fLmto VI.f Stev. 55, V Celju, čeirtek due 15« maja 1924. FoStnlna plaiana y flotoainl. Stane letno 84 Din, mesečno 7 Din, za Inozemstvo 240 Din. Oglasi se računajo po taiifu. Pri večkratnem oglasanju pcpust. Izlmja vsaK toreK, $etrteL& in sotoofo. llret&xtffefv«*: Sticssmayerjeva ul. St.l, prltllCje. Teles.65, SZpr&vnJHgivo : Strossniayerjevau. St. 1, pritliCje. Teles, 65. RaČun kr. poštncga čekovnega urada St. 10.666. V skrbeh ho za glasove. Po enom ccleiu letu brezuspešnega in bre/plodnega zapnaljanja oasa in zancmarjenja slovonskih gospodarskih in kultni-nih mteresov stoji danes cel zhor klerikalnih poslanoev praznih rok pred svojimi volilei. Tožko jo to, ako saino pornisiimo, kaj je ta slranka, ki je v zasmeh Aerskemu čiustvovanju slo- venskoga l.jud.siva na svojo volilno škrin.ju-o postavila katoli.sk i sv. križ, obljubJ.jala tonur našemu zapeljanemu Ijudstvn. Vojako domov, davke znižafi, eesto popraviti, železničarjcm in urad- tiikom place povLsati -- vse bo šlo In vse se bo igraje dosoplo, samo da vr- žete kroglico v našo kalolisko volilno škrmjiro. fta tern svetu raj brez dela in trpljenja, po smrti pa gotovo nebe- ln: to je bil oni veliki obljubovani od- pustek. ki ga jc ricložen. kdor pobožno ali pa nemarno kriči bosodo avtonomi- ja .Slovenije in vrže kroglico v škrinji- eo, v koji ie foiia shranjcna sv. avtono- mija. in zgodilo so jo v resniei vso tako. avtonomija se je razJegala povsod po SJosenskem, častili in molili so jo vsi sloji, raiiogo tudi takih, ki Boga sicer 710 caste in ne molijo in tudi sicer ne živo pi.avi^jio in počieno. ;ski:p.šč.ina v I.'eogradu je eno leto delala, vlada «e je soslavila po želji in po volji erg. Radica in Korošca na pod- lacji posobnoga dogovora, ki jg bil skle- njen nu.'d to družbo m radskalno slran- ko. »Sadove teira dogovora in dela xmo uživali ves ta eas vsi (isti, ki moramo živeli od dela svojib rok in svojega uma, ne pa °d poslanskih dnevnic. Nevolja ]Jled narodom ,io naraščala, vcdno več je bilo pritožb, vsak je tožko obOutil, da jo bil varmi in grdo golju- t'an od stranko velikih obljub, ki pa kljub svoji zmagi in moci ni znala za riaše kraje ničesar doseči in ni mogla nili enc svoje obljube držati. Fred narodom ;n volilci bo Ireba polagati račnne m dajati odgovor za vso to nesrečo in zu ves zapravijen čas. To?a pa se klerikalci upravičcno boje, zato tako bcsno in podivjano kri- če po svojih časopisih, obrekujejo dru- gö in spretno prikrivajo svojemu ljud- stvu pravo resnico. Prav nit so ne mo- timo, ker predobro poznnmo, s kakiini sredstvi sp dcla klorikalna politika, da bo tudi pri bližajoeih se volitvah mno- go slopih in ftluhih, ki bodo volili kleri- kalno, misleč da delajo za vero in iz- velicanjc svoje dušo in nc- "vedoč, da .so zapdjani in c.gol.mfani, ki «kodujejo Tat draguljev. (h anglemne: A. V.) (Konec.i »Sistem?« je omenil Hewitt dve «n pozneje v baronovi pisarni. »Ne morem trditi, da dolam po kakem si- stemu. Imenujcm to lo zdravo človoško paniet in odprlo oči. Kdor ima oboje, mora v takem slucaju najti pravi iz- hod. Začel sem z vžigalico, ravno tako kot oni iz Scotland Yorda, toda imol sem prednost, ker šerrt zvezal vse tri slučaje. Jasno je bilo,-da vžigalica, ki jo ležala na mizi gospe (lajenoff, ni slu- žila kot razsvetljava, ker je bil boli ne da bi poloiili i»a isto mesto kak ka-, tore seveda v tronulku nisein vedel. — Pravi tatovi so marsikaterokrat jako praznoverni -- ne ukradejo ničesar, da no bi položili na isto mesto kak ka- menčck ali košrek oglja ali kaj podob- nega. V začetku sem mislil, da imam tu opraviti s sličriim slučajem. Vžiga- Jica se je prinesla od zunaj, kajti niti v Vladna kriza v Beogradu. Odhod kralja in Beograd, 14. maja ob 13. uri. Nobenih političnih dogodkov. Politična situacija neizpremenjena. Danes do- poldne je bil sprejet v avdijenci pred- sednik skupSČine Ljuba Jovanovič. v predsedstvn vlade in v prostorih Nar. skupščine so se vršili sestanki vladnih strank kakor tudi opozicije. V političnih krogih zatrjnjejo, da se bo kriza v | kraljice v Pariz» kratkem reSila, in to z ozirom na to, ker je poset kralja Aleksandm in kra- ljice Marije v Parizu kljub izidu fran- coskih volitev definitivno določen za 24. t. m. S predsednikom francoske re- publike Millerandom se bodo vrgila važna posvetovanja radi sklenitve politične zveze med Jugoslavijo in Francijo. Sestanek dr> Beneia in dr. Ninciča. Ljubljana, 14. maja. Po poro- čilu iz Bleda je kraljica Marija danes sprejela češkoslovaSkega zunanjega ministra dr. BeneSa in jugosl. zun. ministra dr. Ninčiča. Oba zadnja dneva so se vrSili med dr. Benešem in dr. NinČičem razgovori o raznih političnih vprašanjih. V glavnem se je razprav- Ijalo o pristopu Češkoslovaške repu- blike k italijansko - jugoslovanskemu dogovoru. Minister dr. Beneš odpotuje danes zvečer preko Ljubljane v Rim, kamor-prispe jutri zvečer. Razgovori med 'dr. Benešem in Mussolinijem v Rimu se bodo vrSili v petek in soboto. V'politicnih krogih pripisujejo temu dogodku veliko~>ažnost. Prvi japonski poslanik na naiem dvoi*u. Beograd, 14. maja ob 13. uri. Danes ob 12- uri je bil na dvoru sprejet v svečani avdijenci prvi japon- ski poslanik v na§i kraljevini g. lio- rogu5i. Po kratkem nagovoru je kralju izročil poverilne listine. Sprejem se je vršil po svečanem dvornem cere- monijelu. Kraljeva garda je i7.kazala poslaniku določenu cast. sebi in s\ojoniu bJi/njomu. Prav tako gotovo pi>. je tudi, da bo pri tob volit- vah, kojint so bližamo, mocno narasla in sv uirdila mod nasin narodoin na- predna državna inisel, kakor jo zasto- pa demokratska ütranka. No boj proti državi in Inijskanjo oru>ga plemena proti dvugcinu, pae pa, delo v državi in delo /.a drzavo, to je cilj vseh pošte- nili in rcsnih mož, ki hocejo napraviti v državi tisti red in uvcljaviti ono pra- vico, ki .jo vsak drzavljan upravičeno torja. PoUtičnc vesti. mSKUSl KRONE. V torek so bili sprojeti v avdijenci samo gg. Pri- bieevu", Ljuba Jcvanovic in Peleš. Kralj so vedno želi so.stavo dolazmožne koncentraeijske viado: Radičevci so izkljureni. Krona bo Le podvzela nekaj dozi, niti v skatijici ni bilo vžigalice, dasi se od casa tatvine ni ničesar iz- premenilo v sobi. Tudi je bilo verjetno, da se ta vžigalica ni prižgala v sobi, ker se ni slišalo prasketanja. Torej je bila vžigalica drugje vžgana in takoj tudi ugasnjena. ker se «pominjate, da je bila prav malo ožgana. Seveda se to ni zgodilo brez namona, in edini vzrok za to mora biti iiac-, da je tat hotel za- branili, da bi do .slucajno vžgala. Iz to- ga toroj lahko .sklepamc, da je vžigali- oa služila lo kot primerna lesena pal- čica. Dobro torej. b'o sem vzigalico na- tanko pregledal, sem zapazil na njoj — kakor .se lahko sami prepričate — ostre zareze. So čisto majhne, s pro- stim ocosom komaj vidno, toda tu so in njih urodba iiopolnoma pravilna. — Pok'lejte — na oboh slraneh sta po dve, ki so v viSini na obeh ploskvah popol- noma krijeta. Napravi vtis, da se je vžigalica prijola z ostrim orodjom, z orodjeni. ki lakoj spominja na kljun ptica. To torej ini je dalo idejo. Katero živo bitje — razun ptiča — bi moglo tozadovnih poskii^ov, da so dožene usposobljenost pailamonta za nadal- nje delo. Vladni krogi gledajo slojko- prej z zaupanjom v ra/.voj stvari, med- tcin ko so opozicijo polasča skoro že obup. Vso se mr/lirno pripravlja za volitvc! SL'f)HAZUM CiLEDE MEDiNA- HOIjNEGA ŽELIDZNIŠKEGA PRO- META, ki je bil sklcnjen dne 23. febru- arJ\ ^21 v F'ortorosc" med Jugoslavi- jo, toskoslovasko, Italijo, Poljsko, Ru- iiiimijo in Madžarsko, »se glasom dne 12. maja objavljenega dekreta izroon v izvršitev. KLEJSKT «ESTANEK. Za «redo je bil napovedan sestanek dr. Beneša »« dr. Nincica na Bledu. Ni dvoma, da so ho na njom razpvavljalo predvsem o razinorju Jugoslav ije ir. Češkoslova- »kc do Italije. Važna tocka tega sestan- ka bo po vsej priliki tudi vprasanjo ljrt'z le.stve doseci okno gospe Heatho- «'? Ravno tako bi bila tudi le ptica lahko prišld skozi luknjo, ki ni bila za- ma«ona, v oknu gospe Armitage. Jas- no je, da ni rnogel biti cilovek. Nadalje je jako Oudno, da je vselej izginii le edon predruet, dasi jo bilo mnogo dra- guljev razpostavljonih. Človek bi bil lahko oduosel kolikor bi bil hotel, pticti moro odnosti lo on kos. Pa zakaj naj bi pi'inesln. pti<;a vžigalico v kljunu? Go- tovo v kuko svrho. Mal premislek mi je to razjasnil. Glasna, krikajoča ptica hi so kmalu izdala. Radi toga jo je bilo troha priueili, se mirno vesti, ko gre po .sv'oj plcn. Kako bi so dalo to lažje dosoči, nego da se ji da nekaj v kljun? Ako jo priueena, ia iw izpusti pred- niota proj iz kljuna nego potrebno, jo sinoter doseien. Najprej sem lnislii na srako — toda vtisi na v/Jgalici so biU preyec oddaljoni drug od drugega. Mislil sem na. krokarja. Radi tega sem govoril r lilapcem o psih in pticili, da sem se piv.pričal, t'o je tu kaka ukročena pti- ca. Takrat sem tudi videl — ko sem namreč hlapca prosil ognja — da so CuriŠka bOrZa v sredo I4 maja. Zagreb: 6'95, češkoslovaskih in jugoslovanskili na- rodnih manJBJn v Avstriji in Madžar- ski. S tern bo stopilo manjšinsko vpra- sanjo ludi c.ez mcjo nase notranje po- litiko, kar bo jiaš narodni ngled vsc- kakor povecalo. POSLEhiCI<: \'(>1.jTEV V FRAN- Csjr. Končni izid zbornicnih volitev v Franciji je sledeči: Monavhistična des- nica 20, ropublikanci dtšiiice 117, levi contrum (repiiblikanci lev ice in demo- kratiena lovica) 127, radikali in socia- listicni radikali 1^9, socialisticui re- publikanci 35, socialisti 102 in komu- nisti i^r komunistični dißidenti 29. Iz kolonij še manjka 10 izidov. Pottebne so stiri ožjo volitvo, kojili izid jo nego- tov. To nradne ttevilko pa se morajo sprejeti z rezervo, kor za gotove novon izvoljonc poslanco bo i\] znano, kaleri frakeiji so bodo prikljucili. Ministrski svet je «klenii piodloziü 1. junija svojo domisijo. Poinoarejov naslednik bo skoro gotovo Eduard Horriot, zunanji minister pa Ikiand. Ni šo rešeno vpra- sanjo vstopa soeijalistov v novo vlado, ki najavlja nekako sledoci program: Splošna politicna amnestija, zopetni sprejöm svoj čas odpusčenih železni- ^arjev, ukinjenje 20»odstotnega povi- šanja davkov, rovizjja vojnih dolgov in vojnih dobičkov, u^odba davka na pie- niozoxijo, ukinjenjo povišanja osebne- ga davka na uradniške place, ukinjenje poslanistva pri Vatikanu ter revizija procosov C'aillaux in Mnlvy. Tudi no- va vocina franc, /bojnico vztraja na odlocni reparaoijski politiki. Ni še ra zv id no, kakšon bo upliv volitev na zunanjo politiko franc, republike. NEMsltNK VOL1TVE NA JA- PONSKEM. V nodeljo so se vrsile na Japonskem volitve. Ob tej priliki je prislo do velikih izgredov, pri katerih' .je bilo 10 mrtvih in nmogo ranjeniK. Radi kršenja volilncga zakona je bilo aretiranih okrog 800 volilnih agita- torjev. Po konenih rczultatih so zma- go.li pristasi demokratskega parlamen- tornega rožima nad sedanjo Reyurovo vlado. Üobilo so: Domokratična opozl- cija 146 mandatov, vladna stranka 120, Sujyu-stranka, ki je izstopila iz vlade 110, reformistiena stranka 130, stranka veletrgovcev in bank 8 in ne- odvisni 37 mandalov. V japonskiK krogili se povdarja, da pomenijo ne- doljsko volitvo mocan prookret na levo. vžigalice v hlevu 'ste vrsto kot ona zgo- raj, da se torej v gradu rabi ta vrata. t'alje pa sem našel, du 'mm Vati goapod Lloyd papigo, inloiigentno žival, ki so vedo za papigo jako mirno. Zvedel sem tudi, da je Mapec ^očkrat videl, kako je gospod Lloyd papigo skrivaj nesel pod plasčom — ter se izrazil, da je ži- valica izumila odproti si vrata svoje kletke ter odleteli na prosto. Povedal Vam o vsera tem nisem nicesar, kor sem zbiral le posamezne točko, dokazov pa Se nisem imel. Radi toga sem si hotel kolikor mogoče hitro ogledati Lloyclovo sobo in se poigrati s papigo. Dosegel sem tudi, da je vgriz- nila v ta zobotrebec. Ko ste me ostavili v kadilnici, sem primerjal zareze v zobotrebcu in vži- galici. Bile so popolnoma cnake. Sedaj ni bilo več dvoma. Dojstvo, da je Lloyd srecal damo na izprohodu malo preel mrakom, ne dokazuje nie. ker je jasno, da vžigalica ni slvižila kot razsvetljava. ker se je tatvina vrsila — kakor skle-< pam •¦— ob belem dr.evu. Ko je pustila gospa Heath' okno odprto in je zaklonila vrata, je Lloyd h ' ¦¦*.—¦. ¦ '__________________________________________________________ Stran 2. »NOVA DOB A b:t*V. 55. JDS. REDN1 SESTANKI JDS ZA ME- STO CELJE so vr.se rSeiko sredo ob pol 9. uri zrecer v rudeči sobi Narod- noga doma. NED EL! SKI GESTANK I JDS V MARIBORSKI OBLAST1 11. t. m. V Pobrezjn pri Mariboru se jö vršil se- slanek zaupnikov iz Pobrežja, Tezna in Zrkovc. Pol. poroeilo je podal clan načelstva JDS g. Iv. Kajžar iz Mari- bora. — - Na ebenem zboru JDS v Bregnem nad Mariborom je poročal prods, oblastne crganizacije JDS g. dr. Lipold iz ftiarihora. — V Now Cerkvi pri Halozah se je vršil zaupni sesta- nek somišljenikov. na katerem sta po- rocala oblaslni tajnik L. Spindler iz Mari bora in g. dr. La la mim iz Ptuja. Y kratkem se ustanovi tain kraj. or- ganizaoija JDS, pczneje pa javen sliod v Novi Ccrkvi. Celjske novice. VIlEDNltiKA VEST. Z danas- njirn dnern izstopa iz urednistva »Nove Dobe< dosedanji odgovorni urednik g. E. fiimnie. Njegovo incsto jo provzel g. Ha do Peauk iz Cclja. MAJNISKE &MARN1CE v župni cerkvi je celjski ma pis trat na predlog" sanitetne oblasti vslod cpidemije škr- latice za osem dni ukinil. Cerkev se bo desiuiieirala, da se prepreči prenos nalezljiviii bolezni po odraslih. SANITETNA ODREDBA V CE- ¦LJV radi epidemijo skrlatice je za 12 dni zaprla šolo, gJodališoe. kino in sej- me. Vse se pokorava ukrepu oblasti, ki ga je narekovala skrb za mladino. Ker pa je, kakor v zasmeh tern ukre- pom, mladina v velikem stevilu pose- čala v tern času tudi voeernice v eer- kvi, so je kolikor nam znano, poskusi- lo dogovorno s ecrkvenim predstojni- štvom v Colju odrediti tako, da so se šmarnico preložile za to dni na čas med 5. in 0. uvo ?.intraj, ker tedaj no pri- hajajo v cerkev mali otroci, ki bodo za ta ('as tudi nauk iz prižnice o zen.ski modi in podobnem že so menda brez večje skode za izvelieanje svoje dušc lahko pogrešali. Ti povsem stvarni ukrepi oblasti. narekovani od čuta rlolznosti do mladino, dajejo dopisniku >Siovenea< iz Celja zadoslon povod. za najgrši napad in demagoško hujska- nje proti sanitarnim ukrepom oblasti. Istoeasno ko klerikalci kriče o bolni- cah, ki so prenapolnjene in težko iz- hajajo /, denarnimi sredstvi. pa se de- la na tako surovo brezvestno neod- pustljiv iificin gonja proti ukrepom za pobijanje epidomije. Takcga početja, za kojega niniamo izraza, so zmožni pac le'ljudjo, kojim jo vera žep in cerkev poliiično-strankarska liisa, ki hočejo drzati ljudstvo v temi ncvednosli in ki ne vedo, kaj je skrb starišev za zdravje in življenje otrok! OBONl ZBOli >OLEPŠEVALNE- GA DMJÜTVA V CELJU«, ki je bil dolocoii na čelrlok. dno 15. tm, se radi izdanih odredb zoper .škrlatico ne vrši. Vršil ,se bo sole po preklicu toh od- redb. — Odbor. z lahkoto stopil na svojc okno in posa- dil pupigo na cvetlicno ograjico na od- prlein oknu. Vžigalico, katero je dal živalici v kljun, da no bi blebetala, in katero je prej vžgal, da .se ne bi nehote v/gala in poskodovala ptico, je živali- ca soveda izpustila Hole na mestu, kjer je vzela drug predmet. Pri človeškem tatu je to skoraj izključeno. Vse to ,sc je vršilo takoj po odliodu dam, in Lloyd je imel še dovolj časa it I damam na- sproti, kajti vsrečal jib je na njihovem povrntku. Vžigalica je služila kot iz- borno_ sredstvo, kajti in izkljuceno, da se večkrat najde v/igalica na toaletni mm in privede lahko na napačno sled, kakor so je to udejsuovalo pri urad- niku iz Scotland Yarda. V d'-'ugem slucajn bi moral biti tat naravnost noumnež, da bi vzel manj dvagoceno brosko in pustil poleg nje leže^i di'agoceni prstan. Iz drugih točk pa je razvidno, da n't bil tako ne- umen. Vrata so hila zaprta, delavec, ki je popravljal pripravo za plin, tako- rekoc na straži in pri oknu le za glavo velika odprtina. Ako bi bil tu človek, bi moral vso pripravo razdreti in go- LEDENI MOŽJE. Točno so so tu- di lotos pojavili ledeni možje, ki tako- rekoo pomenijo zadnji pozdi'ti.v pro- tekle zimo. V pondeljok jc bil Pankra- cij, \ torek vServacij in v sredo Boni- facij. V cetrtek sledi >3iudobna Zofi- ja^, v ljudski govorici s strabom pri- (•akov.iiii vremenski odJocilvoni dan. Mrzlo vreme je nai-topilo Ietos že ne- kaj ilni pop'rej, gore ,ie pobelil sneg in jutranje temperature izknzujejo mini- mum, tako da sp gre na jutranji izpj'e- hod lahko čisto mirno z zimsko suknjo. Prod, tremi drtevi smo imoli jasno zvezduo noč. Upanje, da se bo vremc i/«)olj.salo, se tudi tokrat so ni izpolni- lo. Kor se pa nahajamo v naraščajoei mosečni fazi in pado na pribodnjo ne- cleljo polna 'iinn, je Aoidar pričakova- ti. da bo slednjic konoc slabega vreme- na, Bil bi že skrajni časi TATVINA NA CEUSKEM K0- LODYOnU. Prod nehaj dnevi je bil na kolodvuru v Celju itekomu potniku ukradon koveek iz trdega kartona z. napisom »Tvanka«, vsobujoc perilo in razno politiško potrobsčino tor kolje iz platina z d vein a vocjima in več inanj- šimi briljanti v vrodnosti okrog 20.000 dinarjev. Tatu še :iiso izpledili. POŠKODBE. Ursic Franc, posost- nik iz Podčetrtka je vozil ^¦ino, pri tern je pa v Gaborjih prišol pod voz in si poskodoval dosno nogo. — Mesarski poinočnik Švajger Franc v Boštanju. so je pri dolu ?, nozom \rrozal v dosno roko ter jo bil oddan v l:»olnioo v Celje. - MESTO VENCA NA GROB gosp. notarji Ba.ša jo darovnl Sokolski župi v Ceiju starosta dr. G\ idon Sernoc 200 dinarjov. Srcna bvala! TEDENSKf JZKAZ 0 NALEZ- LJIVIH BOLEZNJ11 (20. do 26. npri- In). Oxpice: Coljo: .1 siucaj, ozdravel. Mumps, (k'lje: U ostal v nadalnji oskr- bi. Tvebukui iifux. Coljt'i'nanovo obo- lela 2, ozdravola :1, v nad. oskrbi ostala ..*, Paralyphus. Coije: nanovo obolel 1, pstala v nad. oskrbi 2. Skrlatinka. Cc- ,lje: nanovo oboleii 4, ozdravelo 7, umrl .1, ostalo v nad. oskrbi 14. Celje-mesto: >n^i\ovo obolel 1, o/dravel 1, ostali v «aad. pskrbi 3. Davica. Colje: ozdravel Aj psl^U v nad. oskrbi 1. POJACIJSKE VLSTI. — Izgnhe. Izgtihih se je od 29. marca do 3. maja ¦1924: Zlat prstan z rudečim kamnom. — •. Črn.a usnjata listnica z večjo svolo denarja in nekaj oseb. listin. — Ruja- ya usnjata donarnica v \ocjo svoto de- narja. - - lUijava usnjata listnica z /nanjžo svoto denarja. - - Crna usnjata listnica z večjo svoto denarja. — Zlat prstan s 3 hriljanti. — Rujava usnja- ta listnica s 0 predali z manjso svolo denarja. — Zlata brošn v obliki cvet- Jice. -- Orodje za negovanje nohtov i (škarje, pila in nožek za čiščenje noh- tov). -— Cri.ia usnjata chnarnica z več- jo svoto clonarja. — llujava usnjata denarnica z večjo svoto denarja in. 1 Rifok tuk. bolniske blagajne. — Najd- be. — Naslo «« jo od 1. aprila do 5. maja 1924: Doznik. — Zavitek z vse- bino: 1 pletena moška srajca in 26 malih zavitkov smodnika. — Rujava usnjata prazna li.stnica. — Niklasti naocniki. — 10.70 Din in 1 robec. —- 1 ])i\i: nizkih nioskih covljov iz rujavoga usnja. — Mortka verižicr. za uro iz ru- inone kovine. — Zelezno škarje za re- tovo si ne bi bil vzel toliko časa, da bi zopet spravil vse v piej.snji red, posob- no, ker se inn jc tako mudilo, da niti ni igle pri broški odprl, temvoc jo kar od- trgal. Ptica pa je lahko smuknila sko- zi okno, odtrgala brosko, tako da je s kremplji drzala blazinico. V vcerajsnjem slucaju seveda je bilo drugačo. Okno je bilo zaprto, toda vrata so bila odprta - in sicer samo za nekaj minut, v kaierih se ni niko- gar sUšalo priti, ne oditi. Ali ni bilo mogocic, da je bil tat že skrit v sobi in se mu je nudila prva prilika uiti v tre- nutku, ko je gospa ("ajonofs zapustila sobo? V* sobi je mnogo zaves in podob- nega, ki midijo izvrstmi skrivalisča. Ptica je lahko zapustila sobo hitro in brez suraa. Da se je zdel ves sluc.aj ta- ko zagotrcton, nima ]>oinc-na. Tatvino, ki se nam zde tako zagdiietno, so goto- vo izvr.sono na prav posoben način. IVeverjetna se mi stvar r-i zdela — po- mislito, koliko primcrov še veliko bolj- se drosiranih ptic 1ahko vidite na lon- donskih dlicah sa bakren novec. Bil sem svojo stvari gotov. Toda predno storim odločilen korak, sem hotel po- zanjo \ inograd. trt. - 1 double-sport- I na verizica. —• Moclia otroška čepica. ! • ¦ 1 zavoj s .sledečo vsobino: 3 svileni j ženski robci, 1 dolgi zonski šal, 3 kom. volno zu plesti, 2 in blaga rujave bar- vo, i Y-i in blaga rujave barve za pod- lago, 3 beli žonski ovratniki in 2 za- ponki za laso. — Zlata zapestnica. ..... 100-dinarski bankovec. ZGLAsfTEY V()J. 0BVEZNIK0V ROJ. LETN. 1874 do 1898. (Razglas.) Glasom doyiisa Komando vojnega okj'ozja v (jolju št. 890C" -,. dne 12. mar- ca 11. so vi-ši oll priliki lotosnjega na- bora ol)oneiu tudi zaprlsepa vojahko- ohrczinh htnikov 18?i do 1898. Kor so morajo za to zaprisego naložiti predpisani so/nami, pozivam vse vo- ja-ike ohvc;;nike navadenih lelnikov, ki hi mi jo v obmoria mcsln Celje, brez raz- like na pri+iojnost, da se osebno zqla- sijo pri. p'idpisvAwm nradu v sobi .s/. 6 od If), maja (I. do 24. maja. Ü. med uradrthvi irraini, to je od 9.—12. ure dopoldnc. Prijave so oproščene samo one oscbe. ki so bile od strani vojaskiJi liomaud proalrücne skdno nesposob- uim. K prijavi mora vsak prinesti s seboj vojaške doknmontc in domovni- co. Kdor se v zgoraj navedenem času sploh ne bi prijavii. bo kar najstrožje kaziunan po obstojeeih predpisih. — 'Acrednod o tern iangtasu tie opratu- rn je. — Medni. mag'ttirai celjski, dne 10. maja 1924. — Zupan: Dr. Jura Uraiover s. r. PRf'SXJE ZA sntiiJEM V DR- ŽA YNO BLAGAJN/ŠKO - PORESKO ŠKOLO V N0VEM SADU. V šolskem lotu 1924/25 se bo višil na drž blagaj- nisko-poroski skoli v ISovem Sadu de- seliposečni tečaj, ki so prične 1. sep- loiubra tl. Sprejemajo so samo moški kandidati, ki so dovršili sest razredov kake srodnjo sole 'gimnazije, realke ali realno gimnazije) z odiicnim ali prav dobvim uspohom. Prošnjo, opromljeno s 2ö-d.inai'skim kolekom, je vložiti na upravo sole n a j dal jo do 15. julija tl. Važno jo. da dobo siromašni kandidati državno podporo mosočnih 300 Din. ki so bo pa morala vrniti v osmih letih in sicer od dnova, ko stopi Stipendist, v drž. slnžbo, in da dospejo absolventi to solo v II. kategorijo uiadnikov. Na- tančnejša pojasnila, zlasti glede listin, ki jih je priložiti vsaki prošnji, daje rcsloktantom prodsodstvena pisarna dolegacije ministrstva financ v L'jub- ljani. D o p i s L GASfLNO blil'SrVO PASKA YAS naznanja, da punovi dne 18. ma- ja na splošno željo ljudstva igro »Ju- muške Blejkex, na istem prostferu kot prej v Corenju. Zacetek ob o. uri po- poldne. Valrimo vse! Narodno gospodarstvo. HMELJSKE CENE. 2alec, 12. niaja« Cone padajo da- ljo. Za 50 kg so plačujo 6000 do 6400 ceških kron. Vzrok padanju so kon- kuronciio nižjo cone na niirnberškem trgu. Ne.povoduje pa se še nadalnje oslal)]jenje. skvisiti, bo-li Polly tako prijazen, da pokaže hvaležnemu tujcu svojo sprel- no.5t. Kadi toga sem hotel Lloyda za er.o uro odstraniti, da se popolnoma posvetim njogovi papigi. Sladkor je slascioa za to živalice, so ljubsi pa jim jo kokosov oroh, i'c so ga kedaj okusi- le; radi toga sem prosil zanj. V začetku je bil Polly plašen. Toda razumem do- bro r.ivnati ?. živalmi in moji potrpež- ljivosti so je posrocilo, da sem bil de- ložen dragocono, male prodstave. Polly je molče pograbil vžigalico, stopical k najsvotlejšomu prednietn — mojemu prstan u, kateroga sem položil tja — ga ])liskovito pograbil, spr.stil vžigalico, in ga odnosol; spocolka mi. ga niti vr- niti ni hotel. Videl sein dosti. Nato sem bil lako prost, da sem se nokoliko oglo- dal po sobi. Ta mala zbirka to neprist- no zla.tnine — katero sem iztaknil — je bila brezdvomno nazorilo mojem« mladcmu prijalt-lju. Ko som se odločil Lloyda za nokoliko časa odstraniti, mi jo prišlo na urn, da r.ii obenem lahko napravi usJugo. Pravil som mu nekaj o služkinjah in zonskih policijskili asi- steutih — to pa jo bilo le tako. N A P A K E , ki jilt (Icldjo inncljarjt. pv: obdelomnju limelja v spomladi. Da si so bili hrnojjnrji opotovauo opozorjen.i na praviJno negovanje hmeljsko rastline, vondar so isto tie izvršujo povso'.l pravil no. • Va'O' 1. Hrneljarji sade sadeže v nepo- siedao bližino klina, oziroma kola, ko se vondar pravilo glasi, da mora ta oddaljonos! moriti najmanj 30 em ali dolgost. rnoskoga covlja. '?.. Hrneljarji ri.'i.pc-Ijujojo in pri- v.Pa broško gosp(; Armitage Je noka žoiiska prodala!'- >Golovo. Mislim, Lloyd je bil raz- ocaran glede majline vrednosti, poda- ril brosko eni svojih prijateljic v Lon- donu in ta vrsta žensk z resnico svojih' naslovov ravno ni natančna.« Oba sta se kadi la nekaj minut, nato pa je Hewitt nadaljeval: »Mislim, da našcmu prijalelju s torn ptičem ni šlo tako gl.idko. Imel je samo trikrat uspdi. Najbrže mu jo doslikrat spod- leielo in jo mož prežive! dokaj razbur- Ijivih ur, o kalerih so nam niti ne sa- nja. Toda ideja ni bila slaba! Tudi če bi se živalico pri dojanju zasacilo, bi se veridar lo reklo: »Ta preklicana pa- pigaN Njogov gospod bi pa le iskal «ubeznika«!v Slev. 55 »NOVA DOB A « Stran 3. INDUSTRIJA VŽ1GALIG. Od ju- gortlovanskih lovarn v/igalic je večina ustavila. delo. Sarno tri se obratujojo, ioda tvjcli tc so s-tevilo delavcev zmanj- šale. V/rok temu nazadovanju tiči v tern, da se ljudstvo posiuzuje priljub- ljenih vzigalnikov via boncin in da so slejkoproj so vedno vühotapljajo v/i- galice iz inozomstv;i. posebno iz Av- strijc. IlTOl'LJKNEC. V Meljeneih v Prekmurju so nasli v JMuri truplo mo- skeffo., ^tarega okrotf 30 let. Identitole ni bilo mogoro dognati. TPuST ..._ NAJ( iENEJŠE MESTO V ITALLTl. Po ravnokar objavljeni liradni ugotovitvi o ecnah življenskih potrebsein v Italiji .izhaja, da je Trst s 106.31 toekami v indeksu ( v juliju 1920 s 10(») najconejso mesto Italijo. Najdrazje inesto je Kolon ja (130 točk), tialja Como (127M lock), Florenca < 12(150), Carrara (123.24), Turin (119.34), Messina (114.50), Milan (114.20),' Benetke (113.14). Mogoče jo, da je JUm najdrazje niesto Italijo. Tre- nutno sicer so manjka poročilo o se- dan jern stanju oen življenskih potrob- sčin v Himu, loda po zadnji indeksni številki v mjmilem letu (132) bi bila ta domneva, opravičena. Za primer na- vajamo nekaj tvžaških cen v zadnjih cinch: prcdjed 2.HO lir, mesna in rib- ja je.l t> do 8 lir, sol.»a z «no posteljo v prvovrstnem hotelu od 20 lir, z dvoina posteljaina od 35 lir dalje. *DOr/EN"JSKE NOVICE«, ki no- si jo sedaj podnaslov Zadruhio ynspn- darslo fjiasiio, so prieele zopet izhn- jati. Tiskajo se v Novom mestu. POTOVANJE NFMŠKTH NOVI- NARJEV V VZIIODNO NEMČ1JO. Državno udruženje nemškcga tiska je fiklenilo prirediti od 2i. do 27. junija svojo letno sknpšcino v Königsbergu. Okrog 200 zastopnikov nemškega tiska se je ze prijavilo za to potovanje. Prod letno skupscino se vrši 19. in 20. juni- ja skupen obisk Gdanskega. PADEL Z VlSlNE 1200 ME- THOV. V Novari v Italiji je padel neki ueenee letalskc solo z letala v višini 1200 m, ker je krilo letala poeilo. Ne- sreonoz, je bil soveda na mesiu mrtev. Razne vesti. V ZNAMENJT1 LOClTVE ZA- OlTVE ZAKOMOV. Lord Daryngton je neduvno v iiekern govoru v gornji zbornir'l omenil, da ,'e prisostvoval po- roki, nix kateri je bilo mod gosti nie rnanj kol 7 bivšiii mo/ srecne neveste; pri neki drugi poroki je iinela nevesta 4 dm'/.ice, ki so vse bile poprej ženino- ve zone. TMNAJSTLETEN GOVORNTK. Komunisticna stranka v Geri je te dni najavila predavanje, na katerem go- vori neki 13-letni deček o »Krščanstvu in svobodomiselnem gibanju«. Dostop imajo samo »osobe« s preko 12 leti. NAJBOLTSI PROSTOR V KINTT. Londonski solski zdj'avniki so konšta- tiraii pri olro"ih ocesno oslabolost, ki si jo razlagajo s toni, da so sedcli otro- cA v kinn preblizu pladia Medicinski strokovnjaki so napravil vsledtega po- izkuse, da bi ngotovili ^dravstveno na.j- hol.jsi sedez za glcdf.vnje filnia. Naj- ugodncjša pozicija jo kolikormogočc v eni vrsti s sredino plalna in baje naj- boljša je razdalja troll telesnih dolžin dotičnika od platna. .Pogled s takšnega sydeza napravi baje film naravnejši nego z vsakega drnpoga. Komur je to- rej dana moznost, da. .si poiščo v kinu >voj sedez, naj si izbere zgoraj ozna- conega in naj preizkusi resničnost ugotovitve asifflpških zdravnikov. ŽENA, KI JE NAJVEC POTO- VALA, je menda ;;eno. irskega ladij- skega kapitn.ua Reida. Sedemnajstkrat je prepotovala zcmljo, kar znaša nino- go tisočev morskih rnilj Ekvator je prevozila. 10S-krat. Vet oas njonega Mvctovnäga potovanja ni ^elu niti en- krat morsko bolezni. KAJ JE T'lU'OTNO ZNAČILA BESEDA = RADIO«'? IJeseda »radio« se prvikrat omenja 1. 1904. Porabili so jo za oznacbo neke posebno kemirne pisave. L. 1911. je vzela to besedo kot zaščilno znamko neka. angleska tvrdka, ki z J>rezžično lehn-ko istotako ni iinela nobenega posla. L. 1915. so vrgli pod tern imenom na Irg Llcktricne baterije in aparate, a pol leta pozneje so to be- sedo rabili kot zašcitno znamko za vsa- kovrslne predinelc: n. pj. za golfžogo, grainoion, avtornobilskt obroče, kole- sa. cigarele itd. V torn casu so ludi ne- ki parobrod krstili z :J'..adio«. Ta brod sploh ni irrjol bro/žične postaje. 14-0 MILLJONOV* FUNTOV ZA STAVE. Randall, tajnik Turf Guar- dian Society je izdal v Londonu knjigo o angle.skem konjskem sportn, v kate- ri navaja, da se stavi pri konjskih dir- kah na Angleskem lelno 140 milijonov ftintov šteiiingov (okrog 50 milijard dinavjev). TAŠČINO TRIT1JL() UKRADLI. V iiivSi nekega krneia v okolici Arada so imeli koline. Mod siedeco obieajno zabavo je umrla v knbinji gostiteljeva tašča. Ker pa ta ni maral motiti ve- solja navzocib, se je odlooil naznaniti dogodek šele prihodnji dan in je skril nirliča v čeboi* za pei'ilo, ki ga je pokril z rjulio.-Pono(Vi pa so vlovnili v shram- bo taiovi. Mislili so, da je notri za oka- jenje pripravljeno svinjsko meso in so jo urnih krac popibali s cebrom. Kmet je iatvino kmalu oi)azil in vso stvar naziianil. Vendar pa se še ni posreeilo iz^lediti tatov, ki so bili ukradli taščo. POROCNI PAR fi 37 OTROCI. V župiii oerkvi v Wängio se je to dni po- rocil kmel Danijcl Falger z Hedvigo T'osdil. Žonin ima C2. nevesta pa 08 lot. Ker imata žonin 21 in nevesta 10 otrok in steje samo ženinova rodbina 180 glav, jo n.mljivo, da, je bilo na go- sti ji zbrano prav lepo število ljudi, PO.SI.EI'NJl CASOP.IS SVETA. Londonski časopisni khib je pred krat- kim projol oasopis iz Šangaja, ki nosi naslov: > Poslednji časopis sveta«. Ne- ki rnisijonar v Šangaju je v prošlom leta prorokoval, da bo 25. septonibra konec sveta. Thin, predno jo imel na- stopili ta dogodek, je prinesel noki šan- gajski list posebno izdajo, v kateri poziva cloveštvo, da vzame slovo od te- ga gresnesja sveta in ga obonem to- laži, da bo pri^lo po razdejanju toga sveta v drug svet, ki je nominljiv. Kljub temu pa ima ta izdaja vremensko po- roeilo, ki so glasi: ; Danes in jutri top- leje.« V njej so tmli oglasi trgovcev z mlekom in drugib. Ko je bilo od teg;v lista dotiskanih. iVi izvodov, se je t\- skovni slroj pokvaril, tako da se ni moglo cialje tiskati. Kn takšen izvod je v poscsti londonskega casopisnega klujia. PENZUONIRAN RABELJ. Zna- ni anuleški krvnik John Ellis so jo te dni po 2'Metnem sluzbovanju in izvr- sevanju krvniske sluzbe za vso Anglijo odpravil v pokoj. Svojoročno je onesil nad 2(!0 zlocincov, ki jib je zadola snirtna obsodba. John Ellis navzlic svojomu strasnenm poklicu ni hudoben človek, tenivec je prav dobra duša. Glavni razlog, da cdWe v pokoj, jo v teni, da jo na njoga silno dolovalo ne- uavno obesonje nilade zone Edith Thompson, ki je svojega mladega lju- binica nagovorila k umoru svojega mo- ža. Po izvrsitvi smrtne obnodbe nad to ncsreono Edito, ki se je z vsemi silami branila snrrti, je John Ellis izjavil, da no bo nikoli vec obešal nebone ženske. Anglo.ski listi hvalijo biwscga krvnika zaradi njego\'0 dobrodušnosti. John Ellis nikoli ne mara v druzbi govoriti o vrvi in obesencih. Rad ima živali, posebno kokoši, ki ni ,se nobeni zavil vratu. V mladosti je bil brivski pomoč- nik. Kaj ga je dovedlo h krvniškemu poklicu, ne razodene-nikemur. Njego- vo ime 1)0 še dolgo ostalo v spominih kriminalistov in zlooincev. ŠTIRILETEN DECEK Z BRA- IjO. V Moskvi je najnovejše svetovno eudo štirileton decck, ki ima moo od- raslega moža, gcvori v basu in nosi dobidzaraščono dölgo brado. Rojen je v Vladivostoku kot sin normalnih star- žev in je bil tudi pri porodu povsem normalen. Ko jo bil leio dni star, se jo jel z noverjetno naglico razvijati in je seda.j štiri oevlje visok. Privodli so ga v Moskvo, da ga predslavijo znanstvo- nemu kongresu. Kakor lioroeajo, na- meravajo zdravniki poskusiti ozdraviti njogovo abnormiteto s Steinachovo operacijo. LOGARITMTČNE TABLICE — KIŠNE STEVU.KE EVROPE. Qlaso- viti filozof Kuiio Fisrl.er ''roj. 1. 1824.) je napisal delo o posiankn šal in nave- del med drugini slcdeči primer: Ne- kaj njogovili uoenoev je imelo malo be;!a,stega strioa, ki je semtortja pre- brskaval njiliove solske naloge, toda ni nie'esar razumel. Ob neki taki prili- ki je opa/il prvikraL \ svojt.'m življe- nju -••• logaritmirne tab)ice. Na vpra- šanjo, kaj to pomeni, niu odgovori cden nečakov skibipolnega obraza: >To so hiöiie štovilko Evrope!« — Si- romašni stru* je o tcin ves dan razmiš- Ijal, tod.i ta misel inu nikakor ni ho- tela iz glave. /.'nl inu je bilo nečakov. On se je moral v s\ojem življenju že toliko neiti, toda ka.i je to v priineri z rianaänjim ucenjem. Njegovi ubogi no- (:aki morajo znnti vse hisne številke v Evropi! R ADI ()TE LEFON V2 ROK LO- CITVE ZAKONA. Prod kratkim se je vršila v Londonu zauimiva obravnava 0 loeilvi Zrikona. Trgovee Hopkins je zahtoval locitev zakona, ees da je nje- gova žena strastna ljubiteljica radio- tolefona in cia i-adi toga zanemarja clolžnosti hišne gospodinjo. Gospa Hop- kins ni prod sodišeem niti najrnanj ta- jila, da ji jes vcč za radioaparat kakor za svojega moža. Obravnava se je brez velikega zasto.ia br/.o razvijala in se- voda povoijno rešila pc žel.fi g. Hop- kinsa, ki isce sednj boljso polovico, ki bo imela njega raje nego radioaparat. NAJIUTREJŠ1 PAROBRODT. V popisu transatlantskih ]iarobrodov v 1 1913 stoji na prveni mestu brzoplov- ni parobrod »Leviathan« od United »Slates Lines. On je na potu iz Evrope v Newyork dosegel brzino 23.57 voz- lov ali Kiorskih ntilj. Ma drugem mestu je »Manpetaniac s 2^.51. dalje »Maje- stic^ 7. 23.24 in »Aquitania« z 22.65' morskimi lTiiljami. INDTJSKI 15E11AC1. V Indiji, klastfni zemlji kast, tvorijo berači po- sebno in priznano kasto, ki ima svojo zakone in svojo hijtarlujo, ki jo mora tudi državna uprava upoštevati. Bora- ei so razdeljeni v tri katcgorije: »pate- tiki^, ki skušajo /. gromkim glasom In številniuii prošnjami ganiti mimoido- če. Toda v Indiji, zemlji Nirvane, sc ljudje ne brigajo niti za sobe, kaj šele za drugc. Zato preživlja ta kategorija prosjakov bod no dni, če se ni lotila plodonosnejsega posla: talvine. Druga kategorija obsega ^svetc berače«. Če obožava Hindus zmaje in opice — če- niu ne bi obozava'l tudi berače? Med- tein ko jirn daje bore riiilodare, niisli samo. da si pj-idobi »7.a vsak slučaj« njihovo iia.klonjeno.st. Beiaei trotje ka- tegorije sc 3menujejo »tn.maši«. Takih ljudi itna tudi Evropa, samo da nosijo tain prislojnejšc ime: sejmski komedi- janti. "Tauiaši* izvajajo razne earov- ni.jo, burke, sale in druge zabave, za j katere zahtevajo potern od občinstva nagrado za svoj trud. Po indijskem pojinovanju oni kljub temu prosjaeijo. Naj jih kdo smntra, kakor niu drago — »tamusL« so zndovcljni s svojo uso- do, ker zaslužijo voč nego prvi dve sku- 1'ini njihovih kolegov. NEZN-\i\A BITJA NA OTOKU SUMATRL Holandsko - indijski list 'Sumntra Post* je prinesel pred krat- kim legendo o eksistiranju praeloveka v noiranjosti Sumatro. — Omenjena skrivnostna bitja imajo čudno lastnost, ua so njih noge obrnjene na znotraj, to jc, da stopajo s petami naprej. 0 tej stva.ri, ki se jo jo splosno smatralo za l»ravlji('o, se je ninogo govorilo. Kapl- tan Maier, ki ima topografično službo i'w< Suinatri, je poizvedoval o skriv- nostnih bitjih, ki so, kakor so zdi, elo- voško opice. V listu »Tropische Natur« poroča o uspelm svoje proiskave. S tem, kar so navaja o clovcških opioab s Sumatro, kapitanovo poročilo popol- noma soglasa. Onienjena bitja, ki ima- jo velikost od 80 do l.r>0 eentinietrov. so bile opažene na vseh delih otoka, samo v vsakom kraju jih drugače imo- nujojo. Ti praljudjo so tenmorujave do čfne polti, to se pravi, da imajo lasje, ki pokrivajo celo telo, to barvo. Lasjo na glavi so ogljenoerni in padajo v gostih kodrih nazaj do hrbta, kjor so zviti v klopc-ie. Posebno karakteristič- no pa so usmerjono noge. Niso, kakor pri razvitth Ijudeh, obrnjene naprej, temvec nazaj, tako da stopa praclovek s polo naproj. Repa, kot ga imajo opi- f'O, ni opaziti. Tudi roke niso tako dol- go kol pri opiei. Človeška opica se tudi no sponja in ne ploza tor tečo samo po zadnjih nogah. l^red clovtkom ima sl- lon strah. Pri približanju je silno plas- Ijiva in pobogne kakor hitro more. Pri teni iznsti presunljiv krik. Po opazo- vanjih tudi ni krvoločna in se živ! predvsem s sadjem, kaeami in črvi. Kače lovi na ta naein, da jih ubije s celiiiii drevosi, ki jih izruje s prirojeno ji silovitostjo in ])oiom trešči nanje. Včasih je tudi sladkosnedna in vpada Visladkorno plantažc tamošnjih nase- ljenoev. Posodaj se so ni posreeilo do- biti v roko eksemplar zagonetnega bit- ja, ki je po zatrJihi kapilana Maierja. brezdvor.mo še neodkrito plome pra- eloveka. Za smoh in kratek čas. 1'riča. Hišni prijaieij je bil proti svoji volji pokliean na sodnijo, da iz- povo', kar vo o nekem iuidem spovu mod možem :n /eno, ki naj bi imel kot poslodieo locilov zakona. — »Vi ste bili pvioa dejanjskih razžalitov?« vpraša sodiiik. — »Da, gospod sodnik«. odgo- vori vprasaneo. — >= Ali ste bili tudi polog, ko je »jropir prioel?« — »Da.« —- »Kdaj je bilo to?« -- ^Pred, šestimi leli.* — Pred šestimi leti?« vpraša sodnik zaendeno. > To pat- ne more biti prav niogooo.« - >Fac; saj sem bil vendar na njuni j)oroki.« Cedmt gumena. Milanski skof je dobil v dobrih starih oasih nekoe ob- ononi dvoje prosonj duhovnikov svojo školijo. Prvj ga jo zaprcsil za dovolje- iijo, da bi smel radi trajne nevralgije nositi lasuljo, drugi pa je prosil, ee bi si smel najeti kuharico. Obema prog- njania jo bilo ugodeno, toda le pod go- tovimi pogoji. Pri odgovoru pa se Jo zgodilo, da sta se pistni zamenjali, in odgovor prveraii so jo nato glasil: >Lah- ko si jo najamote, toda stara mora biti najmanj stiridosoc lot!- Odgovor dru- gfMiiu duhovniku jo bil sledeci: »Lahko si jo nabavite. toda. biti mora črna.« Odgovorni urednik: Lie. Edv. Simnic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna, Celje. Nova vozni red! V par dnevih izide žepni vozni red »Ekspres«, z veljavnostjo od 1. junija 1924, sestavljen po železniSkih stro- kovnjakih. Obsegai bo vse, za potnika neobhodno potrebne podatke, kot naj- važnejše določbe iz obratnega pravil- nika, tarife in cene voznih kart, železn. vozne rede, direktne zveze s tu- in inozemstvom, poštne in avtomobilne zveze v Sloveniji, vse parobrodne zveze na Jadranskem morju itd. Kljub obSir- nosti ir, brezkonkurenčni vsebini stane izvod samo 10 dinarjev in se dobiva po vseh večjih knjigar- nah. Zato zahtevajte povsod edino le »Žepni vozni red Eksps^es1 in odklanjajte manj vredne izdaje. Knjigarne dobe običajni popust. Po pošti stane Din V50 več. Naročila sprejema kot zastopnik Administit«sicg^ ^oznega i*e- dtt „Ekspres" Leo Petek w Celju, k- lodwo«. Kontoristka z daljšo prakso in dobrimi spričevali, amerikansko knjigovodstvo, strojepis, vodenje blac:aine, slovensko in nemško perfektno isčs za takoj službo pod »E. R. I. Č.« Zahtevajte v trafikah in trgovinah 6-4 A, ČERNE umBtniShB razglBdnice [elja Ker sem povečala likalnico §prejeraam mehko telesno, gostilniško in razno drugo perilo. Vzamem v snaženje eta- min, batist ter damske in moške bele obleke. Marija Covnik, Prešernova 8. Likalnlca škrobnega perila. 10—2 Mokrota Skoduje zdravju, radi tega si kupite pravočasno rno- čen, finii in počeni dežrik katercga p;i cdino dobite v veletrgo- vini R. Stermecki, Cclje. Trgovci en- gros cene. Istotam se nrodajaletos po tudovito nizkih cenah perilo, Čev- !ji, klobuki, noga- vice in vse drii/^o modno blago. H- St ran 4. »NOVA DOBA« hiev. 5: Telefon §tev. 75 in W Podružnica Poštnl ček,rač. 10.598 Ljubffanske kreditne banke w Celju Dclniška glavatoä in rczcrve Din 60^00^000 - Centrala v Ljubljana Delniška glavnica in rezerve it * t» , x ¦««,> Din 60,000.000 — Ustanovljena Ieta 1900 Brežlce, Črnomeij, Gorlca, KraitJ, Martbor, MelKovlč, Novl Sad, Plus, Sarajevo, Split, Trat. Sprefema VlOge na knjtzlce in lekOCl SÄSKJ Kupuje in prodaja vse vrste vrednosinih papirjev, račltn gmrli tigodiiemu oforestovanjsi X5r&$% valut in dovoljuje vsaSiOVTSln© Kredite. 3?r»odaj& specke chräanme razpödne lot<öx»Ij 9'— Crno................ - 10"— Haloški rizling 1923......... >> 12 — Ljutomcrski burgundcc 1923 . . . . * tv— Jcruzalemski rizling 1921......» 18 — Refoško............... * 18"— Pupilai*novaB*en in javnokoristesi denarni zavad celjskega mesta Ust&noylien*let*1864. - Pod | Vla-tai palaoi PPi kolodvom - vretnost rerTnih zak!adov tr&inim drž&vnim nadzorstvom. N VslliraiHliiIčnlposll*eIzvršu|eJo najkalanineje, hilro In tot* fl ««« «ron 25.OOO.OOO-. jiiu ui*«v u no üssodno otorestovanje. Polasnlla in nasvetl brezplaCno, Za hranilne vloge jamci mesto Celje s celim svojim premozenjem in z vso svojo davcno mocjo.