rokodelnih

narodskih
reci
Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe.
Odgovorni vrednik Hr. Jfunez Išleitveis.
Tečaj
V
edo 19. kimovca ("septembra) 1S49
List
Imenitno oznanilo
zastran živinozdravilske in kovaške sole v
Ljubljani
Krajnska kmetijska družba je z dovoljenjem visoci
ga
podkovanja konj in živinozdravilstva izuciJ, de je povsod za posebno dobriga mojstra spoznan in poterjen bii. Gosp. Pavel Skale mu je imé. On bo učenik v kovačnici, zraven
učenikama Drju. S tru ppi tu in Drju. B1 ei we is u v
tega
pa tudi pomoćnik (assistent)
ministerstva napravila v Ljublj ani zivinozdravilsko vinozdravilski soli v ktero bo
v «	V «	» « .	*	- m	i	- -	. -	}
in kovaško solo, v kteri se bo poduk konje podkovati
v »
zi
gotovo veliko učen
in v potrebi tudi živino zdraviti v domaćim slovenskim jeziku dajal.
Ta poduk bo terpel polléta za tište, ki se bojo
— eno šolsko léto
cov iz Krajnskiga, slovenskiga Stajarskiga
?
ï s tri j anskiga in more
samó podkovanja kónj učili, — (tó je 10 mescov) pa za tište, ki se bojo zraven tega
tudi učili, v potrebi bolno živino ozdravljati.
Kér pa kónj nihče dobro podkovati ni v stanu
i
kte
ri si ni potrebne vednosti v natanjčnim poduku z dra
Koroskiga, G o r i s k i g a , biti tudi iz Ho rva ški ga prišlo.
Stanovanje in živež si poskerbeti, ne bo učencam težko stalo, zató kér bojo na Poljanah že po niski ceni ta kratki čas stanovanje in hrano dobiti zamogli.
Kdaj ob novim létu se bo šola začela, in kaj in kakó se bo učilo, se bo še posebno razglasilo.
vih in bolnih kop it pridobil
j
kér imamo na Krajn
skim silno silno malo dobrih in učenih kovaških mojstrov
kér mojster-skaza z neumnim podkovanjem konju večkrat takó škodje, de ni za nobéno rabo več
?
ffîeSmj od Kmetijstva na Mjašhim.
Našim kmetovavcam, posebno na Dolenskim, v prevdark.
?
kér
so
Přetečeni mesec so častiti gosp. Vert
peljali
v druzih deželah ze davnej postave, de mora vsak mene in
brez
Laški
kovač v kovaškí soli si potrebni poduk pridobiti, kteriga ne more mojster postati in mojsterskih danjiga
gosp
• v
Dr
Strup pita nekoliko po Goriškim in
Pri s li smo
Videm noter do Oglej
?
nek
pravíc si pridobiti
9
sta visoka c. k. ministra ki je zdej p o pol
a slovanskiga města furlanska vas z 91 revnimi hišami
elikiga in imenitnig
i
kmetijstva in rokodelstva 14. dan veliciga serpana t. 1.
sklenila: de tudi naKrajnskim od
1. m a 1 i g a s e r
več za mogel kovaški
m oj
pana 1851 ne bo nihce
ster postati, ki ni polléta v Lj u bl jansko ko vaš
Moj namen ni žalostnih občutkov popisati, ki so nas obšli, ko smo na podertíne slavniga mesta stopili, ktero je bilo nekdaj
drugi
Rim imenovano
?
tudi
veselig
popotovanja skozi
mnoge
kraje v takó pre
ko solo hodil in ki se ne bo s tukaj ali v ka- serčno ljubi drušini, in prijaznosti, s ktero so nas po-ki drugi enaki soli pridobljenimi spričbami potnike naši prijatli povsod sprejemali, si nisim namenil
vse to nam bo vsikdar globoko v sercu za-
(Zeugnisse) skazal, de se je podkovanja kónj popisati, dobro naučil. Pa že zdej se ima pri podeljenju ko- pisano ostalo
Moj
namen je le povedati : kaj smo v
vaskiga mojsterstva na to
gledati: de se le takim ko- kmetij st
v teh krajih
vidili, in
kaj bi se dalo tudi
vačam mojsterske pravíce podeté, ki so si na kaki kovaški šoli, postavim v Gradcu, ali na Dunaji i. t. d. potrebne vednosti pridobili.
P
nas posnemati, posebno na Dolenskim
y>
Kar je na Laškim, to ne veljá za nase kraj
u
nam zna kdo
i
dgovoriti
Ta postava je za našo deželo neizrečeno dobrotlji

vsaka dežela ima po
oji zemlji, po svojim obnebji, in po
oj ih
egah tudi
va
?
in vsak, ki ima kaksniga konjica, bo vesel, de bojo svoje kmetijstvo in svoje navade." Vse to tudi mi dobro
vémo, in nikdar nam ne bo na misel prišlo, Laško
sčasama povsod izučeni kovaški mojstri na deželi
kte
rim se bodo mogli brez vsiga strahii konji s zdravími in kmetijstvo, kakoršno je
?
š i m
bolnimi kopiti podkovati dajati.
Um etno in pravo podkovanje kónj terja
N
Laškim
V
vec
skorej
j
nobenig
deželam priporocevati. smo mi popotovali, ne vidiš po deželi sadniga
drevesa, razun murb
5
vednosti, kakor le navadno rocnost, de zna kdo s že- murb pa je na tavžente in tavžente , kamor pogledaš lezam v caker hoditi ; k dobrimu podkovanju konj je Gojzdov ni na ravnim potreba n o tr a nj e dele kopita in noge v zdravim
* v
nic
« V
nic
?
V
torej tudi derv skorej kakšin germiček, turšične stebla in enaka baža jim
7
in bolnim stanu natanjko poznati — k ti znanosti siužijo za kurjavo. Senozét, detélj
%f	^	—	_	^ Um î IP J	I IVrM	r 1	'V
111
druge
je pa natanjcniga poduka vtaki šoli potreba kjer se tudi konji podkovajo.
?
klaj
je le malo viditi. Živina je
V •
del slaba
zivinske
tedaj
tudi gnoja malo ; rodovitna zemlja pa ga ne potřebuj
Taka sola se bo začela tudi v Ljubljani ob veliko. Na več krajih je zemlja zlo pešenajn kakor se
novim létu 1850.
je vidilo, je tuđi slabo
• r
gnoj ena
in vender kaj misli
Kmetijska družba je dobila v ta poduk, konje umetno s čem je obsaj
podkovati, iz Stajarskiga uceniga
in krog
in krog
Kar so
v f
oci
dosegle ,
se ni vidilo nič druziga
ka
dobro znaniga mojstra , kteri po svojim rokodelstvu ko- kor njive s t
v •
obsaj
?
na obéh stranéh njiv
vac
?
se je v Du naj ski in Graški šoli takó dobro pa po celi
do J gost i stoj
% *
P
sti murb
d
166
Castitim komisí jam
za nove sodniške in politíške vradnike na Ko
in Krajnskim.
Kjer je kraj za vinorejo, so speljane terte po navadni Laški visoki reji od drevesa do drevesa na konje, verhe ali véje, de kakor v vencih od drevesa do drevesa visijo.
Kér je po celim polji ena njiva popolnama enaka
drugi, popotnik misli, de se vseskozi po edinim vertu dam, in gosp. mimoići pelje. Dolga versta murbnih dreves , po tem turšica na narja vrednim pismu na
njivi kacih 4— 5 sežnjev široki, po tem spet versta rekel, de se imajo deržavni služabniki povsod
Presvitli Cesar so
dam
in
zagotovili narodnost vsim naro minister Bach je v slavnim zlatiga de
deželne poglavarje razločno
vsim
murbnih drevés, potem spet tursica in tako naprej
po
tavnih postavah in napravah ravnati. Mi smo
Iz tega se vidi, de poglavitno polétno kmetijstvo gotovo prepričani, de gosp. minister hoče, de njegov
V . «	•	i f a	mm	•	i ^	i	a	V *	_	.»	v	_	_
na Laškim je eno léto za
in m u r b.
Kaj se znamo mi iz
drugim :
reja te rt, tursice ukaz ne ostane mertva čerka na popirji, ampak de se
v djanji spelje in takó
v H	'
občno blagostanje vterdi
tega učiti ?
Ve
y
V vinoreji ne moremo Lahov posnemati
slavne komisije ! imate zdej imenitno
nalogo
y
y
nove vradnike visokimu ministerstvu nasvetovati
De
kodar pri nas ništa zemlja in kraj za tó ; to vsak sam boste brez enostranosti umne, pridne in poštene možé
ve.
Tudi njih visoke reje ne bomo priporočevali
5
kér
nasvetovale , ki so že v cesarski službi bili, ali ki bojo
, — to smémo od Vaše pošte-
so nam gosp. Ver tove v svoji neprecenljivi „Vino- vnovič v te službe stopili reji" tako očitno dokazali, de visoka vinoreja veliko nosti na vsako vižo pričakovati
. . r	«	i	i.	• i i « V	v-r v V	. ..	v _
menj veljá od niske ali pri tli ene. „Ho ces
pra
vijo naš mojster vinoréje — do briga žlahniga vina vradnik na Slovenskim
Ali dan današnji mora po vstavnih postavah vsaki
• V •
isi
a
ga pri tléh; pritliena réja ti
y
ki b
el
viti
še eno važno
z ljudstvam opra
lastnost imeti
bi
ktere po po
stavah ne more vradnik na Slovenskim biti
pri d elovati, ga bo daj ala.
2) V sajenji turšice naj nam pa bojo Lahi v ta lastnost je popolnama znanstvo slovenski izgled. Veči del njih polja je poléti s turšico obsejan. ga jezika!
m
Slovensko ljudstvo ze vé iz j esarjevih beséd
y
Lahi sicer druziga nič ne poznajo , kakor dan na dan
svojo polento. Mi bi sicer ne bili zadovoljni s samo de se ima njegov jezik tudi v kancelije vpeljati, polento, torej tudi nikdar toliko turšice ne bomo sa- bo izpolnjenje Cesarjeviga dogotovila tudi terjalo, kakor
in
dili
kakor Lahi. Vender nikdar ne smémo pozabiti

de
mu gré. Nikdar tedej
tega
pri nasvetovanji novih vrad
turšica nar več zda med vsim žitam : naj se tur- niko v ne pozabite, de ne boste potem izvoljenih v nepo šična moka ali turšično lubje (slama) porabi. trebne težave pripravili. Terjajte zdej od vsaciga, ki za Turšice naj se tedej povsod veliko sadí, zató kjer tudi službo na Slovenskim prosi, de gotovo skaže in
v bolj m erzi i h krajih dobro rodi, če je zemlja dobra,
in je pregosto
ne sadis. Gosp. Ver
šprica, de zna popolnama slovenski jezik
y
to je
?
jezik
tistiga naroda,
s kterim bo imel z besedo in s pisa
ji pridno gnojis
tove so nam povedali, de ni skorej boljšiga kruha,	njem opraviti. Boljši je, de se zamerite zdej kakimu
kakor je turšično-reženi, ako 2 tretjini turšične	prošniku, kterimu se zamore kakšna drusra služba dati
«	V V	J	J • t	V	rB.	V • V # V	•	_	w . .
moke zmesas z eno tretjino rez ene. Tursicni zganci kakor de se pregrešite zoper vstavne pravice, ktere so so tudi dobri.
drugim
Sajenje turšice na Laškim eno léto za Cesar ljudstvam dali, in kterih spoštovanje je
na enakim mestu nam na dalje ocitno kaze
gosp
mi
y
nisterBach vsim derzavnim služabnikam takó gorko na
de nam ni treba njiv za turšico vsako léto premeno- serce položil.
vati.
Murbne drevesa, po obéh krajih njive postav
Resnične so besede „Slovenije
u
de raz pis
Ijene, tudi s svojo senco ne škodjejo turšici, kér bi bili sodniške komisije za koroško in krajnsko kronovino v
Lahi gotovo že davnej to šego opustili, ko bi bila škoda C elj o vških novícah : „Die Bewerber haben ihre Sprach-očitna. Tudi mi nismo nikjer take škode vidili.
3) V réji murb, ki je tako obširna na Laškim
kenntnisse anzufuhren" vse Slovence, ki so
ga
brali
y
je g
loboko ranil, kér sploh beseda „a n f u h r e n" nič druziga ne terja, kakor de naj vsak prošnik pové, ktere jezike
in ktera Laham vsako léto na milijone dobicka v žido-
reji prinése, bi bilo pràv, de bi, posebno na Dolen- de zná. Znano pa je, de marsikteri misii slovensko
s kim, Lahe pràv pridno posnemati in po njivah veliko znati, če le kacih 20 besedí slabo izsrovarjati zná. Po murb v lepih verstah zasajevati začeli. Zakaj bi se Do- ti poti, len ci pràv pridno ne popři jeli reje murb in žide?
v
ce
bo komisija le „anfiihren" terjala , se je
bati
Premožniši posestniki naj bi v
več
krajih spogali veliko
y
de ne bo sama od
r)
marsikteriga
prosnika
full rt"
zidnih
go se n c
ali svilo pr ej k; menj přemožní
in tega vender ne
„ange
zelí slavna komisija. Res
y
ce
se nocejo ali nemorejo s sviloprejkami pecati, naj pa od vsaciga prošnika.
nično dokazati in spricati: to naj se terja zdej
gleštajo pràv pridno murbne drevesa, kterih listje bojo potem vsako léto lahko prodajali.
Vémo sicer, de je dosihmal
5
žali
Bog!
le malo
vradnikov pri nas, ki
gladko
po slovensko pisati znajo
' v % v	* -------vvr -----f * v ^ — - * •	> îuviumu t jin imo^ jlvi ^iuuro	oiu t viiuni/ J/i^u ti su iitlj \J «
Naši Dolenci, kteri se dosihmal mémo Gorencam in nespametno bi bilo terjati, de bi po tacih žalostnih
tako malo s kupcijo in rokodelstvam pecajo, bi si go
okoljšinah
5
ki so dosihmal do mor o dni jezik zatirale
tovo z murbno in zidorejo veliko dobička naklo- že zdej vsi vradniki ročno slovensko pisali. Ali slonili, če bi se le hotli pràv pridno te reči poprijeti ! vensko dobro govoriti mora saj vsaki znati, ki bo
Krajnska kmetijska družba je unidan sklenila, v s a- imel z ljudstvam opraviti
zraven
tega
IHHH PHIHH	I ■ I m	I^^H^^V^I Pa
ko léto menj premožnim in pridnim kmetam deset voljo imeti, se berž tudi pisanja navaditi. S pravo.
tavžent murbnih drevés in 1 funt
m u r b n i g a
se
dobro voljo ni
« V
nic
nemogoce ;
prava terdna volja pa
mena brez plačila podariti, in tudi za židne me- se bo povsod obudila, če se po volji ministrovi že vikši sičke ali kokone je vLjubljani pot znajdla, kamor vradniki vstavnih naprav zvesto deržé in ojstro na to
se bo sirovi pridelk lahko pro daj al. Tudi natanjčni podúk: kakó z rejo murbnih dreves in ž i d n i h
v létu 1843 v
rr ©
g o s e n c ravnati
je po Novícah
v
ze
ledajo ravnaj o
y
de se tudi nižji vradniki po vstavnih postavah
Po ti poti se bo
1
dovoljnost povsod
spisku, ki so ga práv po domače častiti gosp. fajmošter pokazala in zaupanje do vladařstva bo od dné do dné
Salokar zložili
riti.
Bog
daj
y
na znanje dala. Vec ni v stanu sto- terdniši postalo. Narodske pravíce pa — verjemite nam
y
de bi se njenih dobrih namenov kmeto
vavci pridno poprijeli v svoj lastni in veliki dobiček !
Vrednik.
kakšna kaj bodi
reč
?
in tudi mi Slov
jih terjamo
167
S tajar shin a
♦
(Ocitna posknsnja v soli Ulimski in v Podcetertk
y
nekaj od petj
d sol na Slovenskim sploh, in mnogih druzih narodskih reći).
Ljubeznjive Novice
pet
prederznem vam eno
šolsko jagodo poslati. Morebiti porečete: Je ze prav pa kaj, ki zmirej le od sole godeš." Pa ne zamerite ako vam oznanim, kar ne morem sam v pretesnim
9
y
sercu nositi. Meni se zdi, de je dob
1
nar po
trebnejši reč za izobraženje naroda
y
naj se v šoli se
toliko trudimo , vender se zmirej veliko poljá
niga ostane. Šole dob
y
vse dob
9
slabih šol pa
boljši, de bi nih cvetlic , ki toliko gostejši in lepši cveté
ne bilo. Dobra šolo je lep, velik vert kras
y
žlahnejši duhté, kolikor boljši obdelan
Je
t
Pa de naravnost povem: 3. kimovca dopoldne smo
očitno poskušnjo U li m skih šolarjev obhajali
Po s.
maši z
blagoslovam ,
pri kteri so solarji péli, so viso
kovredni gosp. F
Vind
« »
y
Kocjanski tehant
V
Z
njimi nekaj drugih duhovnov in precej staršev učilnico obiskali.
Potem, ko smo jih po stari slovenski šegi
naso
79
Hva
ijen bodi Jezus Kristus! odmolili, sta učenca: Je sledečo govorico tako lep je globoko v serce segla
lep
pozdravili, in ko smo
Vel
in T
Bovh
y
m
S
inlj
govorila, de nam
Govorica.
Veselo je gledati vertne cvetlice, Ce pridni vertnar za nje lépo skerbí, Pod cvetjem šibijo se žlahne glavice In njihovo serce prijetno diší.
Vert tudi je šola Ulimske mladosti
Enaki cvetlicam ucenci smo mí5 Nedolžni cvetimo r.a polji včenosti Dokler so uceniki
y
9
vertnarji skerbní.
Vertnarji potrebjo škodljive rastljíne De lepši cvetlíce poganjajo cvet;
y
De čistosti zarja ucencam ne zgine, Uceniki jim morajo serce opleť.
Vertnarji poskrijejo šíbke cvetlíce
9
Kér sever Uceniki pa
burja vijeta rep ; rieio mlade dusíce
y
9
De jih ne vlovi hudobija v precep.
In kakor vertnarji cvetlice škrofijo Kér zevajo rev'ce po kapli dežjáj Tak tudi iskreni uceniki pojijo
studenca življenja učencov duhá.
Kako bi, vćeniki! vaš trud vam plaćali? Kér smo le sirote — Hvaležniga serca vam bomo podali Lep venčik: »Bog lonaj !« na njemu bliši
Vse navke pa hoćemo v sercu hraniti
nič nimamo mi !
Ziveti po njih
do pokopa svojga$
9
In kakor cebelice pridni sloviti, Za svoje učenike moliti Boga.
Oh Njih, gospod tehant! in vse pričijoče
Gospode
polubimo mi
Ponizno Jim damo 'z Ijubezni uroče
En venčik
9
in m
naj 'z njega cveti!
Tud' Njim, gospod fajmošter! damo cvetlico
na
Ljub Ki toljko skerbij De se ne zgubi,
k
9
njeno ime;
vsako ovčico
de
y
je volk ne pojé
In kaj bi Cesarju presvitlimu dali V zahvalo?
Hvaležno Jim bomo serce darovali
ki toljko skerbijo za nas!
V Ijubezni prepevali »Ži
(Dalje sledí.)
r
y
«
na glas
pišejo pridno nove bukve, in če bomo v ti méri, kakor
emo začéli, vsako léto napredovali, bo število dobrih
slovenskih knjig kmalo veliko. Danes z veseljem oznanimo dvoje, ki ste ravno zdej v Ljubljani na svitlo prišle. Oboje ste š olam namenjene, torej jih priporočimo posebno vsim tištim, kterim je po njih stanu dolžnost naložena beti.
9
U9
za vpeljanje novih dobrih knjig v šole sker
Naj jih preber
in potreba
in po tem storé, kar je pràv
Perva knj
• • v •
pri gosp. Bl a z niku pràv lično
neobdela- posebno v podobah krasno natisnj
r » |ivuv»«u m mohu iiuunujvuu , se i m c nuj e .
Naravoslovje ali fi%ikau, ktero je po domače zložil in s podobami na 4 tabljah razjasni! dobro
in toliko znani gosp. K. Robi da, učenik
slovj
v
ij
S posebnim veseljem smo sprejeli to knjigo
y
ki je tega obsezka per^ drugikrat kaj več govorili
slovenska, od ktere bomo
Za
1
Druga knj
v •
je vsa pripravna
y
pri gospé R. Egerj
natisnj
tudi lepo
Je
V f //
ucir
79
Mali Blaže v pervi šoli, kako se hitro brati
Ta
knjižica, od ktere je že bilo v „Novícah"
go
y
voljenje skiga k
Celj
y
je po naročilu visoko častitiga Lavantin-lezo-škofa zložil pridni šolski učenik v
ne. Te bukvice , skozi in skozi za
gosp. Kraj
perve male šole po
m Slovenskim pripr
naj bi
se ze prihodnje léto povsod v začetno šolo vpeljale
Sol ski vodji in uceniki !
oboj
vrednosti priporocene
bukve ste vam po
Noviéar iz MJubljane.
Přetečena nedelja
16. dan
tega
mesca
je
bila eden nar imenitniših dni za Ljubljano in celo Krajnsko deželo: vožnja po železnici se je
y
in
sicer z veliko castjó začela, in Dunajsko me
sto
sercé avstrijanskiga cesarstva
z vsimi kraji
y
ki vmes ležé, in z vsimi, kamor za Dunajem železnica pélje, je v bližno sosedstvo stopila s Krajnsko deželo. Zares ! nov čas se je začel ta dan za nas. Zató je pa tudi cela Ljubljana na nogah bila, in od bližnih in dalj-nih straní je přivřelo toliko ljudí skupej, de jih more-
biti se nikdar toliko v Ljubljani ni bilo. Le nekaj smo
milo
pog
resevali
namreč presvitliga Cesarja
y
kte
mogli Sami priti
y
m
rih je bolehnost zaderžala, de niso kterih se je že vse veselilo. Namest Sebe so poslali Cesar gosp. nadvojvoda Albrehta, kteri je bil v Ljublj ani, kakor po celi poti kodar se je peljal, kot 11a-mestnik Cesarjev ? z veliko čaštjó sprejet. Dva hlapóna
5?
Ljublj ana
u
in
„Triglav"

imenovana sta pridirjala
perva v Ljubljanski kolodvor z nadvoj vodam Alb r e lita m, ministram Brukam, in z mnozimi povabljenimi
in Celja
gosti
iz Dunaja, Gradca
y
M a r b u r g a
y
ki so bili od zbraně množiee z velikim veseljem in
glas
nim klicam „živijo" sprejeti. Tem gostam je přisedlo v Cel ji 50 Ljubljančanov, ktere je gosp.
grof
II o h e n
y
želniga poglavarja,
wart, c. k. dvorni svetovavec in namestnik našiga deki se zavoljo bolehnosti ni mogel na pot podati, svitlimu Nadvojvodu v Celje naproti peljal, Ce s a rj e v iga nain est nika častno sprejet. Kmalo po pêtih so se pripeljali med gromenjem topov in petjem vsih zvonov s krasno okinčanim hlapónam v krasno okin-
cani
kolodvor, kjer je deželni poglavar
y
gosp
grof
Welsersh eimb, gosp. nadvojvoda pervi sprejel ; po tem je stopil predsednik srenje, gosp. Gut man, z vsim odboram mestne srenje pred njega in ga je, kot na-mestnika presvitliga Cesarja spodobno nagovoril, se za-hvalil za čast, ktera se je Ljubljanskimu mestu in celi
Krajnski deželi z današnjo slovesnostjo zgodila in ga prosil, de naj presvitlimu Cesarju oznaniti blagovoli udanost
>	vseskozi zvestih Krajneov. Nadvojvoda se je prijazno
Pridnost slovenskih rodoljubov je od dné do dné zahvalil za takó slavni sprejém in je obljubil, kakor od
bolj očitna. Za omiko našiga ljudstva skerbni možjé Cesarja poslani namestnik, Cesarju vse to povedati, kte-
]\Tove slovenske kn fige
168
rimu je poterjena zvestoba Krajnske dežele dobro imenuje, bo dala na vsako vižo naši armadi še veliko znana, ki je z Ljubljanskim mestam vred žlahno opraviti, Z lakoto jo prisiliti, bo dolgo casa terpélo,
kamnje v kroni avstrijanski (ein Juwel in der ker po nekterih oznanilih je puntarska armada za cel
__	mm	«-r	"N	v-k	i	»	V f *	i m	1 f i	V M	V	- .	. *	. .	_ _ _
osterreichischen Krone).
Po tem se je zacelo
blago
léto s zivežem preskerblj
in kér
se kakih 75000
slovenje železnice, ktero so gosp. knezo-skof v sredi móž potřebovalo, de bi terdnjav
kro
veliko duhovnov opravili. Po dokončanim opravilu se je peljalo vse v mesto in zdej so se vse tište veselice začele, ktere smo pisali
o* »
krog
takó
pčrli, živeža
de bi nobena truma ne mogla iz nje planiti
5
SI
iskat. Z bombami terdnj
v
ze
azdjati in takó
y
v poslednjim listu na tanjko po-in ktere so skorej do druziga jutra terpele.
lo
y
V pondeljik zjutrej ob pol osmih so se peljali nad- blizo 25000
njo planiti, bo pa véliciga prelivanja kerví prizadja-kér ima po nekterih oznanilih puntarske armada zdej
mož
f
500 top

smodnika na cente
vojvoda z ministram Brukam in mnozimi gospodi na
dru
de
Dunaj nazaj
nekaj jih je pa
še
le ob pol desetih
ge priprave dovelj. Vunder se sliši armada, ktera je že toliko junaških del dopernesla
slavna
jo
-----J	------J J— j ~ r—	--	I--- -------- ----}	Jv	""""" Jul,Mk,,M"	UUJJV1UVDI«, jy
odrinilo. — Takó je bil slovesni dan v vedni spomín pri- hoče s silo orožja napasti in takó puntu konec storiti
čete železnice praznovan, ktera bo za popotnike
y
za
kupčijo in km et i jo, za obertnost in rokodel- zbrani, ki se posvetuj
liavno zdej so na Dunaji vsi nar imenitniši vojskovodji
v ti
reči.
Ravno ti možjé v
stvo velika dobrota. Fabrika popirja in oljavVevcah družbi ministrov se posvetujejo zdej tudi zastran
je
na velikih shrambah (magacinih) v Zalogu v okin
h o dnj
lad
na
Ogerskim
Sami C
P
pri tem
čanih tréh napisih : „Kup čij a, obertnost, kmetij- posvetovanji pričijoči, kér je to ena nar imenitniših za
stvo" ta veliki pomén zeleznice prav lepo pred ocí postavila. De nekteri, ki po leg velicih cesta od vožnje
živijo, po zeleznici v
zgubo pridejo
y
je
gotovo
tode
dev stojí
Ogerske
Ena nar imenitniših
pri go db
to je v začetku pri vsaki novi napravi, dokler se ta
publik
dezele, v kteri ji toliko sírank nasproti
od ktere se zdej
ika francozke
a v Rimu, v
y
nar več govori, je pismo předšed
francozkiga oberstarja Ne y
zguba
po drugi viži ne poravná. V nekterih létih je kterim se čez vladařstvo kardinalov pritoži
de
pr
vsa
ta zguba večidel pozabíjena; in kdor je popřed cele
na staro kopito vlecejo, in de francozka armada ni zató
léta po cestah vozaril, se bo bolj pridno kmetije ali Pap
pomagala, de bi se pra
svoboda zatirala
kakiga rokodelstva poprijel, ktera, ce se tako picla Predsednik terja od Rimske vlade 4 reči: splo in slaba, na zadnje le vunder več veržeta, kakor voz- zanešenje Rimcam, deželske gosposk
ništvo.
Ko se je unidan marsal Radecki po zelez- janje Ňapoljonovih post
buk
no pri
I VP el in svo
nici iz Ljubljane, kjer je bil z veliko castjó sprejet, bod
la dar st
N
včmo: kakó se bo ta zrne
na Dunaj peljal, se je pri Zidanim mostu enmalo šana štrena zmotala; to pa je gotovo, de je predsed-vstavil. Delavci so berž spodobno v versto stopili; Krajnci, nik republike ne le Rimsko vladařstvo, ampak tudi
Štajarci in Horvatje skupej na eno stran, Lahi pa z nekterimi drugimi na drugo stran. Ko pride Radecki do njih , je perva stran glasno „
eb
tem v veliko zadrego pripravil
Prihod slavnig
Radeck.&
V	*	v.?	v /	- ^
Z i vij o" zavpila in Ra- 13. dan t. m. přišel, je bil neizrečeno slovesen.
na Dunaj, kamor je z banam Jelačičam
Tudi
dečki stopi k njim in jih po slovensko nagovori
v
Zagreb
so bana J e1
z veliko častjó in ve
„No, kako je
kaj
?
moji otroci?" Ko mu eden izmed likim veseljem sprejeli
N
Dunaj
J
dobil Jel
njih na to
odgovor
da
9
seze Radecki v
V A
zep
in jim
V f V
cic
od domoljubih
gospa kr
sčit (Schild), ki je
podari 6 cekinov, rekoc: „Tu imate, de se enmalo iz srebra in neizrečeno lepo izdelan od Dunajski
p okr ep ča te." Delavci niso vedili > kaj de bi od vese
lja počeli, de je nar slavniši vojskovodja ž njimi in sicer
t a r j a zali
Samo srebro vaga
lotov
za zla Cesar so uka
5
de naj se v spomín slavne obseje Beneškiga mesta
v njih jeziku
govoril,
in de jim je 6 svitlih zlatov po- nektere ondašnje terdnj
prekerstijo po imenih slav
daril !
Gosp.
Cigale
y
ki je od ministra pravíce na
nih
generalov. Terdnj
Dunaj namesto rajnciga gosp
M a z g o n a
k odboru
za sostavo
enoli eniga
njič imenuje Hay
y
M a r g h terdnjav
naj se prihod
R i z z a r d
pravniskiga besedivnika po- imenuje Th
y
terdnj
M
naj se
pa Gorck
klican , je namenjen , ta teden na Dunaj se podati.
De
je minister
gosp
Cigaleta za namestnika rajnciga
Mažgona v imenovanim delu izvolil, je velike hvale
vredno
kér
gosp
Cigale
je ves
mož
sk
eu
po novi napi
Ogerski general Górgey ne stanuj
v Grad
y
ampak v Celj
Perva k m e tij sk
1
se je na Avstrijanskim na veliki kmetíi
za tó, in ima Kricendorf zacela
y
četek je bil slovesno obhajan
obé poglavitni lastnosti : on je ucen slavenski jeziko-in p ra v d o slo v e c. In taki možje morajo pri pra v-niških delih biti, de bo delo mojstre hvalilo. — Unidan smo brali poslovenjeno soseskino vravnavo, ki
Narodnu pesem na Cesarja
v
je iz Dunaja prisla. Se enkrat jo recemo: ce se postave ne bojo takó prestavljale , kakor smo v 23. in 24. listu „Novic" nasvetovali, ne bojo prestave svojiga naména nikakor dosegle , ljudstvo jih ne bo razu-
avstrijanskili
Gosp
Mat
M
d
fr
vt m ,
c. k
• v 1 »
ojaski
dnik v
mélo. Skušnja nas
y
vnovič
sili
y
de moramo v imenova
S1 u i n s k i vojaški granici, pesem v 4 jezikih in jo v dal. Svojim i
je zložil
odno Cesarsko
im kamnotÍ8U na svitlo
govoriti
y
nih 2 listih dani svčt ponoviti. — Pogostamo slišimo
de bojo presvitli Cesar v 14 dnéh z Radecki gam, Jela či čem in več druzimi gospodi skozi Ljubljano v Terst šli.— Začetek šol je 2. kozoperska.
radovedniin bravcam dam izvirne pesmi za pokušnjo, ki se po i
P
d
erste te
iži poje:
Noriéar iz mnogih hrajer.
Kér
se je
6. dan tega
mesca tudi Pet rova radin
Mnoge léta, viele Jahre, Molti anni, »az isten eltese!« Živio! Lebe! Viva! Eljen! Cesar, Kaiser, Király, Re! U občinskom, in Gemeinschaft, In commune, Kôzonség: Zapevajmo, singen wir ja,
Cantiamo
»Az isten éltese«!
ska terdnjava podala, je na Ogerskim še sam Komom ki se noče podvreči.
m
krog
y
Komoranska terdnjava, ktera krog z velikama vodama obdana, dosihmal še nikdar

ni bila premagana in se zató „devica" med terdnjavami Današnjimu listu je pridjan 34. dokladní list.
Xatiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.