil v St. Klav-diju, je šel neki mizar z dvema drugima na jezero „Mud-lake" (umazano jezero) ribe lovit. Eden izmed teh je bil precej debeluhast. tako, da, ko se nasloni malo bolj na jedno stran, se čoln prekucne in vsi grejo v vodo, — k sreči pa voda tam ni bila ravno globoka, tako. da so lahko stali — hoteli so tam ostati in klicati pomoči — toda tisti mizar je hotel iti sam po drugi čoln — ona dva sta mu sicer branila, pa nič ni maral. Šel je in zašel v blatno, mehko zemljo, tako, da se je pogreznil Dobili so ga še le drugi dan, toda samo mertvo truplo. — Pretekli ponedeljek smo tudi mi imeli igro „pik-niku na jekem 5 milj oddaljenem jezeru, šli. ali b«»lje, peljali smo se tje takoj po osmi maši. Bilo je 22 šolskih otrok in 4 odraščeni, namreč č. g. A. Cestelli. naš prof. č. g. J. Pavlin, jaz in mežnar cerkve sv. Lovrenca v Faribault-u. Dan je bil drugače prav lep. samo da je veter preveč pihal in nas oviral pri vesljanji. . . Več vdrugič . . Preserčen pozdrav! M. B. Na čast sv. Janezu Berlimansu. (Obhaja se 13. av«.^ 1. Ljubi verni vsi kristjani. Ki ste danes tukaj zbrani, Serca kviško povzdignite. Berhmans-Janeza častite, Čegar god obhajamo, In na čast mu pojemo. 2 O kako Boga je ljubil! Spred oči nikdar ga zgubil. Že ko bil je dete malo. Le v samoto ga je gnalo, Tain je z Bogom v družbi bil. Tam Marijo je častil. 3. Ni krivica ga vžalila. Drušnja slaba ne zvabila; K Bogu so kipele želje, Cerkve bile mu veselje, Čista duša in tel«'» Mu bogastvo je bilo. 4. Pred očmi* mu vedn<» stalo Je prelepo ogledalo. V to se zvesto je oziral, V to sercč in misli vpiral Ogledalo angeljčik Sv. Alojz je bil svetnik 5. Njega verno je posnemal. In k svetosti se je vnemal. V Jezusov še red stopiti In devištvo ohraniti. Sklene Berhmans. spolni to: Zgodaj svetu da slovo. »i. V redu čednost je prečudna, Vsa obnaša prav spodbudna; Z voljo naj prostejša dela Verši dušica vesela; Če kedo zjezf se nanj. On pohlevno moli zanj. 7. Bilo blago le terpljenje Vse njegovo je življenje, Želje za Bogfi vse vnete, Misli za reči le svete; Oreha pa nikdar pošast Ni dobila ga v oblast. Nesel kerstno je lepoto, Ko naj boljši saboj doto; To cvetlico, tako drago. Za dušico svojo blago On položil kakor dar Jezusu je na oltar. Berhmans Janez, o cvetlica! Ne zaverzi našga klica: Se z. nebes na nas oziraj. In slabotne nas podpiraj. I »a sveto živimo zdaj. Pridemo vsi v sveti raj! S—r. Razgled pc svetu. Iz Berlina. Kako dandanašnja nevera ljudi poživinjnje. nam jasno priča grozovitost blapoa Kuniseh-a. ki je 24. dec. 1881) usmertil pri Tempelhofu kočij' ža Lust-a, ter ga oropal. Smertno obsodbo naznanili so mu 13. julija opoldne. V prisotnosti jetniškega pastorja*) Frohn a se mu je povedalo. da bode v ponedeljek zjutraj usmerten. Kunisch je t" novieo mirno prejel, zahteval pol litra vina, nek<« jed in nekaj smodk. in se mu je tudi vstreglo. Ob dveh popoldne bi ga imeli prepeljati v Pl»»tzensee. Dasiravno je mirno poslušal smertno obsodbo; vendar je bil vidno vznemirjen, ko so ga pripeljali na dvorišče in je ondi zagledal zeleni voz z dvema stražnikoma. Zdelo se je. da hoče zbežati. Toda hitro so ga prijeli za rame. posadili na voz in pripeljali v Pir.tzevsee. Kmalu nato je prišel k njemu pastor in malo zatem tudi rabelj Peindel iz Magde-burga. ki pa si je obsojenca le poveršno ogledal in potem zopet odšel. Zdaj pa je bila druga. Kunisch je bil celo popoldne silo nemiren in ni v začetku hotel od nikake postrežbe slišati; še-le pozno zvečer je prosil kruha s sirovim maslom. K počitku se ni ulegel, temuč celo noč je hodil po sobi sem ter tje. Še-le o poli sedmih zjutraj prosil je strežnike za kavo in kruh s sirovim maslom. Na morišče pustili so le malo ljudi. •) Ker na Pruskem tudi katoliške duhovne imenujejo „pa-srorje -. torej ni jasno, »e je bil hudodelnik protestant ali katoličan V Točno ob Tih peljali so ga na dvorišče pred mizo deržavnega pravdnika. Med tem je zvonilo, kakor navadno, kadar koga pripeljejo na morišče. Kunischev obraz je bil bled kakor vosek, lasjč zmer-šeni in nepočesani. Teršati hudodelnik. malo bolj nizke postave, tresel se je tako, da sta ga morala stražnika z vso močjo po konci deržati. Pri miru stoječ prebral je deržavni pravdnik Haaker smertno obsodbo in ga izročil rabeljnu. Kunisch-a. ki se je med branjem derhteč oziral zdaj na morilni ploh, zdaj na Reindelna, zgrabila sta hipoma dva rabeljnova pomočnika, odpela mu verhno obleko, položila ga na klop z blazinami in glavo nagnila na kol. ne da bi ga prej kaj privezala. V istem.trenotku ukazal je Reindl. ki si je prej s kredo naredil znamenje na tnalu: ..Roke proč!" Sekira se je zabliskala. votlodoneč udarec pokne — in glava je odletela v pesek. Iz trupla pa so se ulili kviško veliki curki kervi. .. Posvetni pravici je bilo zado-steno. Vse rečeno, odkar je morilec stopil na dvorišče, terpelo je komaj dve minuti. Truplo so pokopali na grobišču jetnišnice. Duhovnika pri usmertitvi ni bilo zraven. Žalostno tako življenje in — potem?! Tresenje in derhtanje tega hudobneža pač kaže, da nevernik tudi veruje: samo volje manjka, da bi se spreobernil, kajti greh človeka poživini in ga da satanu v oblast. Japonsko. Katoliški škofje na Japonskem imeli so mesca marcija t. 1. v Nagasaki sinodo (okrajni cerkveni shod) in nato so poslali propagandi v Rim sledeče pismo, ki tako-le opisuje vernost japonskih katoličanov : .Ako bi bili vi priče velikanskih romanj, ki so se godile ta mesec k c»-rkvi 2«; japonskih mučenikov v Nagasaki, kakor smo bili mi: bili bi tudi Vi globoko ginjeni pri pogledu tolike množice romarjev, ki so prišli iz glasovite Uragamske doline in iz naj bolj oddaljenih otokov. V procesiji, z banderi, pojoč in moleč rožni venec, napolnili so prostor pred cerkvijo, ki je bila pretesna, in drug za drugim so pristopili k mizi Gospodovi. Med sinodalnimi obredi in med pridigami zdelo se je, da so popolnoma pozabili na čas. Poklekali so na grob milostn. g. Petitjean-a, na ono mesto, kjer je pervi prejel mučeniško krono. Te dni prosili so vsi skupno, škofje, duhovni, verniki Boga, njegovo sv. Mater in mučenike. naj blagoslovijo naše dobrotnike. Žal, da je begala našo družbo nepričakovana smert msgr. Blanc-a, ki je umeri dan pred odpotovanjem k sinodi na Koreji. Poskušnje so vsakdanji kruh misijonarju, in zato jih moramo na vse mogoče načine okušati. Molite za razširjanje katoliške vere v teh oddaljenih misijonih!a Nato sledč podpisi treh apostoljskih vikarjev iz severnega srednjega in južnega Japonskega in od zastopnika Korejskega misijona. Pismo ugandskega kralja Mwange kardinalu Lavigerie-u. Zanimivo je naslednje pismo, katero je poslal ugandski kralj M\vanga kardinalu Lavigerie-u po pervi zmagi nad Arabci: Mengo (Uganda), 4. novembra 1889, Eminenca in veliki oče! Jaz, M\vanga, ugandski kralj, pošiljam k tebi. Pišem ti, da sem se vernil v svoje kraljestvo. Zvedel si, da sem se rešil v Bukumbi, ko so me Arabci pregnali. Milostni gospod Livinhac in njegovi misijonarji so me ljubeznjivo sprejeli. Čez štiri mesce so me kristjani nazaj poklicali. Pet mescev smo se bojevali. Bog nas je blagoslovil in zmagali smo Arabce. Sedaj te prosim, pošlji nam duhovnov, da učč vero Jezusa Kristusa po vsi Ugandi. Prosim te tudi. pošlji sinov, ki so se učili zdravil (ki umejo zdravilstvo), kot na primer one. ki so šli v Udšiši. (Pri tem je mislil zamorce, katere je dal kardinal učit medicine.) Če pridejo k nam, podaril jim bom lepo stanovanje. Slišal sem, da te je izposlal naš oče, papež, veliki glavar sv. vere. da se pogodiš z evropskimi mogočniki, da zgine terštvo z sužniki v afrikanski deželi. Tudi jaz lahko belokožcem pri tem delu nekoliko pomagam in zabranim terštvo z ljudmi v vseh deželah, ki mejijo na Nyanzo, ako mi hočejo dati vojakov in streljiva. Prosi zame, da dobim moč, dobro delati; kar se mene tiče prosim Boga, da ti dodeli svoj blagoslov in ti pomaga pri vsih delih, katerih se poprimeš v njegovo čast. Jaz, tvoj sin. podpisal: M\vanga, kralj Ugandski. To pismo kaže, kako dobro voljo ima ta zamorski knez. Ni verjetno, da bi se še kedaj Arabci polastili Ugande, ker ta je zdaj pod angleškim varstvom in ti jo bodo že vedeli braniti. Katoliška cerkev na Kavkazu. Poljski list „Kraju poroča sledeče o stanji katoliške cerkve na Kavkazu: Ko so pričetkom našega veka osvojili Rusi Kavka-zijo, nahajale so se tamkaj štiri katoliške župnije, katere so oskerbovali italijanski kapucini. Toda kmalu jih je ruska vlada nadomestila z ruskimi pod-ložniki, svetnimi duhovni. Po naredbi vlade, na ljubo katoličanom, ki so služili v ruski vojni, nastale so še štiri druge fare. Pred kacimi tridesetimi leti prišel je na Kavkaz baron Nikolaj. Dasiravno protestant, zanimal se je vendar za nauke katoliške Cerkve, kakor kažejo knjige iz njegove biblijoteke, ki se sedaj hranijo v župniji v Tiflisu. Nasledek njegovih študij je bil, da je postal katoličan. Na njegovo prizadevanje zidale so se nove katoliške cerkve v Lagadek-u, Manglis-u in Khankendakh-u, kjer so se nahajale vojašnice v Kavkazu nastanjenega grenadirskega polka. Na stare dni sklenil je baron Nikolaj stopiti v kak red. Nekateri njegovih prijateljev so mu sicer svetovali, naj postane raji navaden duhoven na Ruskem, ker bode kot reprezentant hierarhije v Petro-gradu katoliški stvari več koristil. Toda ostal je pri svojem sklepu in z dovoljenjem cara Aleksandra II šel je v Grenoble na Francosko in postal kartuzi-janec. — Ker kot bivši adjutant ruskega cara vživa dosmertno pokojnino, pošilja še dandanes velike svote za vzderžavanje od njega vstanovljenih cerkva v Kavkaziji. Dandanes je v deželi trinajst fara. Duhovni so pa po narodnosti Georgijci, Poljaki, ali pa Nemci. Opomba. Kavkaz je gorska dolina med kaspi-škim in černim morjem; Kavkazija pa je azijansko-ruska dežela ob obeh strančh Kavkaškega gorovja in ima kacih 5 milijonov prebivavcev, ter sega na severu do pustot ob Mariču in Kumi, na jugu pa od Asture ob kaspiškem morju poleg Ararasa do izvirov reke Kure. Vse to ozemlje je od 1. 1867 razdeljeno v 12 okrajin. Od 1. 1872 seže tudi železnica do kaspiškega morja. I. Bratovske zadevo molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec avgust (vel. serpan). a) Glavni namen: Danija, Scedija, Xoroeifij>i. b) Posebni nameni: 16. S. Hi j ac i nt. Koroško iu avstrij. Šlezija iu njene volitve. Pridigarji in dušni pastirji. Vec zadev dušnem pastirstvu posebej. 17. S. Jo a hi m. Zatrenje prosti »zidarstva. Različue družinske zadeve. Sicer zvest, a s hudo napako obdan posel. 18. S. Klara iz M on tet. Pobožnost k britkemu terpljeuju našega Gospoda. Mladeniške zveze iu deviška društva. Spreoberujenka. 19. S. Sebald. Češčenje svetnikov. Več nekatoličanov. Pijanci in drugi sužnji strasti. Rokodelska društva. 20. S. Bernard. Sen-a Jezusovega pobožnost. Cister-cijenški red. Razne zadeve zarad pokliea. Vstanova Serca Jezusovega bratovščine. 21. S. Ivana Frančiška S a nt al s k a. Red obiskovanja. Pospeševatelji molitvenega apostoljstva iu Sen-a Jezusovega pobožnosti. 22. S. Gunifort. „Duhovni in obhaiauci 14 Več dijakov. Priporočene časne zadeve. Edini siu neke vdove. 23. S. Filip II en i ci j. Servitovski n'i. Priprostost iu terdnost v spoznanji vere iu v s polno vanj i dolžnosti. Na duhu bolan in ua telesu terpeč človek. (Konec nasl.) II. Bratovske zadeve N. lj. Gospe presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermaiiora iu Fortunata, naših angeljev varliov in vsih naših patronov Bog dobrotuo odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpai in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevauja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Otroci priporočajo očeta v bolezni, Mariji Devici iu sv. Jožefu, da bi se jim zboljšalo. pa tudi. da bi kupčije boljši bile. Uslišanje se bo z zahvalo uaznauilo. — Neka dobrotu.i zadeva, da bi po želji dobrotni ko vi svoj pravi uauu-D dosegla na priprošnje Naše lj. Gospe, sv. Jožefa iu sv. Autona Pad. — Bolehen gosp. bogoslove«- za popolno zdravje, če je Božja volja. — Deklica, ki jo zelo muči božjastna boleznu ( je bila že enkrat priporočena, ter ji je že nekaj bolje), da bi ji Bog na priprošnjo Marije rožno venske, sv. Jožefa i o sv. Antona podelil popolnoma zdravje, če je Njegova sv. volja. Ako bomo uslišani hočemo zahvalo naznaniti. — Na roki hudo bolan za pomoč. — Nasprotniki sv. Cerkve za spreob. Listek za raznoterosti. Ljubljana. Deželni šolski nadzornik S m o I e j gre v pokoj in je prejel od Nj. veličanstva o tej priliki red železne krone 3. verste. Deželni šolski nadzornik za Kranjsko je postal ravnatelj višje gimnaz. ljubljanske gosp. Suma n. Sornji grad na štajerskem si je prečast. gosp. dekana L. Potočnika izvolil za častnega ter-ža n a V Skorji Loki je 10. t. m. ob llih ponoči umeri mnogočislani župnik v pokoju preč. g. Jan. Zeller, ki je štirnajst dni poprej v Černgrobu slovesno ob-hajal zla*o mašo. Pokopan je bil 13. t. m. prav lepo in slovesno v Stari Loki. Sprevod je vodil preč. g. dekan Župnijsko preskušajo je -V in »;. t. m. delal č. g. F r. Pleš k o, b*'netili jat v Podragi. V Solnogradu je bil in. t. m. slovesno vmeščen knez in nadškof dr. Haller. Navzoči so bili mil. gg. škofje. Z\verger, Napotnik. Kuhn. Valussi in Aichner Holera se j-- prikazala na Ruskem, ob Kaspi-škem morji; posamezno tudi v Parizu, v Parmi; na Spanjskem se razširja. Tirolsko V švac-u se je od 23. do 28. julija obhajal okrajni frančiškanski kapitel za okrajina sv. LeopoM;i na Tirolskem. Solnograškem. gornje-avstrij-skem. Stirskem in Koroškem. Generalvizitator je bil pre<-ist. P. Placid Fabijani. provincijal Kranjske re-dovn • provinci je Nastavljanj in sprememb je skoro brez števila: ker so našim čast. čitateljem po naj večem neznani, naj posnamemo iz Solnograšk. lista le kaj malega. Iz Bočna gr»- P Patric Anzoletti za pridigarja v Gradec. Iz Reitte (Rovt?) pride P. Mav-ricij \Volf v Beljak, tako tudi Fr. Prosper. V Suben prid* P Jan. Jož. Berger za superj.; P. Filip Gfrller iz Puppinga v Lankovic. Iz Aleksandrije naznanjajo 5. t. m., da v Džeddi (Dž -d laht zavetniku mekansk» m ob arabskem zalivu z •JiHinii prebivalci, je 45 mohamedanskih božjepotnikov zbolelo za kolero. Po vsih zavetnikih ob ru-dečem morji je postavljena ladnevna karantena za vse. kar pride iz Arabije. Je li to slučaj? V Carcasone-u na Francoskem šel je pred kacirni štirimi meseci duhoven bolnika obhajat. Nek meščan, memo katerega je šel duhoven, je mirno naprej kadil s pipe in še klobuka ni vzel z glave. _Čemu to?u mislil je. „Jaz si bodem tak-.....prepovedal/ In nato je še izustil nekaj bog<"'kletstev in psovk na take. ki pokličejo duhovna na zadnjo uro. — Čez pol ure zadel ga je mertvoud. (Kat h Kirchztg. i 2 slovanski liturgiji. Kakor je znano, je apostoljski Sedež dovolil slovansko liturgijo za katoliško nadšk.-tijo Antivari. ki je v Černogorski kneževini. Spisal se je tudi Misal v cirilici; ker se pa tudi razk-lniki poslužujejo cirilice, obernil se je antivarski nadškof, boječ se zmešnjav, do papeža, in sv. Sedež je dovolil, da se bodo katoliške cerkvene knjige tiskale v glagolitici. Bazstava cerkvenih paramentov je bila zopet letos v resnici častitljiva; obe izdatni sobi uršulin-skega parlatorija ste bili napolnjeni z velikim številom pluvijalov. raznih barv. masnih plajšev, alb, antipendij. burz. blazinic, pertičev itd. itd. Prečast. g. sarajevski kanonik dr. Ant. Jeglič je od 12. t. m. v Ljubljani in se v kratkem verne čez Kotor in Hercegovino v Bo.