90921 SLOVENSKI ETNOGRAF LETNIK XXXII 1980 - iS82 UREDNIŠKI ODBOR Ljudmila Bras, Irena Keršič, Boris Kuhar, Alenka Simikič, Inja Smerdel, Pavla Štrukelj, Tanja Tomažič ODGOVORNI UREDNIK: Boris Kuhar IZDAL IN ZALOŽIL SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ V LJUBLJANI VSEBINA - TABLE DES MATIERES Boris Kuhar, 60 LET ETNOGRAFSKEGA MUZEJA......... I. Inja Sraerdel, LJUDSKO GOSPODARSTVO...................... i Ljudmila Bras, ZBIRKE OBRTI ............................. 27 Irena Keršič, NASELJA, STAVBARSTVO IN NOTRANJA OPREMA ... 40 Marija Makarovič, TEKSTILNA ZBIRKA ...................... 69 Gorazd Makarovič, ZBIRKA LJUDSKE UMETNOSTI .............. 87 Tanja Tomažič, DRUŠTVENA KULTURA ........................ 113 Boris Kuhar, ZBIRKA MASK ................................ 120 Pavla ŠTRUKELJ, NEEVROPSKE ZBIRKE V MUZEJU GORIČANE ..... 125 France Golob, TEHNIČNI ODDELEK .......................... 158 Alenka Simikič, DOKUMENTACIJSKI ODDELEK ................. 168 Marija Lah, KNJIŽNICA, BIBLIOGRAFIJA .................... 184 POMEMBNEJŠI DOGODKI V ZGODOVINI ETNOGRAFSKEGA MUZEJA ____ 208 RAZSTAVE ETNOGRAFSKEGA MUZEJA ........................... 219 HIMNI RAZISKOVALNIH EKIP ETNOGRAFSKEGA MUZEJA ........... 231 SUMMARY 60 YEARS OF THE SLOVENIEN ETHNOGRAPHIC MUSEUM • FOLK ECONOMY CRAFTS COLLECTION SETTLEMENTS, ARCHITECTURE AND INTERIOR COLLECTION TEXTILE COLLECTION FOLK ART COLLECTION SOCIAL CULTURE THE NON-EUROPEAN COLLECTIONS OF THE MUSEUM CORICANE THE TEHNICAL DEPARTMENT DOCUMENTARY DEPARTMENT THE LIBRARY Boris Kuhar 60 LET ETNOGRAFSKEGA MUZEJA Zamisel za samostojen etnološki muzej je mnogo starejša kot 80 let. Njegov jubilej je eastljivejši kot le formalna obletnica šestih de- setletij. Začetek etnografskega muzeja bi lahko eteli s samim za- četkom muzealstva na Slovenskem, ki sega že v Zoisov krog, tja do našega prosvetljenstva, ko je šlo za bit slovenstva in zavestne slovenske narodne samostojnosti, za vse kar bi moglo slovenstvo uveljaviti in -potrditi. V to pa je prav gotovo spadalo vse tisto kar so takrat pojmovali kot narodno, to pa je bilo vse od noše do poslikane zibelke, od pisanice do lončene posode. Med ustanove, ki bi najbolje predstavile bogastvo in dediščino dežele sodi vsekakor muzej. Fri zamislih za narodni muzej so prednjačile tudi tiste z etnološko zasnovo, saj so bile med njimi tudi predvidevanja za mu- zej zasnovan na Valvasorjevem topografsko zgodovinskem delu o Kranj- ski. Ta 80 imela pred očmi tudi narodopisne znamenitosti slovenske dežele, ki jih je obelodanil ta veliki zgodovinopisea, topograf in tudi narodopiseo. Tudi Linhart je s svojim Poskusom zgodovine Kranj- ske po svoje pripomogel k začetkom razmišljanja o etnografskem mu- zeju na Slovenskem.'^ Tako sega zgodovina Etnografskega muzeja še nekaj desetletij nazaj pred njegovo ustanovitvijo, v delovanje bivšega Kranjskega dežel- nega muzeja Rudolphinum, ki je imel med svojimi nalogami tudi go- jenje narodopisja. Toda leta 1888 ob otvoritvi nove stavbe Kranj- skega deželnega muzeja je obsegala slovenska etnografska zbirka le 50 predmetov, večje so bile neevropske etnološke zbirke, ki so jih 2 darovali muzeju misijonarji Baraga, Knoblehar in drugi. Znanstveno delo na področju narodopisja je postavil na bolj trde temelje prvi kustos muzeja v tem stoletju, Walter Šmid, ki je le- ta 1905 narodopisne zbirke še dopolnil in preuredil. Tako je bilo v stalni zbirki Kranjskega deželnega muzeja skromno predstavi j eno tudi narodopisje in to v eni sami dvoranici, omejevalo se je le na - II. - ozemlje Kranjake. Za to pa je doSivelo takoj v zaSetku leta 1906 ostro kritiko y Slovanu. V tem Saeu je nastala tudi zahteva za samostojni narodopisni muzej v Ljubljani: "... kar bi bilo nujnos ker naš bogat narodopisni material vsled napredujoče civilizacije s severa in zahoda tako urno izumira,.."^ Toda cesarsko kraljevi mlini so mieli počasi in med uradniki Kranjskega deželnega muzeja ni bilo nikoli poklicnih etnologov. Šele po zaključku 1. svetovne vojne je bil leta 1921 pod okriljem Pokrajinskega muzeja v Ljub- ljani ustanovljen Etnografski inštitut in to po zaslugi antropolo- ga in zgodovinarja dr. Nika ŽupaniSa, ki je postal tudi prvi di- rektor tega inštituta. Pred tem pa je bil kustos Etnografskega mu- zeja v Beogradu in je delal tudi kot strokovnjak v diplomaciji. Vodil je jugoslovansko sekcijo za etnografijo na mirovni konferen- ci v Parizu in to za slovensko nemško mejo, za Prekmurje, za češ- koslovaški- jugoslovanski koridor. Pred tem pa je bil član Jugoslo- vanskega odbora v Rimu in Londonu in nato še član delegacije SHS na Mirovni konferenci leta 1919 v Parizu. Ko se je Županič vrnil' 8 političnega dela si je priboril, da je bil ustanovljen s poseb- nim odlokom Ministrstva za prosveto v Beogradu z dne 1. julija 1921 pri Pokrajinskem muzeju v Ljubljani Etnografski inštitut in za vodjo je bil postavljen dr. Niko Županič. Leta 1922 je odšel dr. Županič v Beograd za ministra v kabinetu Nikola Pašiča. Ko se je leta 1923 vrnil v Ljubljano, je dosegel končno ustanovitev sa- mostojnega etnografskega muzeja. Zato lahko računamo ustanovitev Etnografskega muzeja od 17. julija leta 1923, to je z dnem, ko je s posebnim dekretom minister prosvete postavil dr. Županiča, tak- ratnega ministra na razpoloženju, za honorarnega upravnika Etno- grafskega muzeja, in šele leta 1924 za rednega upravnika. Zbirati, ohranjati, proučevati in razstavljati etnografske pred- mete, tvorne spomenike slovenske ljudske kulture z vsega sloven- skega ozemlja, to je bila naloga novoustanovljenega Etnografskega muzeja. Kljub okoliščinam, da ni imela svojih lastnih prostorov in je morala ves čas gostovati pod streho Narodnega muzeja, je ta muzejska ustanova opravičila svoj obstoj. Opravila je pravo pio- - III. - nirsko delo na področju raziskovanja ljudske kulture na Slovenskem in je danes osrednja muzejska etnološka ustanova v Sloveniji. Iz dejavnosti Etnografskega muzeja se je pozneje razvilo kar več ustanov; od današnjega Glasbeno narodopisnega instituta SAZU, do Instituta za slovensko narodopisje SAZU, muzej pa je tudi vse do prvih let po drugi svetovni vojni opravljal vlogo poverjenika za zaščito etnografskih spomenikov, to kar je danes domena Zavoda za zaščito naravne in kulturne dediščine. V vojnih letih je večino delavcev muzeja aktivno sodelovala v Osvo- bodilni fronti, saj je delovala v muzeju "Založba", ilegalna po- stojanka Osvobodilne fronte in VOS-a. Tu se je zbiralo orožje, zaupni material in tu so se skrivali ilegalci. V tej postojanki je aktivno deloval do spomladi 1943 ilegalec Melhior, naš poznej- ši diplomat, dr. Franček Kos. Po osvoboditvi je začel Etnografski muzej dopolnjevati zbirke, z znanstvenim raziskovalnim delom in z načrtnim proučevanjem pode- želja in bojem za lastno stavbo, za prostore, za razstave in de- poje. Leta 1947 je muzej pridobil tri razstavne dvorane v sedanji stavbi Narodnega muzeja in tu postavil stalno razstavo slovenske ljudske kulture z več kot 600 predmeti. Prvemu povojnemu ravnate- lju dr. Borisu Orlu gre zasluga za kolektivne sistematične teren- ske raziskave. Tako je muzej z večjimi raziskovalnimi ekipami ra- ziskoval posamezna območja Slovenije. Bogata bira teh ekip /vseh je bilo doslej 24/, v zadnjih letih muzej vse bolj dopolnjuje ko- lektivne raziskave z individualnimi raziskavami posameznih obmo- čij, krajev ali profesionalnih skupin. Večina raziskav je poveza- nih z razstavami, ki jih pripravlja SEM. Samo v zadnjih dvajsetih letih jih je pripravil čez 200. Z njimi je gostoval po vsej Slo- veniji, pri naših izseljencih v ZDA in v velikih muzejih po svetu. Po letih 1964 je muzej pridobil nove postojanke, kot so Podsmreka pri Višnji gori /razstavljena zbirka lončarstva/ in grad GoriSane, kjer muzej razstavlja svoje neevropske zbirke. Tako je muzej pre- vzel tudi vlogo, da našo javnost seznanja s kulturo in življenjem - IV. - neevropskih ljudstev. Samo Muzej GoriSane je priredil ze 80 raz- stav in postavil v gradu tudi stalno razstavo dela svojih boga- tih neevropskih zbirk, ki so postale prav tako dragoceni priSe- valni del naše kulturne dediščine. Danes štejejo zbirke SEM ee čez 30.000 predmetov, še več je foto- grafij, terenskih zapisov in drugega arhivskega gradiva, brez katerega si danes ne moremo veS predstavljati poštene predstavit- ve zgodovine Slovencev. V tem je tudi velika pomembnost vseh zbirk, temu je podrejeno delu muzeja. Tudi vse razstave, vse znanstveno raziskovalno delo, publicistična dejavnost /17 letni- kov Etnologa, 32 letnikov Slovenskega etnografa, čez 70 katalo- gov razstav/ so osnova za pripravo, za postavitev stalne zbirke Slovenskega etnografskega muzeja. To naj bi bila razstava, ki bi predstavila po vseh sodobnih muze- oloških pravilih in v skladu z razvojem etnološke stroke, v sve- tu in doma, življenj e Slovenca od njegove naselitve do včeraj, ali celo do danes. Prostorsko naj bi prikaz zajel Slovence to in onstran meje pa tudi naše izseljenee in zdomce. Tematsko pa naj bi ta prikaz zajel sloje prebivalstva, socialne, poklicne in druge skupine na podeželju in mestih, ki so bili v posameznih zgo- dovinskih obdobjih značilni za našo narodno skupnost. Ker je na žalost v naši dosedanji etnološki literaturi veliki manjko, ker nimamo temeljnih del, bo tu potrebno še veliko raziskovalnega znanstvenega dela, pa tudi sodelovanje ostalih etnoloških usta- nov in sorodnih strok. Od ustanovitve Etnografskega muzeja je bil njegov največji prob- lem: prostor, primerni večji prostori v katerih bi lahko dostoj- no razstavili, bogastvo, ki ga hrani muzej in dostojno predsta- vili etnološko podobo Slovenca. Zato so prizadevanja muzeja za novo lastno stavbo stara kot njegova zgodovina. Zato Slovenski etnografski muzej snuje ob delu za stalno postavitev tudi načrte za novo stavbo in ob njej tudi muzej na prostem, slovenski skan- 8en. - v. - Le tako bi razrešili kar ved danea izredno perečih problemov os- rednjih muzejv v Ljubljani. To je ob 60-letniai tudi edino upa- nje kolektiva in edina perapektiva, da bi Slovenski etnografski muzej vsaj do svoje naslednje večje obletnice prišel do lastne- ga doma, Slovenci pa do svojega osrednjega narodopisnega muzeja, ki ga snujejo že več kot 2 stoletji. OPOMBE: 1. Peter Petru, Misli ob stopetdesetletnici Narodnega muzeja. Argo X. št. 1, Ljubljana 1971, str. 1 - 33. 2. Isti, str. 7 3. K. Deschmann, Fuhrer durch das Krainische Landes - Muzeum Ru- dolfinun in Laibach (1888). 4. Jos. Wester, Slovenske končnice in folklora, Slovan 1906, str. 25. 5. F.K. (Franček Kos), Etnografski muzej v 1. 1939, Etnolog XIII. 1940, str. 171 - 173. 6. Odlok ministrstva za prosveto, 1.7.1921, Arhiv SEM. 7. Dekret ministra prosvete, 17.7.1923, Arhiv SEM. Po pojasnilu, ki ga je dal univ. prof. dr. Niko Županič rav- natelju Borisu Orlu dne 17.4.1953, je datum ustanovitve Etno- grafskega muzeja, oz. datum , ko je Etnografski institut po- stal samostojni Etnografski muzej - 17.7.1923. Tega dne je namreč minister prosvete postavil za honorarnega upravnika Etnografskega muzeja v Ljubljana dr. N. Županiča. Posebnega dekreta o ustanovitvi Etnografskega muzeja ni bilo izdanega. 8. Dekret ministra prosvete, 23. 5,1924, Arhiv SEM. 9. Za prostorsko problematiko EM glej še: Etnolog III/1929 str. 198; Etnolog IV/1930/31, str. 212, Etnolog V in VI/1933, str. 295/6; Etnolog VII/1934 str. 193; Etnolog VIII/IX/1936, str. 113; Etnolog XII/1939, str. 152/3; Slovenski etnograf 1/1948, str. 118; Slovenski etnograf VI/VII/1953/54, str. 7 - 10; Slovenski etnograf XVI/XVII/1963/64, str. 5-6. Inja Smerdel LJUDSKO GOSPODARSTVO Kustodiat za ljudsko gospodarstvo je oddelek muzeja, ki skrbi za predmete posameznih gospodarskih panog. Če bi bil idealno urejen, bi ga lahko pri- merjali omari s predali, kjer bi v vsakem spoznali drugo zbirko: 1- Nabi- ralništvo, 2- Lov, 3- Ribolov, 4- Živinorejo, 5- Poljedelstvo, 6- Orna orod- ja, 7- Sadjarstvo, 8- Vinogradništvo, 9- Čebelarstvo, 10- Gozdno gospodar- stvo ter 11- Prehrano in 12- Promet. Zgodovina teh zbirk je hkrati predzgodovina kustodiata, ki je začel formalno živeti šele leta 1963 z zaposlitvijo prvega kustosa za ljudsko gospodarstvo Angelosa Basa, neformalno, vendar načrtno, pa je obstajal od leta 1945, o- ziroma 1946, ko je novi ravnatelj Etnografskega muzeja (EM) Boris Orel za- pisal v svojem uvodniku V novo razdobje: "Delo na terenu mora obseči prav vse oblike ljudske kulture, zlasti pa je treba posvetiti posebno pozornost ti- stim kulturam, ki so bile doslej najbolj zanemarjene, ki pa so izredno po- membne za razvoj ljudskega življenja. Tu mislimo predvsem na ljudsko ma- terialno kulturo in njene različne oblike, kakor so lov, poljedelstvo, živino- reja, sadjarstvo, vrtnarstvo, obrt, trgovina, skratka na pogoje materialne- ga življenja, ki "določajo fiziognomijo družbe, njene ideje, nazore..."."^ Leta "pred našim štetjem", pred zgodovinskim letom 1945, so bila za pod- ročje gospodarstva skoraj povsem jalova.''^ Ko je B. Orel pregledoval pred- vojne zbirke, je ugotovil, "da je na primer poljedelskega orodja zelo malo 2 v naših zbirkah in da nam manjka cela vrsta najvažnejših primerkov". Za preureditev razstavne zbirke so si morali "koso, srp, cepec, grabi je itd. šele nabaviti, da smo vsaj za prvo silo nakazali v naših zbirkah oddelek 3 kmečkega poljedelskega orodja". V prvih dveh letih po znanem ustanovnem letu 1923, ko je "Etnografski in- stitut" (ustanovljen 1921) postal samostojen "Kraljevi etnografski muzej" (Kr. EM) v Ljubljani, je le-ta prevzel od Narodnega muzeja "v last 3502 4 razstavna predmeta narodopisnega značaja" , saj je bivši "Kranjski deželni - 2 - muzej Rudolfinum", preden je postal "po ujedinjenju" Narodni muzej v Lju- bljani , "pač že imel med drugim tudi nalogo gojiti narodopisje in zbirati na- rodopisni material v svojo zbirko".^ Med predmeti, ki jih je Kr. EM prev- zel, jih je bilo 20 s področja gospodarstva.^ V letih, ko je pravkar ustanovljeni muzej pod vodstvom Nika Županiča "ži- vahno znanstveno deloval in obdeloval polje slovenske etnografije", so na tem polju uspevali le: ljudska arhitektura, kmečki mobiliar, noša, ljudsko slikarstvo in ljudska glasba.^ Gospodarstvo, "polje" samo, je bilo puščeno skoraj povsem v ledini. Iz kronik, objavljanih v Etnologih, pa se le da raz- brati nekaj zanimanja za gospodarstvo, poosebljeno v "poljedelskem orodju". Omenjajo ga v glavnem v odstavkih, namenjenih opisovanju prostorske stis- ke v muzeju. "Muzej ima prostora za razstavo noš iz vsega področja države, g ne more razstaviti modelov hiš, poljedelskega orodja... " . Zaradi prostor- ske stiske se je 1930. leta ravnateljstvo obrnilo na upravo Dravske banovine s prošnjo, naj bi omogočila zidavo posebne zgradbe za Kr. EM. Med potre- bami po prostorih sta bili omenjeni tudi dve dvorani za razstavo poljedelske- 9 ga in obrtnega orodja. Prostorska stiska jim je bila hkrati tudi opravičilo, da nekaterih predmetov niso zbirali. "Večjih predmetov npr. kmetskega o- rodja , marsikdaj zelo starih predmetov ravno radi pomanjkanja prostora ni mogel (muzej) nabaviti."'''^ Zanimanje za gospodarstvo pa - poleg že ome- njenega - vendar lahko ugotavljamo ravno iz sporadičnih omemb o prihodu tovrstnih predmetov. Npr. : "Župnik Anton Mrkun v Dobrepoljah na Dolenj- skem je daroval ali od kmetov svoje fare izprosil za muzej čisto lesen plug "drvino" , lesen in rezljarski ornamentiran originalen star komat.. ."^^ , ali 12 pa: "Uprava je kupila ... lesen mlin in stopo za orehe" . V kronistovih vrsticah lahko zasledimo celo zanimanje za fotodokumentacijo gospodarskih pojavov: "Restavrator M. Gaspari je bil zaposlen ... dalje s fotografiranjem 13 ljudskega življenja in kmetskega orodja in druge plastike" . Leta 1940 pa se je v 13.številki Etnologa fX)javil še prvi članek z gospodarsko problema- tiko, A. Mrkunovo "Kmetsko delavstvo v Dobrepoljah in okolici", oris soci- alno profesionalnih skupin: koscev, mlatičev, gozdnih delavcev, oglarjev, hrvatarjev, kostanjarjev ter izseljencev. Prizadevanja Kr. EM na gospodar- - 3 - skom jKHirot ju tako pi-ixistavljajo ili-olxi. Ri^/.uKat iui/,a(l(wanj J<> zbranih prednietov^^ ter 15 modelov {.XDljedolskoija onxlja, /ivinskt^ vpr in prometnih sredstev, delo 11-12 letnih otrok iz Bele krajine^''. Ko je B. Orel leta 1945 pregledoval predvojne zbirke, je zapisal: "Živinske opreme in poljedelskega orodja je bilo po vojni skupno nekaj nad 20 kosov, kar ni nobeno pravilno razmerje s številom predmetov iz ljudsko umetniških zbirk (primerjava: panjskih končnic 522, tekstilij okr. 2600 - od tega samo svilenih rut 215).'''^ Takšno nesorazmerje je bilo pač odsev metodološke u- smeritve muzejske etnologije, ki je izhajala deloma iz ideologije tedćinje dru- žbe, deloma iz ideoloških naziranj muzejskih "sotrudnikov", ki so evropsko romantiko in "pomlad narodov" doživljali skoraj sto let kasneje v Kraljevini SHS. Ljudska umetnost je stala na piedestalu neoromantičnega pojmovanja kot "laknus" za dokazovanje nacionalne identitete. "Saj majhen narod ne mo- re pokazati takih primerov visoke umetnosti, kot je to slučaj pri velikih, ki so bili vedno vodilni v umetnosti in spravljali v senco manjše, temveč more svojo samobitnost in svoje značilnosti pokazati le v izdelkih duha in roke, ki so nastali v narodu samem brez velikega ozira na tuje vplive in je torej ^ ^ 17 edini resnični izraz ljudstva, njegovega mišljenja in čustvovanja." Povojni EM pa je v skladu z ideologijo svojega časa sestopil z idealističnih in idealiziranih višin ljudskega duha na materijo, na zemljo, ki jo je to ljud- stvo obdelovalo, da bi se preživljalo. V ospredje je stopilo preučevanje ma- terialne kulture: poljedelstva, živinoreje, ornega orodja... Na svoj način ga ilustrira podatek, ki se nanaša na 1. terensko ekipo EM (razdeljeno v tri skupine: za materialno, socialno in duhovno kulturo): "V skupini za materi- alno kulturo je stalno delalo 7 članov. To je bila po številu naša največja sku- 18 pina v ekipi, kar pa je glede na njen delokrog povsem razumljivo" . Obdo- bje takšne usmeritve, ki je - v njeni celovitosti - trajalo od leta 1945 do le- ta 1962 (do Orlove smrti), lahko označimo kot "Orlov čas", oziroma čas 19 t.im. Orlovih terenskih ekip (18 - od leta 1948 do 1961) ter kot čas ko- lektivizma v EM. - 4 - V tem času je bila ena glavnih nalog muzeja načrtno izpopolnjevanje muzej- skih zbirk. "Pri reševanju te naloge je muzejsko vodstvo upoštevalo dvoje vidikov: nabaviti predmete iz tistih etnografskih panog, ki so bile doslej v muzeju najslabše zastopane (npr. poljedelstvo, lov, živinoreja, domača o- brt, ljudsko pravo itd.), in drugič, dobiti razne etnografske predmete iz ti- stih predelov Slovenije, ki so bili doslej v muzeju bolj ali manj zanemarje- 20 ni." "Eno glavnih nalog muzeja" so v največji meri opravljale ravno teren- ske ekipe. Na ta način je prišla v muzej glavnina predmetov, ki jih ima na skrbi kustodiat za ljudsko gospodarstvo. Kako intenzivno so predmete zbira- li v času ekip, nam pove podatek iz poročila o delu muzeja v letih 1947-53: "Največ predmetov je bilo zbranih iz raznih panog gospodarstva, in sicer 21 681 predmetov..." . Zbirke kustodiata pa danes štejejo le 601 inventarizi- ran predmet in v celoti 831 predmetov. Do takšnega neskladja je lahko pri- šlo zato, ker so morali člani ekip v tistih letih "pri zbiranju predmetov mi- 22 sliti na potrebe krajevnih muzejev v Tolminu, Novem mestu in Novi Gorici" in so jim prepuščali velik del zbranega gradiva. Gospodarstvo je dobilo svoje mesto tudi v okviru stalne razstavne postavitve, ki je v svoji prvotni obliki nastala leta 1946. "Prvi del hodnika smo posvetili kmečki materialni kulturi, kakor jo kažejo notranjščina kmečke hiše, hišno 23 gospodinjstvo, gospodarstvo, živinoreja, ljudska obrt in podobno." Leta 1947 je Ministrstvo za prosveto določilo, da dobi EM tri dvorane v pritličju NM ter del hodnika v pritličju. Lotili so se preureditve. V 1. razstavni dvo- rani so predstavili slovensko kmečko hišo, njeno gospodarstvo, gospodinj- stvo in obrt. Gospodarstvo je ponazarjal "značilen primerek starega kmeč- kega voza iz ribniške okolice, razstavljeno je dalje razno poljedelsko orod- 24 je, živinska oprema, lovske pasti ..." .Z razstavo iz leta 1947 pa se ni- so zadovoljili, temveč so jo vsa leta izpopolnjevali in izboljševali na ta na- čin, da so postopoma razstavljali nekatere na novo pridobljene predmete. Citiramo primer opisa takšne izboljšave: "V prvi dvorani ljudske material- ne kulture smo izboljšali razstavo lova, s tem da smo železne pasti nadome- stili z domačimi lesenimi, ki smo jih prinesli s terena. Dalje smo razstavo živinorejskih predmetov dopolnili z značilnimi "telengami", staro volovsko ^ 5 T opremo z Dolenjskega. Na srednjem razstavnem prostoru v dvorani smo na novo razstavili staro oralo "špičmoh" z Jezerskega ter brano z lesenimi klini iz Istre. Na novo smo razstavili tudi veliko staro tesano skrinjo za ži- 25 to iz Petrušne vasi na Dolenjskem" . Leta 1959 pa so stalno razstavo preu- redili v večjem obsegu. V načinu predstavitve se je pokazal prvi premik. "Na novo preurejene in urejene razstavne oddelke smo opremili z ustreznim 26 slikovnim gradivom, ki ponazoruje funkcijo razstavljenih predmetov" V takšni obliki je razstava stala do svojega konca (1963), izpopolnjevali so 27 jo "le z nekaterimi novimi etnografskimi predmeti" Prvotni cilj "Orlovih ekip" jo bil zbiranje in raziskovanje gradiva, ki "bo po- kazalo verno sliko ljudskega življenja na našem podeželju v letih po narodno- osvobodilni vojni in pred preobrazbo naše vasi v okviru socialistične izgra- 28 ditve naše domovine" . Ob nameravanem prikazu "življenja", ki daje sluti- ti željo po kompleksnosti, po kulturni celovitosti, pa je sam Orel opredelil slovensko etnološko znanost v novih družbenih razmerah kot vedo, ki zbira in preučuje raznovrstno gradivo iz slovenskega ljudskega življenja, kot zna- nost o kulturnih tvorbah slovenskega ljudstva in o zakonih njihovega razvo- . 29 Bistveno je bilo tako vendar le zanimanje za posamezne kulturne sestavine. Ilustrirajo ga Orlove raziskave in razprave. B. Orel, predvojni raziskova- lec folklore, je postal po vojni v muzeju "zgodovinski začetnik" preučevanja ene od "etnografskih" kulturnih sestavin - gospodarstva - oziroma posamez- nih pojavov s področja gospodarstva. V petdesetih letih je osredotočil svoja raziskovanja na "stare pluge in orala" ter "ljudsko smučarstvo na Blokah na 30 Notranjskem" . Prvo temo, za katero so se zanimali že v Kr. EM, je ob- ravnaval ne nazadnje tudi zaradi pomena, ki ga je videl v preučevanju stare- ga poljedelskega orodja "za našo sodobno agronomijo . Le iz temeljitega po- znavanja dobrih in slabih strani našega nedavnega poljedelskega orodja, iz razne nJ€?govo zaostalosti, more nastati novo, tehnično popolnejše in za do- ločen svet oziroma zemljo ustreznejše orodje. Tradicija, čeprav iz sive dav- nine, leseno ralo in plug, čeprav že zavržena kot zastareli orni orodji, nas - 6 - 31 morejo še v marsičem koristno poučiti za sedanjost" . Razen znanstvenih dognanj o kakem kulturnem pojavu je tako mislil tudi na njihovo aplikativnost. Na njegovo pobudo sta bili od tematskih številk Slovenskega etnografa (SE) dve namenjeni razpravam o ornem in drugem poljedelskem orodju. Leta 1955 je v VIII. številki izšlo: B. Orlovo '.'Poljedelsko orodje v slovenski etnografi- ji", S. Gabrovčevo "Prazgodovinsko-arheološko gradivo za proučevanje rala na Slovenskem", B. Orlovo "Ralo na Slovenskem", T. Urbasove "Nekaj ugo- tovitev o pohorskem ralu "kavlju"",F. Šarfove "Brana na Gorenjskem", F. Basa "Karta motik na Slovenskem" ter A. Basa "Orodja na kmečkih gospo- darstvih pod Mariborom v 18. stoletju" Leta 1961 so jim v XIV. številki sledile razprave: B. Orlova "Ralo na Slovenskem", T. Urbasove "Črtalo v severovzhodni Sloveniji"ter A. Baševa "Hrastovski plug". O svoji drugi te- mi, o "ljudskih smučeh z Blok, iz Vidovskih hribov in sosednjih predelov" je Orel zapisal, da "sodijo med najpomembnejše predmete naše ljudske ma- terialne kulture ter morajo etnografa zanimati kot ljudsko prometno sredstvo ^32 in kot pomožni sestavni del ljudske noše" . Raziskava te "etnografske po- sebnosti slovenskega naroda" je bila načrtovana že kmalu po osvoboditvi, za- četa je bila leta 1953 in zaključena z ohranitvijo doktorske disertacije leta 1959. Tudi "ljudskim prometnim sredstvom" so namenili tematsko, IX. (1956) številko SE. V njej so bili objavljeni članki: B. Orla "Ljudske smuči na Blo- ški planoti, v Vidovskih hribih in v njih soseščini", T. Urbasove "Krplje in smuči na Pohorju" ter F. Šarfove "Sani v hribovskih predelih Gorenjske". V zadnjih letih "Orlovega časa" se je začel ob široko zastavljenem delu po- javljati problem premajhnega števila "strokovnih moči". Ekipe kot redna, pa vendar občasna oblika dela, so imele ponavadi zadostno število zunanjih sodelavcev. (iradivo o gos[xidarstvu so [X)1og Orla zbirali npr. še: V. Novak, T. Ljubic, M. Maučec , A. Baš (ki sé je kot kustos-pripravnik v Mestnem m\izeju udeležil terenov 5 (1950) - Šentvida pri Stični in 7 (l95l) - Kobari- da), J. Šušteršič, F. Šarf, M. Ložar, T. Cevc , P. Štrukelj in drugi, veliko- 33 krat tudi študentje in dijaki,' V samem EM pa je za široko področje gospo- darstva težko skrbel le en človek, ki mu je bila glavna funkcija vodstvo mu- zeja. Tako je moral "kustos za izvenevropske zbirke prevzeti poleg knjižnice ^ 7 - so nekatera |K)dročja iz gospodarstva; kot npr. vinogradništvo, čebelarstvo, lov in sadjarstvo. Glavni gosfX)darski panogi: poljedelstvo in živinorejo je 34 prevzel ravnatelj" . Odsev te delitve dela je npr. omemba v poročilu za leta 1957-59: "V vaseh ob Cerkniškem jezeru smo pričeli z raziskovanjem 35 starega lova in ribolova" . Rezultate pa razberemo iz poročila za leta 1960-61: "Mnogo uspeha je imel muzej pri nabavi ribiških priprav starega ljudskega lova na Cerkniškem jezeru, ki jih v muzeju dosedaj še nismo ime- li. Poleg košev, vrš, saka in vilic smo kupili tudi zelo zanimiv čoln s tega 36 jezera" . Omenjeno preučevanje ter raziskava planšarstva na Veliki, Mali in Gojški planini nad Kamnikom, za katero je "za naš muzej zvečine to delo 37 opravil T. Cevc" , predstavljata v muzeju na področju gospodarstva edina odmika od obeh Orlovih tem, ornih orodij in bloških smuči. Leta 1962 je Boris Orel umrl. V ravnateljevanju ga je nasledil Boris Kuhar. Njegovo obdobje lahko v grobem - kot protiutež "času kolektivizma" - ozna- čimo kot "obdobje individualizma" v muzeju, oziroma kot obdobje individual- 38 ^ 39 nih tematskih ter kolektivnih topografskih raziskovanj in občasnih razstav Leto 1963, začetek novega obdobja v muzeju, je pomenilo prelomnico tudi za področje gospodarstva. Razpisano je bilo mesto kustosa za ljudsko gospodar- stvo, na katero je bil sprejet Angeles Baš. Svoje delo je začel z odhodom na 20. "teren Vitanje" (1963), kjer je zbiral gradivo o pridobivanju lesa, o ži- 40 vinoreji, lovu in domači obrti , povezani z lesom. Terenu je sledila pripra- va skupne razstave "Južno Pohorje". Pri načrtovanju dela kustodiata v prihodnjih letih je izhajal "iz ustreznega gradiva, ki je v muzeju doslej na voljo, in iz ustrezne raziskovalne situaci- 41 je v slovenski etnografiji" . Ob tem je sodil, "da bi bilo treba zastaviti de- lo v smereh, v katerih je bilo najmanj storjenega. Tako menimo, da je po- trebno nadaljevati in končati obravnave drvarstva na Pohorju, ki ne poznamo zanje nobenih preddel v slovenski etnografiji.. . Nadalje štejemo za potreb- no, razviti obravnave živinoreje, ki sodi v muzeju med najmanj načete zvr- sti ljudskega gospodarstva. Za nadaljnjo pomembno nalogo pri obdelavi ljud- - 8 - skega gospodarstva imamo raziskavo polšjega lova na Slovenskem, ki ga šte- 42 jemo za eno od značilnosti slovenske ljudske kulture." Nacrt je pomenil usmeritev za individualne raziskave, za iz njih izhajajoče razstave ter za rast zbirk. Po Baševi definiciji mora imeti muzejski predmet študijsko ali razstavno vrednost. Ti dve vodili sta postali evidentni ob pregledu zbirk in njihove ra- sti. Med novimi pridobitvami po letu 1963 prevladujejo predmeti, zbrani za občasne razstave (npr. glavnina predmetov zbirke gozdnega gospodarstva) ter predmeti, ki dopolnjujejo že obstoječe pomembnejše zbirke in podzbirke npr. ornih orodij, oselnikov ter živinske vprege. Z vitanjskim terenom se je začelo raziskovanje drvarstva na Pohorju, ki je 44 trajalo dve leti . Junija leta 1965 (do februarja 1966) mu je sledila raz- stava "Gozdni in lesni delavci na Južnem Pohorju". O njej je Baš v vodniku zapisal: "Pričujoča razstava skuša pokazati v poglavitnih prvinah način živ- ljenja posebne družbene skupine gozdnih in lesnih delavcev na J. Pohorju, kakor se je oblikovala v drugi polovici 19. stoletja in kakršna je bila v na- daljnjem obdobju kapitalizma." Razstava je tako "v danih možnostih orisala naselja in naselitev, delo, mezde, hiše, hrano, nošo, zdravstvene razmere, delovne skupnosti, družino, krajevne skupnosti in razmerje do družbenega 45 okolja" . Razstava kot plod raziskave, ki jo je Baš zaokrožil z razpravo o "Izrabi prostega časa pri starejših gozdnih delavcih na Južnem Pohorju po osvoboditvi" v SE XX (1967/1968) ter zaključil z monografijo "Gozdni in ža- garski delavci na J. Pohorju v dobi kapitalistične izrabe gozdov" (Maribor 1967), je ixjmenila revolucionaren prelom ¦/, Orlovo metodološko usmeritvi- jo. Orlovo proučevanje posameznih kulturnih sestavin, posameznih predme- tov, ki jim je treba "z ustrezno znanstveno metodo dognati starejše oblike ^46 in dele, njih nastanek, razvoj, razna pota in širša kulturna območja" , je nadomestilo preučevanje širše kulturne problematike, zajete v kompleksnem pojmu "način življenja" (ob upoštevanju njegovih krajevnih, časovnih in so- cialnih določil). Namesto predmetov je stopil v ospredje človek, oziroma v Baševem primeru združbe ljudi, posebne družbene pxaklicne skupine (gozdni - 9 - in žagarski delavci, splavarji). Svoje raziskave je usmerjal na vsakokrat- ni poglavitni etnološki aspekt - npr. raziskavo hmeljarstva na socialno- kulturno razmerje med hmeljarji in obiralci hmelja. Po svoji prvi razstavi leta 1965 se je Baš udeležil 22. "terena Draščiči", kjer je sondiral problematiko gospodarstva zlasti v obdobju po osvobodit- . 47 VI. Leta 1968 je pripravil razstavo "Ralo in plug", o kateri pravi v vodniku: "Pričujoča razstava predstavlja poglavitno gradivo o ralu in plugu ali o o- beh vrstah ornega orodja pri Slovencih, ki je bilo doslej zbrano, hkrati pa povzema tudi najpomembnejša spoznanja o tem orodju." Prikazala (in razlo- žila) je značilna orna orodja na Slovenskem od zgodnjega srednjega veka do ^ ... 48 dobe po osvoboditvi. Leta 1970 je Baš izvedel kartiranje ljubljanskih kmetij (z izjemo občine Mo- ste) ter raziskoval hmeljarstvo v Savinjski dolini. Zaključil ga je z razpra- vo "Obiranje hmelja na kmečkih posestvih v Savinjski dolini" v SE XXIII/XXIV (1970-71/1972/). 49 Leta 1971 je začel svojo drugo, dveletno , bolj obsežno raziskavo: savinj- ske splavarje. Rezultat je bil izid monografije "Savinjski splavarji" v letu 1974^*^ ter razstava "Savinjsko splavarstvo" leta 1975^O njej je zapisal v svojem poročilu o delu (za leto 1975) : "... v idejnem pogledu je razstava poskus za uresničitev načela, da naj se pokaže razmerje do določene kul- turne prvine, manj prvina sama (problem kulturne zgodovine! )." Splavar- stvu je v XXX. številki SE (1977/1978) dodal še razpravo o "Plavljenju lesa po Savinji". 52 Leta 1972' , ob 10. obletnici Orlove smrti, je Baš fx)stavil raizstavo "Bloške smuči". V vodniku je povzel fx^glavitna spoznanja iz Orlove disertacije, raz- stava pa je predstavila "bloške smuči, njih nastanek in razvoj", športno 53 smučarstvo med vojnama ter tedanjo smučarsko proizvodnjo tovarne Elan. Istega leta se je začel tudi 29. "teren Jeruzalemske gorice", na katerem je 54 Baš zbiral gradivo o "gospodarstvu z izjemo vinogradništva" - 10 - Leta 1973 se je udeležil prve stopnje raziskav za 30. "teren Prlekija" na področju Gornje Radgone (poročilo "Agrarno gospodarstvo") ter za tem druge stopnje na področju Ljutomera. Tu se je osredotočil na raziskavo ko- njereje, oziroma ljutomerskih konjskih dirk, ob katerih se je kot izhodišč- no porajalo vprašanje: Zakaj kmetje prirejajo konjske dirke - drugače šport- no manifestacijo elite. Raziskavo je zaključil z razpravo "Začetki ljutomer- skih konjskih dirk" v SE XXVII/XXVIII (1974-75/1976) ter z monografijo "Ljutomerske konjske dirke" (Maribor 1976). Preučevanje konjereje je na- daljeval v Šentjerneju na Dolenjskem, svoja dognanja pa je podal v razpravi "Začetki konjskih dirk v Šentjerneju" v SE XXIX (1976/1978/). V letih 1975 in 1977 je zbiral gradivo na dveh skupnih terenih, na 31. "tere- nu Idrija" ter na 32. "terenu Posotelje". Cilj obeh terenov je bila postavitev kolektivne razstave. Leta 1976 so predstavili na razstavi življenje idrijske- ga rudarja in leta 1977 v sodelovanju z Etnografskim muzejem v Zagrebu Ti- tov rojstni kraj. Za prvo je Baš raziskal, prikazal ter objavil v vodniku de- lavske dohodke in kupno moč, za drugo pa je orisal gospodarstvo KS Bistri- ce ob So tli. Z "ustreznim gradivom iz svojega oddelka"^^ je Baš sodeloval tudi pri dru- gih skupnih razstavah Slovenskega etnografskega muzeja, na cvetoberih predmetov, kot so bile: "Etnografski predmeti - kulturni spomeniki" (1964), "Izbrani predmeti slovenske kmečke kulture" (1968), "50 let SEM" (1973 v Škofji Loki) ter "Slovenska ljudska kultura" (1975). Za zadnje leto svojega dela v SEM, za leto 1979 pa je Baš načrtoval obdelavo polšjega lova, "malone neobdelanega poglavja v slovenskem etnološkem slov- stvu", od katerega si jo obetal "zanimivo spoznavo o lirani in podeželski tr- govini, ki sta med najmanj raziskanimi stranmi agrarnega gospodarstva na Slovenskem" .^^ Njegove izsledke prinaša razprava "Polšji lov na Sloven- skem" v Traditlones 10 - 12 (1981/83). S tem delom je izpolnil še tretjo od načrtovanih in večkrat preseženih raziskav (drvarstvo - gozdni in žagarski delavci, živinoreja - konjereja, polšji lov), ki si jih je zastavil leta 1964. 57 Istega leta je zapisal v pripombah k muzejskemu nacrtu za 7-letno delo - 11 - kustodiata za ljudsko gospodarstvo, ki je obsegal preučitev nabiralništva na Slovenskem, lova, ribolova, poljedelstva v širšem pomenu besede, vino- gradništva, živinoreje, čebelarstva, trgovine in obrti, ljudske kulture rudar- jev ter kmečkega predmestja Ljubljana - Krakovo: "Za citirani načrt soćitn z vsem poudarkom, da ni uresničljiv ne v 7. ne v 70. letih, če se ga loti en raziskovalec. " Kustodiat za ljudsko gospodarstvo tako razen svoje osnovne funkcije - skrbi za predmete iz posameznih gospodarskih panog - postavlja pred vsakokrat- nega kustosa predvsem izredno široko raziskovalno področje. Možnih usme- ritev je nedvomno več. Za osnovo sedanje lahko uporabimo skoraj iste bese- de, kot jih je zapisal Baš pred dvajsetimi leti: izhajf "i« ustreznega gradiva, ki je v muzeju doslej na voljo, in iz ustrezne raziskovalne situacije v sloven- ski etnologiji". Z delom smo začeli leta 1980, oziroma 1981 z vključitvijo v 33. "teren No- tranjska", v raziskave na Dolnji in Gornji Pivki. Podatki, zbrani s terensko sondažo ter z analizo virov in literature, so sestavili mozaično sliko pivške- ga, izrazito polikultumega gospodarstva. Ta mozaičnost je predstavljala iz- hodišče za nadaljnjo raziskavo. Predmet raziskovanja je postalo namesto po- samezne gospodarske panoge (npr. lova, gozdarstva) ali posamezne družbe- ne poklicne skupine (npr. oglarjev) posamično kmečko, kmečko-delavsko in delavsko gospodinjstvo (za starejša obdobja: kmečko, kmečko-gostilničar- sko, kmečko-trgovsko, kočarsko itd.) ter njegovo gospodarstvo oziroma pravi mozaik, ki ga sestavljajo načini pridobivanja ekonomske osnove in mo- žnih presežkov ter socialni in kulturni pojavi, ki iz njega izhajajo ali ga po- gojujejo. Načrtovana kompleksna raziskava pa seveda zajema vsoto vseh go- spodinjstev, kakor jo predstavlja vas. Za monografsko obravnavo smo izbra- 58 li • vas Selce. Dosedanja preučevanja smo osredotočili na problem selške soseske kot skupnosti gospodarjev, sosedov, ki so imeli na podlagi posesti lastnega zemljišča večjo ali manjšo pravico do izrabe in upravljanja skupnega zemljišča in ki so poleg gospodarskih urejali tudi nekatere druge zadeve, po- membne za vaško skupnost. Preučevanja smo strnili v razpravo "Soseska va- si Selce" v Traditiones 10 - 12 (1981/83). - 12 - Razen krajevne monografije, temelječe na gospodarskih in družbenih kul- turnih sestavinah, nameravamo na področju Notranjske, ki je tako etnološ- ko kot muzejsko še dokaj nepreučen predel Slovenije, nadaljevati z obliko monotematskih obravnav posameznih gospodarskih panog. Načrtujemo raz- iskavo ovčjereje na Pivki, spleta zanimivih etnoloških vprašanj, kakršne predstavljajo: posestniške družine ovčjerejcev (nekaterim se da slediti od konca 18. stol. do 30-ih let 20. stoletja); njihove medsebojne povezave; najemanje pastirjev v Brkinih; zimska paša v Istri, v Furlaniji; stiki z go- sposko zaradi najemanja paše; trgovanje s sirom, jagnjeti in volno itd. Ob vsem tem si želimo, da bi načrtovane raziskave, ob njih zbrane muzea- lije ter interpretacije v obliki razstav ali razprav ne bile same sebi v namen. O aplikativno s ti etnoloških spoznanj na področju gospodarstva je pisal že 59 Boris Orel. Danes pa si v celoti ne prizadevamo le za etnologijo o ljudeh, temveč predvsem za etnologijo za ljudi.^'^ Spoznanja s področja gospodar- stva, ki ga raziskujemo, bi npr. lahko vzbudila drugačna razmišljanja mar- sikaterega gospodarstvenika, ki se ukvarja s kmetijstvom, pa tudi politika. Začeli bi lahko z revizijo ene od brezplodnih in neutemeljenih posplošitev, pojmovanja kmeta, subjekta gospodarskih pojavov, kot univerzalne, nerazr- slojene konstante, kot tradicionalističnega in konservativnega predstavnika "nerevolucionarnega razreda". Vsak pojav, tudi tradicionalizem in konser- vativnost, ima namreč svoje vzroke, ki pa jih ne kaže iskati le v nosilcih samih. Tako tudi gospodarjenje na slehernem geografskem področju pred- stavlja splet naravnih, družbenih in zgodovinskih zakonitosti. Je proces, ki se ga ne da voditi s papirnatimi stališči ter z le naučenimi in prehitro apli- ciranimi "izboljšavami". Prisluhniti je treba ljudem, tistemu "konservativ- nemu kmetu", ki nekatere teh izboljšav utemeljeno zavrača, ne zaradi tra- dicionalizma, temveč zaradi dobrega poznavanja svojega naravnega okolja, njegovih zakonitosti in zemlje, ki jo obdeluje. - 13 - Zbirke kustodiata za ljudsko gospodarstvo Kustodiat za ljudsko gospodarstvo po zadnjem štetju hrani 831 predmetov. Od teh jih je 601 inventariziranih in razvrščenih v zbirke, ki hkrati pred- stavljajo posamezne gospodarske panoge: nabiralništvo (16), lov (53), ri- bolov (19), živinorejo (96), poljedelstvo (156), sadjarstvo (12), vinograd- ništvo (48), čebelarstvo (32), gozdno gospodarstvo (28) ter prehrano (58) in promet (55). Iz zbirke poljedelstvo je kot samostojna izločena zbirka or- nih orodij (28), morda zaradi subjektivno pogojenega raziskovalnega intere- sa ter nedvomno zaradi svojega izjemnega pomena. Zbirka namreč predstav- lja "po sodbi prof. dr. Korena najpomembnejšo zadevno zbirko v JV Evro- pi"^'^. V sklopu zbirke promet je nastala druga pomembna zbirka, oziroma podzbirka smuči (18). V okviru zbirke poljedelstvo pa se je oblikovala še obsežnejša podzbirka oselniki (20) ter v okviru zbirke živinoreja podzbirka živinske vprege (42 jarmov in jarmičev). Neinventariziranih predmetov je 62 168. Med njimi jih spada: 7 v zbirko lov, v zbirko ribolov 1, živinoreja 29 (16 jarmov in jarmičev), poljedelstvo 25 (6 oselnikov), orna orodja 12, vinogradništvo 11, gozdno gospodarstvo 7 ter promet 18. Sledijo jim še predmeti, zbrani ob raziskavi na Pivki (18) ter 40 predmetov, s predvojne velike kmetije iz Spodnje Šiške. Celotno število pa dopolnju- jejo predmeti iz t.im. Federalnega zbirnega centra, od katerih smo jih za 63 področje gospodarstva našteli 11 , ter predmeti iz "Grebenčeve zbirke"; teh smo našteli 51^'^. Depojski prostor, kjer kustodiat za ljudsko gospodarstvo hrani svoje zbirke, 65 ^ je zadnjih 10 let obodnica in spalnica mmskega samostana v Skofji Loki, zadnja dvorana zaliodnega trakta (Molinarov prizidek)^^. Predmeti, ki so se pred tem nahajali delno v depoju na podstrešju stavbe SEM na Prešernovi, delno v depoju v kletnih prostorih Moderne galerije ter delno v depojskih prostorih v Goričanah, so po selitvi shranjeni vsaj na enem mestu. - 14 - Številčnost (inventariziranih predmetov) posameznih zbirk in geografa' zastopanost predstavljajo naslednji grafični prikazi: I. NABIRALNIŠTVO II. LOV - 15 - III. RIBOLOV: IV. ŽIVINOREJA V. POLJEDELSTVO - 16 - VI. ORNA ORODJA VII. SADJARSTVO VIII. VINOGRADNIŠTVO IX. ČEBELARSTVO - 17 - X. GOZDNO GOSPODARSTVO XI. PREHRANA XII. PROMET Tematsko zastopanost predstavlja že sama razdelitev v zbirke. V okvini samih zbirk pa je stanje sledeče: - 18 - V zbirki nabiralništvo prevladujejo grabljice za nabiranje borovnic. Lov predstavljajo večinoma pasti za polhe in nekaj pasti za ptiče ter za poljske in hišne škodljivce. V zbirki ribolov so vrše ali ravšlji, osti, vile, saki. Živinorejo predstavljajo v glavnem vprege: jarmi, jarmiči, kambe, koma- ti. Zbirka poljedelstvo vsebuje nekaj orodja za požiganje, orodje za gnoje- nje, orodje za kopanje, brane, srpe, kose, cepce, nekaj orodja za vrtnar- sko obdelavo, le malo priprav za delo z žitom ter "bogato (pod)zbirko osel- nikov"^^. Zbirko orna orodja sestavljajo i)lugi in rala. V borni zbirki sad- jarstvo je razen noža za lupljenje sliv, obiralnika in priprave za hojo po drevju le nekaj košaric ter les za sušenje sadja. Zbirko vinogradništvo se- stavlja pretežno orodje za pripravljanje kolja, noži in škarje za rezanje tr- te, brente, sodi ter stiskalnice. V njenem okviru je tudi nekaj rovašev, ime- novanih "putarske palice". Čebelarstvo predstavljajo v glavnem koši za če- bele, panji in koritca, gozdno gospodarstvo pa tesarske sekire, žage robid- nice, žage lokarice, lupilci, zagozde in dereze. Zbirko prehrana sestavlja- jo predmeti, ki so jih uporabljali za pripravljanje ali shranjevanje hrane, npr. : pinja, kalup za maslo, priprava za sušenje mesa, ribežen za ribanje repe, stopa za hren, posoda za mast ipd. Promet pa predstavljajo v veliki meri bloške smuči, krplje ter sani (za vožnjo hlodov, drv in sena). V ok- viru te zbirke se hrani tudi čoln slovenskih ribičev iz Nabrežine pri Trstu, imenovan "čupa", ki je bil ob nakupu označen kot "specialna etnografsko- muzeološka vrednost". O socialni "pripadnosti" predmetov iz zbirk gospodarstva lahko omenimo le to, da je vpisovalci v inventarne knjigo večinoma niso upoštevali. Predmet, prinesen iz te ali one vasi, je bil kmečki, kar je bilo enako etno- grafski. O tem, da je bilo vaško prebivalstvo razslojeno ter da so iz tega izhajale tudi razlike v materialni kulturi, ni zabeleženih opažanj, vsaj so- deč po vpisih v inventarne knjigo ne. Drugače je z zgodovinsko zastopanostjo predmetov. Starost muzealije je bi- la vodno ona njenili poglavitnih determinant. V zadnjih dvajsetih lotih so v inventarnih knjigali tudi vpisi o času uporal)ljanja [«samcîzncxja fTodrnota. - 19 - V zbirkah kustodiata za ljudsko gospodarstvo so predmeti v glavnem iz 19. in iz prve polovice 20. stoletja. Nekaj je mlajših, iz zadnjih treh desetletij, eden, najstarejši datiran, pa je kosa iz 18. stoletja^*^. Po starosti ji sledi predmet, "štrihovnik" za ravnanje žita v merniku, ki je drugače brez natan- čne provenience, ima pa vrezano letnico 1815. Največ predmetov z natančno datacijo je v zbirki živinoreja. Na jarme, ki so jih pogosto krasili, so vre- zovali tudi letnice» Jarem z najstarejšo letnico, 1845, pa je ponovno brez provenience. Med starejše datirane predmete sodijo tudi ene od bloških smu- či, iz časa okr. 1850. V zbirki orna orodja pa lahko kot najstarejšega - ne po letnici izdelave, temveč po letu prihoda v muzej - označimo plug, prido- bljen leta 1911.''^ Iz opisanega stanja ter iz vidnih pomanjkljivosti sledi usmeritev zbirk v pri- hodnje . Poleg potrebnega dopolnjevanja obstoječih zbirk in skrbi za rast po- membnejših zbirk, oziroma podzbirk, predvidevamo tudi možno nastajanje novih (npr. vrtičkarstvo) ; načrtujemo tudi (ob vprašljivi primernosti pro- 72 štora) že načrtovano stalno študijsko-razstavno postavitev zbirke plugov in ral v depoju v Škofji Loki. - 20 - OPOMBE: ^ Boris Orel, V novo razdobje. SE I /1948/, 7. Ob tem pa ne smemo prezreti, da je v medvojnih letih nastajalo Narodo- pisje Slovencev (Ljubljana 1944), "prikaz celotne naše ljudske kulture", za katero je urednik in tedanji v.d. ravnatelj EM Rajko Ložar napisal "Prido- bivanje hrano in gospodarstvo". Omenjeno poglavje je bilo verjetno osno- va za Orlovo povojno delo na [)odročju ljudskega gospodarstva. 2 idem, Etnografski muzej v Ljubljani, njega delo, problemi in naloge. SE I /1948/, 112. ^ ib. id. 4 Kr. etnografski muzej v Ljubljani, njega zgodovina, delo, načrti in po- trebe. Et. 1 /1926-27/, 139. ^ ibid. ^ Arhiv SEM, RA 89. 7 Kr. etnografski muzej v Ljubljani, njega zgodovina, delo, nacrti in po- trebe. Et. 1 /1926-27/, 1'1()-142. o Kr. etnografski muzej v Ljubljani v letu 1929/30. Et. 4 /1930-31/, 212. ibid. Etnografski muzej v Ljubljani v letih 1936-38. Et. 12 /1939/, 155. Kr. etnografski muzej v Ljubljani v letu 1929/30. Et. 4 /1930-31/, 214. 12 Etnografski muzej v Ljubljani v letu 1935. Et. 8-9 /1936/, 113. Etnografski muzej v Ljubljani leta 1934. Et. 7 /1934/, 193-94. ¦^"^ Arhiv SEM, RA 89. Ko|)ija lil. invcMitarm^ kujig(^ prc^chuotov SEM od 1 - 28'13. B. Orel, Etnografski muzej v Ljubljani, njega delo, problemi in naloge. SE I /1948/, 112 ^'^ Etnografski muzej v Ljubljani v letu 1939. Et. 13 /1940/, 171. Etnografsko delo na terenu. Delo EM na Dolenjskem 1. 1948. SE II /1949/, 111. - 21 - 19 A. Simikič, Pomen Orlovih ekip za muzejski dokumentacijski fond. Zbornik 1. kongresa jugoslovanskih etnologov in folkloristov (Rogaška Slatina 1983), Knjižnica Glasnika SED 10/2, Ljubljana 1983; str. 467- 469. 20 F. Sarf, Delo Etnografskega muzeja v Ljubljani od 1. dee. 1947 do 1. dee. 1953. SE VI-VII /1953-54/, 287. ib. id., 289. ib. id. 23 B. Orel, Etnografski muzej v Ljubljani, njega delo, problemi in naloge. SE I /1948/, 112. 24 ib. id., 116. 25 F. Sarf, Delo Etnografskega muzeja v Ljubljani od 1. dee. 1947 do l.dec. 1953. SE VI-VIl /1953-54/, 291-92. 26 M. Makarovič, Delo Etnografskega muzeja v Ljubljani v letih 1957 - 1959. SE XIII /1960/, 204. 27 ^ P. Štrukelj, Delo Etnografskega muzeja v Ljubljani v letih 1960 - 1961. SE XV /1962/, 255. B. Orel, V novo razdobje. SE I /1948/, 7. ib. id., 6. 30 F. Sarf, Delo Etnografskega muzeja v Ljubljani od 1. dee. 1947 do 1. dee. 1953. SE VI-VII/1953-54/, 295. 31 B. Orel, Poljedelsko orodje v slovenski etnografiji. SE VIII /1955/, 8. 32 B. Orel, Ljudske smuči na Bloški planoti, v Vidovskih hribih in v njih soseščini. SE IX/1956/, 17. 33 Ekipa I (1948) - Šentjurij-Skocjan - B. Orel /zbirno g./ - V. Novak /lov, ribolov/ - T. Ljubic /poljedelstvo/ -F. Vengust (štud. zgod.) /živinoreja/ - A. Ocvirk (štud. arh.) /sadjarstvo, vinogradništvo/ II (1949) - Šmarje-Sap - B. Orel /zbirno g. , lov, prehrana/ - M. Maučec /poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, čebelarstvo, orodja/ - 22 - III (1949) - Dekani - B. Orel /živinoreja, prehrana, vinogradništvo, oljarstvo/ - R. Kaligarič (dijak) /lov, ribolov, prehrana/ - R. Šiškovič (dijak - pomagal Orlu) IV (1950) - Merezige - B. Orel /gospodarstvo/ - D. Vodopivec (dijak) /zbirno g. , lov/ - F. Velikonja (dijak) / , / „ D f >,/prehrana/ - S. Bencina (učiteljica) V (1950) - Šentvid pri Stični - V. Novak /poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo, sadjarstvo, čebelarstvo/ - M. Bohinec , , . , , , , „ ^ /zbirnog., lov, ribolov, prehrana/ - A. Bas - J. Šušteršič /orodja/ - B. Orel /promet/ VI (1951) - Mokronog - B. Orel /poljedelstvo, živinoreja.../ - F. Šarf /zbirno g., lov, ribolov, prehrana/ VII (1951) - Kobarid - B. Orel /poljedelstvo, promet/ - V. Beran /prehrana, zbirno g., lov, ribolov, sadjarstvo/ VIII (1952) - Trenta - V. Novak /živinoreja, planšarstvo/ - B. Orel /poljedelstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, drvarstvo, košnja, oglarstvo/ - M. Ložar /prehrana, zbirno g. , lov, ribolov/ IX (1952) - Šentjernej - B. Orel /poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo, čebe- larstvo/ - E. Smole /lov, ribolov, nabiralništvo/ - F. Šarf /prehrana/ X (1953) - Goriška Brda - B. Orel /poljedelstvo, živinoreja, čebelarstvo, orodja - naprave/ - M. Ložar/nabiralnistv(î, lov, ribolov, prc^hrana/ - J. Šušteršič /vinogradništvo, sadjarstvo/ XI (1954) - Cerkljansko - B. Orel /poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo itd. , firomet/ - M. Ix)žar/prehrana, nabiralništvo, lov, ribolov/ - 23 - XII (1955) - Brkini - B. Orel /poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo/ - M. Ložar /prehrana/ - T. Cevc /nabiralništvo, lov, ribolov, sadjarstvo, promet/ XIII (1956) - Kostanjevica - B. Orel /poljedelstvo, živinoreja/ -.M. Ložar /prehrana/ -P. Štrukelj /nabiralništvo, vinogradništvo, sadjarstvo, čebelarstvo/ - T. Cevc /lov, ribolov, promet/ XIV (1957) - Žužemberk - B. Orel /poljedelstvo, živinoreja, promet/ -P. Štrukelj /vinogradništvo, sadjarstvo, lov, ribolov, nabiralništvo, čebelarstvo/ XV (1958) - Vipava - B. Orel /poljedelstvo, živinoreja, trgovina/ - P. Štrukelj /sadjarstvo, čebelarstvo, vinogradništvo, nabiralništvo, lov, ribolov/ - M. Jagodic /prehrana/ XVI (1959) - Črni vrh - Vojsko - B. Orel /poljedelstvo, živinoreja, trgovina/ - P. Štrukelj /nabiralništvo, lov, ribolov, sadjarstvo, čebelarstvo/ - M. Makarovič /prehrana/ XVII (1960) - Velike Lašče - B. Orel /poljedelstvo, živinoreja, trgovina/ - P. Štrukelj /nabiralništvo, lov, ribolov, sadjarstvo, čebelarstvo/ - A. Novak /prehrana/ XVIII (1961) - Šentrupert - B. Orel /gospodarstvo/ -P. Štrukelj /nabiralništvo, lov, ribolov, sadjarstvo, čebelarstvo, vinog radni štvo/. F. Šarf, Delo Etnografskega muzeja v Ljubljani od 1. januarja 1954 do 31. decembra 1956. SE X /1957/, 202. 35 M. Makarovič, Delo Etnografskega muzeja v Ljubljani v letih 1957 - 1959. SE Xin /1960/, 205. p. Štrukelj, Delo Etnografskega muzeja v Ljubljani v letih 1960 - 1961.j SE XV /l')62/, 254. j '^^ M. Makartwir, Delo Etnografskega muzeja v Ljubljani v letih 1957 - J 1959. SE XIII /1960/, 205. " j - 24 - 38 B. Kuhar, Slovenski etnografski muzej v Ljubljani. ETSEO, Uvod, Poročila, Ljubljana 1976-, str. 151-162. Po letu 1963 je šlo na teren še 10 rednih ekip. Kljub prenehanju takšne oblike dela, zaradi objektivnih ali subjektivnih razlogov,so se kasneje "tereni" še ohranili, delavci muzeja pa so nanje hodili posamično ali v manjših skupinah. 39 ^ ^ I. Keršič, Pota in razpotja Slovenskega etnografskega muzeja. Zbornik 1. kongresa jugoslovanskih etnologov in folkloristov (Rogaška Slatina 1983), Knjižnica Glasnika SED 10/2, Ljubljana 1983; str. 481. 40 Do leta 1964, ko je bila sprejeta kot kustos za ljudsko obrt Ljudmila Meze, je kustos za Ij. gospodarstvo skrbel tudi za obrt. 41 A. Baš, Delovni načrt za leta 1964 do 1970. ib. id. 43 Zabeležena ob pogovoru. jesen 1964 - Lukanja (A. Baš, F. Šarf in 2 arhitekta) zima 1965 - Rakovec ( " ) pomlad 1965 - Šmartno (A. Baš, F. Šarf, V. Vuk in 2 arh.) Dve leti kasneje (1967), za razpravo o prostem času, so se zbirali podatki še v Lukanji, pri Treh kraljih in v Šmartnem (A. Baš, V. Vuk). 45 Razstava "Gozdni in lesni delavci na južnem Pohorju". Razstave Sloven- skega etnografskega muzeja 1965-1966, SE XVIII/XIX /1966/, 170. 46 B. Orel, Poljedelsko orodje v slovenski etnografiji. SE VIII /1955/, 8. 47 Poročilo o terenskem delu v Draščičih od 5. do 10.10.1965. Gradivo o posameznih gospodarskih panogah je zbiral K. Oven. 48 Ralo in plug. Razstave Slovenskega etnografskega muzeja v letih 1968-1969, SE XXI/XXII /1970/, 125. 49 Leta 1971 je zbiral gradivo s pomočjo Tatjane Poberaj in Draga Predana ter leta 1972 s pomočjo Fanči Šarf. Istega leta je objavil v SE XXV/XXVI /1974/ polemiko "O dravskih spla- varjih". Od maja 1975 do junija 1976. Leta 1976 je razstava gostovala na Ljubnem. 52 Od februarja 1972 do januarja 1973. Leta 1973 je razstava gostovala v Beogradu. - 25 - 53 V vodniku po razstavi je prispevek "Začetki modernega športnega smu- čanja v Sloveniji", napisal Marjan Jeločnik. 54 Poročilo o terenskih raziskavah v Jeruzalemskih goricah od 13. do 21.X. 1972. Vinogradništvo je bilo domena Pokrajinskega muzeja v Murski So- boti. Kot je zapisal v Poročilo o delu v letu 1974 ob pripravi predmetov za razstavo "50 let SEM" v Skofji Loki. A. Baš, Delovni načrt za 1979 in 1980. 57 A. Baš, Pripombe k načrtu dela SEM v letih 1964 - 1970. 58 Po predhodniterenski sondaži 8 vasi ter analizi virov, literature in demografsko socialne stmkture. 59 B. Orel, Poljedelsko orodje v slovenski etnografiji. SE VIII /1955/, 8. I. Slavec, Težnje v povojni slovenski etnologiji. Zbornik 1. kongresa jugoslovanskih etnologov in folkloristov (Rogaška Slatina 1983), Knjiž- nica Glasnika SED 10/1, Ljubljana 1983; str. 163. A. Baš, Načrt oddelka za ljudsko gospodarstvo 1976. 62 Prešteti so po knjigah prihodov muzejskih predmetov 1945 - 65, 1965 - 76 in 1976 - . 63 Prihodi muzejskih predmetov 1945 - 65. 64 M. Makarovič, O Grebenčevi zbirki v Etnografskem muzeju v Ljubljani. SE XV /1962/, 249. A. Baš prvikrat omenja "urejanje gradiva, ki bo prišlo v novi depo v Skofji Loki" v Delovnem načrtu oddelka za ljudsko gospodarstvo za leto 1971. F. Golob, Stavbni razvoj in /.godovina nunskega samostana v Skofji Loki. Loški razgledi 28 /1981/, 166. A. Baš, Desiderata oddelka za ljudsko gospodarstvo 197?. B. Orel, Etnografski muzej v Ljubljani, njega delo, problemi in naloge. SE I /1948/, 113. Rubrike v inventarnih knjigah so naslednje: Predmet - panoga; Opis (ma- terial, mere, funkcija, stanje...); Od kod; Način in čas pridobitve, na- bavna cena - vrednost; ... Opombe. - 26 - Kosa iz kraja Zagorice (občina Grosuplje) je vpisana v 5. inventarne knjigo pod številko 7155 kot razvojno zanimiva po peti, ki ni ostra, marveč zaokrožena. Najdena je bila pod kamenjem (zazidana v gospo- darsko poslopje). Kako je prišel vpisovalec do takšne datacije, ni ute- meljeno. 71 Pod inventarne številko 2577 (3. Inventarna knjiga predmetov SEM - ko- pija) je vpisan "star lesen plug", pridobljen v Kočevju pri Črnomlju 18. VII. 1911. Do leta 1941 je bil belokranjski plug spravljen na pod- strešju muzeja in nato prenesen na dvorišče. Preparator EM ga je pre- pariral in kot narodopisni predmet ga je prevzela uprava EM, ker je bil brez inv. štev. Narodnega muzeja. 72 ^ ^ A. Baš, Poročilo o delu za junij - september 1978. Ljudmila Bras ZBIRKE OBRTI Zbirati, ohranjati, preučevati in razstavljati etnološke predmete, tvarne spomenike slovenske ljudske kulture z vsega slovenskega ozemlja, je bila naloga Etnografskega muzeja že od njegove ustanovitve naprej. V spomenici muzeja leta 1930, ki utemeljuje potrebo po graditvi samostojne muzejske stavbe, so bili objavljeni že tedaj obsežni načrti za etnografski in etnograf- sko obrtni muzej in celo za muzej meščansjce obrti. ^ Prvo obrtno zbirko je Etnografskemu muzeju ob ustanovitvi leta 1923 prepu- stil Narodni muzej. Med temi predmeti so bili znatnega pomena lonci, skle- de, kozice in pekve iz črne gline, izdelki nekdanjega lončarstva v vaseh Griču pri Črnomlju, Podgori, Kraljih, Vidoših in Podklancu v Beli krajini. To je bila posoda, ki so jo žgali kar na prostem ognjišču "pališču". Lonci imajo na dnu obrtno znamenje izdelovalca. Poleg majolik, skled in krožni- kov iz fajanse je muzej tedaj pridobil še vinske vrče "bokale" ali "nežke" in poliče, belo loščene in reliefno okrašene, z letnico 1865, ki jih je izde- lal mojster Piletič v Šentjerneju. Leta 1930 se je spet pomnožila zbirka lončarstva za več sto izdelkov. Na ljubljanskem velesejmu so tedaj kupili lončeno posodo iz Komende (modle za potice, vrče za vodo, skledice) in otroške igračke (piščalke, košarice, hranilčke), iz Ribnice pa lesene kvihinjske potrebščine (zajemalke, cedila, modele za maslo, deske za testo, kuh^lnice) ter hranilčke in piščalke iz gline (jelenčki, konjički, putke, ptički, levi), skratka vso značilno ribni- ško drobno glinasto plastiko. Poleg tega so ob koncu istega leta na ljubljanskem Miklavževem sejmu kupi- li 13 kosov lectovih izdelkov. /e tedaj so si prizadevali za enakomerno zastopanost vsega slovenskega ozemlja, kar dokazuje izpopolnjen nakup prekmurskih lončenih izdelkov leta 1930. Na Goričkem, v Moščancih in Martjancih so kupili popolno zbir- ko posod (tepsije, bidrače, laboške, ročke, piitre, dugi lonci za mleko) skupaj 103 predmete. V vseh letih tja do 2. svetovne vojne so bili za muzej najbolj mikavni lon- čeni izdelki, lect in ribniška suha roba, kar je ustrezalo tudi estetsko obli- kovni plati in zahtevam domače dejavnosti in obrti. Za najbolj smotern nakup v letu 1941 šteje kolekcija glinaste drobne plasti- ke (18 kosov) lončarja Jakoba Pogorelca iz Dolenje vasi pri Ribnici. Njego- ve plastike so Jurij na konju, orač s plugom, voznik na vozu, kralj Matjaž, žena z jerbasom, vpijoča žena, medved z glasbilom in druge. Oblikovani so s segavo roko lončarja-ljudskega umetnika in kažejo obenem prizore iz vsakdanjega življenja. Jakob Pogorelec je leta 1942 umrl v italijanski inter- naciji. Kasneje sta ga posnemala njegov brat France in mlajši lončar Boje iz Dolenje vasi. Tega leta (l94l) je muzej odkupil v Selcah v Selški dolini celotno sodarsko orodje - 17 kosov (rezilnik za doge, sestile, ušesni sveder, otornik, skob- la za gladenje, leseno kladivo za nabijanje,tribelj - lesen kij, malarin za klanje dog, rogovila za "štosman" - oblic velikan, rezilnik za doge, stavnik z ob- roči, mizarska žaga, stavnik "taler" za čebre, spahovnik, stol z glavo-pin- tarski rezilni stol. V letu 1943 je prišla v naše zbirke Strahlova zapuščina iz Stare loke (fajan- čni krožniki in majolike, cinasti krožniki in ročke) skupaj 37 predmetov. Leta 1941 so v Novem mestu na Miklavževem sejmu kupili 42 značilnih do- lenjskih lončenih izdelkov (pxDlici, krožniki, latvice, skodelice, kozice, pinja, piščalke, "pjeklo" za purana, vaze). Za nakup leta štejeta dva zele- no loščena vrča za vino z aplikacijami iz Vojnika, iž srede 19. stoletja. Prodal ju je zasebni zbiralec. Nakupi v letu 1944 pa so lectarski izdelki, skupaj 10 kosov (srce iz lecta, punčka, dvojčki) in pletarski izdelki iz Bre- zi j pri Dobrovi. - 29 - Po letu 1945 so se zbirke obrti nekaj let širile s priložnostnimi nakupi v Ribnici, v "Domu" v Ljubljani, kjer so kupili zbirko posod iz Martjanec v Prekmurju. Tedaj smo Slovenci ali pravzaprav Kranjci nanovo odkrili žlahtno prekmursko črno lončeno posodo in filovsko naravno žgano in loš- čeno posodo. Skupaj so tedaj pridobili 32 značilnih tepsij, ročk, piitr, dugih loncev. Prav tako so v Beričevem pri pletarkah naročili pisane jer- base iz beljene in barvane vrbe. Po letu 1948 pa se je z rednimi letnimi te- renskimi ekipami začelo sistematično pridobivanje predmetov obrti in si- cer po panogah značilnih za obravnavano območje. Raziskovalno delo na te- renu so usmerjali v vse oblike ljudske kulture, prav tako tudi obrti, ki jo 2 je na terenu skoraj redno raziskoval ravnatelj muzeja, B. Orel. Enota obrti obsega panoge: ¦ - 30 " Zbirka obrti šteje skupaj 2591 inventariziranih predmetov. K temu pa mo- ramo prišteti še 58 predmetov odkupljene čevljarske delavnice Franca Ne- 3 gra iz Gori j pri Bledu in predmete iz Grebenčeve zbirke, ki so vpisani v posebni knjigi. To so preslice (75), zatiki in vijaki za preslice (18), ko- želji (20), pletene košarice (13), cedre (25) iz Koprivnika, pečnice (37) iz Dolenjske, lonci (7) iz Ljubnega, Komende in Tacna, kropivčki (14) iz Ljubnega in Komende, lončene igračke (l8) iz Komende. Predmete je leta 1929 odkupil Narodni muzej in jih kasneje, leta 1957, prepustil Etnograf- skemu rnuzeju. Če sledimo zbirki lončarstva, moramo omeniti še skupino 36 drobnih pla- stik, ki jih je leta 1936 izdelal Jakob Pogorelec za Boža Račiča, od katere- ga jih je leta 1968 odkupil naš muzej. Med njimi posebno izstopajo "pivci". Leta 1963 se je SEM s svojo terensko ekipo mudil v Vitanju, kjer je odku- pil zbirko lončenih posod. V Grobijah na Dolenjskem so pridobili v tem ča- su lončarski kolovrat "šajbo", v Dolenji vasi pri Ribnici pa kolovrat na "mataruge". V Malih Lipljenih je ekipa izsledila 3 modle za krstno pogačo "vezivko", izdelek starih delavnic v Komendi, najmanj iz srede 19. stol. Tu moramo omeniti 3 še nekoliko starejše lonce za mast iz Komende, ki smo jih našli na podstrešju pri idrijskem rudarju med raziskovanjem v Idriji. Ob 2. simpoziju keramike v Radencih 1. 1965 je muzej odkupil 50 različnih posod in glasbil prekmurskih lončarjev. Tako smo izpopolnili naše zbirke z novejšimi izdelki, izdelanimi po starem izročilu. V Drašičih v Beli kra- jini smo jeseni leta 1965, ob terenskem raziskovanju, dobili 25 lončenih posod (vrč za kis, vrč za vino in kruglo za vodo, modle za potice, pinje za maslo) iz stare delavnice lončarja Piletiča, ki se je ob koncu stoletja priselil v Gradec iz Šentjerneja. V ta čas spada že sistematično dopolnjevanje lončenih izdelkov ob razisko- vanju lončarstva za razstavo Lončarstvo na Slovenskem. Tedaj smo kupili predmete pri lončarjih v Ptuju, v Slovenski Bistrici, na Framu, v Vel. Pod- - 31 - logu na Dolenjskem, v Tešanovcih in Budincih v Prekmurju. V Paradižu v Halozah smo dobili lonec za mast z letnico 1836, izdelek starih delavnic v Makolah. V Melincih smo med drugim dobili putre za olje in dva lonca za smetano iz starejših delavnic. Ob raziskovanju za pripravo razstave Titov rojstni kraj, leta 1977, smo pridobili v Bistrici ob Sotli, v Kunšperku in v Podsredi 84 lončenih izdelkov, večinoma starejšega datuma. Zbirka pletarstva se je začela oblikovati leta 1948. Ob raziskovalnem delu prvih ekip v Čezsoči in v Šmarju-Sap se je povečala na 100 predmetov. V leto 1970 že sodi raziskovanje pletarstva za pripravo razstave Pletarstvo na Slovenskem. V Ponovi vasi smo kupili 15 različnih košar, v Vrzdencu pri Horjulu 8 izdelkov iz gozdne trave (pehar, sejavnica in merica), na Ža- gi pri Bovcu košare iz beljene vrbe, v Voneči pri Puconcih korblače iz sla- me, v Žižkih 10 košar iz surove vrbe in sedež za voz, v Leskovcu jerbase "toplarje", v Dobruški vasi pri Skocjanu značilne cekarje, v Melincih koše za čebele iz slame, koše za moko in zrnje, 17 košar in jerbasov iz beljene vrbe v Retečah pri Skofji Loki, v Zamostecu in v Ribnici 10 izdelkov, v Ra- dovljici smo dobili 6 lesenih modelov za košare in "ključ" za beljenje šibja, v Predgrižah pri Črnem vrhu pa različne košare locnjevke iz leskovih viter. Na Otiškem vrhu in v Trobljah na Koroškem nam je uspelo pri zadnjih ple- tarjih v teh krajih dobiti 8 značilnih košar in jerbasov iz širokih leskovih viter. Na Remšniku na Koroškem in v Tešanovcih v Prekmurju smo dobili ko- šare iz slame, ki so danes že redke, ker zaradi strojne žetve nimajo pri- merne slame. V Nedelici in v Renkovcih v Prekmurju smo kupili 5 cekarjev iz koruznega bilja, v Mengšu pa slamnate kite in cekarje pletene iz slamna- tih kit na 5 ali 7 slam. l'o lotu l')4 8 se je zbirka lesnih obrti obogatila s 60 predmeti "suhe robe", med katere sodi kolekcija gospodinjske opreme in 25 predmetov obodarstva in posodarske stroke. Na terenu v Ponovi vasi so odkupili kompletno orodje za izdelovanje zobotrebcev, skupaj 13 kosov (oblici, merce, noži za "špiče- nje", "vogel", podstavek za obrezovanje), v Plešah so dobili pripravo za na- penjanje obročev, v Podgorici več oselnikov, banke za vodo. V Šmarju so - 32 - odkrili dobro ohranjene nože za zelje z letnico 1842, v Danah pa omamen- tirane nečke "jenčke", v katerih so nekdaj nosili otroke h krstu, v Šmarju 3 mernike za žito, v Podborštu model za kambe za jarme, več posod za vi- no (bariglice, lodrice). V Poljščici na Gorenjskem so odkupili orodje za izdelovanje cokel (oblic, strug, tesala). Na Vojskem je ekipa pridobila "hlapca za stavljanje škafov" in strug za žice, v Gorjah pri Bledu 9 žitnih mer, v Ribnici statve za tkanje vitrastih poden, "babo" za cepljenje viter, 4 nože vitrnike, mero za zobotrebce, kompletno orodje za izdelavo škafov, skupaj 35 kosov (klina za doge cepit, rezilni stol, 6 rezilnikov, 2 skobli, ščitna deska "škoplir", utomik, bat, prebijač, nabijač, ušesnik, štosnik - oblic velikan, stavnik za škafe, mera "merkelc", trlo za precep obodov, sponka-klupa, obodarska mašina za obode, obodarski stol, kolač obodov, kolač obročev za sita). Iz Vitanja so prinesli v muzej popolno orodje za izdelovanje cokel (strgav- ko, tri tesla, dleto "glajtva", tolkalo za sekiro "šiklarco"). V Paki so pri- dobili "hlapca" za škafe in "rak" za napenjanje obročev. Ob raziskovanju "sojšne" v Idriji smo pridobili tesarsko krošnjo z orodjem, model za vija- ke, model za navoje, kotomer,nož za dolbenje, sveder, 3 cvinge, držalo za vrtalni stroj, posodico za minij. Za razstavo Lesne obrti je muzej kupil izbor posod pri sodarju v Ljutomeru (brenta za vodo, piita za vodo, laken- ca za sod, škaf za vino, vedrica za vodo, pinja, motivanca in flaška za vo- do, kletni vrč), v Tacnu stojalo za žage, kotomer, hlapec za obroče, v Rudnem pa skoblo za sode in držalo "trivi" za nabijanje lesenih obročev na sode. Zbirka kovaštva šteje 154 predmetov (97 kovaških izdelkov, 57 kovaških orodij). Med izdelki je največ poljedelskega orodja, sledi obrtniško orodje in predmeti notranje opreme. Največ predmetov so prinesle v muzej teren- ske ekipe. Tako imamo z Dolenjske številne pluge, otke, vile, kopače, seki- re, kosir je, motike, cepine, vejnike, kladiva, strgule za beljenje kolja, srpe in srpice, sekala, pralce. Iz Skomarja in Vitanja je številno orodje za izdelovanje cokel (tesla, dleta); z Dolenjske pa 5 kladiv za klepanje mlin- skih kamnov. V Lučah v Savinjski dolini je muzej pridobil splavarsko orodje. - 33 - cepin, sekiro, kavelj in dereze. Z Dolenjske so tesarske sekire, plenka- če, puntahe in malarin. Med predmeti notranje opreme so najbolj značilni in pomembni zglavniki iz Vrhpolja in Dekanov. V Kunšperku pri Bistrici ob Sotli smo odkupili leta 1977 popolno kovaško delavnico, ki šteje skupno 53 predmetov. To je različno kovaško orodje: na- kovalo, kladiva, model za navoje, klešče (flahcange in pancange), kolo za merjenje šin, model za oblikovanje palic. Vrednost te zbirke je tem večja, ker smo obenem dobili tudi mojstrove dokumente, učno pismo in delavsko knjižico izpred 1. svetovne vojske. Kolarska zbirka šteje 15 predmetov, od tega dva kolesa "krževatarja" iz Vel. Lašč na Dolenjskem in 13 orodij, skobeljnik "virštat" in sveder iz Do- lenje vasi pri Grosupljem ter 9 obličev in dve žagi iz Niževca na Notranj- skem, kjer so bili pri "Spanu" bognarji doma. Zbirko bomo dopolnili z delavnicama Josipa Vončine iz Planine pri Rakeku in Žitka iz Vrhnike. ^ • P Zbirka tkalstva, predilstva, barvarstva in tiskanja blaga obsega skupaj 207 predmetov; od tega je 14 kolovratov, 12 mikavnikov ali grebertov za mikanje volne ali lanu, 16 trlic za trenje lanu, 12 motovil za navijanje nitk ali volne, 15 presile za kolovrat, 6 presile za predenje brez kolovrata iz Brkinov, 4 vretena s prejo, 3 tolkala za lan, 1 stolček za preslico, 1 čolniček za stat- ve, 1 rorenca za likanje platna, 2 tukači za konopljo iz Bele krajine, 2 stat- vi, 1 okvir za napenjanje blaga pri barvanju, 8 brdc za tkanje trakov in opr- tov, 1 tkalske klešče. Tkalskih in predilskih naprav je največ z Dolenjske, sledi ji Štajerska z oko- lico Vitanja, Gorenjska in Bela krajina. Iz Prekmurja imamo le eno trlico za lan. Posebnost so kalupi (106 komadov) za tiskanje blaga, ki jih je dobi- 4 la na terenu ekipa SEM leta 1963, ki je razi|k^i^a-Južno Pohorje. Iz Su- horij v Brkinih je 6 presile, iz Kala 1 jtrlica, iz" Idrije 1 kolovrat in 2 koša- rici za čipkarske bule. ; - 34 - Zbirka zvončarstva, ki je pravzaprav posebna veja kovaštva, šteje 12 pred- metov; od tega je 9 kravjih zvoncev iz Višelnice pri Gorjah pri Bledu^, 1 zvonec z Bleda, 1 model za kovanje žebljev z Vojskega in 1 sekalo za žeblje prav tako z Vojskega. Zbirka cvetnonedeljskih butaric šteje 42 primerkov. Pridobljena je bila le- ta 1967, ko je avtorica raziskovala to sezonsko domačo drobno obrt - izde- lovanje cvetnih butaric v vaseh v bližnji okolici Ljubljane.^ Butarice so razen ene vse iz Sostrega pri Ljubljani. Zbirka vrvarstva šteje pet predmetov; to so vretena za izdelovanje vrvi. So iz Šmarja na Dolenjskem, kjer je bila ta obrt najbolj razvita. Zbirka čevljarstva šteje 5 predmetov (klešče, dvoje kopit in nož za usnje ter šivalni stroj). Kopita so iz Drašičev iz Bele krajine, klešče iz Podgori- ce na Dolenjskem, šivalni stroj pa smo odkupili v Domžalah od mojstra Lo- bode. Zbirka klavstva in mesarstva šteje 5 predmetov (napravo za polnjenje klo- bas, "tačko" za klobase, deščico za čiščenje črev in lijake za polnjenje klo- bas ). Zbirka krovstva ima 7 predmetov in sicer 2 deski za krovca "krovški dili", "gare" za krovca, kjer stoji, ko pokriva slamnato streho, 2 sekiri "šiklarci" za krovca, torbo za pokrivača in "šiklarski" stol. Zbirka lectarstva, medičarstva in svečarstva šteje 143 primerkov. Od tega je 139 lectarskih izdelkov (lectova srca, konjički, punčke, dojenčki, kole- sarji, parklji, košarice, zibelke, ure, obeski) iz Ljutomera, Ptuja, Slovenj- gradca, Metlike, Škofje Loke, Novega mesta in Ljubljane. Modeli za sveče pa so iz Gorenjske, Dolenjske in iz Bistrice ob Sotli. Zbirka knjigoveštva pa zajema 12 modelov za knjižne platnice iz lepenke. Kazalo bi, da bi to zbirko izpopolnili še z drugimi napravami in orodji. - 35 - Zbirka steklarstva šteje 10 predmetov, od tega je 8 steklenih posod (kozar- ci, kozica, steklenica) in dva obtežilnika za papir. Vsi predmeti so izdelki pohorskih glažut. Za muzej jih je pridobila ekipa SEM leta 1963 ob razisko- vanju Južnega Pohorja. Zbirka sedlarstva pa šteje 9 predmetov in sicer 7 kosov konjske opreme in dvoje orodij ("kneftro" in sedlarski hlapec). Tudi to zbirko bo treba dopol- niti še z drugimi napravami in orodji, ker sedlarstvo močno nazaduje zara- di uveljavljanja kmetijske mehanizacije. V povezavi s prispevkom v Slovenskem etnografu o apnenicah v Podpeči pod Krimom^ se je v muzejskem arhivu in fototeki izpopolnila dokumentaci- ja o tej značilni obrti. Nastanek in razvoj obsežnih zidanih apnenic avtorica povezuje z velikimi potrebami po apnu tik po ljubljanskem potresu leta 1895. Zidane apnenice so nadomestile nekdanje apnenice v "košu", ko so apnarji ^ ob vsakokratnem žganju apna spletli iz gabrovih in leskovih vej velikanski koš. Vanj so naložili kamen apnenec in skuhali apno. Raziskave, razprave in razstave Razprava o ljudski obrti in trgovini izpod peresa R. Ložarja bi morala iziti že v I. delu Narodopisja Slovencev. Zaradi tehničnih ovir in vojne je ostala le v krtačnih odtisih. Leta 1959 je izšla v Zgodovinskem zborniku v Buenos g Airesu , brez ilustracij. Obravnava samo t.i. domače obrti kot tkalstvo in predilstvo, izdelovanje oblačil, izdelovanje obuval in pokrival, lesne obrti (posodarstvo in orodjarstvo, obročarstvo in sodarstvo, tesarstvo, mizar- stvo, piparstvo, izdelovanje butaric), lončarstvo, pletarstvo in sitarstvo, /.obljarstvo in izdelovanje živinskih zvoncih, mlinarstvo in torkijarstvo. Da bi poravnali dolg domači delavnosti in domači obrti v strokovni literatu- ri, so kmalu po končani vojni posvetili vso številko Slovenskega etnografa 9 III-IV tej panogi. Ob Orlu, ki je napisal uvodni prispevek in še dve razpra- vi, in sicer Piparstvo na Gorjušahv Bohinju in O izdelovanju živinskih zvon- cev v okolici Gorjan pri Bledu, so se zvrstili še drugi avtorji. Tone Ljubic - 36 - je prispeval Izumrle panoge domače obrti v okolici Turjaka, J. Karlovšek, Lončarstvo na Slovenskem, V. Novak, Lončarstvo v Prekmurju, J. Trošt, Ribniška suha roba v lesni domači obrti, B. Račič, Domače tkalstvo v Beli krajini, F. Baš, Cehovsko tkalstvo v Dravski dolini. Tudi V. Novak je v svoji študiji o ljudski kulturi'^^ odmeril domači delavno- sti in ljudski obrti dobršen del prostora. Po letu 1962 so se zvrstile v muzeju številne občasne tematske razstave. Tudi v enoti za ljudsko obrt so usmerjali delo in raziskave k pripravi raz- stav o posameznih obrteh. Najprej so se odločili za prikaz lončarske obrti. Ob 2. simpoziju keramike v Radencih leta 1965 je naš muzej pripravil raz- stavo o lončarstvu s poudarkom na severovzhodni Sloveniji. Po obsežnih raziskavah in dopolnitvah zbirk je muzej v letu 1968 postavil razstavo Lon- čarstvo na Slovenskem, ki je pokazala izdelke naše lončarske obrti v zad- njem poldrugem stoletju. Predstavila je izdelke, ki so značilni za posamez- na lončarska območja na Slovenskem. Na razstavi je bilo čez 500 predmetov iz vseh lončarskih središč: iz Ljubnega, Komende, Ribniške doline, iz Bele krajine, s Krškega polja in iz okolice Šentjerneja. Štajersko so zastopali iz- delki iz Mozirja, Vitanja, Vojnika, Loč, Slovenske Bistrice, Prožinske vasi, Šentjurja, Celje in iz Kokarij ob Dreti. Na razstavi so bili tudi izdelki moj- strov iz Ptuja, Frama, Lenarta in Velike Nedelje. Prekmursko lončarsko obrt so predstavili izdelki filovskih in goričkih lončarjev. Ob razstavi je izšel tudi katalog s fotografijami'''''^. Ob razstavi je muzej pri- redil tudi posvetovanje z lončarji o problemih njihove obrti v sodobnem živ- ljenju. Z razstavo smo gostovali v Kamniku, kjer smo dali poudarek komend- skim lončarjem in njihovim izdelkom. Kasneje smo razstavo v celoti prenesli na grad Podsmreko pri Višnji gori, kjer je dobila značaj stalne postavitve. Razstavi lončarstva je sledila leta 1973 razstava Pletarstvo na Slovenskem. Razstava je predstavila predvsem izdelke naše pletarske obrti od prvih de- setletij tega stoletja naprej. Upoštevali smo predvsem izdelki, ki jih uporab- - 37 - Ijajo ljudje pri delu doma in na polju, za shranjevanje, prenašanje in pre- važanje. Zastopani so bili izdelki iz slame, ličja, vrbovoga šibja in vrbo- vih viter, leske in leskovih viter. Na razstavi je bilo 450 različnih izdelkov in številne fotografije. 12 Ob razstavi je izšel katalog s fotografijami V letu 1979 smo odprli v SEM še razstavo Lesne obrti na Slovenskem. Raz- stava je bila plod večletnega raziskovanja in zbiranja. Zaradi izjemne ob- sežnosti lesnih dejavnosti smo se na razstavi omejili predvsem na posodar- stvo (škafarstvo in sodarstvo). Razstavljenih je bilo 355 predmetov in šte- vilne fotografije. 13 Ob razstavi smo izdali obsežen katalog. Leta 1975 je vodja enote za ljudsko obrt sodeloval pri razstavi Življenje 14 idrijskega rudarja in prispeval k besedilu kataloga. Na razstavi je bilo tesarsko, mizarsko in čevljarsko orodje, ki so ga uporabljali rudarji pri svojem popoldanskem delu, tako imenovani "sojšni". To je namreč "delo na svoje", ki je v Idriji postalo nekakšna delovna institucija. Prav tako je vodja enote za ljudsko obrt sodeloval pri razstavi Titov rojstni kraj, ki jo je naš muzej pripravil leta 1977. Na razstavi je uredil obrtniški 15 del in prispeval članek o obrti v katalogu. Sedaj pripravljamo razstavo o kovaški in kolarski obrti. Obdelujemo ju sku- paj, ker sta se vedno medsebojno dopolnjevali. Navadno so imeli kovači za poklicne storitve stalne dogovore s kolarji. Raziskave so pokazale, da je bi- la kovaška obrt zelo pomembna panoga. V vsakem večjem kraju so imeli kovača, ki je izdeloval poljedelsko orodje, okoval vozove in opravljal pod- kovska dela. Kolarska obrt je po drugi svetovni vojni hitro nazadovala, ker se je uvelja- vila kmetijska mehanizacija. Kolarji so poleg vozov izdc^lovali tudi jarmc^, kolovrate, trlice, na Krasu pa tudi škafe in čebre. Za razstavo smo prido- bili številne predmete obeh obrti, ki bodo obogatili naše zbirke. Ob raziskovanju smo pridobili več sto fotografij in dokumentov, ki jih bomo uporabili za opremo razstave. - 38 - V letih 1975 - 1978 je nastajala ob muzejskem delu tudi vprašalnica o obr- teh v okviru Etnološke topografije slovenskega etničnega ozemlja^^^ Pri tem pomembnem delu so bile uporabljene predvsem muzejske izkušnje ku- stodiata za obrt. Tudi za naslednja leta načrtujemo raziskave in razstave še ostalih obrti. Vse delo bomo usmerili za načrtno izpopolnitev naših zbirk in za stalno muzejsko postavitev, ko bo tudi Slovenski etnografski muzej prišel do pri- mernih razstavnih prostorov. - 39 - OPOMBE ^ Etnolog IV, Ljubljana 1930, str. 212 2 Marija Makarovič, Življenje in delo Borisa Orla, SE XVI-XVÎI, str. 7 Ljubljana 1964 3 Marija Makarovič, O Grebenčevi zbirki v Etnografskem muzeju v Lju- bljani, SE IV, Ljubljana 1962, str. 243 4 Marija Makarovič, Modrotisk na Slovenskem, SE XXV-XXVI, 1972-73, Ljubljana 1974, str. 53 Boris Orel, O izdelovanju živinskih zvoncev v okolici Gorjan pri Bledu SEIII-IV, Ljubljana 1951, str. 132 ^ Ljudmila Bras, Izdelovanje cvetnih butaric v okolici Ljubljane, SEXXI-XXII, 1968-69, Ljubljana 1970, str. 25 7 Ljudmila Bras, Apnenice v Podpeči pod Krimom, SE XXX, 1977, Ljubljana 1979, str. 75 g Rajko Ložar, Ljudska obrt in trgovina v Sloveniji, Zgodovinski zbornik, Buenos Aires, 1959, str. 70 9 Slovenski etnograf III-IV, Ljubljana 1951 Vilko Novak, Slovenska ljudska kultura, Ljubljana 1960 Ljudmila Bras, Lončarstvo na Slovenskem, katalog razstave, Ljubljana 1968 12 Ljudmila Bras, Pletarstvo na Slovenskem, katalog razstave, Ljubljana 1973 13 Ljudmila Bras, Lesne obrti na Slovenskem, katalog razstave, Ljubljana 1979 14 Ljudmila Bras, Sojšna, katalog razstave Življenje idrijskega rudarja, Idrija 1975, str. 26 Ljudmila Bras, Obrt, katalog razstave, Titov rojstni kraj, Ljubljana 1977, str. 27 Vprašalnica III. Janez Bogataj-Ljudmila Bras, Rokodelstvo in obrt, Etnološka to])ografija slovenskega tničnoga ozemlja, Ljubljana 1977 Irena Keršič NASELJA, STAVBARSTVO IN NOTRANJA OPREMA Kustodiat za naselja, stavbarstvo in notranjo opremo predstavlja obširno področje, ki ga je potrebno obravnavati kompleksno, seveda ne samo zno- traj lastnega delokroga. K pričujočemu kustodiatu sodijo naslednje zbirke: I. dokumentacija krajine, naselij in stavb II. predmeti za gradnjo III. stavbni deli IV. večji predmeti notranje opreme oziroma pohištva V. drobnejši predmeti notranje opreme VI. gospodinjski predmeti in naprave ZGODOVINA ZBIRK IN PREUČEVANJA 1. Obdobje od ustanovitve Etnografskega muzeja 1. 1923 do 1. 1940 Kmečka hiša velja poleg noše nestrokovnjaku za glavni predmet v razisko- vanju materialne kulture, če ne etnografije sploh.''' Tudi pregled dela Etno- grafskega muzeja (EM) kaže večje zanimanje za hišo, nošo in ljudsko umet- nost kot npr. za prehrano, poljedeljstvo, živinorejo ali kako drugo panogo materialne kulture. Po ustanovitvi "Kraljevega etnografskega muzeja" (Kr. EM) v Ljubljani 1. 1923 je le-ta prevzel od Narodnega muzeja v last 3502 razstavna predme- s, 2 ta "narodopisnega značaja" , kajti bivši "Kranjski deželni muzej Rudolfi- ^ 3 ^ iium" jc^ ir.ed dnigiiu sist(^niatic-no [ireurovnl tudi narodopisje , zlasti šf>, ko je prišel v mu/,ej Walter Schmid, ki j(^ začel smotrno zbirati in pridobi- vati zanj narodopisni material. Schmidovo delo je nadaljeval njegov na- slednik Josip Mantuani, ki je kot ravnatelj Kranjskega deželnega muzeja vodil tudi narodopisni oddelek. Med drugim je izpopolnil tudi zbirko foto- grafij hiš in zbral mnogo drobnega gradiva.^ - , - 41 - Od Narodnega muzeja (NM) je EM prevzel s področja, ki ga tu obravnava- mo, v glavnem naslednje predmete: "rekonstruirano gorenjsko ognjišče, rudimente gorenjske hiše in kamre, nekaj mobiliarja s pečjo"^ ter lepo število skrinj iz XVII. do XIX. stol. iz Koroške, Gorenjske, Dolenjske in Bele Krajine, žal nobene goriško-primorske (od te le fotografijo po zaslugi M. Sternena), dve omari, eno mizo iz Gorenjske, pet stolov, nekaj zibelk, 7 nekaj drobnega inventarja (ključavnice, svetila, pribor ...) ter okrog 50 fotografij hiš. Po pregledu inventarnih knjig ugotovimo, da je bilo prevzetih s področja na- selij, stavbarstva in notranje opreme skupaj 148 predmetov. Tu mislimo seveda le na predmete iz slovenske ljudske kulture. Največja zbirka s tega področja in iz tega časa pa je vsekakor zbirka skrinj (26 primerkov). Največ predmetov in fotografij je bilo iz bivše Kranjske, saj se je moral muzej za časa Rudolfinuma omejiti le na raziskovanja le-te. Po prvih letih obstoja EM, kot je to zapisal takratni ravnatelj Niko Zupanič, je bila naloga muzeja v zbirki ponazoriti slovenski in jugoslovanski narodni živel v a) etnografskem, b) antropološkem ter g c) ljudskoumetnostnem pogledu . Iz kronik, objavljenih v Etnologih, v katerih so objavljali tudi nove nakupe oziroma darove, je opaziti, da je bila pri zbiranju važna zadnja komponen- ta. Tako na pr. v E VII/1934 lahko beremo: "Pridobljena je stara slovenska kmetska skrinja iz 1. 1852, ki je sicer slabo ohranjena, vendar pa zanimi- va radi dekorja slikanih rož..." V "pionirskih letih" EM sta bila v muzeju od strokovnih moči zaposlena le Niko Zupanič in Stanko Vurnik. Prvi se je v glavnem ukvarjal z vodenjem muzeja, administrativnimi in drugimi posli ter z zbiranjem in preučevanjem, Ob tako skromni strokovni zasedbi je razumljivo, da strokovno delo ni bilo deljeno tako, kot je to danes, in da sta se oba lotevala vseh tem, ki jih je v - 42 - tistem času preučevalo narodopisje. Stanko Vurnik "impulzivna, vsestran- ska, nikdar mirujoča in vedno snujoča osebnost", kot ga je v nekrologu o- karakteriziral Franjo Baš , je bil po stroki umetnostni zgodovinar, glasbe- ni zgodovinar in kritik. V muzeju je bil zaposlen od 1. 1924 do smrti, leta 1932. V kratkih osmih letih je sistematično preučeval hišo v Beli Krajini, na hrvaški meji, na Dolenjskem, Gorenjskem, Štajerskem in na Notranj- skem ter v okolici Ljubljane. Na teren je večkrat hodil z ravnateljem N.Žu- paničem, pri delu pa mu je pomagal tudi Drago Vahtar, takratni prepara- tore^. Muzej je s temi prvimi terenskimi raziskovanji pridobil veliko foto- grafij, tlorisov hiš in drugih gospodarskih objektov"*^^. Pri raziskova- nju kmečke hiše je Vurnik zamenjal umetnostno-zgodovinsko metodo z an- 12 tropogeografsko. L. 1929 je izšla za beograjsko "Naše Selo" obširna štu- dija Slovenska kmečka hiša, v kateri je k splošni tipologiji hiše - alpski, nižinski in sredozemski tip - dodal še četrtega, to je osrednji, srednjeslo- venski tip hiše. Vurnik si je tudi prizadeval, da bi za našo ljudsko arhitekturo vzbudil čim- več zanimanja pri najširšem krogu ljudi. Tako je v te namene imel v tride- setih letih na ljubljanskem radiu številna predavanja o ljudski arhitekturi. Predaval je tudi učiteljem. Sintetičen prikaz Vurnikovih raziskovanj ljud- skega stavbarstva predstavlja delo Kmečka hiša Slovencev na južnovzhod- nem pobočju Alp (Etnolog IV, Lj. 1930, 31, 30 - 86). Dalje je pripravljal tudi študije o pohištvu, ki jih pa žal zaradi prezgodnje smrti ni dokončal. Nadalje velja omeniti, da je v Etnologu VII, 1. 1934 izšel članek o starem kmečkem inventarju iz 18. stol., R. Andrejke. V tem prvem obdobju je muzej pridobil za področje, o katerem je tu govo- ra, še naslednje: arh. prof. R. Kregar je podaril muzeju nad 380 fotogra- fij hiš iz vse Slovenije, Peter Žmitek je podaril muzeju načrt in model zna- ...13 cilne bizoljske hiše. Tako jo muzej 1. 1926 razjiolagal s približno 1800 14 fotografijami slovcmskih lds, dvorov in vasi. Za 1. 192<) je imel muzej v načrtu raziskovanje v Italiji in na Koroškem. Vendar do tega ni prišlo. Nekaj je k "spoznavanju slovenskega primorskega - 43 - življa pomogel" akd. slikar Veno Pilon, ki je muzeju podaril 179 fotografij iz Goriške in Primorske ter Notranjske.'''^ Med njimi jih je veliko prikazo- valo naselja, hiše in gospodarske objekte omenjenega območja. Ko je tega leta Vurnik raziskoval hiše na Notranjskem, je Marjan Marolt izdelal več tlorisev starih hiš v Stari Vrhniki, "ki so vsled svojih šestero- kotnih vež in poševnih vrat prava zanimivost". V tridesetih letih so si v okviru posebnega oddelka za ljudsko arhitekturo v muzeju zastavili nalogo zbrati modele karakterističnih tipov slovenskih hiš, ki bi jih razstavili hkrati s tlorisi in narisi in bi jih primerjali z glavnimi tipi evropske ljudske arhitekture.'''^ Do realizacije tega ni moglo priti, ker so za tako ambiciozen načrt manjkala preddela. Ob pogledu zbirk z obravnavanega področja danes ugotavljamo, da veliko fotografij in tlorisov, pridobljenih v tem času, v arhivu manjka. Za razstavne namene je muzej v prvem obdobju imel le eno sobo in del hod- nika. V sobi je bila provizorično prikazana gorenjska kmečka izba s kamro in kuhinjsko pečjo. V prostoru so bile še vitrine s predmeti iz drugih po- 19 drocij. Na hodniku pa so bile razstavljene skrinje. "Etnografski niuzej ni v stanju prikazati posamezne lokalne diference naše- ga ozemlja, niti v modelih posameznih tipov hiš kaj šele z ureditvijo resnič- nih notranjščin" , je zapisal kronist v "Etnologu 1939. leta. Takrat so že mislili tudi na muzej na prostem, kjer naj bi "vsaj notranjščine etnograf- sko pravilno uredili". "Slovenski Narod" je leta 1939 priobčil članek o težavah Etnografskega mu- zeja, v katerem je bilo med drugim poudarjeno, da bi bilo vzorno, če bi muzej dobil poslopje z večjim parkom, da bi lahko uredili t.im. muzej na [prostem, fxistavili slovenske hišo raznih ti|)ov ter |K)kazali značilnosti na- šega narodnega in kulturnega življenja... Zaradi kroničnega pomanjkanja prostorov muzej ni mogel kupovati večjih predmetov. L. 1940 je bilo na pr. zapisano "... hišna oprema, okenske mreže itd. vse sami važni predmeti, na katere sedaj muzej niti misliti ne - 44 - 21 2. Obdobje odi. 1940 dol. 1945 V začetku tega obdobja je v muzeju prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb. Županič je začel predavati na nanovo ustanovljeni katedri za etnologijo, no- vi ravnatelj pa je postal Rajko Ložar, bivši kustos Narodnega muzeja, edini kustos v EM v tem obdobju pa je bil Franc Kos (že od leta 1937), ki je vest- no inventariziral med drugim veliko predmetov notranje opreme, 1. 1942 pa objavil razpravo o slovenski kmetski skrinji (E XIV, 53 - 72). Rajko Ložar pa je v Narodopisju Slovencev I. 1. 1944 ob celotni sintezi do- takratnega dela na etnološkem področju podal tudi sintezo o naseljih ter kme- čkem domu in kmečki hiši. "Ljudska kultura, kakor jo je opredelil, naj bi bi- la po svojem bistvu pojav preteklih dob. Ljudsko naj bi bilo le to, kar še ni- ma zveze s pismenstvom, s pojmom in pojavom šole ter družbeno organiza- cijo v današnjem smislu. Spričo tega je poglavitna naloga narodopisja razkri- vanje preteklosti, v njej pa tistih družbenih plasti in njih kulturne podobe, ki jih je mogoče označiti kot ljudske. To so kmetje, pastirji, ribiči, lovci; vklju- čevanje mestnega prebivalca v narodopisje je Ložar v nasprotju z nekaterimi 23 tedanjimi tujimi etnologi zavračal". 3. Obdobje od osvoboditve 1. 1945 dol. 1962 Po vojni so v EM pregledali muzejsko gradivo iz prejšnjih obdobij in ugotovi- li, da muzej v svojih zbirkah še močno razodeva dediščino etnografskega od- delka bivšega Kranjskega ciežolnega muzeja ter da v bistvu nadaljuje njegovo tradicijo. Navedli so vzroke, ki so privedli do takšnega stanja. Ti so se ka- zali v odnosu muzejskih delavcev do terena, nadaljni vzrok je bilo splošno sme in jih mora odklanjati, ker jih niti magacinirati nima kam". Imel je zelo skromna sredstva za nabavo predmetov, darovalci pa so bili silno redki. Posebej velja tu omeniti Antona Mrkuna, župnika iz Dobrepolja na Dolenjskem, in Julija Lenassija, ki sta muzeju darovala med drugim več 22 predmetov notranje opreme. - 45 - pomanjkanje strokovnih delavcev, pomanjkljivo poznavanje zbirk, pomanj- kanje načrtnosti pri zbiranju ter odvisnost od slučajnih nakupov in daril. Za neraziskanost Koroške in Primorske pa je bilo seveda treba iskati vzro- ke v objektivnih težavah, saj je bilo po prvi svetovni vojni tod delo na tere- 24 nu skoraj nemogoče ali pa je bilo povezano z velikimi težavami. Glede provenience in številčnosti predmetov, ki nas tu zanimajo, sta priče- 25 valna nasledna dva pregleda, opravljena takoj po osvoboditvi: - 46 - 1. PREGLED STARE ZBIRKE S PODROČJA NOTRANJE OPREME (prevzete od Narodnega muzeja 1. 1923) S PROVENIENCO Po tem pregledu naj bi bilo v "prevzeti zbirki" skupaj 188 predmetov no- tranje opreme, od tega okrog 100 kosov pohištva in okrog 80 drobnega in- - 47 - ventarja, največ iz Kranjske. Po inventurnih knjigah je teh predmetov le 148, kot je bilo zgoraj že omenjeno. 2. PREGLED NOVE ZBIRKE S PODROČJA NOTRANJE OPREME, PRIDOBLJENE MED LETI 1923 do maja 1945 S PROVENIENCO - 48 - Po tem pregledu naj bi EM zbral od svoje ustanovitve do konca druge sve- tovne vojne na področju, o katerem je tu govora, skupaj 137 predmetov. Po pregledu inventarnih knjig je teh le 118. Ti prikazi kažejo le na številčnost posameznih zbirk oz. podzbirk in na geografsko zastopanost. Socialne opre- deljenosti takrat niso zapisovali. Glede časovne zastopanosti pa lahko reče- mo, da je bila glavnina predmetov iz 19. stol. , le redki so bili iz 18. ali 17. stol. Po teh pregledih lahko ugotovimo, če primerjamo še ostale zbirke, da ni bi- lo pravega sorazmerja med zbirkami in da je bila zbirka notranje opreme relativno skromna ob dejstvu, da je bilo takrat npr. v zbirkah ljudske umet- 26 nosti 522 panjskih končnic ali 280 slik na steklo itd. V "novem razdobju" je bilo potrebno ubrati druga pota. Delavci muzeja so "zapustili zaprašene kabinete" in "šli med ljudstvo". Začelo se je intenziv- no terensko delo. Cilj je predstavljala predstavitev slovenske ljudske kultu- re z zgodovinsko - razvojnega vidika in sicer po "etničnih okrožjih". "Etno- grafija in folklora" sta bili namreč definirani kot "znanost o kulturnih tvor- 27 bah našega ljudstva in o njih zakonih razvoja." Poudarjeno je bilo, da je zlasti potrebno obdelati do tedaj skoraj nepreučene oblike ljudske kulture, predvsem "pogoje materialnega življenja, ki določajo fizionomijo družbe, njene ideje, nazore." Delo se je torej usmerilo v preučevanje kmečkega prebivalstva. V metodi- čnem pogledu se je v EM začelo "obdobje kolektivizma" oz. obdobje siste- matičnega skupnega dela. Po osvoboditvi se je muzej kadrovsko nekoliko okrepil, toda za obsežno si- stematično delo, ki je bilo v načrtu, je bilo delavcev premalo. Zato so na terenu pri zbiranju gradiva, ki ga tu obravnavamo, do 1. 1952 sodelovali zunanji sodelavci: Vilko Novak, Tone Ljubic, France Vengust, Matija Mau- čec, Angeles Baš, Marija Bohinec, arhitekta G. Šuklje inB.Pirih in risarja F. Maček ter M. Zalaznik.V teh prvih povojnih ekipah je med drugim zbiral gradivo o naseljih, stavbah in notranji opremi tudi ravnatelj Boris Orel. - 49 - L. 1951 je na terenu v Mokronogu preučeval ljudsko stavbarstvo še Boris Orel, notranjo opremo pa Fanči Šarf. Istega leta je na terenu Kobarid - Breginj preučeval naselja in hiše Boris Orel, Vlasta Beran pa notranjo opre- mo. L. 1952 je na terenu v Trenti preučeval naselja in stavbarstvo Vilko Novak, notranjo opremo pa Fanči Šarf. V vseh ekipah, ki so tem sledile, pa je naselje, dom, hišo in notranjo opremo preučevala Fanči Šarf, sicer učiteljica, ki pa jo je za narodopisje navdušil Boris Orel in jo med šolski- mi počitnicami 1. 1948 povabil, naj sodeluje v muzejski ekipi, nato pa je bila 1. 1949 za stalno sprejeta v muzej in prevzela je "posle drugega asis- 29 tenta". Za delo na terenu so bile tudi za preučevanje področja, ki ga tu obravnava- mo, izdelane posebne dokaj nadrobne vprašalnice, ki so se očitno zgledova- le pri Narodopisju Slovencev I. Socialna diferenciacija jo bila v njih delno zajeta, nanašale so se le na ix)dcželje, oz. na kmečko stavbarstvo in notra- njo opremo. V 50. letih so začeli v muzej prihajati prvi diplomirani etnologi, tako se je kadrovsko okrepil in notranje delo je bilo moč deliti na posamezna področja. V začetku 50ih let notranje delo sicer še ni bilo deljeno, vendar kljub temu lahko rečemo, da je bila od 1. 1952 za obravnavano področje poleg ostalih obligacij zadolžena Fanči Šarf. Iz vseh terenov se je zbralo veliko gradiva, ki je bilo le delno obdelano v monotematskih razpravah predvsem v Sloven- skem etnografu (SE), ki ga je EM začel izdajati 1. 1948. Tako je bil SE V iz I. 1952 [KisvcHon stavbarstvu, SE XU i/, I. 1959 pa kmečkemu [whistvu. V prvem so bili objavljeni nask^dnji prispevki: o ljudskem stavbarstvu v naši etnografiji je pisal Vilko Novak, Franjo Baš je obdelal kaste na Dobrovljah, (azela Šukljc je prispevala študijo "Vpliv [»dnebnih razmer na oblikovanje hiš in naselij v slovenski Istri", Marjan Mušič je obdelal vplivna področja ined stilno arhitekturo in slovenskim ljudskim stavbarstvom v srednjem ve- ku, Tone Ljubic okenske mreže v okolici Ljubljane, sledila je študija Ange- losa Basa "K stavbnemu in zemljiškemu značaju Ljubljane v franciscejskem katastru" in študija Sergeja Vilfana "Od vinskega hrama do bajte". - 50 - V SE XII, 1. 1959 , ki je bil, kot je bilo že omenjeno, posvečen kmečkemu pohištvu, je napisal pregled o tem Boris Orel. Marija Jagodic - Makarovič je obdelala zibelko na Slovenskem, Franjo Baš kmečko pohištvo v Podravju in Pomurju, Fanči Šarf kmečko posteljo na Gorenjskem v 19. stol. Vse te raziskave so odsev časa, zanj pa je bilo v skladu z Orlovo definicijo etno- grafije in folklore značilno zanimanje za posamezne kulturne prvine. Od pokrajinskih raziskav naj omenimo delo "Etnografski značaj Slovenskega Porabja" Vilka Novaka, objavljeno v prvi številki SE 1. 1948, v katerem je med drugim na kratko obdelal tudi naselje in dvor. Za obravnavano področ- je je pomemben nadalje prispevek Angelosa Basa "Hišna oprema svobodni- kov na Kranjskem v 17. in 18. stol.", objavljen v SE VI - VII 1. 1953, 54 ter prispevek istega avtorja z naslovom "Pohištvo podložnikov na Podčetrt- koven gospostvu v 18. stol.", objavljen v SE X 1. 1957. V isti številki SE je Franjo Baš objavil študijo "Rudarska hiša v Idriji" in s tem zaoral ledino v preučevanju delavske stanovanjske kulture v slovenski etnologiji. Pri ve- čini navedenih študij je bila dragocena pomoč etnologov izven muzeja, stal- nih sodelavcev SE. Velika večina gradiva s področja naselij, lj. stavbarstva in notranje opre- me, zbranega v 18. ekipah od 1. 1948 do 1. 1961, je ostala neobdelana. Z ekipami je muzej pridobil deloma predmetno gradivo o notranji hišni opre- mi, še več pa dokumentarnega gradiva v zapiskih, skicah, perorisbah, fo- tografskih posnetkih in tehničnih risbah stavb, situacije objektov ter notra- nje opreme. Gradivo, ki so ga pridobile terenske ekipe, dokumentira sta- nje ljudskega stavbarstva in notranje opreme od zadnjih desetletij 19. stol. do druge svetovne vojne, precej upošteva tudi razporeditev predmetov v hi- ši, premalo pa je podatkov o razvoju, družbeno-socialnih razlikah, o higien- skih prilikah, uporabi prostorov in jirorhtu^tov za raznc^ namerne ter vredno- tenje !ušne opremo glede na možnosti in raz|«reditev dcmarnih sredstev, ki Jih je hisa imela. V geografskem pogledu je bilo stanje sledeče: prve muzejske ekipe so se /a usmerile na Dolenjsko in Primorsko, od koder je bilo v muzeju najmanj - 51 - gradiva. Neobdelana pa so ostala naslednja območja: Notranjska, Kras, južno Obsočje, del Dolenjske (južno od Vel. Lašč), Kočevska, Bela Kraji- na (razen Drašičev in Metlike) celotno Zasavje ter ozemlje severno od Sa- ve, (razen južnega Pohorja). Depoji so bili tudi v tem obdobju v zaskrbljujočem stanju. Nekaj depojske- ga prostora je bilo na podstrešju muzeja, po dograditvi Moderne galerije pa je muzej tam pridobil večji kletni prostor. Bil pa je neprimeren, kmalu prenatrpan in nepregleden. L. 1947 so v EM temeljito jireuredili stalno zbirko, ki so jo kasneje še do- polnjevali. Muzej je imel na voljo za razstavo svojih zbirk sedaj tri dvora- ne, zaradi česar so bile njegove razstavne možnosti za prikaz celotne slo- venske ljudske kulture zelo omejene. Od približno 12.000 etnografskih pred- metov v takratnih zbirkah so lahko razstavili le 650 predmetov iz vseh po- dročij . "Tri dvorane so narekovale predstavo slovenske ljudske kulture v treh po- glavitnih skupinah: 1. slovenska kmečka hiša, njeno gospodarstvo, gospodinjstvo, pohištvo ter obrt, 2. slovenska ljudska noša, 31 3. slovenska ljudska umetnost in običaji" Prva skupina je prikazovala slovensko materialno kulturo. Razstava v prvi ^ ^ 32 dvorani se je začenjala s karto glavnih tipov slovenske kmečke hiše. Dalje so bile predstavljene makete nekaterih gospodarskih poslopij (kašča, dolenjski pod oz. skedenj ter dva najbolj pogosta tipa kozolca: stegnjeni ko- zolec ali samec ter vezani kozolec ali topler). V vetrini so bili razstavljeni predmeti iz notranjščine kmečke hiše, razvr-r ščeni v več ustreznih skupin. Najprej so bili predmeti za ognjišče (de- li ognjišč, burkle, Ic^par, grei)ljn, lonci...); druga skupina je firedstavlja^- la razsvetljavo (((Mcvsiiik, razni tipi svečnikov z niodloni za izdelovanje sveč - lojenk, škarje za prirc^zovanje stenja, razne leščerbe, lampe in "što- ber"). - 52 - Tretja razstavna skupina je nosila naziv: priprava jedi. V tej skupini so bili razstavljeni: stopa, hišni mlin - "žrmlje", razni mož- narji s tolkači, pinja, mlinčki za kavo, ribežni, nečke ... V četrti skupini je bil razen kuhinjski inventar, (sklednik, žličnik, kuhinjski pribor: zaje- malke, kuhalnice, vilice, žlice itd. , dalje latvice, leseni krožniki in skle- de). V naslednji skupini je bilo razstavljeno leseno posodje ter lončevina. Pleteno posodje pa je bilo v zadnji razstavni skupini drobnega inventarja iz^ notranje opreme. V isti dvorani je bila razstavljena tudi notranja hišna oprema: postelja s po- steljnino s Suhe pri Skofji Loki, ki je bila last imovitejšega kmeta, dalje zibelka, poslikana kuhinjska omara, mentrga, stenska ura, oz. stojalo za uro, miza, stoli - vse to je bilo iz alpskega kulturnega območja. Razstav- Ijene so bile še rezljane in poslikane skrinje. Tak prikaz ljudskega življe- 33 nja je bil tudi zrcalo takratnega pojmovanja etnografije. Zaradi večnega pomanjkanja razstavnega prostora in, da bi opozorili slo- vensko javnost na ta pereči problem, so po 10. terenski ekipi in 30-letnici EM, I. 1953 v Moderni galeriji razstavili velik del gradiva, ki so ga ekipe do tedaj zbrale na terenu. Ta razstava je v nekaterih pogledih predstavljala poskus nove prezentacije etnološkega gradiva. Presenečali so npr. statisti- čni podatki. Ob načinu prikaza stanovanjske ravni, če se omejimo le na to, z diagrami, skicami, gradivom, so ti podatki prepričali obiskovalce tudi o konkretni uporabnosti etnografskega dela. Ob tej priliki je ravnatelj Boris Orel med drugim postavil načelno vpraša- nje: "Ali smo za Slovenski etnografski muzej ali nismo?" saj se je ta pro- 34 blem vlekel že od konca prejšnjega stoletja' in se še do danes ni rešil. L. 1959 so stalno zbirko ponovno preuredili v večjem obsegu. Takrat je bi- la preurejena tudi razstava pohištva in gospodinjstva. Na novo preurejene razstavne oddelke so opnmiili z ustreznim slikovnim gradivom, ki jionazo- ruje funkcijo razstavljenih prc^dmotov'"*. - 53 - Zbirke iz omenjenega področja so v tem obdobju precej narasle. Največ predmetov je odstopil NM v okviru t.im. Grebenčeve zbirke, v kateri je bilo s področja notranje opreme 235 kosov drobnejšega inventarja (jedilni in kuhinjski pribor, posode, svetila... ) in 55 večjih pohištvenih predmetov: postelje, stoli, zibelke, omarice za uro itd. Precej predmetov za notranjo opremo je muzeju dodelil tudi Federalni zbirni center (FZC), med njimi je bilo največ kosov iz zbirke, ki jo je Grebene v času okupacije nabral v 36 ' kranjskogorsko-rateškem okraju. . Predmeti FZC žal po večini nimajo pričevalne vrednosti, ker so brez podatkov. Med predmeti, ki jih je muzej po osvoboditvi kupil, najdemo nekaj takih, ki imajo specialno etnografsko-muzeološko vrednost: med drugimi na pr. sta- ra kmečka vrata iz Vodic, poslikana's figuro avstrijskega vojaka in z let- nico 1782... Med darili velja posebej omeniti, da je pokrajinski muzej iz Maribora v tem 37 času muzeju podaril štiri značilne štajerske skrinje. Naj med novimi pridobitvami tega časa omenimo še veliko žitno skrinjo iz Petrušne vasi pri Št. Vidu na Dolenjskem, iz Vodic pa dve poslikani skrinji za shranjevanje obleke. Po izvoru pa so zlasti pomembne tele skrinje: Iz Borjane pri Kobaridu, iz Soče (Bovško), iz Goriških Brd, iz okolice Trsta, dve iz Vipave in tesana skrinja iz slovenskega Porabja. Nadalje naj še ome- nimo omaro z Jezerskega, poslikano omaro s Cerkljanskega ter kompletno kmečko peč iz okolice Trzina. Delo na tem področju je bilo zelo obširno. Zaradi splošnega pomanjkanja kadrov je morala kustodinja za ljudsko stavbarstvo in notranjo oy^remo ol)- časno preučevati še ljudsko obrt in ljudsko pravo. L. 1956 je bila v muzeju nastavljena kot risar-laborant Sibila Nekrep, tedaj absolventka Šole za u- metno obrt, ki je v muzeju risala tehnične in prostoročne risbe že leto pred redno nastavitvijo. Nekrepova je sodelovala pri terenskih ekipah in dokumen- tirala predvsem stavbarstvo in notranjo opremo. Za področje naselij in stavbarstva je bilo pomembno med drugim tudi dej- stvo, da je bil ravnatelj Boris Orel v tem obdobju zadolžen za etnografijo pri Zavodu za varstvo in zaščito kAlturnih spomenikov. Tako so muzejski - 54 - delavci v spomeniško-varstvene namene dokumentirali precejšnje število značilnih ljudskih stavb na terenu. Poleg skupnih terenskih raziskovanj so v okviru muzeja organizirali še in- dividualno preučevanje. Tako je bilo 1. 1961 v okolici Šentjurja pri Grosup- i Ijem opravljeno dopolnilno terensko raziskovanje ljudskega stavbarstva. Ugotovili so število stavb, ki so ostale nespremenjene po 1. 1948, ko je bi- 38 la tam ekipa. Za "terenske zaupnike" je Zavod 1. 1948 organiziral tečaj, na katerem je ; Boris Orel predaval o varstvu etnografskih spomenikov. V Moderni galeriji | pa je bila takrat interna razstava spomeniškega varstva, na kateri je EM 39 uredil etnografski del. Zaradi tesno odmerjenega prostora v muzeju, kar je oteževalo delo in ogro- žalo muzejske zbirke ter preprečevalo nadaljnji razvoj muzeja, se je Orel j ves čas intenzivno zavzemal za samostojen etnografski muzej. Ker pa je, kot je bilo že omenjeno, sodeloval pri Zavodu in se je srečeval tudi s pro- < blemi varstva nepremičnih etnografskih spomenikov, se je zavzemal za iz- gradnjo muzeja na prostem, ki bi združeval spomeniško-varstvo, muzejske in še nekatere druge naloge. V drugi polovici 50ih let je Orel izdelal načrt i za novo muzejsko zgradbo s skansenom. V posebno "slovensko etnografsko i naselje" so nameravali postaviti s terena 15 do 20 tipov in raznih variant J slovenske kmečke hiše z gospodarskimi pritiklinami, nekaj planinskih pa- i stirskih stanov, pastirskih in oglarskih koč, zavetišč ter naposled tudi obrt- 40 s. ^ nih delavnic. Notranjščina vseh zgradb, ki bi jih večji del prestavili s te- rena v park, bi bila opremljena s pristnim pohištvom, posodjem, orodjem, nošami itd. "Ta okvirni načrt za bodoči (etnografski miiz(\j v Ljubljani jo na prvi pogled morda res drzen, toda po dobrem premisleku moramo priznati, da bi Lju- I bljana kot glavno mesto LRS in kulturno središče Slovenije prav gotovo mno- i go pridobila z njim ; tako urejen etnografski muzej bi imel velik pomen za slovensko etnografijo in folkloristiko ter antropogeografijo,, za turizem in j - 55 - končno tudi za varstvo etnografskih spomenikov, saj bi z etnoparkom ali skansenom bila v veliki meri razbremenjena zaščita nepremičnih etnograf- skih spomenikov na našem podeželju" - je bilo zapisano na koncu tega načrta. 4. Obdobje od 1962. leta dalje L. 1962 je Boris Orel umrl. Za njim je postal ravnatelj Boris Kuhar. Po tem letu je muzej organiziral še nekaj rednih terenskih ekip. Kasneje se je začelo obdobje individualnih tematskih raziskovanj ob kolektivnih topo- grafskih raziskovanjih, ki so povezana z raziskavami za občasne razstave ali za pripravo razprav za SE. Zaradi pomanjkanja razstavnega prostora je moral Slovenski etnografski muzej (SEM) v šestdesetih letih spremeniti obliko razstavljanja in je pre- šel od stalne postavitve k občasnim razstavam. L. 1963 je bila razstava "Južno Pohorje", na kateri sta bili med drugim predstavljeni tudi stavbarstvo in notranja oprema. L. 1965 je bila razstava "Gozdni in lesni delavci na Južnem Pohorju", kate- 43 re cilj je bil prikazati celotno življenje v obravnavani družbeni skupini tako smo v danih možnostih med drugim prikazali tudi naselja in hiše. V rekonstrukciji smo predstavili tudi dve vrsti stavb gozdnih delavcev na de- loviščih. L. 1966 je muzej priredil razstavo "Včeraj in danes v Škocjanskih hribih", ki je skušala prikazati spreminjanje vaške kulture, torej tudi stanovanjske kulture v Škocjanskih hribih. Potem pa so za področje, ki ga tu obravnava- mo, sledile tri najpomembnejše monotematske občasne razstave: L. 1969 "Kraška hiša" L. 1970 "Kmečka hiša na slovenskem alpskem ozemlju" in L. 1971 "Kmečka hiša v slovenskem panonskem svetu". Rezultat vseh treh predstavljajo tudi razprave v obliki katalogov. - 56 - i Individualna raziskovanja po 1. 1965, povezana s temi tremi razstavami, so precej izpolnila vrzeli tako v poglobljenem vsebinskem pogledu kot v geografskem. Skušale so med drugim tudi opozoriti na negativne pojave današnjega časa, na uničevanje izvirne kmečke arhitekture. Muzej je ob teh prilikah pridobil tudi pomembno dokumentarno gradivo (predmete, fo- tografije, risbe). L. 1976 smo na razstavi "Življenje idrijskega rudarja" prikazali tudi sta- novanjsko raven te profesionalne skupine. L. 1977 je SEM na razstavi "Ti- tov rojstni kraj", ki jo je priredil skupaj z etnografskim muzejem iz Za- greba, med drugim prikazal tudi stavbarstvo in notranjo opremo tega kraja. Že pregled razstav, ki se tičejo tudi obravnavanega področja, kaže, da je sedaj šlo za preučevanje širše kulturne problematike in ne več le kulturnih sestavin. Predmet preučevanja se je razširil na tako imenovani način živ- ljenja posameznih socialno-profesionalnih skupin ali na ljudi posamezne te- ritorialne enote. Poudarek se je torej premaknil od kulturnih sestavin na njihove nosilce. Predmet preučevanja tudi ni bila več samo preteklost, temveč tudi sedanjost. Na področju naselij, stavbarstva in notranje opreme nismo preučevali le posamezne kulturne elemente, temveč stanovanjsko kulturo v vsej svoji kompleksnosti. Tudi pregled razprav v SE v tem času kaže premik k preučevanju širše kul- turne problematike: tako na pr. razprava Fanči Šarf, "Domovi v Drašičih - s posebnim pogledom na stanovanjsko raven" v SE iz 1. 1967, ali razprava iste avtorice "Stanovanjska kultura idrijskih rudarjev ob prelomu stoletja", objavljene v SE XXVII - XXVIII iz 1. 1974-75. Iz zgodovinsko razvojnega vidika z obravnavanega [odročja so zlasti pomembne naslednje študije: "Vrste ognjišč na Slovenskem in njih današnje stanje" (SE XVI, XVIl, 1963-6'1) , "Lesene strehe v Sloveniji" (SE XXIX, 1976) in "Razvoj Lapove domačije - rojstne hiše Titove matere" (SE XXX, 1977) , vse izpod peresa Fanci Sarf. d - 57 - Posebej velja tudi omeniti še dve problemski razpravi o obravnavanem področju iz teh let: to sta "Problemi raziskovanja slovenske ljudske arhi- tekture" Ivana Sedeja, (SE XVI-XVII, 1963-64) in "O raziskovanju stano- vanjske kulture" Fanči Šarf, (Traditiones 2, 1973). Pri zadnji je že v na- slovu nakazan premik od preučevanja notranje opreme k širšemu preuče- vanju stanovanjske kulture. Tudi v tem obdobju se je muzej zavzemal za načelno zgraditev muzeja na 44 T prostem. Organiziral je posvetovanja o tej problematiki in se na vseh posvetih, na katerih je bilo o tem govora, aktivno vključeval v razprave. Predobro se je namreč zavedal, da spomeniško varstvo doslej ni bilo spo- sobno varovati, ohranjati in prezentirati vsaj najvažnejšo ljudsko arhitek- turno dediščino. Seveda ne smemo poleg tega prezreti tudi angažiranja za samostojni etno- grafski muzej v katerem naj bi predstavili celotno slovensko ljudsko kul- turo . V tem obdobju smo večkrat preurejali neustrezne depoje na podstrešju in v Moderni galeriji. Končno smo sredi sedemdesetih let selili muzejske predmete v depo v Škofje Loko, tam pa zaradi objektivnih razlogov še da- nes niso ustrezno in sistematsko deponirani. V sedemdesetih letih je kustodinja za naselja, stavbarstvo in notranjo opre- mo med drugim sodelovala tudi pri sestavljanju vprašalnic o ljudskem stavbarstvu, notranji opremi in družini za etnološko topografijo slovenske- ga etničnega ozemlja, ki so danes "vsebinski kot metodični priročnik za 45 vse vrste raziskav topografske, monografske ali ožje specifične narave". Seveda pa tu ne smemo prezreti pomoči, ki jo je in jo še naprej oddelek nudi sorodnim institucijam, fakulteti, SAZUju, Zavodom za spomeniško varstvo, urbanističnim institucijam, RTV ju, filmskim, turističnim, obrt- nim in drugim institucijam, posameznem tovarnam, posameznikom in še bi lahko našteli. Pozabiti tudi ne smemo, da je oddelek doslej sodeloval pri opremi spominskih sob oziroma dopačij številnih pomembnih Slovencev - 58 - (J. Jurčič, F.S. Finžgar, F. Prešeren, L. Adamič, itd.). Preden podamo pregled posameznih zbirk s področja naselij, stavbarstva in notranje opreme, naj povemo, da se je ob pregledu vseh neinventarizi- ranih predmetov pokazalo, da je prav s tega področja največ takih. Nein- ventarizirani so ostali tudi predmeti, ki jih je muzej dobil od FZC. Vzor- ke za to je potrebno iskati v obremenitvi kustodinje z drugimi deli v mu- zeju. Skupaj torej 519 neinventariziranih predmetov. Če pa k temu številu pri- štejemo še predmete, zbrane na Notranjskem od 1. 1980, se poveča še za 36 predmetov. Danes ima muzej s področja naselij, stavbarstva in notranje opreme (iz Slovenske ljudske kulture) skupno 1876 predmetov. Velikost posameznih zbirk (inventariziranih predmetov) s provenienco po- nazarjajo naslednji grafični prikazi: I. Zbirka: dokumentacija krajine, naselij in stavb Sem sodijo: prostoročne risbe, skice, katastrske karte, zemljevidi, teh- nični načrti z dokumentacijo; tlorisi, prerezi, fasade, arhitekturni detajli, makete, foto dokumentacija. Vse gradivo hrani dokumentacijski oddelek SEM. Geografske enote so v grafikonih okrajšane takole: G(orenjska), D(olenjska), Š(tajerska), Prek(murje), P(rimorska), N(otranjska), B.K. (Bela Krajina), K(oroška), L(ljubljana in okolica), b.p. (brez provenience). - 59 - II. zbirka predmetov za gradnjo Skupno število vseh inventariziranih predmetov je 2. III. zbirka: stavbni deli Skupno število vseh predmetov je 61. - 60 - IV. zbirka; večji predmeti notranje opreme 02. fX)hištva Skupno število vseh inv. predmetov je 531. V. zbirka: drobnejši predmeti notranje opreme Skupno število vseh inventariziranih predmetov je 109, - 61 - VI. zbirka: gosfX3dinsjki predmeti in naprave Skupno število vseh inventariziranih predmetov je 542. Vseh inventariziranih predmetov s tega področja je torej 1245. Tematsko zastopanost predstavlja sama razdelitev v zbirke oz. podzbirke. Socialna opredeljenost pri večini predmetov ni zapisana. V okviru podzbirk s področja notranje opreme je stanje sledeče: (Zopet so upoštevani le inventarizirani predmeti.) -Sl- IV. zbirka: večji predmeti notranje opreme oz. pohištva V. zbirka: drobnejši predmeti notranje opreme - 63 - VI. zbirka: gospodinjski predmeti in naprave - 64 - Med posebno pomembne nove pridobitve v tem zadnjem obdobju je šteti ' kompletno hišno opremo malega kmeta iz Bistrice ob Sotli s pohištvom, i tekstilom , drobnim inventarjem , s predmeti iz gospodarstva, ki jo je mu- i zej odkupil 1. 1977. S tem nakupom je zadostil sodobnejšim etnološkim na- čelom, saj se mu je prvikrat posrečilo, da predmetov ni ločil iz celotnega človekovega ambienta. Na ta način je dokumentirana celotna stanovanjska ¦ kultura malega kmeta v kraju in času. Vsi ti predmeti so v inventami knji- gi sicer vodeni pod eno inventarne številko, škoda pa je, da v depoju niso ; shranjeni skupaj v enem prostoru. Ker so darovi za muzej postali prava redkost, naj omenimo še nedavno pri- ' dobitev: tov. Lapajne Albina je letos darovala muzeju lepo zbirko "čukcev" - ^ malih svetil. Nesistematično zbiranje predmetov je kljub prizadevanju v zadnjih dveh de- setletjih, da bi izpolnili najobčutnejše vrzeli, še vedno zelo očitna. Še naj- \ bolj popolna je zbirka skrinj, čeprav so tudi tu še vrzeli glede na geograf- • ska območja, kakor tudi v časovnem in socialnem pxjgledu. Zelo pomanj- j kljiva je zbirka stolov, miz, klopi, sklednikov in predvsem omar. Manjka- jo postelje, zibelke, manjkajo prti, brisače, zavese in drobni inventar. Če je muzej sposoben, da bi opremil en hišni prostor (na pr. "hišo") gruntar- i ja, srednjega ali malega kmeta, potem prav gotovo ni sposoben, da bi opre- i mil za isto obdobje, isti kraj in isto socialno sredino tudi kamro, štibelc, i klet, vežo... Skratka, kompletiranje kmečke notranje hišne opreme je bilo v muzeju za- silno izvedeno le ob razstavah, kraške, alpske in panonske hiše, (še naj- i bolj usp)ela in najbolj jopolna jo zbirka notranje hišne opreme za panonsko 1 hišo). Muzej pia niti začel še ni s sistematičnim zbiranjem in raziskovanjem stanovanjske kulture primestnih in mestnih naselij. j Zbirke niso [iroučene, izjemo predstavlja nekaj razprav v SE, ki so bile tu že omenjene. Vse te le enostransko obdelujejo posamezne predmete in k pregledu celotne hišne opreme malo pripomorejo. - 65 - Potrebno bi bilo dvoje: sistematsko odkupovanje celotnega hišnega inventar- ja in kompletiranje posameznih kosov notranje hišne opreme glede na ča- sovno, krajevno in socialno opredelitev. Izbor mora biti izdelan na osnovi kvantitativnih metod. Predmete, ki jih ni moč več nabaviti, bi bilo potrebno rekonstruirati. Od 1. 1980, ko je za dela in naloge za obravnavano področje zadolžena av- torica prispevka, je zdajšnje raziskovanje usmerjeno na območje Notranj- ske in sicer v krajevne študije s celotno kulturno podobo in s posebnim pou- darkom na preučevanju stavbarstva in stanovanjske kulture. Osnovna strokovna in idejna usmerjenost obravnavanega področja je narav- nana tako, da bi v določenem obdobju raziskave služile kot vir za tolmače- nje kulturne strukture ali življenjskega sloga Slovencev, ki naj bi ga pred- stavljala stalna zbirka SEM. - 66 t OPOMBE Vilko Novak, Ljudsko stavbarstvo v naši etnografiji, SE V, Lj. 1952, 14 2 Boris Orel, Etnografski muzej v Ljubljani, njega delo, problemi in na- loge, SE I, Lj. 1948, 108 3 Kazalo k zgodovinskim publikacijam Muzejskega društva za Slovenijo 1891 - 1939, Lj. 1939 4 France Kotnik, Pregled slovenskega narodopisja; Narodopisci v Ljubljani, NS I, Lj. 1944, 41 Prav tam 41 Kr. etnografski muzej v Lj. , njega zgodovina, delo, načrti in potrebe, E I, Lj. 1926, 27, 140 7 Prav tam 8 Kr. etnografski muzej v Ljubljani, njega zgodovina, delo, načrti in potrebe, EI, Lj. 1926, 27, 140 9 ^ Franjo Baš, Nekrolog dr. Stanko Vurnik, CZN 1932, 47 Kr. etnografski muzej v Ljubljani, njega zgodovina, delo, načrti in potrebe, EI, Lj. 1926, 27, 140 Prav tam 12 Gl. Franjo Baš, n.d. 13 Kr. etnografski muzej v Ljubljani, njega zgodovina, delo, načrti in potrebe, E I, Lj. 1926, 27, 139 - 144 14 Prav tam ,140 15 Kraljevi etnografski muzej v Ljubljani, v 1. 1928, E III, 1929, 196 Prav tam Kraljevi etnografski muzej v Ljubljani, njega zgodovina, delo, načrti in potrebe, EI, Lj. 1926, 27, 140 18 Kr. etnografski muzej v Ljubljani v letu 1928, E III, 1929, 198 19 Etnografski muzej v Ljubljani v lotu 1939, E XIII, 1940, 172 - 67 - 20 Prav tam, 172 '^¦^ Prav tam, 172 - 173 22 Kr. etnografski muzej v Ljubljani v letu 1929/30, E IV, 1930-31, 213 23 ^ ^ Slavko Kremenšek, Družbeni temelji razvoja slovenske etnološke misli. Pogledi na etnologijo, Lj. 1978, 44 24 Boris Orel, Etnografski muzej v Ljubljani, njega delo, problemi in naloge, SE I, Lj. 1948 25 Popis predmetov, dobljenih od NM ter predmetov pridobljenih od 1. 1923 do maja 1945 s provenienco, RA 89 (razno arhiv) SEM 26 Boris Orel, n.d., 112 27 Prav tam, 6 Prav tam Fanči Sarf, Delo EM v Ljubljani od 1.12.1947 do 31.12.1953, SE VI-VII, Lj. 1953-54, 285 Fanči Sarf, Notranja hišna oprema v zbirkah SEM, Lj. 1972, tipkopis 31 Začasni vodnik po zbirkah EM v Ljubljani, tipkopis, RA 92 32 Karto je izdelal Maksim Gaspari, akd. slikar, sicer restavrator v EM 33 Prim.: Rajko Ložar, Narodopisje Slovencev I, Lj. 1944 Prim.: Matija Murko, Nauki za Slovence (Iz poročila "Narodopisna razstava češkoslovanska v Pragi 1. 1885"), LMS 1896 Marija Makarovič, Delo EM v Ljubljani v letih 1957-1959, SE XIII, Lj. 1960, 204 Boris Orel, n.d., 110-111 37 Prav tam '^^ Pavla Štrukelj, Delo EM v Ljubljani v 1. 1960-61, SE XV, Lj. 1962, 256 '^"^ Fanči Šarf, Delo EM v Lj. od 1.12.1947 do 31.12.1953, SE VI-VII, Lj. 1953-54, 298 '*^^ Nova muzejska zgradba s skansenom, tipkopis, RA 91, SEM - 68 « 41 ^ Prav tam 42 , Isto tam 43 Razstave SEM 1965-1966, SE XVIII-XIX, L j. 1965-1966, 170 44 Leta 1963 in 1. 1964 45 Ingrid Slavec, Težnje v povojni slovenski etnologiji. Zbornik 1. Kongr. jug. etn. in folk. , Rogaška Slatina 1983, 159 46 Obdobja so vzeta po knjigah "Prihodov muzejskih predmetov" Marija Makarovič TEKSTILNA ZBIRKA Zbirka obsega: 1. moško in žensko (pretežno kmečko) nošo 2. vezenine in drugo tekstilno blago za notranjo opremo 3. klekljane in kvačkane čipke 4. južnoslovanske noše V skladu z nekdanjimi predstavami o etnološko muzeološko pomembnih predmetih in njim podrejenimi težnjami muzejskih delavcev iz konca 19. stoletja so pomenili različni kosi praviloma slovenske kmečke ženske in moške noše in razna vezena tekstilna oprema s kmetij zraven predmetov ljudske umetnosti osnovni fond tedanje narodopisne zbirke v okviru Narod- nega muzeja v Ljubljani. Zato sodijo predmeti tekstilne zbirke, kot pričajo tudi inventarne knjige,'^ med prve in najstarejše zbirke današnjega Slovenskega etnografskega mu- zeja v Ljubljani. Med njimi je v zbirki kmečkih noš vpisana kot najstarejši odkup dne 10.1. 1896 pod inv. št. 7 "avba z zlatim formom in svilenim trakom z rdečimi 2 in zelenimi rožami". V zbirki kmečkih vezenin pa je kot prvi vpisan pod inv. št. 320 "krstni 3 prt z rdečimi grozdki in Marijinim monogramom" dne 21.8.1902. Zbirka vzorcev klekljanih čipk tvrdke Franc Lapajne iz Idrije je prišla v 4 5 muzej leta 1908. Zbirka kvačkanih čipk pa šele leta 1981. V začetek 20. stoletja sodijo tudi prvi odkupi posameznih kosov južnoslo- vanske noše. Med njimi je bila leta 1906 odkupljena tkim. "turska otira- ča" s pripisom "haremske tkanje" pod inv. št. 394^ in poldrugo desetletje kasneje "opleč iz tankega platna z belo vezenino in predrtinami iz Sunja", ki je bil kupljen dne 31.V. 1921 na I. Ljubljanskem velesejmu od Marice 7 Delič iz Sunja. - 70 - Značilno za tedanja kupljena ali darovana oblačila je, da pomenijo pravi- loma samo kose ženske in moške noše. Izjemo predstavljata oprava po- g Ijanske neveste iz Bele krajine, ki je bila odkupljena leta 1907 , in moška 9 ter ženska noša iz Bojancev. V obdobju po drugi svetovni vojni je bilo od- kupljenih več kompletnih ženskih noš in med njimi 29.8.1947 noša iz Bar- io ^ ^ kovelj pri Trstu, nadalje zimska, pomladanska in letna noša iz Skednja pri Trstu,'''''' leta 1948 pa je bila odkupljena tudi kompletna moška noša iz 12 Selške doline. 13 Kot kažejo podatki v inventarnih knjigah, pa so tudi še v obdobju po dru- gi svetovni vojni prevladovali odkupi posamičnih kosov noš ali le deloma kompletnih moških in ženskih noš. Zakaj v obdobju med drugo svetovno vojno povečano predelovanje starejših oblačil je tudi po tej plati osiroma- šilo zbiranje tovrstnega gradiva. Podobno velja tudi za tekstilno notranjo opremo. Sledeč estetskemu krite- riju zbiranja je muzej zbiral le dragocenejše in starejše vezene predmete. Tako je bilo vse do sedemdesetih let zanemarjeno zbiranje kompletne tek- 14 stilne hišne opreme, podobno se kaže tudi glede kompletnega zbiranja oblačil posameznega človeka. Prva pridobitev celotne oblačilne in druge tekstilne oprave sodi šele v leto 1976, ko so bila odkupljena vsa oblačila in vsa tekstilna oprema starejše kmetice iz Šentvida pri Stični.''^ Leta 1982 pa je bila pridobljena tudi kom- pletna ženska in deloma moška noša in notranja tekstilna oprema skupaj z zbirko kvačkanih čipk iz Loč pri Poljčanah'''^. Tekstilni predmeti, med njimi zlasti ženska in moška oblačila ter vezeni kosi hišne opreme, so prihajali v muzej bodisi prek posrednikov,'''^ ki so se pečali z zbiranjem in preprodajanjem raznih etnografskih predmetov ali pa so jih najbrže pod vplivom tedanjih "narodobudniških prizadevanj", ki so botrovala tudi zbiranju narodopisnega gmotnega blaga, zbirali tedanji kul- turni delavci, med njimi najpogosteje učitelji in duhovniki. - 71 - Podatki v prvi inventami knjigi namreč pričajo, da je veliko kosov belo- kranjske noše pridobil že leta 1906 za narodopisno zbirko Ivan Šašelj, žup- nik v Adlešičih,'''^ nadalje leta 1907 nadučitelj Janko Lokar v Dobljičih'^'^itn. Med svetovnima vojnama in zlasti v obdobju po drugi svetovni vojni se ka- že že načrtnejše zbiranje in odkupovanje tekstilnih oblačilnih predmetov, vseeno pa še vedno prevladujejo slučajni odkupi. Sistematičnejše zbiranje slovenske, vendar do sedemdesetih let pretežno le kmečke noše, pa je bi- lo povezano z rednimi skupinskimi (ekipnimi) terenskimi raziskovanji od leta 1948 - 1961, v veliki meri pa tudi z individualnimi raziskovanji in zbi- ranjem gradiva, povezanega s pripravami za občasne razstave noš in ve- 20 ženin, ki sledijo po letu 1958. Podobno velja tudi za zbirko vezenin, ki se je vsaj do neke mere povečala v zvezi z zbiranjem gradiva za razstavo "Slovenske ljudske vezenine" leta 1961. V sedemdesetih in osemdesetih le- tih pa tudi v zvezi z že omenjenimi odkupi celotne oblačilne in tekstilne hiš- ne opreme. V obdobju, ko so dajali prednost zbiranju moške in ženske kmečke noše, zategadelj ni slučaj, da so bili po takratnem estetskem kriteriju odbrani kosi noš in dodatki nošam, med prvimi strokovno obdelanimi predmeti iz zbirk leta 1923 ustanovljenega Etnografskega muzeja v Ljubljani. Tako je že leta 1926 obdelal Stanko Vurnik, takratni kustos Etnografskega 21 muzeja, slovenske avbe v članku Doneski k studiju slovenske avbe, leta 22 1928 pa prav tako v Etnologu slovenske peče. Vsebina obeh razprav ka- že, da temeljijo avtorjevi izsledki prav na gradivu omenjenih ženskih po- krival iz zbirk Etnografskega muzeja. Z obdelovanjem muzejskih tekstilnih oblačilnih zbirk je nadaljevala Marta Ložar jeva, ki je leta 1944 objavila v v 23 Etnologu članek z naslovom Rokavci v slovenskih nošah, leta 1949 pa istotam članek z naslovom Krila, predpasniki in pasovi v slovenskih nor- - u 24 sah. Zraven ustnega izročila, arhivskega gradiva iz 19. stoletja ter drugih pi- sanih in rokopisnih virov pa so bile muzejske zbirke slovenske kmečke no- še poglavitna podlaga za monografsko obravnavanje kosov kmečke moške - 72 - ^ ^ 25 in ženske noše v disertaciji avtorice pričujočega sestavka. Delu, ki je iz- šlo v zelo skrajšanem obsegu leta 1970, pa so priloženi originalni kroji po- glavitnih moških in ženskih noš, ki temeljijo izključno na muzejskem gradi- 26 u vu. Starejša moška in ženska noša in oblačila polpreteklega obdobja, pa so po- menila tudi poglavitno gradivo za občasne razstave noše v Slovenskem et- nografskem muzeju v Ljubljani in drugih krajih. Kompleti noš ali posamez- ni kosi oziroma dodatki nošam,vezenine in čipke so bili doslej predstavlje- ni na naslednjih razstavah: Peče na Slovenskem , 1959 Vezenine na Slovenskem, 1961 Kmečki nakit, 1965 Slovenska kmečka noša v 19. in prvi polovici 20. stol., 1966 Klekljane čipke, 1970 Slovenska kmečka noša od konca 19. stoletja do danes, 1974 Govorica slovenske kmečke noše, 1981 Zbirka noš, vezenin in čipk je najbolj številna izmed zbirk Slovenskega et- nografskega muzeja v Ljubljani, saj obsega po vpisih v inventarni knjigi 8572 kosov. Med njimi šteje zbirka slovenske noše, tj. raznih oblačilnih delov in dodat- kov 3455 predmetov, zbirka južnoslovanskih noš okoli 500 kosov, zbirka vezenih in drugih kosov tekstilne hišne opreme 770 kosov, klekljanih čipk je 1839, kvačkanih pa 240. Med navedenim številom slovenskih noš je všte- tih tudi nad 20 kompletnih ženskih in moških noš, npr. ženska noša iz Bar- 27 kovelj, Padrič, Skednja, Ziljske doline, Beltinec, Preloke itn. V zbirki slovenskih ženskih noš je najštevilneje zastopana zbirka peč s 500 kosi, nadalje zbirka avb s 136 avbami itn. (gl. tudi tab. 2). V zbirki moš- kih noš pn je največ telovnikov, tj. 56 in pa moških srajc s 54 kosi (gl. ta- belo l). Kot kaže priložena tabela, prav tako sestavljena po vpisih v inven- 28 turnih knjigah, pa so številneje zastopani tudi drugi deli moških in žen- skih noš ter dodatki. - 73 - Tabela 1 Tabela 2 - 74 - Ženska noša - 75 - V depxDJih Slovenskega etnografskega muzeja je še nekaj neopredeljenih ko- sov oziroma dodatkov k nošam. Iz vpisov v inventarnih knjigah ni natančneje navedeno, ali sodijo k moški ali ženski noši. Zato so na naslednji tabeli tudi skupno navedeni: Tabela 3 Po osvoboditvi je Etnografski muzej v Ljubljani prevzel od Narodnega mu- zeja tudi 1614 predmetov iz takoimenovane Grebenčeve zbirke. Med njimi je nad 300 različnih kosov ženske in moške noše ter notranje opreme, na šitirh kartonih so pripeti še različni gumbi, njihovo skupno število je 1206 kosov. - 76 - V zbirki tekstilne hišne opreme in nekaterih drugih tekstilnih predmetov je najštevilnejša zbirka prtov, sledijo ji prevleke za blazine in drugi kosi no- tranje hišne opreme, kar nazorneje kaže priložena tabela. Tabela 4 ^ V okvir tekstilne zbirke sodi tudi zbirka klekljanih in kvačkanih čipk s številnimi Vzorci in prav tako zbirka modelov za modrotisk ter vzorcev "papircev" za klekljane čipke (tabela 5). - 11 ' Tabela 5; Končno naj navedemo, da je zraven navedenih predmetov po eden do trije kosi najrazličnejših tekstilnih predmetov, okrog 150 po številu, med njimi na primer: nočna čepica, otroška kapica, krstna odejica, gamaše, steznik, pahljača, denarnica, lasulja, svetinjica, verižica, kombinezon, ženske ko- palke, očala, pištola, podveza, servieta S. Gregorčiča, slinček itn. - 78 - Tematska zastopanost oblačil in tekstilne hišne opreme, kot kažejo tudi predhodne tabele (št. 1 - 3), je takorekoč popolna. Pokrajinski izvor pred- metov in še posebej izvor predmetov glede na družbeni položaj pa je moč- j no enostranski. Pregled zbirke moških in ženskih noš kaže, da so tematsko vsaj s po nekaj'j kosi zastopani vsi deli moške in ženske noše ter njeni dodatki (gl. tab. 1, 2), podobno velja tudi za vezenine in drugo hišno tekstilno opremo (tab. 4). Razbor predmetov glede na zemljepisni in družbeni izvor pa je močno po- manjkljiv oziroma enostranski. Določneje: v zbirki moških in ženskih noš prevladujejo za starejše obdobje (približno do 1. svetovne vojne) oblačilni kosi z Gorenjskega, za mlajše obdobje pa s Štajerskega. V skladu s tedanjim načinom inventariziranja pa je provenienca starejših predmetov večinoma neznana, četudi jih lahko na podlagi primerjalnega gradiva uvrščamo v širše, največkrat alpsko območje. Enako velja za tekstilno hišno opremo, kjer prevladujejo predmeti z Gorenj- skega, Štajerskega in Dolenjskega, kar prav tako kot za noše prikazuje na- slednja tabela 6. ^W^"^ - 79 - Tabela 6 - 80 - - 81 - - 82 - - 83 - Prav tako je zbirka klekljanih čipk pretežno zastopana z vzorci oziroma iz- delki čipk po vzorcih tvrdke Franc in Dragotin Lapajne iz Idrije, kvačkanih pa z vzorci Elze Kuharjeve iz Loč pri Poljčanah, četudi vemo, da je bilo ob- močje kleklJanja in predvsem kvačkanja veliko širše. Tematsko in zemljepisno je močno pomanjkljiva tudi zbirka moške in žen- ske južnoslovanske noše, zakaj vse do odločitve, da zbirke ne bomo več dopolnjevali, so predmeti prav tako večinoma le naključno prihajali v mu- zej in tako kot slovenski, odbrani le po estetskem kriteriju. Povedano še po- sebej potrjujejo vsi predmeti iz tkim. Švegel - Sancinove zbirke, ki jo je 30 odkupil muzej leta 1964 . Vse do sedemdesetih let so tekstilni predmeti z nekaj izjemami povsem neopredeljeni glede na družbeni izvor. Starejši, večinoma s kmetij izvirajoči predmeti tekstilne zbirke, sodijo pretežno v 19. in le izjemoma v 18. ali 17. stoletje. Mlajši, kjer so zra- ven kmečkih oblačil in vezenin zastopani tudi tekstilni predmeti drugih slo- jev (npr, rudarjev, bajtarjev, mestnih prebivalcev), pa sodijo pretežno v obdobje med svetovnima vojnama. Med podatki o predmetih vse do konca druge svetovne vojne le izjemoma za- sledimo natančno ali približno datirane predmete. Letnico izdelave imajo nekateri sklepanci, npr. 1763 (inv. št. 255), 1780 (inv. št, 264), veliko- nočni prti, npr. 1848 (inv. št. 914) in moški kožuh z Gorenjskega, ki ima uvezeno letnico 1881 (muzejska zbirka v Žitari vasi). Pri drugih predmetih starejše tekstilne zbirke pa so verjetno po zatrjevanju prodajalcev ali pred- videvanju kustosa, ki je predmet inventariziral, pripisane približne letni- ce, npr. "krilo z modrcem, Vodice, 1830" (inv. št. 139), "telovnik. Hol- mec, 1806" (inv. št. 98) in "telovnik, Vodice, 1848" (inv, št. 99). Pri večini predmetov, ki so jih muzejski sodelavci zbrali v obdobju po osvo- boditvi , pa so praviloma vpisani tudi podatki o približni starosti predmeta. Vendar se kaže, da bi bilo vsaj pri nekaterih predmetih zatrjevanje doma- činov o starosti predmeta potrebno jemati s pridržkom. - 84 - Predmeti starejše in mlajše tekstilne zbirke omogočajo stalno in občasne postavitve kmečke in mestne noše (npr. v Ljubljani) nadalje vezene hišne opreme ter klekljanih in kvačkanih čipk. V okviru vsake zbirke pa je vrsta predmetov, ki pomenijo po vsebinski, tehnološki in estetski strani še po- sebno muzejsko vrednost. Med njimi npr. že navedeni sklepanci in prti'z letnicami, avbe z zlatovezenimi čelniki, peče in kompleti ženske ter moš- ke noše (npr. iz Skednja, Barkovelj, Roža, Ziljske doline itn.). Prav tako je zbirka klekljanih in v zadnjem času pridobljena zbirka kvačka- nih čipk kot celota velikega pomena za proučevanje in prikazovanje zadev- ne hišne delavnosti in obrti na Slovenskem. Na podlagi sistematičnega pregleda tekstilne zbirke noš, vezenin in čipk bi kazalo v prihodnje usmerjati zbirko takole: 1. poskrbeti, da bi bili vsi, večinoma že na inventarnih kartonih inventari- zirani in fotogrćifirani predmeti tudi primerno deponirani. Zakaj razen ženskih kril z modrcem, avb, telovnikov in sklepancev so vsi drugi tek- stilni predmeti neprimerno in z izjemo čipk tudi nepregledno deponirani. 2. zbirati le tiste tekstilne predmete starejšega datuma, ki lahko dopolnijo že obstoječo zbirko glede na krajevni in družbeni izvor. 3. sistematičneje zbirati otroško nošo starejšega in mlajšega obdobja. 4. nadaljevati z zbiranjem moških in ženskih oblačil mlajšega obdobja, ki bi morala praviloma obsegati kompletno garderobo predstavnikov posa- meznih družbenih skupin. - 85 - OPOMBE Inventarna knjiga I 2 Inventarna knjiga I, str. 1 3 Inventarna knjiga I, str. 46 4 Približno v istem času je miuzej pridobil tudi zbirko 23 vzorcev idrijskih čipk z napisom Spitzenmuster aus Idria vom Jahre 1839. Inv. knj. I, inv. št. 499 ^ Inventarna knjiga XVIII, inv. št. 15356/431 - 671 ^ Inventarna knjiga I, str. 57 7 Inventarna knjiga I, inv. št. 410, str. 59 g Inventarna knjiga I, inv. št. 65 - 84 9 Inventarna knjiga I, inv. št. 46 - 55 in inv. št. 57-64 Inventarna knjiga IV, inv. št. 5900 - 5906 Inventarna knjiga IV, inv. št. 5943 - 5970 12 Inventarna knjiga IV, inv. št. 6152 - 6156 13 Primerjaj podatke v inventarnih knjigah IV, V 14 Knjiga prihodov muzejskih predmetov 1965 - 1976, vpis pod t. št. 11, z dne 10.9.1976 "isto e^ Inventarna knjiga XVIII, inv. št. 15356/1 - 671 Inventarna knjiga I, inv. št. 39, str. 6 in št. 73, str. 11 itn. 18 Na primer: inventarna knjiga I, št. 13, str. 2 in št. 65, str. 10 19 Na primer: inventarna knjiga I, št. 56, str. 8 itn. 20 Med njimi najprej Peča na Slovenskem leta 1959 in druge razstave (gl. str.4.). - 86 - 21 Stanko Vurnik, Doneski k studiju slovenske avbe, E I, 1926, str. 1-35 22 Slovenska peča, E II, 1928, str. 1 - 25 23 Marta Ložar, Rokavci v slovenskih nošah, E XVII, 1944, str. 63 - 81 24 Marta Ložar, Krila, predpasniki in pasovi v slovenskih ljudskih nošah, SE II, 1949, str. 54 - 67 25 Marija Makarovič, Slovenska ljudska noša, doktorska disertacija, rokopis, 1963 26 Marija Makarovič, Slovenska ljudska noša, Ljubljana 1971 27 ^ ^ Pri večini ženskih in moških noš manjkajo obuvala O 28 Vpisi so povzeti po inventarnih knjigah št. I - XVIII 29 Primerjaj: Marija Makarovič, O Grebenčevi zbirki v etnografskem g muzeju v Ljubljani, Slovenski etnograf XV, 1962, str. 243 - 252. 30 Knjiga prihodov. Etnografski muzej 1945 - 1965, vpisano pod t.št. 36, z dne 25. VIII, 1964, str. 217. Gorazd Makarovič ZBIRKA LJUDSKE UMETNOSTI Zgodovina zbirke ljudske umetnosti v Slovenskem etnografskem muzeju je tesno povezana z zgodovino muzeja. V 19. stoletju so bili v Deželnem mu- zeju zbrani le redki primerki, ki so bolj ali manj slučajno prišli v celot- no kolekcijo. Strokovno in intenzivneje je začel zbirati W. Šmid, ki je de- ^ lai kot kustos od leta 1905 do 1909. V tem kratkem času je zbral zlasti pomemben del zbirke panjskih končnic. Njegovo delo je z veliko širino na- daljeval J. Mantuani od leta 1909 do 1924. Leta 1923 je bil ustanovljen Kraljevi etnografski muzej, ki je leta 1924 in 1925 prevzel iz zbirk Dežel- nega muzeja, tedaj imenovanega že Narodni muzej, 3502 predmeta. Izro- čena kolekcija je vsebovala zlasti tekstil in predmete ljudske umetnosti. Resno zbiranje, podprto z raziskavami, je v Kr. etnografskem muzeju za- čel kustos S. Vurnik, ki je to delo odlično opravljal od leta 1924 do leta 1932. Pomanjkanje denarja je to delo vsaj v kvantitativnem oziru zelo otež- kočalo. Izredno zaslugo za zbirko ljudske umetnosti pa ima J. Mal, teda- nji ravnatelj Narodnega muzeja. Ko je zbiratelj O. Grebene ponudil Kr. etnografskemu muzeju svojo sijajno zbirko, v kateri je pomemben del za- vzemala ljudska umetnost, v muzeju ni bilo prave volje za iskanje ustrezne denarne vsote. Zato je leta 1929 to zbirko odkupil J. Mal za Narodni mu- zej. Pomemben del te zelo sistematične zbirke je Etnografski muzej prev- zel od Narodnega muzeja leta 1946. Zelo zaslužen za zbirko je bil kustos F. Kos, ki je začel delati v muzeju leta 1937. V težkih vojnih razmerah je po možnostih izpopolnjeval zbirko R. Ložar, tedanji ravnatelj. Leta 1945 je začel delati v Etnografskem muzeju B. Orel. Bil je neumoren raziskova- lec in zbiratelj. Pomembno je dopolnjeval zbirko ljudske umetnosti do smrti leta 1962. Kot ravnatelj je zelo razširil področje zbiranja. V zad- njem muzejskem obdobju je v kvantitativnem pogledu zbirka slabo napre- dovala, ker ob priložnostih za nakupe praviloma ni bilo na voljo denarja. Iz tega časa velja omeniti izgubo zbirke panjskih končnic Čebelarskega - 88 - društva, ki jo je B. Orel rešil propadanja iz neprimernih prostorov in je bila vsaj pravno že muzejska last. Te izgube ni več mogoče nadoknaditi, za- radi z raznih vidikov ključnih končnic te zbirke, ki je sedaj v posesti Čebe- larskega muzeja. Gornje vrstice veljajo za kakorkoli likovno oblikovane predmete in ne samo za zbirke, ki jih štejemo v kustodiat za ljudsko umetnost. Kaj zajema ta kustodiat, je seveda stvar konvencije in ne teoretično-pojmovnega razsod-'* ka, saj je v ekstremnih aspektih možno pojmovati kot predmet tega kusto- ^ diata samo slike in kipe ali pa skoraj vse gradivo muzejskih zbirk. Obmo- čje, ki ga konvencionalno praktično zajema kustodiat za ljudsko umetnost, je razvidno iz opisa zbirk, ki sledijo uvodnim besedam. Gradivo zbirke je bilo razstavljeno na številnih razstavah, zlasti občasnih in gostujočih, pripravljenih v SEM in drugod. Med razstavami z jasnim štu- dijskim konceptom velja omeniti najprej oddelek ljudske umetnosti v stalni«, zbirki SEM, ki jo je postavil B. Orel. Med občasnimi razstavami SEM ve- lja omeniti: Slikarstvo na panjskih končnicah; Slovensko ljudsko slikarstvo in prostor; Slike na steklo na Slovenskem; Kamnita ljudska plastika na Kra- su; Slovenska ljudska plastika; Modeli za mali kruhek; Cvetlični motivi v ljudski umetnosti; Kič; Slovenska ljudska umetnost. Med sicer številnimi razstavami drugih institucij, na katerih je bilo raz- stavljeno gradivo te zbirke, moremo šteti med študijsko pripravljene raz- stave le "Votivne slike na Gorenjskem", ki jo je postavil France Zupan v Gorenjskem muzeju. Strokovno osnovo pri zbiranju nudijo sintetični tekst "Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana, 1981" in tam navedena literatura in viri. ¦Ji. Zbirka slovenske ljudske umetnosti v SEM je daleč največja in najbolj re- prezentativna te vrste. Njen razvoj je tesno povezan z v času veljavnimi te- oretičnimi izhodišči muzealstva in historičnih disciplin. Spočetka so zbira- li samo tisto gradivo, ki je ustrezalo predstavam o pričevalnosti o kranj- sko narodno določenem značaju. Ta del zbirke je največkrat brez ožjih do- i - 89 - \ ločil o krajevnem izvoru - drugi podatki pa za ta aspekt tako ali tako niso bili pomembni. Z Walterjem Šmidom se je pojavil kriterij ikonografije, slo- ga. Razumljivo tudi ta del zbirke največkrat nima podatkov o ožjem krajev- nem izvoru. Z Mantuanijem se je uveljavljal kriterij zgodovine umetnosti kot zgodovine duha oz."narodove duše", kot jo je označil v prvem sintetič- nem pregledu slovenske ljudske umetnosti v Stanojevicevi enciklopediji. Ustrezno temu pogledu se je zelo razširil spekter zbiranja glede na vrste objektov. Seveda so ostali spremni podatki le redko bogatejši od podatkov njegovih predhodnikov. Vurnik je pri zbiranju uveljavljal kriterij geograf- skih slogov, časovnega in krajevnega opredeljevanja. Koncepcijo zbiranja, ki naj bi zajela ves slovenski prostor, je nadaljeval po Mantuaniju, čeprav kvantitativno zaradi objektivnih težav v prav tako majhni meri. Njegovo de- lo je muzealno poglobljeno nadaljeval Franc Kos. Po vojni je Boris Orel po- globil to usmeritev in jo bistveno dopolnil z zahtevo po dokumentaciji o kra- ju nastanka, kraju izvora in osnovnih konkretnih podatkih o uporabniku ter funkciji. Zbiralci so praviloma zanikali usmeritve svojih predhodnikov z vključitvijo teh usmeritev v širši, praviloma bolj poglobljen koncept, kar kaže na veliko zrelost muzejskih delavcev. Enak postopek se nam zdi na mestu v današnjem trenutku. Po našem mnenju so osnovne determinante teoretičnega vidika, ki naj bi usmerjal izpopolnjevanje zbirke, naslednje: Muzej je zbirka virov, spome- nikov-preostankov, ki so širši javnosti na voljo na razstavah, strokovnja- kom pa tudi v depoju. Zbirka ljudske umetnosti SEM je edina vseslovenska zbirka te vrste*, potemtakem mora biti zbirana tako, da ustreza potrebam vseh historičnih disciplin, ki jo morejo uporabljati pri raziskavah. Novej- še usmeritve družboslovja vsaj v glavnem generalno temeljijo na marksi- stičnih izhodiščih; tem usmeritvam bi morala ustrezati naravnanost zbi- ranja. V tem okviru bi veljalo poudariti poglede, ki se ožje dotikajo speci- fičnosti zbirke: zgodovinsko dogajanje je proces v času, likovno oblikova- nje je del procesa, posledica in delni vzrok družbenega razvoja, likovno oblikovanje je kreacija in izražanje ter preseganje odnosa do sveta, svet - 90 - se razvija in pojavlja v genetičnih strukturah, likovno delo je struktura. V okviru nevedenih določil bi vse dosedanje usmeritve zbiranja ostale upo- rabne in potrebne, bistveno pa bi se spremenil pomen teh usmeritev, ki bi jih morali drugače dopolnjevati in s tem drugače pojmovati. Osnovni krite- riji, ki kažejo na pomanjkljivost zbirke in bi jih bilo primerno uporabljati, bi bili: širši časovni okvir zbiranja od najstarejših spomenikov do najbliž- je preteklosti, razvojno pomembni spomeniki in kakorkoli ključni spome- niki sploh, instrumentaliteta in družbene, estetske ter druge funkcije spo- menikov, družbeni prostor uporabnikov. Glede na delitev dela med sloven- skimi muzeji, bi zbirka zajemala ob kmečki in podeželsko proletarski a- grarni kulturi tudi delavsko likovno kulturo nekako od srede 19. stoletja na- prej in izbirane spomenike današnje množične likovne kulture. Ob že prej uveljavljenih kriterijih zbiranja bi torej v zbirko sodil tudi likovni kič, se- veda le izbrani reprezentativni primerki. V tako zasnovani usmeritvi bi bila seveda potrebna ustrezna spremna dokumentacija in selektivnost. Na tem mestu naj konkretno omenimo samo najbolj občutno vrzel, ki jo na- kazuje takšna usmeritev: zbirko kromolitografij, ki je v Sloveniji sploh ni. Ker gre za mednarodno produkcijo, ki je delno v tujini tudi že raziskana, bi šlo pri zbiranju samo za dokumentirane primerke glede na uporabnike in glede na ikonografski izbor. Sicer pa bi pri zbiranju uporabljali tudi a- plicirane kriterije, kakršni so bili v veljavi ves dosedanji čas nastajanja zbirke. - 91 - Vrstni red poročil o posameznih zbirkah Zbirka: figuric sv. Duha v podobi goloba - jaslic - modelov za lect - mol- kov - nagrobnikov - hišnih oltarčkov - palic - poslikanih panjskih končnic - kadilnih pip in ustnikov - pi sanic - pisav za trni če - plastike - podobic - presile - papirnatih in lesenih "prtičkov" za bogkov kot - razpel - skrinjic, šatulj in pušic - raznih nabožnih slik - slik na steklo - votivnih slik - vo- ti vov - znamenj - razno. Zbirka figuric sv. Duha v podobi goloba Zbirka šteje 12 primerkov in sicer 7 papirnatih primerkov v steklenih bu- čah, 1 papirnat primerek in 4 lesene golobčke s pahljačasto razporejenimi krili. Provenienca primerkov ni izpričana, časovno sodijo v 19. in prvo po- lovico 20. stoletja. Zbirko bi veljalo izpopolnjevati glede na čas, zemljepi- sni in socialni prostor uporabnikov, in posebej še glede na tipologijo, ozi- roma material izdelave. Izbrana literatura: N. Kuret, Praznično leto Slovencev, II. del, Celje, 1967, str. 21 / IV. del, Celje, 1970, str. 92-95. Zbirka jaslic Zbirka šteje 5 večinoma nepopolnih jaslic s plastičnimi figuricami, 24 raz- nih jasličnih figuric iz različnih kompletov, 1 navadne papirnate jaslice, dva Jezuščka iz voska v ustreznih ohišjih, 1 lesorezno ploščo za tiskanje jasličnih figuric in tri tiskane pole s še neizrezanimi figuricami. Pro veni - enea primerkov je z izjemo jaslic iz Mengša in dveh signiranih pol neznana. Večina primerkov je iz 19. stoletja,najstarejše primerke predstavlja 6 ba- ročnih likovno kakovostnih figuric, mengeške jaslice so iz časa po drugi vojni. Zbirka je povsem nezadostna. Kriteriji, po katerih bi veljalo zbir- ko izpopolnjevati, so: čas, zemljepisni in socialni prostor uporabnikov, material, tipologija, p)ri mi ti vi stična likovna izraznost. Izbrana literatura: N. Kuret, Jaslice na Slovenskem, Ljubljana, 1981. - 92 - Zbirka modelov za lect Zbirka šteje 164 modelov. Znani kraji, od koder izvirajo modeli so; Bodovlje, Dražgoše, Kranj, Puštal, Stara Loka, sv. Duh pri Šk. Loki, ^ Šiška, Škofja Loka, Železniki. Večina predmetov je brez izpričane prove- nience, vendar jih je mogoče z gotovostjo pripisati Škofji Loki in okolici. V zbirki so zastopani sledeči motivi. Človeška figuralika: angelček. Ci- gan z otrokom, dama s pahljačo, dojenec posamezno, v paru ali v skupi- ni, falos in vulva, falos na nožicah, harlekin, jezdec na petelinu, Jezuš- ček v košarici, Jezušček v hostiji, konjenik, morska deklica, moški v ^ stilizirani noši, moški s trobento, moški s sodom, moški z dežnikom, moški z nahrbtnim košem, moška figura z otroki v košu, Marija z dete- ^ tom, plemič s kelihom, plemkinja z venčkom, sv. Alojzij, sv. Mihael, sv. Miklavž, škof, vojak, ženska v stilizirani noši, ženska s cvetlico, ženska s kitaro, ženska s pinjo, ženska z molkom, ženska z golobčkom. Živalska figuralika: golob, golobčka in košarica, golobčka in srce, jelen, kokoš, konj, lev, orel, pav, pelikan, petelin, pes, ptič, raca, rak, riba, ovca, slon, zajec, zmaj. Rastlinski motivi: cvetlica, cvetlična ornamen- tika, granatno jabolko, ornament z želodi. Predmeti ; citre, čaša, grbi, hostije, oz. hlebčki, hiša, kitara, košarica, monstranca, pero, pinja, pipa, pištola, sablja, škafec, trobenta, ura, zibelka. Geometrijski moti- vi: ornament, romb, rozeta, srce, zvezda. Socialna provenienca mode- lov je le pri izjemnih primerih izpričana, vendar je po raziskavah pov- sem določljiva skupina pravih obrtnih mestnih izdelovalcev in domačih, polkmečkih izdelovalcev v škofjeloški okolici. Velika večina predmetov sodi v 19. stoletje, 10 primerkov je datiranih z vrezanimi letnicami, naj- starejša je 1820 (št. 1750) - najmlajša pa 1862 (št. 3317). Redke primer- ke je moč po stilu datirati v začetek 19. stoletja ali v 18. stoletje (št.3257, 3266, 3273, 3292, 3314, 3340, 14791), najstarejši model sodi v 16. sto- letje in je izreden primer modela, izdelanega za plemiško ženitovanje z erotičnimi, precej svobodnimi motivi (št. 14805). „ 93 - Kriteriji, po katerih bi veljalo zbirko izpopolnjevati, so; čas, geograf- ski prostor, socialni prostor glede na izdelovalce in uporabnike, motivi- ka, ključni primerki (v zbirki je npr. 8 primerkov s signaturami), Izbrana literatura: R. Ložar, "Mali kruhek" v Skofji Loki in okolici. Et- nolog , Zupanićev zbornik, Ljubljana, 1939 ; 3. Orel, Od kruha do "malega kruhka" , Etnolog, Zupanićev zbornik, Ljubljana, 1939 ; G. Makarovič , Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana, 1981. Zbirka molkov Zbirka šteje 24 primerkov romarskih in navadnih molkov iz 18. in 19. stoletja neznanih provenienc, vendar tipološke zelo raznolikih. Literatura : G. Makarovič , Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana, 1981, Zbirka nagrobnikov Zbirka šteje 28 primerkov. Znani kraji, odkoder so nagrobniki, so: Komenda, Male Lipi jene, Podkoren, Polje ob Bistrici ob Sotli, Rateče, Slavina, Škocjan na Dolenjskem. V zbirki so poslikani in rezljani križi, nagrobniki v obliki znamenja, križ z litoželeznim korpusom, kovana po- slikana križa, kovan križ, litoželezni križi. Kjer je določljivo, gre za kmečke nagrobnike, oz. posebej krašene otroške kmečke nagrobnike. Razen enega primerka, ki sodi v 18. stoletje (št. 15472), izvirajo vsi ostali iz 19. stoletja in obdobja med svetovnima vojnama. Kriteriji, po katerih bi veljalo zbirko izpopolnjevati ; čas, geografski in socialni prostor uporabnikov, tipologija, pričevalnost napisov in številč- nost, kajti zbirka je odločno premajhna in pomanjkljiva. Literatura : G. Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Ljutijana, 1981. - 94 - Zbirka hišnih oltarčkov Zbirka šteje 23 primerkov. Znani kraji, odkoder izvirajo oltarčki, so: Dobrepolje, Dražgoše, Galjevica (Ljubljana), Goselna vas v Podjuni, Ko- ren, Kozarišče, Mengeš, Št. Jo št pri Vrzdencu, Tržič, Zg. Slivnica na Dolenjskem. Zbirka vsebuje spomenike-hišne oltarčke, ki so jih rabili v notranjščinah. Gre za figuralne skupine, edikule, omarice z vratci, arhi- tekturne zasnove. Zastopana je sledeča ikonografija: Angel varuh, ecce Homo, sv. Evstahij, sv. Gregor, Jezušček, Kristus v ječi. Križani z Ja- nezom in Marijo, božjepotna Marija, lurška Marija, maneken Marija, Ma- rija z detetom, Marija z detetom in svetniki, mrtvaški oder, par v noši, sv. družina, svetnica in sv. Jožef. Večina oltarčkov izvira iz kmečkih notranjščin, med njimi sta tudi dva primerka nunske izdelave in kvalitetno rezljan primerek, ki verjetno sodi v drugo družbeno okolje (št. 15355). Oltarčki sodijo v 19. stoletje in v prvo tretjino 20. stoletja - le dva primerka moremo datirati v 18. stoletje (št. 15355, 15294). Literatura: G. Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana, 1981 Zbirka palic Z birka šteje 21 primerkov. Znani kraji, odkoder izvirajo primerki, so: Borovi je (?), Bukovo nad Knežo, Črni vrh-Mrzli log, Daruvar, Dobrepolje, Logatec, Podkoren, Savinjska dolina. Št. Gothard pri Kamniku, Vodice. Na palicah so zastopani sledeči izrezljani motivi: Arabec z žirafo, Atila, . bradata glava, fantastična žival požira moža, fantastična žival požira žen- sko, geometrijski ornament, gozdne in druge živali, grifon, heraldičen motiv, kačja glava, lev požira kačo, lev, lovski prizori, ljubezenski pri- zor, napisi, pes, račja glava, roka drži živalsko glavo, slon, žandar vo- di ujetnika. Glede na funkcijo gre za sprehajalne palice, palico z imeni 2. legijona na- rodne garde leta 1848, flosarsko palico, spominsko palico, jubilejno pali- co, gorjačo, palico z bodalom, ovčarsko palico in druge (ženitovanjsko - 95 - palico iz Dolenčev, EM 9295 in palico gorskega sodnika gl. v ustrezni dru- gi zbirki). Družbeni položaj uporabnikov je le izjemoma ali posredno iz- pričan; gre za palice iz kmečke in palice iz meščanske rabe. Palice sodijo v 19. in v 20. stoletje (na eni palici je očitno recentno vreza- na letnica 1714, primerek sodi v konec 18. ali v začetek 19. stol.). Kriteriji, po katerih bi veljalo zbirko izpopoljevati, so: čas, motivi, tipo- logija, izpričana funkcija, provenienca in družbeni položaj uporabnikov. Literatura: G. Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana, 1981. Zbirka poslikanih panjskih končnic Zbirka šteje 728 primerkov. Znani kraji, odkoder izvirajo končnice, so: Bodovi je, Breznica pri Skofji Loki, Britof pri Kranju, Celar je pri Vrhniki, Cerkno, Čabrače, Čirčiče, Črna na Koroškem (okolica), Dobeno, Dobro- va pri Ljubljani, Dobrunje, Domžale, Dravlje pri Ljubljani, Dražgoše, Gabrk pri Poljanah, Godovič, Goričane pri Medvodah, Gornji grad, Gor- nji Novaki, Homec, Hosta pri Skofji Loki, Kovk, Kranj (okolica), Lajše pri Selcah v Selški dolini, Lanišče pri Kamniku, Ledina, Leskovica nad Ho- tavljami, Lokovica pri Libučah, Lom nad Tržičem, Lučne (okolica), Male Lipljene (okolica). Mali Videm pri Št. Lovrencu, Mirna na Dolenjskem, Mojstrana, Moste pri Komendi, Podbrezje pri Podnartu, Podolševa, Polica, Polhov Gradec, Poljanska dolina na Gorenjskem, Planina nad Ljubnim, Prapreče pri Lukovici, Praprotno v Selški dolini, Raščica pri Vel. Laščah, Rupa pri Kranju, Selce v Selški dolini, Sidraž, Smrečje nad Vrhniko, Se- rica, Spodnja Luša, Stari trg pri Slovenj Gradcu, Stranska vas pri Ljublja- ni, Studor nad Hotavljami, Sv. Helena nad Črno, Škofja Loka (okolica), Smarca pri Kamniku, Šmiklavž nad Gornjim gradom, Štefanja gora nad Cerkljami, Št. Vid nad Ljubljano, Trata, Trboje pri Smledniku, Trstenik na Gorenjskem, Visoko, Voklo, Volčji potok pri Kamniku, Volaka, Vran- sko, Zg. Šiška, Zagradišče pri Sostrem. V zbirki so zastopani sledeči motivi: nabožni-Abrahamova daritev, Absalon, Adam in Eva, S. Alojzij, s. Ambrož, Ana in Marija, s. Andrej, angeli (padli), s. Anton Padovan- ski, s. Anton Puščavnik, s. Barbara, beg v Egipt, Bog oče, Bog ustvari - 96 - Sonce in Mesec, s. Boštjan, božji grob,, bratje prodajo Jožefa, kralj Da- vid, David in Goliat, s. družina, s. družina pri delu, s. Duh, duhovnik pri obredju, s. Elija, evangelisti, s. Florijan, s. Frančišek Asiški, s. Frančišek Šaleški in Marija, stigmatizacija s. Frančiška, Genezareško jezero, legenda o s. Genovefi, godba pred peklom, hudič skuša Jezusa, IHS; IHS, križanje in Pieta, s. Izidor, izgon iz raja, Izraelci plešejo ob zlatem teletu, Izraelci gredo čez Rdeče morje, izgubljeni sin, s. Janez Evangelist, s. Janez in s. Luka, obglavljenje s. Janeza, s. Janez Nepo- muk, s. Jedert, Jezus nasiti 5.000 glavo množico, Jezusovo srce, Jezus in Samaritanka pri vodnjaku, dvanajstletni Jezus v templju. Job na gnoju, s. Jožef, s. Jožef in s. Janez, Judita s Holofernovo glavo, s. Jurij in s. Martin; s. Jurij, Kajn in Abel, s. Katarina, s. Katarina in s. Barbara, Kristus obudi Lazarja, Kristusov krst, Kristus obudi mrtvoudnega, Kri- stusova legenda, Kristusovo kronanje, Kristus nese križ, Kristus izganja trgovce iz templja, Kristus in stotnik, križev pot. s. Lucija, s. Luka in s. Janez, s. Lenart, Lazar in bogatin, s. Lovrenc, Marija božjepotna, Marija, monstranca, s. Miklavž, s. Mihael, Marijino oznanjenje, sreča- nje Marije in Ane, božjepotna Marija in s. Frančišek Šaleški, Marijin monogram, s. Marko in s. Matej, Marija pomočnica in s. Barbara, s. Miklavž in s. Florijan, s. Martin, Mojzes s kačo, Marijino kronanje, ' mašniško posvečenje, s. Mihael, Marija sreča Jezusa pod Križem, Ma- rija immaculata, Marija škapulir, Marija pomočnica, Marija rožnovenska, Marija zaščitnica s plaščem, tri božjepotne Marije, mana v puščavi, Moj- zes obudi vodo iz skale, Marija s svetnikoma, Marijina zaroka, Marijino vnebovzetje, s. Notburga, Noetova barka, Noetova daritev. Oljska gora, Ozej in zlobni dečki betelski, obhajilo, prikazovanje na gori Tabor, Petro- vo izdajstvo, s. Peter, s. Peter in s. Jožef, pohod s. treh kraljev, pokol nedolžnih otročičev, polaganje v grob, poklon s. treh kraljev, s. Peter in s. Pavel, spreobrnenje s. Pavla, papež Gregor, s. Polona, poslednja sod- ba, poroka, poklon pastirjev, s. Rok in s. Boštjan, svatba v Kani, Samson, spoved pravičnika in grešnico, smledniška legenda, usmiljeni Samarijan, kamenjanje s. Štefana, Sams;>n nese vrata, srce Marijino in srce Jezusovo, - 97 - Šaloma, zakrament spovedi, pekel, neugotovljeni svetniki in svetnice, oz. brez atributov, s. Trojica, vhod v Jeruzalem, vesoljni potop, vsi svetniki, vstajenje, s. Volbenk, sedem zakramentov, zadnja večerja,/ posvetni: advokat molze kravo, za katero se vlečeta kmeta; Arabca lovita leva, avstrijski vojaki preganjajo turške, baba podi hudiča od ognjišča, babji mlin, baročna stavba, berač pride k hiši, bitka, boj z zmajem, boj za mo- ške hlače, cigan ukrade lonec, cvetlični ornament, čevljarji in prašič, človek-ptič, debeluh vozi svoj trebuh, delo na polju, divjaki v boju z zver- mi, drevo, dvoboj žensk na petelinih, trije fantje in eno dekle, francoski vojak in kmet, gostilniški prizor, goloba, komedijanta, godci in ples, godci, hiša in cerkev, hudič vozi ženske spodnjice, hudič babi jezik brusi, hudiča v kočiji vozita kozla, hudiči perejo žensko perilo, hudič ukrade lo- nec, hudič zvrne ženskam lonec, hudiči se tepejo s kmeti, jezdeca, kača lovi zajca, kmet ziblje Francoza, kočija s severnimi jeleni, konj, konjeni- ka se bojujeta, konjeniška bitka, kovača, krajina, kegljanje, kres, kome- dijanti, kmetje napadajo priklenjeno žabo, kmet vozi sode, kmet zvrne fratru bero, kozel podi krojače, kozel žre in serje krojača, krojače podi veter, kozel trka krojača, krojače podi polž, prašič podi krojače, kozel serje cekine, krošnjar, Luter in Katrca; hudiči, kozli ali prašič vozijo Lutra in Katrco na kočiji v pekel, lov na jazbeca, lov na jelena, lovec strel- ja divjega lovca, lov na severnega jelena, lov na tigra, lov na gamsa, lov na medveda, lov na risa, lev, lisjak prinaša bolni lisici kure, lisica brije lovca, lovec, lovcev pogreb, lovec strelja medveda, ki je ukradel čebelji panj, lovec, ki serje, se je ujel v past, lovca napijata jelenu in medvedu, navidezno mrtva lisica ugrizne lovca, lovca podi divji prašič, levi žro kristjane, lončarja napade bik, možje v krajini, mož s širokokrajnim klo- bukom, mož pri vodnjaku, medved ukrade panj, merjasec, meseci, mož pri mizi; maček; moža in konj, mož s trobento; mož in ženska, medved na vrvici pleše, kralj Matjaž, Napoleona vzame hudič, noša - stara in no- va, nesreča, oglar, oranje, oficirja, oče tepe sina, heraldični orel, ogre- banje roja. Pegam in Lambergar, ptič, pijani fantje (nabor?), ples, per- sonifikaciji pomladi in poletja, svatba, poroka, polž-velikan, portretiranje. - 98 - podlasica, popotni s košem, ris, rozeta, ris napade konja, prizor pred sultanom ( ? ), slon in kameli, šivilje, številke - razne, trobentač na pol- žu (poštar), tehtanje panja, Turek s pipo, tovornik, Turki, ura, vojaška godba, veduta, vojaka jahata kozla, vojak jaha petelina, vojak odpelje kra- vo, vojaka vodita ženo z otrokoma, vojaki, vlak, volk, zveri, žetev, žen- ska, ženska podi moža, ženska ali ženski vlečeta moža iz gostilne, žen- ska vprežena v brano, ženska pretepa moža, ženska z otrokom,. Najstarejše končnice v zbirki so datirane z letnicami 1770, 1787, 178?, 1791 (inv. št. 2239, 2386, 2426, 2429), tem sledi nekaj primerkov iz zad- njega desetletja 18. stoletja. Večina končnic sodi v 19. stoletje, preostale iz prve četrtine 20. stoletja pa dobro dokumentirajo propadanje tega slikar- stva. Zbirka je zelo številna in glede na kolikost prva; vendar je treba povedati, da jo po pričevalnosti primerkov presega zbirka v Čebelarskem muzeju v Radovljici. Kriteriji, po katerih bi veljalo zbirko izpopolnjevati, so: zastopanost mo- tivov, delavnic, čas in geografski prostor. Ob tem je treba omeniti, da je glede na zemljepisni in socialni prostor zelo malo primerkov neposredno izpričanih; vsekakor bi morali biti slučajno dostopni primerki takšne vrste deziderat kolekcije. Izbrana literatura: Vurnik S., Slovenske panjske končnice. Etnolog III, Ljubljana, 1929 / Makarovič G., Panjske končnice ljudske slikarske delav- nice iz Selc, Loški razgledi IX, Škofja Loka, 1962 / Isti, Panjske končnice štajerske ljudske slikarske delavnice. Slovenski etnograf XVI-XVII, Lj., 1964/ Isti, Slikarstvo na panjskih končnicah. Inauguralna disertacija, Lj., 1964. _ 99 - Zbirka kadilnih pip in ustnikov Zbirka šteje 139 popolnih pip oz. fragmentov ter 14 ustnikov za cigare ali cigarete. Znani kraji, odkoder izvirajo primerki, so: Admont, Bruck na Muri, Dunaj, Gorjuše, Gornja Bistrica v Prekmurju, Krka na Dolenjskem, Koprivnik na Kočevskem, Kropa, Lassing, Leoben, Ljubljana, Mirna, Nov- ska, Podkoren, Podnart, Poljanska dolina na Gorenjskem, Rateče, Rožem- pah, Sarajevo, Savinjska dolina. Selca v Selški dolini, Sopotnica, Stahovi- ca, Šiška, škofjeloška okolica, Šmihel, Tirolsko, Trst, Vrhnika. Glede na tehniko izdelave in material so v zbirki zastopani: razni lesovi, glina v ka- lupu, morska pena, okovi in pokrovčki iz medenine in alpake, inkrustaci- ja s srebrno žico, oz. z biserno matico. Motivi so največkrat ornamental- ni, med njimi pa tudi sledeči figuralni : Adam in Eva, bradata glava, ce- lovški zmaj, čevljar pri delu, razne domače živali, gostilniški prizor, raz- ni heraldični orli, jelen, jezdec pade s konja, konj, kozel, Kristusova gla- va, kača, mož s palico, mož s sklenjenima rokama (k molitvi? ), madžar- ski grb in historični prizor, lovski motivi, lisica in dve živali, pes, poštar in kozel, ptič, riba, roka, srna, škorenj, volovska glava, ženski akt. Nekaj najstarejših primerkov sodi še v 18. stoletje, med njimi naj omeni- mo z letnicama 1746 in 1781 datirana primerka (inv. št. 2090 in 5885), ogromna večina primerkov sodi v 19. stoletje , nekaj, zlasti gorjuških pa je iz prve polovice 20. stoletja. Zbirka je največja v Sloveniji. Družbeni položaj uporabnikov sicer ni dokumentiran, vendar je glede na značaj izdelkov in razne vire o kajenju nedvomno, da gre za pipe, kakršne so uporabljali v vseh družbenih plasteh. Kriteriji, po katerih bi veljalo zbirko izpopolnjevati, so: čas, zemljepisni in socialni prostor uporabni- kov, tipologija, ikonografija, izdelki slovenskih proizvajalcev. Izbrana literatura: G. Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Lj. , 1981. - 100 - Zbirka pisanic Zbirka šteje 659 primerkov. Znani kraji, oz. pokrajine, odkoder izvira- jo pisanice, so : Adlešiči, Bela krajina, Beneška Slovenija, Dolenjci, Dra- šiči, Gančani, Gorenje jezero, Grabrovec, Hrast pri Suhorju, Ivanjkovci, Jugorje, Ligojna, Ljubljana, Ljubljana okolica, Marindol, Podzemelj, Prek- murje, Robedišče, Radovica, Suhor, Škofja Loka, Velika Sela pri Adleši- čih, Zagradec. V zbirki je nekaj prav zanimivih primerkov iz drugih de- žel: Srbije iz leta 1918, Poljske (krakovske pisanice), Zgornje Avstrije in iz Knina. Glede na tehniko izdelave so v zbirki zastopani: voščeni ali pa- rafinski batik, jedkanje v naravnih kislinah, izpraskanka, oplet z barvnimi nitmi, poslikava s čopiči, oplet s srebrnimi žičnimi nitmi, rezervaš z rastlinskimi listi. Glede na motiviko so v zbirki zastopani: geometrijski ornament, stiliziran rastlinski ornament, stilizirane upodobitve predme- tov in simbolov, napisi in kombinacije navedenega. Mimo redkih pisanic iz mestnega okolja so v zbirki le pisanice iz kmečkega življenja. Najstarejše pisanice sodijo v konec 19. stoletja (med njimi naj omenimo z letnico 1890 datiran primerek - inv. št. 3184/21), ostale sodijo v 20. stoletje, največ iz obdobja med svetovnima vojnama in iz časa po drugi vojni, nekaj pa jih je še iz časa pred prvo vojno. Zbirka je največja v Slo- veniji. Kriteriji, po katerih bi jo veljalo izpopolnjevati, so: čas, motivi- ka, tehnike, zemljepisni in socialni prostor uporabnikov. Izbrana literatura: J. Barle, Pisanice iz Bele krajine. Izvestja muzejske- ga društva za Kranjsko, III, Ljubljana, 1893 / N. Kuret, Reménke, reme- nice. Etnografija Pomurja I, Murska Sobota, 1967 / G. Makarovič, Sloven- ska ljudska umetnost, Ljubljana, 1981. Zbirka pisav za trniče Zbirka šteje 69 pisav za krašenje trničev na velikoplaninskih planšarijah. Časovno sodijo v 19. stoletje in še v čas po drugi vojni. Med njimi je ome- niti najstarejši znani datirani primerek z letnico 1840. Literatura : A. CeVc, Velika planina, Ljubljana, 1972. - 101 - Zbirka plastike Zbirka šteje 216 primerkov. Znani kraji, odkoder izvirajo primerki, so: Ambrus, Bičje, Bizeljsko, Breznica na Gorenjskem, Brezov dol, Celje (okolica). Cerkljanski vrh. Črna na Koroškem, Črni vrh, Čušperk, Do- bri je na Koroškem - Tolsti vrh, Dobrepolje, Dečja vas, Gabrovica na Kra- su, Gora (Št. Jurij-Žiče), Gradenc, Grintavec v Dobrepoljah, Homec, Ja- vorščica. Jezero pri Preserju, Kamnik, Kleče pri Šmihelu, Klevevž, Ko- bilje, Kočevje, Kočevje okolica, Kranj, Litija, Litija okolica. Mala Stara vas. Male Lipi jene, Mavčiče, Mekinje, Mokronog, Mošnje, Muljava, No- sovče, Plešivica, Podlanišče, Podpeč pri Dobrepoljah, Podpleče, Princa vas, Prtovč, Radovljica okolica, Ratje, Rečica nad Laškim, Reber pri Žu- žemberku, Ribnica, Sanabor pri Vipavi, Samotorca, Slinovci, Srednja vas v Bohinju, Stražišče, Struge, Suha krajina, Šentjernej, Šentrupert, Šentur- ška gora. Tolsti vrh nad Guštanjem, Tomažja vas. Topla reber nad Smuko, Trebnje, Trzin-Rašica okolica, Vače okolica, Valična vas. Velike Lipi jene, Visejc, Vodice pri Dobrepoljah, Žiče, Žiri. V zbirki so zastopani sledeči motivi : Angel, s. Anton Padovanski, s. Anton Puščavnik, s. Barbara, be- rač, Bernardka lurška, Bog oče, Bog sin, s. Boštjan, Ecce homo, s. Flori- jan, s. Frančišek Asiški, s. Gregor, s. Izidor, s. Janez Evangelist, s. Ja- nez Nepomuk, Jezus dobri pastir, Jezus v ječi, Jezusovo srce, Jezus ne- se križ, s. Jožef, kamnosek, kmet z lopato, kongresna cesarja, Marija, Marija božjepotna, Marija brezmadežna, Marija lurška, Marija maneken, Marija mariazellska, Marija rožnovenska, Marijino srce, Marija z dete- tom, Marija žalostna, s. Marko, s. Miklavž, moška figura, moška figu- ra z opico, palček, partizan. Pieta, s. Rok, roka s knjigo, sedeči Kristus, Slomšek A.M., svetnice s pomanjkljivimi atributi, svetniki s pomanjklji- vimi atributi, s. Štefan, s. Urban, s. Valentin, s. Vid, vstali Kristus, zadnja večerja, žena v noši. Način rabe primerkov iz zbirke praviloma ni dokumentiran, vendar je iz videza in po analogijah dokaj gotovo, da večina plastike izvira iz kmečkih notranjščin, znamenj oz. niš, nekaj je primer- kov cerkvene plastike. Najstarejši primerek je kip sedeče Marije z dete- tom iz cerkve v Klevevžu in sodi v 15. stoletje, temu sledi nekaj primerkov - 102 - iz 17. stoletja (inv. št. 3218, 10720, 10721, 10722, 15353 itn.) - ogrom- na večina plastike sodi v 19. stoletje. Zbirka je največja kolekcija primi- tivne kmečke plastike na Slovenskem. Kriteriji, po katerih bi veljalo zbir- ko izpopolnjevati, so: čas, zemljepisni in socialni prostor uporabnikov, ključni primeri za izdelovalce in datacije, ikonografija, dokumentiranost uporabe in funkcije, primitivistična likovna kvaliteta. Literatura : G. Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana, 1981. Zbirka podobic Zbirka šteje 381 primerkov. Mimo ostalih primerkov so zastopana tudi naslednja slovenska božja pota: Brdo pri Podpeči, Bled, Brezje, Gospa Sve- ta, Sv. gora pri Gorici, Sv. Jožef pri Celju, Sv. Jošt nad Kranjem, Sv. Križ pri Belih vodah. Sv. Križ pri Črnečah na Koroškem, Kropa, Ljubno na Gorenjskem, Sv. Marija (frančiškanov) v Mariboru, Sv. Marija na Do- brovi, Nova Štifta pri Gornjem gradu. Nova Štifta pri Ribnici, Sv. Peter pri Mariboru, Sladka gora. Šmarna gora. Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Velesovo, Višarje, Zagorje pri Planini. Zbirka ni reprezentančna ne glede na motiviko, tehnike, variante ali čas. Posebej pričevalni so morda le pri- merki , ki so bili nalepljeni na pokrovih skrinj in so jih žal v muzeju odle- pili. Skoraj vsi primerki so iz 19. stoletja in iz prve polovice 20. stoletja. Ker obstajata sijajni zbirki podobic v Semeniški knjižnici in v Grafičnem kabinetu Narodnega muzeja v Ljubljani, ne bi bilo smiselno zbirati popolnej- šo zbirko v SEM za študijske namene. Zbirka naj bi rabila zlasti orientaci- ji v ikonografiji in razstavnim namenom. Zato naj bi bili temeljni kriteriji, po katerih bi veljalo zbirko izpopolnjevati: zbrati primerke vseh slovenskih božjih poti, zbrati primerke vseh zvrsti podobic (odpustke, porci j. listke, listke bratovščin, molitve, jedilne podobice itn. , perforirane primerke in druge tehnične in oblikovne tipe) in zlasti primerke iz 18. stoletja za raz- stavne namene. Izbrana literatura: A. Gaber, Kaj pripxDvedujejo stare slovenske podobice. Obisk, III, št. 5 in 6-7 / A. Spamer, Das kleine Andachtsbild vom XIV. bis zum XX. Jahrhundert, Miinchen, 1930/ G. Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana, 1981. - 103 - Zbirka presile Zbirka šteje glede na tipologijo; 128 presile tkim. slovenskega tipa za na kolovrat, 30 koželjev, 12 suličastih presile za predenje na vreteno, 4 lo- pataste preslice za predenje na vreteno, 1 krošnjasto in 1 rovaš as to pres- lico za predenje na vreteno, 27 vreten in 10 presličnih igel. Znani kraji, odkoder izvirajo predmeti, so; Adlešiči, Bohinj, Bohinjska Bistrica, Bušinja vas, Dovje, Dražgoše, Gorjuše, Gozd pri Kranjski gori, Javorniški rovt. Kopri vnik. Koroško, Kranjska gora, Ljubno pri Podnartu, Ločnica, Mojstrana, Nomenj, Padež, Pivka pri Naklem, Podkoren, Poljan- ska dolina, Rateče, Serica, Srednji vrh nad Kranjsko goro, Vatovlje, Vini- ca. Predmeti izvirajo iz kmečkega okolja. Nekaj presile takim, slovenske- ga tipa sodi še v zadnjo tretjino 18. stoletja, redki primerki v 20. stoletje, še v 60. leta, velika večina predmetov sodi v 19. stoletje. To je edina po- membna zbirka krašenih slovenskih presile. V SEM je še nekaj preslic, med njimi 4 paličaste z lastnim podstavkom, ki pa sodijo h kolovratom in jih v tem poročilu ne omenjamo. Kriteriji, po katerih bi veljalo zbirko izpopolnjevati, so: geografski pro- stor, tipologija zlasti preprostejših preslic, primerki, izpričani kot darilo, primerki z izpričanim socialnim položajem uporabnic. Preslice tkim. slo- venskega tipa so v zbirki - kolikor je to v muzeju mogoče - zastopane v za- dostnem reprezentančnem vzorcu. Izbrana literatura: W. Šmid, Krainische Spinnrocken. Carniola I, Ljubljana, 1908 - G. Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana, I., 1981. Z birka papirnatih in lesenih "prtičkov" za bogkov kot Zbirka šteje 75 papirnatih in 5 lesenih prtičkov. Leseni primerki izvirajo iz Podkorena in Kranjske gore, papirnati pa iz Domžal, Krakovega v Lju- bljani, Ljubljane, Višnje gore in Žalne. Na prtičkih so zastopani naslednji motivi; angel, božjepotna Marija, cvetlični motivi, geometrijski motivi, jaslice, Jezusov monogram, monstranca, poklon s. treh kraljev. Leseni primerki so poslikani z oljnimi barvami, na papirnatih primerkih pa so za- stopane sledeče tehnike: izrezanka, perforacija, ročno koloriran primiti- ven kamnotisk, koloriran navaden kamnotisk, reliefen tisk s perforacijo. - 104 - barvna litografija, izrezane in nalepljene litografirane figurice ter posli- kava. Časovno sodijo leseni prtički v 19. stoletje, papirnati pa v čas med leti 1912 in 1924. Uporabniki prtičkov niso izpričani, vsaj večinoma gre za rabo ob božičnih praznikih v kmečkem in revnejšem mestnem okolju. To je edina zbirka tega gradiva v Sloveniji. Kriteriji, po katerih bi veljalo zbirko izpopolnjevati, so: čas, ikonografija, tehnike, zemljepisni in so- cialni prostor uporabnikov. Izbrana literatura: N. Kuret, Praznično leto Slovencev, IV. del, Celje, 1970, str. 109; Isti, Jaslice na Slovenskem, Ljubljana, 1981. Zbirka razpel Zbirka šteje 61 razpel. Znani kraji, odkoder izvirajo razpela, so : Blečji vrh. Brezov dol, Črna na Koroškem, Gorjuše, Graden, Jereka, Korita pri Dobrniču, Male Lipljene, Marinča vas, Mirna-Trebnje, Mokronog, Peč, Plešivica, Potok pri Grosupljem, Prapreče pri Lukovici, Princa vas, Pun- gert, Retje, Srednja vas, Stražišče, Selce na Pivškem, Sv. Lovrenc pri Čatežu, Sv. Marjeta, Špitalič, Tešova nad Vranskim, Veličane, Volčja ja- ma, Zagorica v Dobrepoljah. V zbirki so večinoma razpela za opremo kmeč- kih notranjščin. Zastopani so sledeči ikonografski tipi: "Jeruzalemski križ", korpus na križu brez dodatkov, razpelo z lobanjo pod križem, razpelo z ov- co pod križem, razpelo z vazama s cvetjem, razpelo s smrekama in loban- jo, razpelo s kelihom, razpelo s knjigo, razpelo z angelčkom ali angelčko- ma, razpelo z Marijo pod križem, razpelo z Janezom in Marijo pod križem, razpelo z Janezom, Marijo in Marijo Magdaleno pod križem, razpelo z Ja- nezom, Marijo in orodji trpljenja, razpelo s knjigo in orodji trpljenja, "mrliški križ". Ob kmečkih razpelih je v zbirki nekaj primerkov primitiv- nejše cerkvene plastike in nekaj razpel, ki sodijo v nekmečko okolje, ven- dar nedokumentirano. Razpela sodijo razen treh primerkov iz zadnjih dveh kategorij, vsa v 19. stoletje in v začetek 20. stoletja. Največja tovrstna zbirka v Sloveniji, pomembna zlasti glede izvirne ikonografije in nekaterih primerkov z izredno likovno primitivistično ekspresivnostjo. - 105 - Kriteriji, po katerih bi veljalo zbirko izpopolnjevati, so: čas, geograf- ski in socialni prostor izdelovalcev in uporabnikov, dokumentiranost upo- rabe in funkcije, ikonografija, primitivistična likovna kvaliteta. Literatura: G. Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana, 1981. Zbirka skrinjic, šatulj in pušic Zbirka šteje 23 primerkov. Znani kraji, odkoder izvirajo predmeti, so: Bela peč v Kanalski dolini. Gornji grad. Kranjska gora, Ljubljana, Podbela, Podkoren, Polhov gradeč, Poljanska dolina, Radovljica, Škofja Loka, Trbiž, Žerovnica. V zbirki so zastopane sledeče zvrsti: kaseta z leseno številčno ključavnico, pultna kaseta, miniatura skrinje, miniatura poslikane skrinje, železna skrinjica z blagajniško ključavnico pod pokrovom, skrinjica sekre- ter, poslikana obodna šatulja, obodna šatulja z rezljanim pokrovom, stru- žena poslikana valjasta šatulja, miniatura potovalnega kovčka z okrasjem iz slame, rezljana pušica z drsnim pokrovom. V 17. stoletje sodijo: železna skrinjica z upodobitvijo slovesa viteza od dame, miniatura renesančne skrinje z dvema ključavnicama, skrinjica se- kreter z bizmutovo poslikavo. V 18. stoletje sodijo: kaseta z letnico 1774, obodna šatulja z letnico 1784, pušica z letnico 1755, pušica z letnico 1791. Ostali primerki sodijo v 19. in v prvo tretjino 20. stoletja. Družbeni polo- žaj uporabnikov praviloma ni dokumentiran, vendar sodijo primerki iz 17. stoletja nedvomno v plemiško ali visoko meščansko okolje, primerki iz 19. stoletja pa večinoma v kmečko okolje. Instrumentaliteta predmetov je raz- vidna iz konstrukcije in deloma iz dokumentacije: hranila za nakit, papirje, denar, britev. Kriteriji, po katerih bi veljalo zbirko izpopolnjevati, so: tipologija, čas, zemljepisni in socialni prostor uporabnikov, izdelki slovenskih rok. Izbrana literatura; G. Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana, 1981. - 106 - Zbirka raznih nabožnih slik (olje na platno, les, tempera na papir) Zbirka šteje 43 primerkov. Zemljepisna provenienca z izjemo redkih kra- jev ni izpričana (Bič, Kranjska gora. Kropa, Rateče, Skaručna, Vodice). V zbirki so zastopani naslednji motivi: s. Agata, angel varuh in s. Miklavž, s. Alojzij, s. Anton Puščavnik, s. Boštjan, s. Corona, grehi zoper s. Duha, jagnje božje, s. Janez Krstnik, s. Job, s. Jurij, s. Anton Puščavnik, s. Izidor, križanje, križanje s s. Janezom, Marijo in s. Magdaleno, križev pot, Kristusov krst, s. družina, Marija dobrega sveta, Marijino kronanje, Marija škapulir in križanje, Marija z detetom, Marija,zaščitnica devic, Marijino srce, s. Martin in s. Andrej, neverni Tomaž, Oljska gora, po- klon s. treh kraljev, prestol milosti, prizor iz legende s. Antona Padovan- skega, sedenj s. zakramentov, s. Trojica, trpeči Kristus, zadnja večerja, zasramovanje Kristusa, žalostni Kristus. Socialna provenienca slik ni iz- pričana, vendar je glede na ta vidik zbirka nedvomno zelo heterogena. V njej sta vsaj dve nedvomno oltarni sliki, 4 križevi poti, dve cerkveni bande- ri, večinoma pa so slike verjetno za opremo stanovanjskih prostorov. Skoraj vse slike sodijo v 19. stoletje, iz 18. stoletja velja omeniti sliko s. Izidorja in odlično cerkveno podobo s. Agate. Zbirka ni reprezentativna v nobenem oziru. V bodoče bi kazalo zbirati predvsem slike za opremo ka- pelic in kmečkih ter delavskih notranjščin glede na tipologijo, ikonografijo, čas, družbeno razlikovanje in primitivistično likovno izraznost. Literatura : G. Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana, 1981. - 107 - Zbirka slik na steklo Zbirka šteje 495 slik. Znani kraji, odkoder izvirajo slike, so: Celovec, Črmošnjice, Davča, Dole pri Moravčah, Gornji Kot pri Dvoru, Ig, Javor pri Litiji, Javorje pri Skofji Loki, Kališče pri Novi Štifti, Kočevje (okolica). Koprivnik, Krašce pri Moravčah, Krnica pri Gorjah, Lukovica, Maršiči na Dolenjskem, Medvode, Mengeš, Mihela vas, Naklo, Nova vas pri Preddvo- ru, Nova vas pri Žireh, Petrova vas pri Črnomlju, Planina pri Črnem vrhu, Pliberk, Poljane nad Škofje Loko (in okolica), Poljanska dolina, Poreče pri Vipavi, Predgriže, Radiše na Koroškem, Raščica na Dolenjskem, Rogaška Slatina, Sela pri Javorju nad Litijo, Selce v Selški dolini, Selška dolina. Serica, S topnik, Stražišče pri Kranju, Slovenske gorice. Sv. Duh nad Sol- čavo, Sv. Križ pri Litiji, Škofja Loka (in okolica), Škofjeloško hribovje, Trebnje, "Trzin-Domžale", Vavpčja vas, Velesovo, Velike Lipljene, Zadob- je pri Gorenji vasi v Poljanski dolini, Z a vrh pri Dobrni, Zg. Tuhinj. V zbir- ki so zastopani sledeči motivi: Adam in Eva, s. Aleš, s. Alojzij, s. Ana, s. Ana z Marijo, s. Andrej, s. Anton Padovanski, s. Barbara, beg v Egipt, s. birma, s. Blaž, s. Boštjan, božji grob, cerkev, čudeži Kristusove krvi, s. družina, ecce ancilla Domini, s. Egidij, s. Elija, s. Elizabeta, s. Evsta- hij, s. Flori jan, s. Frančišek Asiški, s. Frančišek Ks averi j, s. Genovefa, s. Gertruda, s. Helena, izgubljeni sin, s. Izidor, s. Janez Krstnik, s. Ja- nez Nepomuk, s. Jernej, Jezus, bičani Jezus, Jezus na križu, Jezus na Oljski gori, Jezus nese križ, Jezus odrešenik sveta, Jezusovo rojstvo, Je- zus s svetniki, trpeči Jezus, Jezušček praškega ikonograf. tipa, Jezušček s svetovno kroglo, Jezušček leži na križu, Jezusovo srce, s. Jožef, s. Juda in s. Simon, s. Julijana, s. Jurij, kača na drevesu, Kalvarija, s. Karel, s. Katarina, s. trije kralji, križev pot, s. krst, s. Lenart, s. Lovrenc, s. Lucija, različice božjepotnih Marij, Marijino srce, Marijino kronanje, Marijino oznanjenje, s. Marjeta, s. Marta, s. Martin, s. mašniško po s ve- čen je, s. Mihael, s. Miklavž, s. Neža, s. Patricij, s. Peter, Pieta, posled- nja sodba, poklon s. treh kraljev, s. pokora, s. Polona, s. poslednje olje, svetniki priprošnjiki, gostilniški prizor, s. rešnje telo, s. Rok, s. Rozalija, s. Si m non, smledniška legenda, svatba v Kani, razni pomanjkljivo atri bui rani - 108 - svetniki, s. Tomaž, s. Trojica, turški jezdec, s. Urban, s. Uršula, s. Valentin, s. Veronika, Veronikin prt, vstajenje, s. Wendelin, sedem s. zakramentov, zadnja večerja. V zbirki je 86 ugotovljenih primerkov na Slovenskem naslikanih slik in ne- kaj primerkov, ki bi jih bilo potrebno še ugotoviti. Ostale slike so iz zna- nih srednjeevropskih centrov tega slikarstva, največ iz Pohožev in Sandla. Večina slik sodi v prvi dve tretjini 19. stoletja, nekaj primerkov pa je še iz druge polovice 18. in iz zadnje tretjine 19. stoletja. Zbirka je največja v Sloveniji. Kriteriji, po katerih bi jo veljalo dopolnjevati, so: motivi, slo- venski izdelki, slike s podatki o zemljepisnem in socialnem prostoru upo- rabnikov. Izbrana literatura: G. Makarovič, Slikanje ljudskih slik na steklo na Slo- venskem, Slovenski etnograf XV, Ljubljana, 1962. Zbirka votivnih slik Zbirka šteje 29 slik, slikanih na les ali na platno. Božjepotni kraji, odko- der izvirajo slike, so: Sv. Andrej nad Škofje Loko, Ljubno na Gorenjskem, Nova Štifta, Križna gora pri Ložu, Skaručna, Šmarna gora, Šmartno pri Cerkljah, Št. Rupert, Tunjice, Velesovo, Zg. Brnik, štiri slike so le dom- nevne provenience. Na slikah so upodobljeni sledeči priprošnjiki: Sv. Ana, sv. Ana in sv. Štefan, sv. Andrej in Marija z detetom; sv. Florijan, sv. Lovrenc, sv. Vid; sv. Jožef, sv. Anton Padovanski in mašnik z lilijo; sv. Janez Krstnik, sv. Kozma in sv. Damijan; Križani; Križani, sv. Kozma in Damijan in Marija sedmih žalosti; Križani, sv. Janez in Marija; sv. Lucija; Marija božjepotnega tipa; Marija božjepotnega tipa, sv. Avguštin, sv. Mo- nika, sv. Miklavž; Marija božjepotnega tipa in nedoločena svetnica mučeni- ca; Marija božjepotnega tipa in trpeči Kristus; Marija sedmih žalosti; sv. Martin in sv. Jurij; nedoločen svetnik-mašnik z razpelom in lilijo (Valen- tin?); sv. Štefan, sv. Kozma in sv. Damijan. Nameni votivnih prošenj, oziroma zahval so: pomoč pri boleznih, pomoč pri bolnih očeh, pomoč pri brodolomu, pomoč pri porodu, pomoč pri dojencu, pomoč pri govedu, po- moč pri nesreči v mlinu, pomoč pri konju, pomoč pri požaru. Glede na noše! - 109 - in druga določila šteje zbirka 18 slik kmečkih votantov, 1 sliko meščan- skega votanta, 3 slike plemiških votantov, ostale slike so glede na socialni izvor manj določljive. Glede na čas sodi v 17. stoletje 1 slika, v 18. stolet- je 14, v 19. stoletje pa ostale. Kriteriji, po katerih bi veljalo zbirko izpopolnjevati, so: čas, geografski prostor, socialni prostor, tipologija zavetnikov in prošenj, avtorstvo, li- kovna kvaliteta in zlasti pričevalnost votivnih slik o noši, notranji opremi, vrednotah votantov in težavah, ki so se zdele najhujše (živinska kuga itd.). Izbrana literatura: France Zupan, Votivne podobe. Informativni bilten In- štituta za sociologijo in filozofijo Univerze v Ljubljani, št. 10, Ljubljana, 1970; Isti: Votivne podobe na Gorenjskem. Razstavni katalog. Gorenjski muzej, Kranj, 1964; Gorazd Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Lju- bljana, 1981. Zbirka votivo v Zbirka šteje 115 votivov iz lesa, voska, parafina, srebra in železa. Znani bož jepotni kraji, odkoder izvirajo votivi, so: begunjska fara na Go- renjskem, Koblarji, Koprivnik na Gorenjskem, Kranj, Mače, m.engeška fara. Ptujska gora, Štefanja gora. Stopanja vas, Troščine, Zaplaz, Zreče. Večina votivov je neznane, vendar slovenske provenience. V zbirki so za- g> stopani sledeči motivi : za človeško zdravje: Bolnik v postelji, dojenec, krastača, krona, molilec, molilka, noga, oči, moška figura, roka, srce; za živino: konj, krava, krava s teletom, par volov, petelin, prašič, vol. Socialni izvor votantov ni izpričan, vendar je v veliki večini nedvomno kme- čki. Glede na čas sodi večina parafinskih votivov v obdobje med svetovnima vojnama, lesenih in voščenih v 19. stoletje, starejši, torej iz 18. stoletja bi utegnili biti le trije železni( št. 221, 222, 15040) in dva srebrna votiva (št. 10443, 10449). Kriteriji, po katerih bi veljalo zbirko izpopolnjevati, so: čas, geografski prostor, socialni prostor, tipologija motivov in tehnologije izdelave, izde- lovalci in votanti, pričevalnost glede na goveje, prašičje in konjske pasme. - 110 - K zbirki sodi 7 kompletnih modelov za ulivanje voščenih votivov, 6 jih sodi v 19. stoletje, 1 pa v 18. (št. 3302). Pet modelov je uporabljal kranjski medicar Janko Šink do leta 1911, vendar so precej starejši. Zbirka je največja te vrste v Sloveniji. Izbrana literatura: R. Kriss, Volksreligiôse Opfergebrâuche in Jugoslawien, Etnolog IV, Ljubljana, 1930/31; B. Orel, Slovenska božja pot in izvori nje- ne ljudske umetnosti. Umetnost VII, št. 4-6, Ljubljana, 1943; G. Makaro- vič, Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana, 1981. Zbirka znamenj Zbirka šteje 12 primerkov, in sicer šest tabelnih znamenj, pet figuralno plastičnih v edikulah in kamnit relief iz zidanega znamenja. Znani kraji, odkoder izvirajo znamenja, so: Besnica, celjska okolica, Go- ropeke pri Žireh, Javo miški rovt, Kočice pri Žetalah, Ocizla, Poljane v Poljanski dolini, planina Uskovnica.Zastopani so naslednji motivi: Božje- potna Marija, sv. Gregor in sv. Jošt nad cerkvama v Besnici in cerkvijo sv. Jošta - beg v Egipt- Jezušček in sv. Jožef pri žaganju - Križani, - Kri- žani s sv. Janezom in Marijo - Križani in zlati očenaš - Kronanje Marijino, sv. Benedikt in sv. Skolastika - nesreča ob delu v zvoniku - nesreča - Pieta - sedeči Kristus. Znamenja izvirajo iz kmečkega okolja, dve sta spominski, eno božjepotno; omeniti je redko znamenje s pastirskega stanu na Uskovnici. Znamenja sodijo v 19. stoletje. Zbirka je povsem nezadostna. Kriteriji, po katerih bi jo veljalo izpopolnjevati, so: tipologija glede na vrsto izdela- ve, namen in namestitev; zemljepisni in socialni prostor uporabnikov, čas, ikonografija, primitivistična likovna kvaliteta. Izbrana literatura: M. Zadnikar, Znamenja na Slovenskem, Ljubljana, 1964; G. Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Ljubljćina, 1981. - ili - Ostalo gradivo v zbirki ljudske umetnosti Ob bolj ali manj sistematično zasnovanih in izpopolnjevanih specialnih zbirkah je v zbirki ljudske umetnosti še več gradiva, ki ga zavoljo malo- številnosti ali nesistematičnega zbiranja ne moremo uvrstiti v posebna poročila. Med tem velja omeniti: 20 primerkov takoimenovanih "nunskih del" , vokvirjenih podob, vezenih ali krašenih z vezeninami s kovinskimi nitmi, bleščicami. Gre za podobe iz meščanskega okolja; največkrat so to nabožni tiski, dopolnjeni z razno- likim okrasjem. Motivika je največ nabožna, izdelava pa sodi v 19. in iz- jemoma še v 18. stoletje. 18 primerkov okvirjenih bakrorezov, ki so bili del stenskega okrasja. Motivika je praviloma nabožna, nastanek tiskov sodi v 19. in 18. stoletje, dva primerka pa sta iz 17. stoletja. Nekateri primerki so bili v kmečki rabi, nekateri pa po vsej verjetnosti v mestni ali malomestni. 3 figuralni čebelni panji, dva v obliki vojaka, eden v obliki psa iz 19. sto- letja. 4 panji kranjiči s poslikanimi končnicami iz 19. stoletja. 15 risanih predlog za slike na steklo. Predloge izvirajo iz Sandla iz 19. stoletja. Med njimi velja omeniti predlogo s slovenskim napisom:"POPOL- NOMA ODPUSTIK". 3 kovana železna vratna trkalca, eno še iz 17, ali začetka 18., ostali iz 19. stoletja. Figuralna oblika: iz obroča razvita oblika in kladivasta obli- ka. Iz kmečke rabe. 8 kril poslikanih polken s kmečkih gorenjskih hiš in slepo polkno iz Para- dišča z upodobitvijo godca. Cvetlični in nabožni motivi. Konec 18. in 19. stoletje. 1 izvesek za žganjekuho iz Tacna iz prve polovice 19. stoletja z upodobit- vijo žganjekuhe. - 112 - 5 snetih fasadnih slikarij s kmečkih hiš v Hosti pri Skofji Loki in iz Ko- | privne iz preloma 18. in 19. stoletja in iz leta 1883. Motivi: s Florijan, s. Jurij, beg v Egipt, del naslikanega venca, del naslikanih šivanih ro- ^ bov. i 6 sestavljenk v steklenicah z nabožnimi motivi iz 19. in iz prve tretjine j 20. stoletja. Med njimi velja omeniti primerek, ki je na listku na dnu si- ' gniran: "Izdelal 8/5 1908 Val. Janša". : i 15 modelov za maslo. Tipološko so zastopani sestavljeni modeli s tečaji, , valj, ploščate matrice, modeli-mere. Najstarejši primerek je datiran z , letnico 1766, sicer sodijo v 19. in v 20. stoletje. Mimo uvoženih primer-j kov so v zbirki tudi primerki domače izdelave, oz. izdelki tovarne Evge- \ na Ivanca iz Sodražice. ! Tanja Tomažič DRUŠTVENA KULTURA Oddelek za družbeno kulturo je bil v Slovenskem etnografskem muzeju kot samostojna enota ustanovljen v zgodnjih sedemdesetih letih, torej dobrih petdeset let po tem, ko je Etnografski institut postal leta 1923 samostojen Kraljevi etnografski muzej v Ljubljani. V tem se kaže tudi večdesetletna usmeritev muzeja oziroma etnološke vede nasploh. V prvi številki Etnolo- ga namreč iz navedenih "posameznih delovnih panog" spoznamo, kaj je za- nimalo prve muzejske kustose in raziskovalce: ljudska arhitektura, kmeč- ki mobiliar, noše, ljudsko slikarstvo, literatura o narodni pesmi, epih in vraževerju in ljudska glasba. S socialnim življenjem so se posamezni raziskovalci sicer ukvarjali že tu- di pred ustanovitvijo samostojne enote, vendar so bile te raziskave več ali manj sporadične in niso vodile (vsaj v okviru muzeja) v kakšno večje ozi- roma bolj načrtno delo. Pomembnejše publikacije in dela dr. N. Kureta in dr. S. Vilfana so nastajale zunaj muzejske institucije, v predvojnem Etno- logu pa so tudi redki članki, katerih avtorje zanimajo posamezna področja socialne kulture. Šele s prodiranjem spoznanja, da se etnologija ukvarja z vsem, kar naj pripomore k prikazovanju življenja v kakem obdobju in predvsem v različ- nih družbenih plasteh, so se etnološki preučevalci nehali izogibati temam in področjem, ki v starejši etnologiji niso imele večje tradicije. Nekakšna nepisana pravila, ki pa so v muzejskem primeru odveč in kveč- jemu utesnjujejo področje dela, so bila vzrok, da so se v novo ustanovlje- nem Institutu za slovensko narodopisje pri SAZU (l95l) dokončno oprede- lili za teme, ki so neposredno segale na področja tako imenovane duhovne in socialne kulture. S tem je bilo delo razdeljeno na muzej in institut: mu- zej, ki naj bi bil po naravi dela (snovni prikazi-razstave) bolj pripraven - 114 - za zbiranje ostankov materialne kulture, kar je, mimogrede povedano, delal že od svoje ustanovitve naprej, in institut za narodopisje, katerega člani so v okviru nove in samostojne institucije nadaljevali delo, ki so ga opravljeli že kot sodelavci nekaterih terenskih ekip Slovenskega etnograf- skega muzeja pod vodstvom ravnatelja dr. Borisa Orla, omejeno pa je bi- lo že takrat v glavnem na področja duhovne in socialne kulture. Tako so v muzej v teh letih tudi prihajali podatki in predmeti s področja šeg, vraže- verja, ljudske glasbe, prava, družinskih odnosov predvsem v zvezi z vsa- koletnimi terenskimi raziskovanji in se torej ti podatki in fotografije hra- nijo v muzejskem arhivu (glej naštete sodelavce in teme njihovega razis- kovanja v članku A. Simikič:^.....). Največje delo na tem področju je 2 opravil dr. Sergij Vilfan v publiciranom delu ..., mišljeno pač v tem smi- slu, da je bil muzej kot institucija pobudnik in plačnik vsaj začetnih ali vzporednih terenskih raziskav. Z nabiranjem materialnih ostankov s področja socialne kulture, razen mask, se v okviru Etnografskega muzeja ni načrtno ukvarjal nihče. Prav tako je bi- lo raziskovanje te kulturne sfere odvisno v glavnem od osebne afinitete raz- iskovalcev, pridobitve materialnih ostankov pa so bile čestokrat odvisne od naključnih najdb na terenu. Raziskovalna politika muzeja je bila odvisna od splošnih teženj in razvoja etnološke znanosti na Slovenskem. V letu 1963 naj bo posebno omenjena razstava o slovenskih maskah, ki se je je zelo uspešno lotil novi ravnatelj muzeja dr. B. Kuhar. S tem je bil ne- kako prelomljen tabu o delitvi dela med Institutom za slovensko narodopis- je in Slovenskim etnografskim muzejem. Znanstveno obdelane maske (na tem področju je več desetletij delal že tudi dr. Nike Kuret) so zbrali in re- konstruirali v muzeju, ki je po deponiranju teh predmetov dobil zagotovo eno največjih zbirk ljudskih mask v Sloveniji in s tem tudi osnovo za nov ku- stodiat. Zavedati se moramo, da so muzejski oddelki po svoji sedanji zasnovi ori- entirani na razdelitev na t.im. tri kulture: materialno, družbeno in duhovno - 115 - in da so se oddelki ustanavljali prav v zvezi z zbirkami ali drugače pove- dano: kjer ni zbirke, ni oddelka. Slej ko prej bo razvoj vede, torej razvoj etnologije, ki naj preučuje način življenja v posameznih dobah, sprožil tudi reorganizacijo muzejskih od- delkov. Oddelki, kakršne pojmujemo sedaj, so grajeni v glavnem na posa- meznih predmetih, ki so razporejeni in tudi vrednoteni stilno in tipsko. Predvsem v prejšnjih časih pa so jih tudi zbirali večidel predvsem glede na estetski učinek ali celo netipičnost. Vsak varuh zbirke je lahko vesel, če so "njegovi" predmeti lepi, stari in vredni, vendar pa naj bi ta vred- nost vedno tudi nekaj povedala v širšem diapazonu. Dejstvo je, da se je včasih težko upreti pritisku časa in njegove mode tudi pri zbiranju posa- meznih vrst predmetov. Pred drugo vojsko se je s preučevanjem pomembnega dela tako imenovane socialne kulture, z otroškimi igračami ukvarjal dr. N. Kuret, ki pa ni nikoli sodeloval pri ekipah dr. Orla. Njegovo delo je nastajalo zunaj mu- zeja; igrače, ki so po različnih poteh prišle v muzejske depoje, pa so bi- le večinoma priključene kustodiatu za ljudsko umetnost. Že ob koncu šestdesetih let se je v okviru muzeja in v povezavi z idrijskim muzejem začelo raziskovanje življenja idrijskih rudarjev. V timskem de- lu muzejske ekipe je bila posebna pozornost posvečena tudi širši družbeni kulturi. V tej socialni plasti in prav na idrijskem območju je bila tipična afiniteta ljudi do združevanja in delovanja v različnih društvih. Zato smo se začeli ukvarjati s to stranjo družabnega življenja, ki naj bi obsegala preučitev formalnih in neformalnih društev oziroma skupin. Materialni ostanki so bili razmeroma maloštevilni, zato pa so v muzeju začeli urejati obširno kartoteko s podatki o društvih in so jo občasno na- daljevali tudi še naslednja leta in obsega danes okrog 200 listov. Prav ta- ko se je ob tej priložnosti povečala fototeka s posnetki o društvih, ki jih je bilo prej v muzeju bore malo. - 116 - Nekako istočasno je potekala raziskava gostilniške obrti, ki pa je bila na- menoma vključena v kustodiat socialne kulture prav zaradi načina obdela- ve. S svojimi izsledki naj bi poudarila predvsem socialni moment, oziro- ma gostilno kot medij za družabno kulturo. S tem v zvezi je potekalo etnografsko delo po precejšnjem delu Slovenije, prav tako pa tudi zbiranje predmetov, s katerimi naj bi ob razstavi prika- zali svoje izsledke. Tako je nastala obširna zbirka gostilniških predmetov, ki je nismo razdeljevali po različnih kustodiatih, kar naj bi po doslej vel- javnih načelih naredili, ampak je ostala skupaj, ker smo bili mnenja, da je kot takšna najbolj povedna - prav v zvezi s socialno kulturo. V njej so številni predmeti iz tako imenovane notranje opreme, kar pome- ni 123 krožnikov, 99 kozarcev, 156 kosov jedilnega pribora, itd. Posebne omembe je vredna zbirka starejših pivskih kelihov in vrčkov. Ne glede na starejšo, še danes uporabljano klasifikacijo, tudi med predmeti notranje opreme do sedaj ni bilo v muzejskih depojih omenjenih predmetov ali pa jih je bilo vsaj zanemarljivo majhno število. Ob istem času je muzej pri- dobil tudi nekaj pohištva, ki je bilo v rabi v gostilnah (30 kosov) in je bi- lo kot tako tudi inventarizirano in shranjeno v posebnem depoju za gostil- niške predmete. Ponovno omenjamo, da je bil to prvi poskus, da bi pod predznakom t.im. družbene kulture zbrali vse predmete, ki so bili obdelani v zvezi s kakim področjem, v konkretnem primeru z gostilnami. Po do zdaj veljavnih na- vadah bi morali namreč to zbirko razdeliti na več področij. Pri tem bi mo- rali računati, da predmet sam po sebi, torej iztrgan iz že obdelane teme, ne bi bil več v tolikšni meri poveden, kot je v zvezi z ostalimi, ki ga po- jasnjujejo: Zbirka gostilniških predmetov je bila obdelana tudi v razpravi, ki je izšla kot vodnik razstavi pod istim imenom kot sama razstava leta 1981. Po- polnoma enakovredno se predmetom pridružujejo tudi fotografije, ki so bi- le nabrane (predvsem iz starejših časov) ali na novo posnete. Zaradi usta- ljenih navad in lažjega deponiranja so urejene v fototeki, arhiv pa je prev- - 117 - zel tudi razne dokumente in rokopise s tega področja. Ker je bil predmet raziskave dovolj populariziran z razstavo, istočasno pa tudi s številnimi članki v dnevnem časopisju (glej hemeroteko iz leta 1981), oddajami v radiu, je postala zbirka tudi po razstavi, ko je bila prenesena že v depoje, zanimiva za mnoge obiskovalce, oziroma tudi upo- rabnike. V zvezi s pojasnili o gostilničarstvu se je v muzeju oglasilo več deset študentov, arhitektov in drugih, ki so se v glavnem zanimali za no- tranjo ureditev pa tudi za historiat posameznih gostiln. Razstava je bila prepeljana tudi v Beograd v Etnološki muzej, kjer je vzbudila precejšnje zanimanje. Z občasnimi nakupi gostilniških predmetov, kolikor jih pač dopušča finan- čna politika muzeja, se zbirka širi. V zvezi z raziskavo je nastajala tudi omembe vredna kartoteka gostiln z vsega slovenskega ozemlja. V njej so podatki o starosti gostilne, o njenih lastnikih, o eventualnih preureditvah in podobnem. To je zbirka podatkov, ki občasno narašča in se širi. V letih okrog 1980 se je v Slovenskem etnografskem muzeju začelo zbira- nje otroških igrač. Do tedaj jih je bilo v muzejskem fondusu inventarizi- ranih bore malo, v muzej pa prispele več ali manj po naključju, oziroma ob kampanjskem zbiranju v času terenskih ekip. Načrtno pa se z zbiranjem ni ukvarjal nihče od etnologov, zaposlenih v muzeju, dasiravno so vpra- šalnice muzejskih ekip vsebovale tudi po nekaj vprašanj v zvezi z otroški- mi igrami. Več ali manj je bilo odvisno od posameznika, če se je lotil te teme. Isto bi veljalo tudi za način zbiranja ljudskih noš, kjer bi glede na možno- sti prav gotovo lahko zbrali kaj več otroških oblačil, obutve ali stvari za dojenčke, če bi bile pobude za to večje. Ne glede na današnjo modo zbira- nja otroških igračk so večje muzejske ali zasebne zbirke v Evropi nasta- jale že davno pred začetkom druge vojske. Moramo priznati, da tudi zbirka otroških igrač Slovenskega etnografskega muzeja, ki je nastajala ob pripravah za razstavo, ni velika in zaenkrat tudi - 118 - še ni popolno obdelana. V muzeju si prizadevamo, da bi jo povečali, za- kaj ne glede na velikost ali pomembnost je končno edina, ki v slovenskih etnografskih muzejih ali zbirkah sploh obstaja. Zato si v muzeju prizade- vajo, da bi se zbirka povečala, saj bi le tako lahko prikazali tudi to stran življenja na Slovenskem. Kakorkoli, ob razstavi in zbiranju predmetov, igračk in fotografij je bila javnost obveščana s časopisnimi članki. Kot večja donatorja sta se poja- vili dve tovarni otroških igračk: Ciciban iz Mirna in Mehanotehnika iz Izole, ki sta podarili muzeju 30 predmetov. Od starejših igračk imata po kriteriju zbiralcev največjo ceno dve porcelanski punčki iz konca 19. so- letja, po etnoloških kriterijih pa so prav gotovo najbolj cenjene doma iz- delane igračke, ki jih je 15. Vseh skupaj jih je okrog 100. Naslednja večja razstava v okviru tako imenovane socialne kulture oziroma pod okriljem tega kustodiata, je bila raziskava o oblačilih ljubljanskih pre- bivalcev v času med obema vojskama. Tudi tukaj se je pojavilo podobno razmišljanje o vprašljivosti te teme v okviru nekakšnega predalčkanja v družbeno kulturo. Lahko pa ga zagovarjamo s kompleksnostjo raziskave, ki je svoj glavni pomen iskala v družbeni pogojenosti oblačilnih zakonov tako na strani ob- lačilnih obrtnikov ali prodajalcev kot tudi tistih, ki so obleko kupovali ali nosili. Z drugačnim raziskovalnim pristopom bi temo nemara lahko uvr- stili med obrt ali med nošo. Predmeti, ki so nam pojasnjevali obravnava- ne družbene stalnice, so skupaj tvorili celoto z največjo pripovedno mo- čjo. Po razstavi so bili deponirani, vsaj začasno v depo socialne kulture. Na novo je bilo tako pridobljenih okrog 250 predmetov, oblačil, klobukov, obrtniških strojev in pripomočkov. Ob tej priložnosti je bilo pridobljeno tudi več kosov razmeroma dobro ohranjenega ženskega, moškega in otroš- kega spodnjega perila. Med zanimive nove predmete lahko prištejemo tu- di 57 kosov revij iz zadnjih 80 let, precejšnje število rokopisov (naročnin- ski zvezki in knjige, stari kroji) ter zanimivih primerkov starih knjig o - 119 - krojenju in šivanju. Razstava je izkoristila tudi pripovednost starih foto- grafij, ki jih je bilo na novo pridobljenih s tega področja 223. Zbirka je torej obdelana, seveda pa še ni zaključena. Ob razstavi je izšel obširen katalog, javnost pa je bila obveščena še po občasnih člankih in obvestilih v časopisju, radiu in televiziji. V zvezi z raziskavo o oblačilih pa se je pokazal še nov problem, ki zade- va več muzejskih zbirk in o katerem najbrž še ni bila izrečena zadnja be- seda. To je namreč problem tako imenovane urbane etnologije, ki si je v svetu in tudi pri nas že dodobra utrla pot, pa ji je bila do zdaj očitno na Slovenskem priznana vrednost šele na raziskovalnem ne pa tudi na muzej- skem področju. Ravno v zvezi z zbiranjem predmetov so se pojavila vpra- šanja o podvojenem delu, ki naj bi potekalo med etnološkimi in kulturno- zgodovinskimi zbirkami oziroma muzeji. Zagovarjamo tezo, da je etno- loški kriterij pri zbiranju predmetov dovolj tehten vzrok, da enakovredno ruralni nastaja v etnološkem muzeju tudi urbana zbirka. Predmeti te zbir- ke naj bi bili zmožni predstaviti in prikazati način življenja mestnih pre- bivalcev, pa naj bodo to delavci, obrtniki, trgovci, skratka konglomerat naseljencev v določenem času. Boris Kuhar ZBIRKA MASK Prve maske so prišle v muzej šele po osvoboditvi, v času Orlovega vod- stva. Pomenile so del njegovega osebnega zanimanja za šege in verovanja. Tako imamo vpisane prve maske v inventami knjigi - najprej maski kuren- ta iz Markovcev in Stojincev na Ptujskem polju in masko gonjača iz Gajev- cev, vse iz leta 1947. To leto je pridobil muzej tudi kompletno gambelo ali riiso"''. Vse to je že bilo razstavljeno na prvi obnovljeni razstavi, stalni postavitvi Etnografskega muzeja 1. 1947. V Suhi krajini je muzej kupil ka- mele, (Šmihel pri Žužemberku, Mirna peč, Dvor, ženitovanjsko kamelo pa v Šmartnem pri Celju). (Skupaj 6 predmetov. ) (Vse med leti 1955 do 2 1957). Leta 1947 je muzej pridobil od cerkniškega rojaka Petra Breliha 3 maske cerkljanskih laufarjev iz časa po prvi svetovni vojni, delo Blaža Ke- bala, in kupil 1. 1949 še masko "ta terjast" - izdelovalec Avgust Hudolin 3 iz Cerknega. Akcije Inštituta za slovensko narodopisje pri SAZU ob preučevanju maks v Dobrepoljski dolini, so muzej obogatele z maskami in posameznimi rekvi- 4 ziti, povezanimi z maskami "dobrepoljskih mačkar" (l. 1950). Prav tako je akcija tega inštituta v sodelovanju s sodelavci Etnograf;^ega muzeja pri preučevanju mask v Brkinih, prinesla v muzej skorajda popol- no zbirko "škoromatov" (1. 1962).^ Po raziskavah Instituta za slovensko narodopisje SAZU in EM bohinjskih staroletnih šem, je muzej pridobil prve kompletne maske otepavcev iz va- , , 6 si ob Bohinjskem jezeru. (1. 1955). Leta 1963 je pripravil muzej veliko razstavo "Slovenske ljudske maske". Ta razstava je "... nastala v želji, da bi zbrali na enem mestu, če že ne vse, pa vsaj večino naših ljudskih mask. To nam je narekovala dolžnost, - 121 - da rešimo pred propadom, pred pozabo in pred izmaličenjem naše bogato, pestro in zanimivo ljudsko izročilo... Razstavili smo glavne vrste sloven- skih ljudskih mask, od vsake maske večino le po eno ... po naših močeh smo skušali zajeti vso Slovenijo, toda dobro se zavedamo, da je zbir slo- venskih ljudskih mask še vedno pomanjkljiv, da nam bodo nova raziskova- nja prinesla v muzej še doslej neznane, stare in zanimive maske, s kate- rimi bomo še naprej popestrili zakladnico naše pristne ljudske umetno- ^ sti... Glavni iniciator razstave in spodbujevalec, da je zbirka mask v Slovenskem etnografskem muzeju nastala in se dopolnjevala je bil dr. Ni- ke Kuret, odličen poznavalec in raziskovalec slovenskih ljudskih mask, ki je po tej razstavi tudi zapisal: teJooq "To, kar je mogla pokazati letos (1963) razstava slovenskih ljudskih mask v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, je samo odblesk nekdanje- g ga bogastva" Pred tem pa je dr. Kuret to pojasnil: "Tako smo tudi Sloven- ci ... tja do prve svetovne vojne imeli bogato zakladnico šemskih likov in obredij, le da se tako rekoč nihče ni brigal zanjo." Prva razstava mask v Slovenskem etnografskem muzeju pa je pripomogla, da je muzej ob tej razstavi zbral precej mask tudi za svoje zbirke, del pa .(j so jih posodili posamezni slovenski muzeji in prireditelji pustnih priredi- tev (Ptuj, Cerkno). Obenem je razstava bila tudi vzpodbuda, da je muzej kar vrsto let aktivno preučeval maske po vsem slovenskem ozemlju. To je prineslo v muzej številne nove maske, tudi še posamezne dotlej neznane in predvsem še bogato dokumentarno gradivo o maskah na Slovenskem. Vse to je tudi omogočilo, da je muzej lahko pozneje priredil še več raz- stav Slovenskih ljudskih mask (Bled, Beograd, Gradec/ Avstrija/, Ingel- heim (ZR Nemčija) , Binche / Belgija/,Gospodarsko razstavišče Ljubljana. Tako je nastala zbirka mask, ki danes šteje čez 150 inventarnih enot in je tako prav gotovo največja zbirka mask v Jugoslaviji. Od tega je v zbirki ^ 20 kompletnih maskiranih likov (od kurentov do cerkljanskih laufarjev, p 'sta iz Drežnice in Rezije, Bohinskih šem, Dobrepoljskih mačkar in škoro- - 122 - matov iz Brkinov). Večino predstavljajo v zbirki obrazne maske: kurent - Ptujsko polje 3, kurent Haloze - 5, cerkljanski laufarji - 7 lesenih mask, kamele iz Suhe krajine in Štajerske - 6, pšt, Drežnica - 3, bohinjske se- me - 5, škoromati - 1 lesena maska, dobrepoljske mačkare - 3 papirma- še maske. Razen tega je v zbirki še okrog 50 predmetov, ki jih uporablja- jo posamezne maske v Sloveniji: kapa Miklavža, klobuk borovega očeta, naglavne kape picekov s Ptujskega polja, dobrepoljskih mačkar in kurenta iz Kanala itd. K tej zbirki pa moramo še prišteti 6 mask koledarjev iz Leskovca v Srbiji. Prišle so v muzej ob takratni spodbudi po prvi razstavi mask 1. 1963., da bi v Ljubljani oziroma v Sloveniji nastala tudi jugoslovanska zbirka mask. Ta bogata zbirka mask v SEM tudi po svoje dokazuje, da je Slovenija ena izmed redkih evropskih dežel, kjer so se izvirne ljudske maske ohranile vse do današnjih dni . Raziskave, ki sta jih opravila Inštitut za slovensko narodopisje in pozneje Slovenski etnografski muzej, so pokazale, da je v Sloveniji nad 100 različnih tipov mask, ki nastopajo skorajda čez vse leto, največ ob pustu, pa tudi ob raznih priložnostih: svatba, Miklavž, trije kralji, Lucije, tja do Sil vostro veg a. Slovenija predstavlja na nek način v maskah Evropo v malem. Geografski in zgodovinski pogoji, prepletanje treh velikih evropskih kultur, vse to je pripomoglo k izredno pisani podo- bi slovenskih mask. Maske Slovenije so v svoji osnovi del prastare evrop- ske kulturne dediščine, v njih se prepleta mnogo starih pa tudi novejših in celo najnovejših kulturnih prvin. Zato je za primerjalno proučevanje mask Slovenija izredno bogato območje. Tu najdemo presenetljive tipološke po- dobnosti in enakosti slovenskih tipov mask s tipi mask skoraj pri vseh na- rodih Evrope. In v tem je tudi največja vrednost zbirke mask v Slovenskem etnografskem muzeju. Sedanja zbirka mask v muzeju še v celoti ne odseva vso to bogastvo in pe- strost slovenskih ljudskih mask. Maske vsaj tiste, najbolj znane, so zasto- pane, in to iz vseh območij Slovenije, toda zbirko bo treba še dopoljnjevati, - 123 - predvsem pa skrbno čuvati, po potrebi pa tudi obnavljati posamezne ma- ske, saj so nekatere iz občutljivih manj obstojnih materialov. Opomba: e Dokumentacijski oddelek 2 Vilfan Sergij, Pravna zgodovina Slovencev od naselitve do zloma stare Jugoslavije. - 124 - OPOMBE: Inventarna knjiga EM/IV. inv. št. 5822 do 5828 ^ Inv. knjiga EM/VI. inv. št. 7368, 8043, 8044, 8045 ^ Inv. knjiga EM/IV. inv. št. 6299 4 Inv. knjiga EM/IV. inv. št. 6277 ^ Inv. knjiga EM/VIII. inv. št. 9191 - 9207 ^ Inv. knjiga EM/VI. inv. št. 7306 a - 7306 b Boris Kuhar, Slovenske ljudske maske, razst. katalog SEM, Ljubljana 1963, str. 1-2. g Niko Kuret, O nosivcih slovenskih šemskih običajev, SE XVI. - XVII. 1963 - 1964, str. 168. Pavla Štrukelj NEEVROPSKE ZBIRKE ' V MUZEJU GORIČANE Slovenski etnografski muzej v Ljubljani je odprl leta 1964 posebni oddelek Muzeja neevropskih kultur v dvorcu Goričane pri Medvodah. Ta muzej hra- ni vrsto zgodovinskih etnoloških zbirk z vseh celin, kakor tudi zbirke, ki kažejo kulture današnjih ljudstev iz drugih dežel po svetu. Zbiralci teh mu- zejskih zbirk so številni in različni. Med njimi so znani evropski razisko- valci, svetovni popotniki, misijonarji, pomorščaki in končno razni zasebni zbiratelji tujih umetnin. Kar zadeva narodnost zbiralcev, je zanimivo to, da je med njimi mnogo Slovencev. Izvor prvih neevropskih zbirk v muzeju Goričane, ki so danes že tako ob- sežne in številne, sega v 19. stoletje. Poudariti moramo, da je tedanji Kranjsko deželni muzej v Ljubljani pridobil med prvim muzejskim gradivom prav etnološke predmete z drugih celin. O teh predmetih so ohranjeni se- znami in njihov opis v Dežmanovem vodniku, v katerem so bile predstavlje- ne razstavljene zbirke. V prvo in najstarejšo zbirko z druge celine, ki jo štejemo za zametek da- našnjega muzeja v Goričanah, sodijo izvirni etnološki predmeti severno- ameriških Indijancev Očipve in Otava z območja Gornjega in Michiganske- ga jezera. V prvi polovici 19. stoletja so poslali ta etnološki material slo- venski misijonarji Friderik Baraga, Franc Pire in Ivan Čebul. V tej zbirki so najštevilnejši Baragovi predmeti, ki so prišli v Ljubljano leta 1836. Ilir- ski list''' je objavil leta 1837 seznam Baragovih in Pirčevih darovanih pred- metov. Omenjeni list pa ni objavil samo indijanskih predmetov, temveč je prinašal sezname vseh muzejskih zbirk iz prve polovice 19. stoletja, ko je muzej šele nastajal. Tako je Kranjsko deželni muzej objavil v Ilirskem li- stu vsak mesec prispele darovane predmete. Ti zapisi vsebujejo precej na- tančne podatke o gradivu. Prvi muzejski popis razstavljenih indijanskih predmetov, kakor je bilo že omenjeno, je vseboval Dežmanov vodnik leta - 126 - 2 1888 . V tej knjižici so omenjeni vsi trije misijonarji (Friderik Baraga, Franc Pire in Ivan Čebul), ki so poslali indijanske predmete. 3 V študiji , ki temeljito obravnava in analizira zbirko Indijancev Očipve in Otava, so zajeti naslednji predmeti: lovske priprave in orodje, prometna sredstva, material za šotor, oblačila in obuvala, torbe, tobačne mirovne pipe, otroška zibelka, obrtni izdelki iz lubja ameriške breze, pleteni iz- delki, leseni predmeti in glasbilo. Zaradi px>membnosti zbirke so bile opravljene naslednje raziskave in pri- reditve : 1/ Razprava: Etnološka zbirka severnoameriških Indijancev Ojibwa iz 19. stoletja v SEM (Zbiralci Friderik Baraga, Franc Pire, Ivan Čebul). 2/ Objavljeno predavanje: Applied Art of the Ojibwa Indians (1830-1880) v knjigi: The Visual Arts (World Anthropology, The Hague, 1979). 3/ Občasna razstava v muzeju Coricane. O obravnavani indijanski zbirki velja omeniti in poudariti, da vsebuje dra- goceno zgodovinsko gradivo določene skupine severnoameriških Indijancev iz preteklega stoletja. Druga pomembnost je, da so bili zbiralci in razis- kovalci Slovenci, ki so mnogo prispevali na jezikovnem in etnološkem po- dročju. Najstarejša afriška etnološka zbirka v muzeju izvira iz sredine 19. stoletja. Slovenski misijonar Ignacij Knoblehar jo je poslal v Ljubljano leta 1850 in jo daroval muzeju. Leta 1847 je Knoblehar odpotoval najprej v Sirijo, Pale- stino, Aleksandrijo in v Kairo, od tam je odpotoval v Kartum. Iz tega me- sta je odšel na jug s trgovsko ladjo, ki je plula po Belem Nilu prav do ozem.- Ija svobodnih črnskih plemen. Misijonsko delo je osnoval med črnskimi sku- pinami, imenovanimi Bari, Čir in Šuli. Tem skupinam tudi pripadajo daro- vani muzejski predmeti. i - 127 - 4 Leta 1851 je Laibacher Zeitung objavila seznam vseh Knobleharjevih pred- metov. To je prvo in poglavitno poročilo o tej najstarejši muzejski afriški zbirki. Vse druge objave o Knobleharju in njegovem delu zbrane piredmete le omenjajo. Ko pa je bila leta 1967 opravljena načrtna raziskava o pred- metih iz vzhodnega Sudana, je prav ta prvi zapis o zbirki pripomogel pra- vilneje ovrednotiti prineseno gradivo. Predmeti so razvrščeni po skupinah. Na začetku omenja Knoblehar, da je leta 1849-1850 plul po reki Nil do gore Logvek, ki jo domačini imenujejo Džebel Redžaf. V skupini B - so predmeti z naslovom: orožje plemen Bari in Čir, ki vsebujejo kopja, sulice, puščice z loki in drugo. Skupino C - se- stavljajo orodja in priprave črncev Bari, predvsem njihovih kovačev. V skupini D - so našteta glasbila pripadnikov plemena Bari, v skupini E - pa so predmeti za pokrivanje in krašenje telesa. V skupino F - sodijo predme- ti živalskega, rastlinskega in mineralnega izvora (živalske kože, sadeži, barva za poslikavanje telesa in razne rude). V popisu ima vsak predmet najosnovnejšo dokumentacijo in navedene razsežnosti po dunajski meri. V študiji, v kateri so natančno upoštevani vsi kasnejši zapisi o tej zbirki, je bilo ugotovljeno, da afriška zbirka plemen Bari in Čir obsega vse pred- mete, kakor so bili vpisani v prvi inventami knjigi Narodnega muzeja leta 1895; manjka samo en predmet. Število predmetov se ne ujema s sezna- mom v Laibacher Zeitung, ker manjkajo na primer živalske kože, školjke in drugo. Zbirki pa so dodani predmeti, ki jih je prinesel konzul Laurin. Preučeni predmeti, ki sestavljajo najstarejšo afriško zbirko v muzeju, so izvirni, načrtno zbrani in pomembni za preučevanje kultur nilotskih prebi- valcev. Kakor bi bilo potrebno, da dopolnjujemo zbirko Indijancev Očipve in Otava, bi morali enako dopolnjevati tudi afriško zbirko vzhodnosudanskih plemen. Tako bi lahko v obeh primerih prikazali dosežke kultur za daljše časovno obdobje. - 128 - Dosedanje zgodovinsko muzejsko gradivo plemen Bari, Čir in Šuli je bilo že preučeno. O njem pričajo: . 1/ objavljeno delo: Afriška zbirka vzhodnosudanskih plemen Bari in Čir v 4a SEM (Zbiralec Ignacij Knoblehar) 2/ razstavni katalog: Kultura črnskih plemen ob Belem Nilu v 19. stoletju in 3/ razstava v muzeju Coricane leta 1968. Druge neevropske zbirke, ki jih hrani naš muzej, smo razdelili po celinah. Še preden pa jih bomo predstavili, moramo omeniti prvo splošno poročilo o teh zbirkah v Etnografskem muzeju, ki ga je objavil Boris Orel v SE leta 1954^. Čeprav je pisec upošteval nekoliko pomanjkljive in še nepreučene podatke v inventarnih knjigah, je njegov prispevek pomemben, saj je tako načel vprašanje preučevanja muzejskih neevropskih zbirk in opozoril na njihovo navzočnost v muzeju. Drugi pregled muzejskih neevropskih zbirk v muzeju Coricane, zbranih do leta 1975, je bil prikazan na simpoziju Orientalistika in neuvrščeni svet^. AFRIKA Zbirke z afriške celine so razen že opisane Knobleharjeve iz vzhodnega Su- dana še naslednje: Egipt in druge severnoafriške dežele Druga najstarejša muzejska afriška zbirka je arheološka in etnološka iz starega Egipta. V tej zbirki prevladuje drobna fajančna plastika, ki so jo našli v faraonskih grobnicah. Krsta z mumificiranim truplom in koptske tkanine so prav tako vpisane v inventarnih knjigah našega muzeja, vendar - 129 - jih hrani Narodni muzej. Tako je le del staroegiptovske zbirke v našem muzeju. Vsekakor bo potrebno urediti, da bo zbirka skupaj. Viri, ki govorijo, kako so prišli ti predmeti v nekdanji Kranjsko deželni muzej in kdo so bili zbiralci, so zelo zanimivi. Ohranile so se nekatere listine in objave v tedanjih časnikih. Pomembni so tudi vpisi v prvi inven- tami knjigi tedanjega muzeja in potem prepisi v knjigah Etnografskega mu- zeja. Vse to dokumentarno gradivo smo šele začeli pregledovati in preuče- vati. Pregledane so bile tiste arhivske listine in objave, ki zadevajo pred- mete, vpisane v inventarnih knjigah našega muzeja. Tak primer so prineseni predmeti konzula Laurina in drugih zbiralcev iz Egipta. Iz leta 1843''' je ohranjen uradni spis in seznam predmetov, ki jih je Laurin poslal in dal muzeju v Ljubljani. V tem spisku so našteti tudi g predmeti, ki so del zbirke črnskih plemen ob Zgornjem Nilu. 9 Leta 1844 je Ilirski list objavil seznam Laurinovih predmetov s krajšim opisom in razlago v nemškem jeziku. Predmeti predstavljajo: 1/ Popolno opremo šejka Gundaru, poglavarja Nabu črncev, ki ga je pred nedavnim ujel Ahmed Paša in ga razorožil. K tej opremi sodi sulica, ki ima držaj ovit s kovinskim trakom in kačjo kožo, lok, z usnjem prevle- čen tulec, v njem pa je deset puščic, ki imajo železne konice prevleče- ne z rastlinskih strupom. Očesno bodalo ima obliko vilic, s katerimi lahko poškoduje sovražniku obe očesi, pod njimi je oblikovano rezilo sekire. Kratek in težak kij je iz hrastovega lesa, majhen, okrogel ščit pa ima velikost človeške glave. Stolček iz trdega lesa je narejen iz ene- ga kosa in namenjen za poglavarja, kakor tudi čepica iz črnih nojevih peres. 2/ Orožje poglavarjevega služabnika obsega sulico, navadno očesno bodalo, kij iz trdega lesa in večji podolgovati ščit iz bi volje kože. 3/ Drugi predmeti so še: dvf^ obročka iz slonovine za roko, dva obročka za noge in obroček za vral'^ nakit je bil narejen za črnsko ženo. Trdo - 130 - stisnjena kepa, opi ju podobna, pa je morda neko zelišče ali neka vrsta to- bakovih listov, ki so jih uporabljali za kajenje. Med predmeti je tudi lese- na* žlica, ki je ročno izdelana. Naštete predmete je pripeljal baron Herbert z vojno ladjo "Marianna" iz Aleksandrije v Trst. - Na koncu poročila o pošiljki se pisec zahvaljuje Laurinu in pripomni, da si bodo obiskovalci muzeja lahko ogledali poleg že razstavljene Baragove in Pirčeve indijanske zbirke tudi te afriške predmete. Leta 1847^^ je Ilirski list prinesel poročilo in članek o mumiji, ki jo je mu- zej prejel leta 1846. Mumija Sah'sah'ta, ki je vpisana tudi v inventami knjigi našega muzeja, ima naslednje podatke. Krsto z mumijo je poslal generalni konzul Laurin iz Egipta, zraven je dal tudi enega krokodila. O egiptovski mumiji so bili objavljeni naslednji podatki. Egiptovska mumija v krsti je dobro ohranjena; do tedaj krsta še ni bila odprta, poslikana je s hieroglifi, na pokrovu ima rezljano podobo, narejena pa je iz sikomorove- ga lesa. Dalje so napisane mere krste in njena vsebina. Med drugimi pred- meti je omenjen sveti skarabej z razprostrtimi krili (Scarabaeus sacer. L.) na prsih umrlega. Kakor je povedal darovalec, so to mumijo našli v bliži- ni kipa Memnona v Tebah; umrli je bil eden izmed duhovnikov, častilcev Amona Rha. V naslednji številki Ilirskega lista (1847) je bil še en članek o egiptovski mumiji. Ta vsebuje predvsem razlago, kako poteka balzamiranje in katere božanske figurice so položene v krsto ter njihov pomen. V članku so tudi podatki o stroških balzamiranja in pojasnilo, da si krsto iz sikomorovega lesa lahko privoščijo le premožni ljudje. Na koncu pisec članka pove še ne- kaj o zgodovini balzamiranja v tej deželi. Oba članka v Ilirskem listu sta bila nedvomno zelo zanimiva za tisti čas, posebno še zato, ker je muzej dobil tako pomemben predmet. - 131 - Manjša zbirka egiptovske drobne plastike, ki je bila dobljena v piramida- stih grobnicah, in je pomembna v zvezi s pripeljano mumijo v muzej, je inventarizirana tudi v knjigah Etnografskega muzeja. Opisi teh predmetov so izredno pomanjkljivi, nekateri so imenovani le kot egiptovska terakota. Tako je tudi naš muzej začel načrtno raziskovati te predmete v sklopu pro- grama raziskav neevropskih muzejskih zbirk. Dosedanje delo je pokazalo že nekaj izsledkov, posebno kar zadeva zbiralce. Pri tem delu je nujno, da upoštevamo prve zapise o muzejskih predmetih v knjigi Narodnega muzeja. V njej so namreč zapisani zbiralci, vendar so podatki o njih zelo pomanj- kljivi. Pri iskanju zadevnih muzejskih listin iz konca 19. stoletja pa smo ugotovili, da so se večinoma izgubile. Nekaj podatkov je mogoče dobiti v objavah, ki so jih prinašala letna poročila o Obravnavah Deželnega kranjske- ga zbora v Ljubljani. Dosedanja preučevanja so pokazala, da je zbirko (39 primerkov) egiptov- ske drobne grobne plastike in nekaj koptske keramike, shranjene v našem 11 muzeju, daroval C. Vetter , glavni konzul v Aleksandriji, in ne Laurin. V poročilu 28. dee. 1894 - 16. februarja 1895 so na primer omenjeni tile predmeti: 8 malih kipov, 6 skarabejev (hroščev), 8 staroegipčanskih pri- vezkov, 10 predmetov iz rimske dobe in okrog 150 bronastih novcev, ki jih ni mogoče natančneje določiti. Med drugimi zbiralci so bili še naslednji: Zupančič, geometer v Zadru, ki je prispeval dve plastiki: V. Smole je dal en kipec in več ogrlic z modrimi in večbarvnimi steklenimi biseri, s figuricami božanstev in skarabejem; I. Pirschitz je prinesel nekaj malih skulptur, koptsko keramiko, leseno fi- guro ptiča, kos tkanja in mumijo ptiča Ibisa; Apollonia Droll je dala tri ko- se poškodovane koptske keramike. Zbirka koptskih tkanin je prav tako vpisana v inventarnih knjigah Etnograf- skega muzeja, shranjena je v Narodnem muzeju. Poročilo Deželnega muze- ja za leto 1890 pravi o tej zbirki, da so kupili 52 koptskih tkanin iz IV. - - 132 - 12 VII. stol. Ti predmeti so v našem muzeju vpisani takole: Î. Tabela z 28 primerki koptskih vezenin iz IV. in VII. stol. po n.š. II. Tabela s 17 primerki koptskih tkanin III. Tabela s 7 primerki koptskih tkanin Predmete je preučevala Darinka Zelinka in je o zbirki napisala študijo: Koptske tkanine v Narodnem muzeju v Ljubljani, Ljubljana, 1965 - SITULA 6. K predmetom stare egiptovske kulture uvrščamo tudi stopalo mumije, ki ga je dr. Ivan Švegel daroval Etnografskemu muzeju. Švegel je prinesel pred- met v muzej leta 1934. Druge afriške zbirke in predmeti Leta 1885 je Flora, Costova sestra (Flore Costa sisters) dala muzeju dva loka in puščice, ki so vpisane v knjigi NM-a leta 1894. Baumgartner pa je prinesel leta 1894 bič iz kože nilskega povodnega konja in dve nožnici. Leta 1894 je bila vpisana še zbirka ladijskega kapitana Perčiča; predmete je zbral pri plemenu Pahouin, imenovanem tudi Fang v Gabonu ob Jabunu. Zbirka je manjša (38 kosov), vendar kaže dragoceno in izvirno gradivo iz omenjenih krajev. Značilni predmeti so: sodni meč, bodala, med njimi je primerek v obliki trsovega lista, samostrel, kopja in glasbila. Zbiralec je daroval tudi slovar "Dictionnaire Francais-pongone", izdan v Parizu leta 1877. . Leta 1895 je Mladič, c.k. zastavnik linijske ladje, dal muzeju naslednje predmete: pipo za hašiš z raznimi obeski, mošnjo, narejeno iz rastlinske tkanine, in vrvico nageljnovih žbic; vse je zbral v Maroku. Isti zbiralec je prinesel iz Lagosa dve ornamentirani skledi - kalebasi, leseni žlici in vezen predpasnik iz blaga kaliko, delo črnskih otrok, s Slonokoščene oba- le je lesen stolček in iz Kameruna železni zvonec, O antilopini lobanji iz - 133 - Kaplanda je opomba, da je ni mogoče najti. Leta 1901 je Walter List iz Leipziga daroval muzeju majhno ornamentirano posodo - kalebaso iz zahodne Afrike in ebenovinast glavnik iz območja Kon- ga. Leta 1904 je dr. Stare, adjunkt (pristav) finančne prokurature^prinesel v muzej pet predmetov. Ti so: kopja, lok in puščica. Vsak predmet ima os- novni opis in mere. V knjigi Etnografskega muzeja so darovani predmeti vpisani med starejšimi zbirkami (prim. Knoblehar, Perčič), toda nimajo nobenih podatkov. Primerki kažejo značilnosti vzhodnosudanske kulture. Leta 1930 je daroval Ivan Švegel dve izvirni in pomembni maski iz Nigerije. V knjigi Etnografskega muzeja je bila leta 1941 vpisana zbirka črnskih pie- mien in pritlikavcev (Pigmejcev) iz območja Konga, ki jo je dr. Lambert Ehrlich daroval muzeju. Predmete je zbral Paul Schebesta, etnolog in razi- skovalec Pigmejcev. Zbirka šteje okrog sto predmetov. Vsak predmet ima izvirno ime in druge osnovne podatke. V zbirki so oblačila, okraski za krašenje telesa, glasbila, nakit, vsakdanji uporabni predmeti, orožje in drugo. Leta 1946 je Vojno-zgodovinski muzej v Ljubljani podaril 50 fotografij iz Afrike, ki so bile v zbirki Antona Codellija. Leta 1949 je podaril Mario Marčič iz Trsta leseno čutaro iz severne Afrike. V letih 1949 - 1952 je muzej dobil večje število neevropskih predmetov, ki sta jih odstopila Federalni zbirni center in Narodna imovina MLO v Ljublja- ni. Prav tako sta dala nekaj takih predmetov Mestni muzej iz Ljubljane in Pokrajinski muzej iz Ptuja. Etnografski muzej v Ljubljani je prejel afriško etnološko zbirko barona Antona Codellija, ki jo je zbral v letih od 1912 - 1914 v Togu, Nigeriji in v Kamerunu. Na teh potovanjih ga je spremljal Leon Poljanec (tudi njegova zbiiika je v muzeju) iz Slovenj Gradca. V teh zbirkah so pomembni in izvirni izdelki ljudstva Hausa, bojna pokrivala - 134 - črnskih domačinov, obložena s školjkami kauri, oblačila - predpasniki z nanizanimi školjkami kauri in konjska oprema. Usnjeni izdelki so okraše- ni tudi z aplikacijo. - K zbirki sodijo še fotografski posnetki (negativi, diapozitivi ). Zbirka je le deloma urejena in preučena. Potrebno je pripomniti, da je muzej te predmete dolgo časa le hranil, kajti bili so popolnoma neurejeni in deloma tudi poškodovani. Leta 1949 je muzej prejel od Federalnega zbirnega centra tudi afriško zbir- ko nekdanjega misijona v Ljubljani, imenovanega Družba sv. P. Klaverja. Ti predmeti so številni (okrog 169), zbrani pa so bili v različnih deželah na tej celini (v Egiptu, Beninu, na Slonokoščeni obali, v Kamerunu, Nigru, Loangu, Cabindi, Dahomeju, Ugandi, Zambeziju, Natalu, v deželah Basu- to in Masona in v mestu Tananarive na Madagaskarju). Poudariti je potreb- no, da so ti predmeti dragoceni prav zaradi tega, ker so izvirni in značil- ni za posamezna območja. Omenjamo le nekatere, na primer pletene iz- delke iz rastlinskega materiala, nakit, okras in oblačila, narejena iz raz- nobarvnih biserov, ročno tkano blago, pobarvano z rastlinsko indigo barvo, skulpture - fetiše, blago iz drevesnega lubja, okrasne obročke za roke in noge, tobačno pipo, glavnike, glasbila, kije, kopja, loke in drugo. Omenjena zbirka je prav tako le deloma urejena. Ohranjeni so nekateri osnovni podatki o predmetih, predvsem pa so ti ostali nepoškodovani. Leta 1954 je Izseljenska matica iz Ljubljane darovala muzeju nekaj pred- metov iz Ugande (pet kosov). Ti so: orožje, orodje in glasbilo. V zbirki Herberta del Cotta je tudi pletena posoda s koničastim vrhom iz Ugande, ki jo je muzej dobil leta 1957. Leta 1959 je muzej dopolnil afriške zbirke s predmeti, ki jih je zbral Leon Poljanec iz Slovenj Gradca, ko je spremljal barona Codellija na potovanju po Afriki leta 1912 - 1914. Predmeti izvirajo iz Kamina - Atakpame v Togu, - 135 - , iz Nigerije, južno od Čadskega jezera in iz Kameruna. Poleg predmetov so tudi diapozitivi iz tistega časa. Čeprav je predmetov le 15, so ti izredno dragoceni in izvirni. Med temi je moško oblačilo bubu, imenovano tudi "pe- gatka", ki ga nosijo pripadniki skupine Hausa; oblačilo ima na prsih uveze- ne simbole, značilne za posamezno pleme. Razen tega so še ogrinjala, se- šita iz ozkih trakov, tkanih na ozkih horizontalnih statvah. Torbe in pokri- vala kažejo značilne izdelke iz usnja in pletenja in okraske s školjkami ka- uri; k tem predmetom sodita tudi bodalo in glasbilo - rog afriške antilope. Leta 1961 je Hinko Kesler iz Ljubljane muzeju daroval nekaj predmetov in fotografij, ki jih je prinesel s potovanja po Afriki leta 1912-14. Bil je v Duali (Kamerun) in v Kamini (Togo). Potoval je skupaj z Leonom Poljan- cem in z baronom Codellijem. Predmeti kažejo pletene posode iz razno- barvnih rastlinskih vlaken in so raznih velikosti. Razen teh sta še dve le- seni plastiki, ki predstavljata značilno oblikovanje prednikov v teh krajih in sta izvirni. Kesler je dobil skulpturi v dar pri prijateljih v Duali. Leta 1962 je muzej pridobil dve značilni keramični posodi (dvojčka), ki pri- padata Kabilom v Alžiriji. Leta 1967 je muzej odkupil 80 dokumentarnih fotografij iz Afrike, ki sta jih naredila brata Lestan iz Mirne pri Gorici. Darovala pa sta eno posodo - kalebaso z vrezanim ornamentom in pobarvano leseno glavo; oba predme- ta sta verjetno iz Etiopije. Leta 1968 je muzej prejel dragocen predmet - to je del oblačila, tkan iz ra- stlfciskih vlaken, in datira na začetek 17. stoletja. Na Slonokoščeni obali so »nenovali tako tkanino "fumbue". Marie Louis Gueye, kulturni ataše re- publike Senegal v Beogradu, je rokav podarila Veri Bebler, ki ga je prine- sla v muzej. Leta 1969 je študent Asamoa-Tutu Austin iz Gane prinesel v muzej glasbilo z lokom iz Bolgatange, nekrojeno oblačilo, sešito iz ozkih vzorčasto tkanih trakov pri plemenu Ašanti, z usnjem prevlečeno palico, ki jo nosijo moški, in nož v usnjeni nožnici za 1oa)\. Muzej je te predmete kupil. \ - 136 - Student Teinmoto Akakpo, prav tako iz Gane, jc^ prin(\s(M mosko ohl.irilo, innenovano Kente iz kraja Anglo-ga v Zgornji Volti. Vsi ti predmeti so pio- membni za dopolnjevanje afriških muzejskih zbirk, posebno kar zadeva o- blačila. Leta 1970 je muzej pridobil sedem lepih in izvirnih primerkov nakita ple- men Masajev, Kamba in Teso. Leseno zglavje so uporabljali pripadniki plemena Turkana. Muzej je kupil predmete v Nairobiju. Poleg naštetih pred- metov je muzej prejel še pet lesenih skulptur plemena Makonde iz Kenije. Isto leto je muzej odkupil devet barvnih diapozitivov iz Somalije, ki jih je prinesel popotnik Carry Tonny, Urugvajec. V dar je muzej dobil večjo ple- teno posodo, narejeno leta 1966 v Gvineji. Cestno podjetje iz Celja je omogočilo leta 1971 nakup pletene maske pleme- na Tiriki, dveh glasbil plemena Akambe in lesene plastike plemena Makon- de iz Kenije. Dr. Boris Kuhar pa je daroval glasbilo "bui-bui" plemena Sva- hili. Leta 1972 je Cestno podjetje iz Celja omogočilo nakup tudi lesene skulpture- fetiša iz območja Konga in fetiša plemena Borana iz Kenije. Leta 1975 je muzej povečal afriške zbirke s predmeti iz okolice Mogadisha in Merce v Somaliji, ki jih je zbral Boris Kuhar. Predmeti obsegajo dva le- sena zglavnika za varovanje ženske in moške pričeske med spanjem in le- seno, ročno narejeno zajemalko za vodo. Leta 1976 je muzej kupil masko plemena Senufo s Slonokoščene obale, pri- nesla pa jo je Meta Ham iz Ljubljane. Leta 1977 je muzej začel zbirati primerke lesenih skulptur, ki kažejo da- našnjo umetnost vzhodne Afrike. Odkupil je devet mask, 35 skulptur in več orodja vzhodno-a friški h rezbarjev plemen Akambe in Makonde. Vse pred- mete je zbral Boris Kuhar leta 1970, ko jo potoval po teh krajih. Muzej je - 137 - zbirko razstavil na občasni razstavi. Ob tej priložnosti je izšel tudi kata- log z naslovom "Akamba - Makonde", 1970. Muzej je pridobil leta 1977 tudi sedem slik na platno, narejenih v tehniki batik. Boris Kuhar jih je zbral leta 1971 v Keniji in jih daroval muzeju. Muzej je priredil občasno razstavo tudi o tej slikarski umetnosti, prav ta- ko je izšel katalog z naslovom "Batik v sodobni umetnosti vzhodne Afrike", 1971. Leta 1978 je muzej povečal zbirko afriških glasbil. Boris Kuhar je daroval lončeni boben "darbuka" iz Sahela in glasbilo "mezovid" iz kozje kože iz okolice Nef te v Tuniziji. To leto je muzej kupil še dvesto uteži, ki so geometrično oblikovane in pri- padajo ljudstvu Ašanti v Gani. Dva izvirna fetiša (skulptura s kačjim zobom in majhna maska iz opičje lobanje) iz Konga Brazzaville je podarila Meta Ham iz Ljubljane. Večje število predmetov, ki so bili zbrani v letih 1971, 1972 in 1975 v So- maliji in Keniji, je Boris Kuhar podaril muzeju leta 1978. Zbirka še ni po- polnoma urejena, obsega pa glasbilo s strunami, ki ima resonančno posodo prevlečeno s kačjo kožo, na držaju iz slonovine je rezljana ženska figura, izvira pa z območja Konga. Črna trebušasta glinasta posoda in velik ovalni ščit sta iz Kenije. Rezljana palica in večja starejša lesena skulptura, sim- bol plodnosti, pripadata plemenu Akamba. Glasbilo z eno struno, slamnik s koničastim vrhom, šest primerkov podolgovatih posod - buč, ki so ople- tene tudi z usnjenimi trakovi, okrašene z biseri in školjkami kauri, lese- na fxjsoda z ovalnim dnom, dve manjši okrogli buči in še nekateri drugi predmeti prav tako sestavljajo to zbirko. Leta 1979 je muzej kupil boben iz Tanzanije, ki je sicer novejši izdelek, vendar dopolnjuje zbirko. Leta 1981 je Alberto Chissano iz Mozambika pri- nesel tri lesene skulpture z vzhodne JAfrike. - 138 - Leta 1982 je muzej prejel od Predsedstva Jugoslavije naslednje darove: iz Libije moško ljudsko nošo (tri kose), darilo polkovnika Gadafija, Muam- mar Al Qathafta, in iz Gane moško oblačilo Kente, dar predsednika Hilla Limanna. Leta 1983 je muzej pridobil še nekaj darovanih predmetov od Predsedstva Jugoslavije in sicer iz Alžira črno ogrinjalo s kapuco in z zlatim okrasjem na prsih, dar predsednika Šadhi Bendjedida, iz Kuvajta ogrinjalo iz črne tenke tkanine, vezene z zlato nitjo, dar Šejka Jaber Al-Ahmet Al Sabah, emirja Kuvajta, iz Malija leseno skulpturo lovca, dar predsednika Muse Traorea in iz Gabona leseno žensko skulpturo ter dve maski, dar predsed- nika Omara Bonga. Posebej navajamo darovane predmete Ibrahim a El-Khatiba - PLO Predsed- stvu Jugoslavije, ki jih je izročilo našemu muzeju leta 1982. Obsegajo pa črno ogrinjalo s svilenimi resami in bogato vezeno šatuljo za nakit, okra- šeno z biserno matico, dragoceno ogrlico in plaketo, ki kaže zemljevid Pa- lestine. AZIJA V inventarne knjigo Narodnega muzeja so vpisane tudi starejše azijske zbir- ke, ki jih je ob ustanovitvi prevzel Etnografski muzej. Zbiralci teh umetnin in etnoloških predmetov so številni, predmetno gradivo pa je obširno in raz- lično. Največje zbirke so iz Kitajske in Indije. Kitajska Najzgodnejši vpisi kitajskih predmetov datirajo iz leta 1891 , vendar fvi so bili nekateri med njimi prineseni v Ljubljano že veliko poprej. Tako je y.o leta 1836 okrožni glavar in gubernijski svetnik Thomas Pluchk^'^ iz Celovca - 139 - muzeju daroval knjigo (diptihon) z dvanajstimi barvnimi slikami na riže- vem papirju. Knjigo je prinesel iz Amerike leta 1833-34 neki profesor Vest, vendar je umrl že leta 1834. Motivi slik v tej knjigi so kitajski bo- jevniki, slikani v raznih položajih. Iz te prve inventarne knjige je vredno omeniti tudi sedem figuric iz slono- vine, ki jih je Cari Baroo dal za muzej leta 1833. Leta 1867 je Anna Kartner dala muzeju dva para kitajskih čevljev iz mo- drega žameta. Finzi iz Trsta je leta 1885 prinesel v muzej dve kitajski fi- gurici iz salovca in dve kitajski posodici. Dr. Franc Zupančič z Dunaja je podaril pipo za opij in dve torbici. Baronica Barbara Rechbach je dala ki- tajski glavnik. Trgovec C. Karinger je prinesel v muzej nekaj kitajskih iz- delkov in sicer slamnik, čevlje in tkalski čolniček. Kliner iz Radovljice, ki je potoval z ladjo Novara, je muzeju izročil leta 1894 več predmetov, iz Kitajske je prinesel samo pahljači iz bananinih listov, kitajske domine, stare novce in moške čevlje iz Šanghaja. O Kliner ju je v inventami knjigi zanimiva opomba. Takole pravi: Kliner, nebodigatreba iz Radovljice se je kot sluga vozil z Novaro (Kliner ein Radmannsdorfer Taugenichts fuhr als Bedienter mit der Novara). Leta 1894 je tedanji muzej prevzel Smoletovo zapuščino. Med temi predme- ti je bila tudi velika kitajska skleda, okrašena z žanrskimi prizori in drugi- mi okraski, ki jo je Etnografski muzej prevzel in vpisal v inventarne knji- go, vendar je še vedno shranjena v Narodnem muzeju. V starejšem muzejskem gradivu iz Kitajske je izredno kvalitetna zbirka slovenskega misijonarja p. Petra Bapt. Turka, ki jo je tedanji muzej skoraj v celoti odkupil. Predmeti izvirajo iz območja Hankova (Hangchou) in iz . Šanghaja, Turk pa jih je zbral v letih 1912 do 1913. Zbirka ima osnovne po- datke in kaže naslednje stvaritve: budistična božanstva, oblikovana v bro- nu, lesu in v porcelanu, obredne predmete, ki so številni, vezene tkanine, uporabljali so jih v svetiščih, baldahine, te so nosili ob verskih sprevodih, pomembna moška in ženska oblačila, obuvala za deformirano nogo, pokri- I - 140 - vala, ženski nakit, vezene torbice in razne uporabne predmete. Zbirka šte- je okrog 166 predmetov. Leta 1912 je tudi slovenski misijonar pater Andrej Šu poslal nekaj kitajskih predmetov iz istih krajev kot pater Turk. V tej pošiljki so zanimive ogre- valne medeninaste posode, cinasta posodica za shranjevanje dišečega lesa in tudi drugi uporabni predmeti. Leta 1957 je Hermina Pavlovič, sestra Herberta del Cotta dala muzeju kitaj- sko šatuljo s poslikanim pokrovom. Leta 1963 je muzej pridobil najobsežnejšo in tudi najpomembnejšo kitajsko 14 zbirko, ki jo je prevzel od Narodnega muzeja. Za to zbirko je skrbel Narodni muzej že od leta 1957 dalje. Lastnica te kitajske zbirke je bila Japonka Tsuneko Kondo - Kavase, por. Marija Skušek. Po prvi svetovni vojni je prišla v Slovenijo z otrokoma in možem Slovencem. Živela je v Ljubljani in tu tudi umrla leta 1963. Kitajska zbirka, ki je ena največjih v muzeju, kaže stvaritve iz obdobja zadnje mandžujske dinastije in iz časa revolucionarnih gibanj po prenehanju cesarstva, med drugim tudi številne izdelke ljudske umetnosti. Pripeljane umetnine velikih mojstrov in umetnikov iz nekdanjega Pekinga in z osrednje- ga kitajskega ozemlja so nastale v obdobjih od 15. do začetka 20. stoletja, ko se je že močno razvila moderna kitajska kultura. Zbirka kaže bogato rezljane primerke dvornega pohištva, ki je opremljalo prostore cesarskih palač, paviljonov in drugih bivališč vladajočih plasti v 18. in 19. stoletju. Pohištveni izdelki obsegajo že raznovrstne oblike, so bleščeče loščeni, sestavljeni brez žebljev, narejeni večinoma iz lesa pali- sandra (dalbergia) in iz dišeče sandalovine (lingoum santalinum). Oblači- la predstavljajo dvorne moške in ženske plašče - kaftane, obuvala, nakit, pahljače, orožje, posamezne vezene dele noš in meščansko žensko obleko. - 141 - V zbirki so tudi keramični in porcelanski izdelki iz 16. do 19. stoletja. Bronasti budistični kipci, obredne posode in drugi tovrstni izdelki so nasta- jali v obdobju od 15. do 18. stoletja. Stari kitajski novci so zbrani precej načrtno, saj so v zbirki poleg okroglih novcev tudi zelo stare oblike denar-r ja, ki so bile v rabi nekaj tisočletij pred našim štetjem. Nekaj primerkov je kovancev, ki so krožili še v začetku 20. stoletja. Razen velikega železnega gonga iz 17. stoletja so pomembni še drugi upo- rabni predmeti, ki kažejo med drugim razne tehnike izdelovanja, na pri- mer konjska stremena, vaza, svetilka in kozmetične posodice narejene v tehniki cloisonné; dalje moramo omeniti vazo iz laka, kovinsko zrcalo, pe- čatnike iz zada, rezljane posodice iz slonovine in obredne predmete, ki so jih uporabljali v lamaističnem samostanu. Med glasbili so zanimive ročne orgle (šeng), lutnji, citre in glasbilo z eno struno. V zbirki so tudi števil- ne piščalke, ki so narejene iz rastlinskih buč, otroci pa so jih privezovali golobom na rep; iz buč so narejene tudi hišice za murnčke, uporabljene v otroških igrah. Zanimive so še pipe za tobak z vodnim prekatom, pipe za opij, jedilni pribori, bambusovo naslonjalo za varovanje pričeske, nakit in drugi uporabni predmeti. K zbirki sodijo še albumi z barvnimi slikami, ki kažejo prizore iz domače- ga življenja bogatih ljudi, sodna mučenja in drugo. Za dokumentacijo ce- lotne zbirke pa je pomembno delo tokijske univerze iz leta 1906, ki obsega tri obsežne zvezke in obravnava stari Peking iz cesarskih časov. Številni lampijoni so precej poškodovani, tako rezljani leseni okvirni deli, kakor tudi poslikane in vezene stranice. Nepoškodovana sta ostala le dva večja lampijona, ker so bile poslikane steklene stranice shranjene v zabo- jih. Zbirka obsega 325 raznih umetnin in uporabnih predmetov, 196 primerkov starega kitajskega denarja in okrog 300 rezljanih sestavnih delov za pavil- jon. f - 142 - Kitajska zbirka je stalno razstavljena, vendar ne v celoti, ker ni dovolj prostora. Zbirko je muzej tudi začel natančneje preučevati. Dosedanje ob- jave so bile: i 1) v Vodniku z naslovom Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 91 je pri- spevek: Kultura in umetnost stare in nove Kitajske. 2) Kitajski dvorni moški kaftan. Kitajski predmeti, ki jih je muzej pridobil v naslednjih letih, dopolnjujejo starejše zbirke. I-eta 1963 je muzej odkupil manjšo zbirko Edvarda Dolenca iz Orehka pri Postojni. Prinesel je šatuljo z intarzijo biserne matice, pahljačo, vezenine za ženski kaftan, poslikane kozmetične stekleničke, kitajsko ključavnico, raznobarvne gumbe za mandarinski klobuk in tri okrasne igle za žensko pri- česko. Isto leto je Mara Pečnik iz Ljubljane prinesla v odkup rezljano šatu- ljo iz palisandra. Leta 1966 je muzej kupil dve sliki na platnu; motivi kažejo pomembne ose- be iz časov nekdanjega kitajskega cesarstva. Sliki je prinesla Marija Korej- zl-Kukuljevič. Lado Kisel iz Ljubljane je prinesel v odkup bogato rezljano čašo iz lojevca, Antonija Kokalj pa žensko jopico, bogato vezeno s cvetlič- nim ornamentom. Leta 1968 je muzej obogatil kitajsko zbirko z modelom budističnega svetišča in z lesenim pozlačenim Budom. Leta 1969 je Vida Rudolf iz Ljubljane daro- vala muzeju ilustrirano kitajsko knjižico, ki jo je prinesel dr. Rudolf Raz- lag iz Šanghaja leta 1937. Leta 1972 je Jože Ham iz Ljubljane prinesel v muzej šest primerkov kitaj- skega porcelana iz obdobja dinastij Ming in Čing in pahljačo iz slonovine. Kitajsko muzejsko zbirko sta povečali tudi dve vazi, prineseni iz nekega kitajskega samostana, in trije keramični izdelki iz 20. stoletja (dve veliki figuri levov in vrtna ptičja hiša). - 143 - Leta 1974 je muzej dopolnil kitajska dvorna oblačila z novim primerkom kaftana, bogato vezenega z zlato nitjo in z osmimi kosi vezenin za ženska oblačila. Ti predmeti izvirajo iz istega časa kakor oblačila v zbirki Japon- ke Kondo-Kavase. Peter Savie iz Beograda jih je prodal, kakor tudi kitaj- sko igro "Ma-Jong". Leta 1982 je muzej povečal zbirko kitajskih vaz še z enim odkupom. To je vaza, ki je bogato rezljana, prodala pa jo je L. Vidic iz Ljubljane. Japonska Jakob Cuznar je daroval muzeju leta 1954 poleg predmetov s Filipinov tudi lesene japonske cokle. Leta 1963 je Japonka Kondo-Kavase dala muzeju tudi nekaj japonskih pred- metov. Med temi so zanimiva oblačila kimono, pasovi obi, spodnja obleka, plašč za fMDvrhu kimona, obuvalo, pahljača, moški in ženski dežnik. Čajni servis za dvanajst oseb je ročno poslikan. Bogato vezena je španska stena z motivom krizanteme in ptic, druge vezenine pa kažejo posebno tehniko osenčenega vezenja. Isto leto je A. Zupanova iz Ljubljane dala muzeju japonski paravan, vezen s srebrno nitjo (nekoliko je poškodovan), tri rezljane čaše iz lojevca, ke- ramični čajnik, dežnik in vazo iz lojevca. Leta 1967 je M. Peter Petrič iz Ljubljane prodal muzeju večjo bronasto fi- guro japonskega samuraja. Vida Rudolfova pa je darovala japonski dežnik. Leta 1969 je muzej dobil v dar japonske sandale iz riževe slame, odkupil pa je model japonske hiše. / Leta 1972 je M. Delničar iz Ljubljane prodala muzeju japonski paravan. Ve- f ženino na njem je naredila Japonka Kondo-Kavase. ( - 144 - Leta 1976 je Božena Bertschinger iz Ljubljane darovala muzeju vazo, okra- šeno v tehniki cloisonné. Koreja Prvo zbirko umetniških in obrtnih izdelkov iz te dežele je muzej prejel leta 1982. Kupil je šatuljo iz laka, okrašeno z biserno matico, vezeno sliko, vazo, ki sodi v vrsto belega porcelana in dva pletena podstavka. Kot dar pa je muzej dobil trebušasto vazo iz zelenega porcelana, vezeno sliko in dve šatulji iz laka, okrašeni z biserno matico. Predmete je prinesel Kim Guang Čol iz severne Koreje (Pyongyang). Burma Leta 1897 je c.k. kapitan korvete Vrtove prinesel v muzej molitvenik, na- pisan na palmovem listu v pisavi "pali", iz pagode Dagon v Rangunu. Nikobarski otoki Leta 1894 je Kliner iz Radovljice prinesel v muzej skulpturo budističnega božanstva. Siam Leta 1976 je muzej kupil dva bakrena novca, ki sta bila v obtoku v tej deže- li do konca 19. stoletja. - 145 - Indija Leta 1894 je Kliner iz Radovljice podaril muzeju pahljačo, pleteno iz tenkih koreninic, pahljačo iz bananinih listov in pleteno posodo Makak. Predmete je zbral v Madrasu. Vrtove je prinesel iz istih krajev deset čarovnih listov, nanizanih na vrvico. Leta 1899 je neki Miillner prinesel indijski prstan za nožni palec. Leta 1949 je muzej prejel obsežno zbirko z območja Himalaje in iz Bengali- je, ki mu jo je izročil Federalni zbirni center iz Ljubljane. Predmeti kaže- jo različne kulturne dejavnosti, vendar jih muzej hrani skupaj. Izvirni iz- delki obsegajo budistično in hinduistično kulturo, umetnost krašenja kovin- skih izdelkov z dragimi in poldragimi kamni iz Nepala in ljudsko umetnost v medeninastih izdelkih iz Bengali je. Razen naštetih predmetov so še števil- ni uporabni izdelki, ki so jih prebivalci uporabljali v krajih, koder so slo- venski misijonarji ustanovili svoje postaje. Misijonarji so pošiljali nabrane predmete v jezuitski samostan v Ljubljano, kjer so jih razstavili. Zbirka je dobila naslov "Bengalski misijon". Misijonarji so zbirko stalno dopolnjevali, saj so pošiljali predmete tudi iz drugih krajev Indijske podceline. Tako je v tej zbirki tudi črna keramika s srebrnim ornamentom iz Kašmira. Posebno skupino izdelkov sestavljajo številne figurice, oblikovane iz različnega materiala, ki kažejo vrsto pri- padnikov raznih kast in poklicev. Končno moramo omeniti še makete čol- nov in drugih vsakdanjih priprav, miniaturne izdelke, gospodinjske pred- mete ter bogato barvno ilustrativno gradivo s podobami hinduističnih bo- žanstev. Ko bo opravljena temeljita analiza o tej zbirki, jo bo lahko tudi objektivno ovrednotiti. Po dosedanjem pregledu tega gradiva šteje zbirka več kakor 500 predmetov, ilustrativno gradivo pa še nekaj sto listov. Muzej dopolnjuje tudi zbirko iz Indije. Tako je leta 1969 odkupil ženski praz- nični sari iz Gujerata, par čevljev in glasbilo "bulbul tarang". Gosalia 'S \ - 146 - Jayant, ki je več let prebival v Ljubljani, je prinesel predmete v muzej. Namita Vishwanath iz Biharja pa je prodala muzeju svilen poročni sari in spodnje krilo. Leta 1969 je tudi Marija Vilfanova muzeju darovala dragocen sari, tkan z zlato nitjo in svilo. Leta 1954 ga je prinesel dr. Joža Vilfan, dal mu ga je guverner Punjaba. Leta 1970 je muzej pridobil še več indijskih predmetov, ki jih je zbral Ja- yant Gosalia v svoji domovini. Tako je prinesel to ran - okrašeno tkanino z raznobarvnimi biseri, ki so jo navadno obesili ob družinskih slavjih nad vrati. Drugi prineseni primerek torana kaže novejše delo in je preprostej- ši. Razna pregrinjala so okrašena z ogledalčki, zanimive so oblike srebr- nega nakita, posamezna oblačila pa dopolnjujejo muzejske starejše primer- ke. Pošiljko dopolnjuje še lesena skulptura in venca iz santalovega lesa za goste. Leta 1975 in 1976 sta Kokila in Jayant Gosalia prodala muzeju več raznih vezenin, okrašenih z ogledalčki in z raznobarvnimi biseri in skrinjico za nakit. Predmete sta zbrala v Radžastanu in v Gujeratu. Leta 1977 je med kupljenimi predmeti prevladoval indijski nakit, ki sta ga prinesla ista zbiralca kot poprej. Zbirka tega nakita sodi k noši nomadov v Gujeratu in obsega zapestnice, razne obročke, prstane, uhane, obročke za členke na nogah, ogrlice, razne obeske in druge okraske. Muzej je ku- pil tudi sari iz Andra Pradeš in pastirsko nošo iz Gujerata. Pridobil je tudi plastiko falusa iz črnega kamna, simbol čaščenja boga Šive, skulpturo bo- ginje Kali in školjko za klicanje boginje Kali v svetišču. Dopolnjevanje indijske zbirke je muzej nadaljeval še v letih 1978, 1979, 1980 in 1981. Tako jo muzej pridobil več značilnih in izre so na lirbtni strani opremljene s podatki, še danes pa niso v celoti inventarizirane. Fotografij v albumih z rimskimi številkami je 6643, od tega v albumu št. I 1792 v albumu št. II 3451 íiíítifiTB f žon v albumu št. III 997 v albumu št. IV 403 - 172 - 23 Tak način urejanja si je zamislil tedanji ravnatelj EM pokojni Boris Orel. Nesporno je, da je pri takšnem številu fotografij (skupaj na kartonih in v albumih 34 292) popolnoma neustrezno, kajti le fotografije na kartonih so urejene tematsko in delno geografsko, fotografije v albumih pa, kot smo vi- deli, samo geografsko. Prav te zadnje (predvsem gre tu za fotografije te- renskih ekip), pa pomenijo izredno bogat fond, ki pa je zaradi take uredit- 24 ve težje dostopen. Kot kaže, so do te ugotovitve prišli že leta 1965 , ko so izbrali iz 6 ekip najbolj značilne fotografije iz posameznih področij in jih kot duplikate nalepili na kartone. S tem delom bo potrebno nadaljevati, kajti preureditev vseh fotografij v albumih bi vzelo eni sami delovni moči v dokumentacijskem oddelku ob vseh ostalih dolžnostih preveč časa, pove- zano pa bi tudi bilo s precejšnjimi stroški. Neinventarizirane so vse fotografije z zadnjega terena Notranjska ter foto- grafije predmetov SEM, zadnjih dveh let fotografiranih v depojih. Z uredit- vijo čakamo zato, ker upamo, da bomo v letu 1984 le prešli na nov način inventarizacije in shranjevanja vsega dokumentacijskega gradiva, o čemer bomo spregovorili v posebnem poglavju. Potrebno je omeniti še fotografski arhiv fotografa Jožeta Kramariča iz Tr- novega v Ljubljani, ki ga je muzej odkupil leta 1972. Ta fototeka vsebuje okoli 2200 negativov (plošč) ter precej večje število fotografij (ok. 7000). 26 Fotografije so nastale med leti 1925-1945 ; to so predvsem posnetki kra- jev na Slovenskem in Hrvaškem. Med njimi je tudi veliko posnetkov Ljublja- ne ter fotografij, ki jih bo pri dokončnem urejanju tega arhiva potrebno iz- 27 ločiti (posnetki živali, cvetja, lortreti otrok). Žal podatkov, koliko fotografij je iz posameznih področij t.i. ljudske kul- ture ter koliko je fotografij iz posameznih krajev, še nimamo, čeprav je bilo tudi pri tem že veliko narejenega. (Vse fotografije v albumih terenskih ekip so klasificirane tematsko in krajevno, prav tako so klasificirane tudi vse fotografije na kartonih, razen iz krajev z začetnicami od Š do Ž). Vse- kakor obdelava ter prezentacija teh podatkov ostaja ena prvih nalog doku- mentacijskega oddelka. - 173 - Ob koncu pregleda fototeke v SEM je potrebno omeniti še dva problema: V zadnjih letih opažamo, da negativi na ploščah ter negativi iz prvih povoj- nih let vse bolj propadajo. Vzroki za to so v starosti plošč, slabem povoj- nem fotografskem materialu ter nepravilni shrambi negativov. (Negativi bi praviloma morali biti shranjeni v prostoru s stalno temperaturo med 12° - 16°C.) Problem začasno rešujemo z reproduciranjem negativov, predvsem plošč. Problem, s katerim se srečujemo prav v zadnjem času, pa so barvne foto- grafije, prinesene s terena za reproduciranje. Ljudje vse več fotografirajo v barvni tehniki in tako etnologi dobimo na terenu vedno več takih fotografij. Tu pa se pojavlja problem reproduciranja - reprodukcije v črno-beli tehniki so slabe, dobre le za dokumentacijo, ne pa za objave ali razstave. Če bi jih reproducirali v barvni tehniki, bi se pojavilo vprašanje obstojnosti, saj je znano, da je zaenkrat barvna fotografija slabše obstojna kot črno-bela. Ali naj barvne fotografije sploh prinašamo s terena in kaj bo v prihodnosti, ko bo barvnih fotografij vedno več in med njimi najbrž tudi veliko takih, ki bi nam bile za prikaz načina življanja v posameznem obdobju nujno potrebne! ? 2. DIATEKA Že na začetku našega prispevka smo omenili, da je Kr.EM od NM poleg fo- tografij dobil tudi diapozitive. Koliko jih je bilo, ni znano. Kasneje v E II zasledimo še podatek, da je "muzej nabavil zbirko nad 40 diapozitivov po 28 lastnih fotografijah noš, namenjeno za propagando in poljudna predavanja". To je vse, kar vemo o predvojni diateki, saj inventarne knjige diapoziti- vov niso vodili. V diateki, ki jo ima muzej danes, z gotovostjo lahko trdi- mo, da med diapozitivi hrani samo 5 črno-belih v velikosti 13x18 iz pred- vojnega časa. 4 med njimi so iz Bele krajine, tematsko pa sodijo pod stavr- barstvo. Očitno se je tudi z diapozitivi dogajalo nekaj podobnega kot s foto- grafijami in negativi. - 174 - Kako se je fond večal po vojni, vemo le po ustni informaciji F. Šarf, ki pravi, da je Boris Orel imel v prvih letih po vojni 50 - 55 diapozitivov, izmed katerih jih je navadno izbral okoli 33 za predavanja po terenih, kjer so se mudile terenske ekipe. Nekaj od teh je bilo posnetih po vojni in sicer so to predmeti EM, nekaj pa je bilo sposojenih. Od teh, če lahko rečemo. Orlovih diapozitivov, jih hrani SEM še 21. Po letu 1963 je diateka začela naraščati, tako da šteje sedaj 963 inventar- nih številk. Med njimi so pomembnejši posnetki Šantlovih akvarelov noš ter posnetki panjskih končnic. Vsekakor pa je diateka eden izmed tistih fondov v dokumentacijskem oddelku, katerega bo potrebno čimprej izpopol- niti in to z vseh področij t.i. ljudske kulture ter seveda iz vseh delov Slo- venije. Za objave se namreč vedno več uporabljajo diapozitivi, pa tudi dru- ^ ^ 29 gi uporabniki za različne namene vedno več povprašujejo po njih. Naj o- menimo še to, da so inventarizirani diapozitivi urejeni v posebnih predal- čkih za diapozitive ter vpisani v inventarni knjigi. V načrtu je tiskanje po- sebne kartoteke za diapozitive, ki bo urejena po istem sistemu kot fototeka. 3. ILUSTRATIVNO GRADIVO Pod tem terminom razumemo predvsem umetniška dela raznih slikarjev z etnološko vsebino, reprodukcije, prostoročne in tehnične risbe, narejene na terenu, ter makete. To je fond, ki je v dokumentacijskem oddelku naj- manj urejen in kjer nas čaka še največ dela. Če zopet pogledamo v zgodovino, vidimo, da sega njegov začetek že v leto po ustanovitvi muzeja, ko je "EM nabavil 38 modelov orodja in male lesene plastike iz Bele krajine, delo šolskih otrok v starosti 11 - 12 let,izvršeno v 1, 1921 do 1024. So to kolovrati, cajnice, krošne vozovi ... "'^^ Skoraj ni številke E, ki bi v kroniki ne prinašala poročila o nakupu te ali one slike, o risanju na terenu itd. Iz tega prvega obdobja EM so tudi številne risbe in akvareli predvsem noš in običajev Maksima Gasparija, kar pa seveda, kot vemo, ni slučaj, saj je bil Gaspari dolga leta uslužbenec EM. Pomemb- - 175 - 1^ nejša je tudi zbirka risb Petra Žmitka, ki so nastale med leti 1905-1914; med njimi so 4 dokumentacije hiš iz Stare Fužine, risba Bizeljske kmečke hiše, vzorci čelnikov itd. Ena najpomembnejših pridobitev pa je zbirka 40 , Šantlovih akvarelov noš, ki jih je EM prejel od Visokega komisarijata leta 31 1943. Tako je, če se zopet naslonimo na poročilo Fanči Šarf iz leta 1950, muzej hranil do leta 1945 724 slik, risb, reprodukcij in ostalega ilustra- tivnega gradiva. Tako veliko število gre predvsem na račun raznih repro- dukcij iz knjig in časopisov ter različnih razglednic "narodopisnega" zna- čaja, ki so bile shranjene v mapah in škatlah (kar 682). Mnogo tega gradi- va pa so, kot smo že omenili,vodili tudi v fototeki. Gradivo ni bilo inventa- rizirane, z izjemo slik, ki so bile inventarizirane v inventami knjigi pred- metov. Fond je izredno narasel že v prvih letih po vojni, ko je muzej dobil od Osrednjega državnega arhiva Slovenije "Slowianscyzno" Korytkov album slovenskih in jugoslovanskih noš v akvarelih K.v. Goldensteina ter 12 akva- 32 relov dalmatinske noše, od NM 6 map risb iz Grebenčeve zbirke (1489 risb) 33 ter 44 kopij akvarelov slovenskih noš Nikole Arsenovića. Do leta 1954 se je ta fond povečal za 5 novih kopij Nikole Arsenovića, 12 slik z etnološkimi motivi Birolle, Miheliča, Piščančeve in Gerličeve ter 13 slik ljudskih noš iz S Primorske (rekonstrukcija Marte Ložar na osnovi zapisanega ustnega • -1 ^34 izročila) . Najbolj pa se je povečalo število risb po uvedbi terenskih ekip, saj je bilo v 35 18 Orlovih ekipah narejenih 4559 prostoročnih in 507 tehničnih risb. Prostoročno risanje smo po terenu XXII (Drašiči) popolnoma opustili. Ta del slikovnega gradiva je urejen krajevno (po ekipah) in tematsko. Omenimo naj še serijo 34 popolnih dokumentacij hiš s tehničnimi risbami in fotografijami, ki so nastale med leti 1957-1960 predvsem na Gorenjskem ter v Beli krajini v zvezi z referatom za etnografijo pri Zavodu za spomeniš- ko varstvo LRS. - 176 - Poleg že omenjenih modelov hrani muzej tudi 19 maket predvsem s področ- ja ljudskega stavbarstva. 10 maket so naredili učenci osnovnih šol. Oktobra leta 1967 je namreč Zveza prijateljev mladine razpisala natečaj za makete orodja in domačih naprav. Razstava teh izdelkov je bila v prostorih SEM in tako je muzej nekaj teh izdelkov obdržal. Omenili smo že, da je to fond, ki je najmanj urejen; izjema so risbe teren- skih ekip, ki so inventarizirano v inventarnih zvezkih le-teh in sko.raj vse sli- ke, ki so_bile pred kratkim časom inventarizirano. (62 inv.št.). 4. TERENSKI ROKOPISNI ZAPISKI Iz predvojnega obdobja dokumentacijski oddelek hrani le del terenskih za- piskov Stanka Vurnika v zvezi s stavbarstvom in nošo v njegovi zapuščini. To pa so žal edini ohranjeni zapiski iz tega obdobja. Zato pa je toliko boga- tejši fond, ki je nastajal po vojni in sicer zopet (podobno, kot je bilo z ris- bami) po uvedbi terenskih ekip. Tako hrani danes muzej 514 zvezkov zapis- kov iz terenskih ekip in 94 zvezkov iz individualnih raziskav. Od tega je 354 zvezkov prepisanih oz. pretipkanih na posebne kartotečne liste, ki so urejeni tematsko in krajevno. Dokumentacijski oddelek vodi inventarne knji- go, iz katere je med drugim razvidno, ali je zvezek pretipkan ali ne. Pra- viloma naj bi sodelavci pretipkali zapiske čimprej po prihodu s terena. Za- radi obsežnosti in zahtevnosti tega dela, pa je le-to šlo vedno počasi in neenako- merno od rok; predvsem velja to za zapiske Orlovih ekip. Da bi to pospešila, je RSS med leti 1977-1981 denarno podprla akcijo prepisovanja teh zapis- kov. Žal pa zaradi zgoraj navedenih vzrokov ter pomanjkanja finančnih sred- stev akcija ni bila zaključena. 5. HIŠNI ARHIV Pod tem imenom vodimo razne dokumente, predvsem pravne listine (ženi- tovanjsko pogodbe, darilne pogodbe, spričevala, delavske knjižice ipd.), pa tudi stare knjige, koledarje, razne dnevnike, skratka vse, kar sodi v hišni arhiv in hišno biblioteko. \ - 177 - Fond je začel nastajati že med vojno, ko je muzej nakupil več knjig; neka- tere med njimi so iz 18. stoletja, močno pa je narasel po vojni z uvedbo ekip. Ekipe so s terena prinesle razne kupoprodajne pogodbe, poročne liste, zemljiške posestne liste ter nekaj popolnih hišnih arhivov, ki so postali skupaj z omenjenimi knjigami osnova za ta arhiv. V zadnjem času so se iz- virnim listinam pridružile tudi fotokopije, saj nekateri ljudje dokumente ne- radi odstopajo. Med knjigami, ki jih hrani arhiv, so tudi Kolomonov žegen, Duhouna Bra- nua iz leta 1740, Romarske bukvice iz leta 1775, Sanjska knjiga, snopiči Umnega kmetovalca iz let 1875-1877, Malo berilo za pervošolce iz leta 1857, med rokopisi pa Antikrist iz začetka 19. stoletja, Zravniška knjiga. Sibiline prerokbe ter večje število starih rokopisov, ki jih je po vojni poda- ril Štefan Taussig. Od pravnih listin naj omenimo le Delovsko knjižico čev- ljarja Franca Negra iz Zg. Gorij, hišni arhiv "Tožbarjevih" iz Trente, ar- hivske dokumente grofa Attemsa s Pohorja, popolni hišni arhiv iz Petrušne vasi na Dolenjskem ter pred kratkim pridobljen popoln hišni arhiv s hišno biblioteko male kmetije iz Gabrovke , ki vsebuje poleg molitvenikov, koledarjev, časopisov tudi Zgodovino slovenskega naroda Josipa Mala iz le- ta 1928 in knjižico Hitri računar iz leta 1898; med listinami je izpustnica iz ljudske šole iz leta 1901, razne pobotnice, odločbe o davčni olajšavi itd. S svežnji voščilnic in pisem šteje ta arhiv kar 267 enot. ¦