1 11 I Ci PRIImvmSKI dnevnik Poštnina plačana v gotovini „ .. .. Abb. postale I gruppo (,t‘na tržaške ekonomije. Temu je treba narediti konec opirajoč se na vse ob-i stoječe možnosti, od industrijske co-I ne do pristanišča in do inštrumentov, ki jih nudi gospodarski del o- 1 simskih sporazumov. Nota nadalje poudarja, da morajo pristojni organi v državnem in deželnem merilu zagotoviti večje nadzorstvo delavstva in njegovih sindikalnih organizacij nad osnovnimi gospodarskimi izbirami v tržaški pokrajini. Organizacija krščanskih delavcev ACLI pa v daljši izjavi poudarja, da je treba med neizpolnjenimi obveznostmi na ravni tržaške občine predvsem uresničiti prometne infrastrukture, za katere so bila dana na razpolago finančna sredstva v okviru osimskega sporazuma, in pa skupno industrijsko cono na Krasu ter center za tehnološke in znanstvene raziskave.V'Aižja,vi f)AC£t jV, na koncu poudarjeno, da si organizacija pričakuje, da bodo k današnji splošni stavki pristopili tudi tisti sloji tržaškega gospodarstva, ki stojijo po navadi ob takih priložnostih neprizadeto ob strani. Sinoči so se sestali na skupščini delavci tukajšnje radio in televizijske postaje RAI. Ob zaključku seje so izdali poročilo, v katerem izjavljajo, da se pridružujejo splošni stavki in da povsem odobravajo razloge, ki so dovedli pokrajinsko sindikalno zvezo CGIL - CISL - UIL, da je organizirala to masovno protestno gibanje. Hkrati s tem delavci RAI opozarjajo na nerešena vprašanja v okviru ustanove, pri čemer izstopa zlasti nujnost uresničitve napovedane reforme podjetja in uvedbe televizijskih oddaj v slovenščini za našo narodnostno skupnost. Dolinska občinska uprava solidarna z bojem kovinarjev Včeraj sta se na občinskem sedežu v Dolini srečali predstavništvi dolinske občinske uprave in kovinarskih delavcev v industrijski coni. Predstavniki zveze kovinarskih delavcev so orisali vsebino nove pogodbe, za katero se borijo že šest mesecev z več kot 100 ur stavke zaradi zaprtosti javnih in zasebnih sogovornikov, čeprav nova delovna pogodba vsebuje zelo kakovostne točke na področju delovne ureditve in uvrstitve, investi- cij in premičnosti osebja ter predvideva zelo omejeni srednji mezdni povišek (30.000 lir v trimesečnih obrokih). Dolinska občinska uprava, ki je bila sicer že seznanjena s tem problemom, je izrazila svojo solidarnost z delavci v boju in se obvezala, da jih bo podpirala z vsemi svojimi močmi. Zadovoljstvo deželnih socialistov zaradi mandata Craxiju Deželno tajništvo PSI je poslalo vsedržavnemu tajniku Bettinu Cra-xiju, mandatarju za sestavo nove vlade, noto, v kateri izraža živo zadovoljstvo deželnih socialistov zaradi dogodka, ki ima zgodovinski pomen, ter željo, da bi pobuda novega mandatarja lahko zagotovila Italiji trdno, učinkovito in napredno vlado. Brzojavka Comellija ministru Scottiju Predsednik deželnega odbora Co-melli je poslal ministru za delo Scottiju brzojavko, v kateri ga poziva, da se čimprej zaključijo pogajanja za obnovo delovne pogodbe za kovinarje na podlagi predlogov, ki so prišli s strani samega ministrstva. V brzojavki je med drugim rečeno, da bi dosega nove delovne pogodbe za kovinarje pozitivno vplivala na pogajanja v drugih sektorjih. Revija «Rusi most» o pctoveljskem atentatu Zadnja številka revije «Ponteros-so - Rusi most» objavlja vrsto novih vesti v zvezi s procesom o pe-toveljskem atentatu, ki v bistvu potrjujejo pričevanja SISMI. Obveščevalna služba je namreč za glavnega krivca označila neofašista Ci-cuttinija in posredno goriškega tajnika MSI odvetnika Pascolija, ki naj bi po nalogu svoje stranke poslal Cicuttiniju denar, potreben za operacijo glasilk. Te vesti naj bi prišle na dan po sporu med bivšima poslancema de Vidovichem in Meni-caccijem s Pascolijem. Članek osvetljuje dogodke in pričevanja, ki so jih dosedanje razi skave preveč zanemarjale in jih povezuje med sabo. Tako trdi, da obstajajo na italijanskem valutnem uradu pismeni dokazi o valutni o-peraciji, ki je omogočila, da je Ci-cuttini zabrisal sledove za sabo. danega doka v Tržaškem arzenalu -Sv. Marku, uresničevanje centra za znanstvene raziskave, itd. Kakor smo že zabeležili v preteklih dneh, se bodo delavci danes ob 9. uri zbrali pri Lloydovem stolpu in na Trgu Unita — kjer bo zbirališče tudi za ostalo prebivalstvo — ter se nato v sprevodu podali na Goldonijev trg, kjer bodo o razlogih in pomenu stavke spregovorili pokrajinski tajniki CGIL Gialuz, CISL Degrassi in UIL Fabricci. Že včeraj smo poudarili, da so Številne organizacije, italijanske in slovenske, združenja in skupnosti javno izrazile svojo solidarnost s stavkajočimi delavci ter pozvale svoje člane in somišljenike k sodelovanju pri tem protestnem gibanju demokratičnega Trsta proti mlačnosti in brezbrižnosti merodajnih dejavnikov na vsedržavni, deželni in krajevni ravni. Tem pozivom so se včeraj pridružili še številni novi. Kmečka zveza je izdala izjavo, v kateri na-glaša naslednje: »Kmečka zvezr iz Trsta, najbolj predstavniška strokovna organizacija in v njo včlanjeni kmetje, odločno poudarjajo svoja ustanovna načela enotnosti, avtonomije in demokracije in se pridružujejo, v tem težkem trenutku zastoja tržaškega gospodarstva, borbi delavskega razreda za rešitev delovnih pogodb, za novo gospodarsko politiko, osnovano na nad zorstvu nad naložbami ter za uveljavljanje produktivne vloge Trsta, ki se mora razviti na širših per spektivah mednarodnega sodelova nja, predvsem v okviru gospodar skih možnosti, ki jih odpirajo o-simski sporazumi. Tržaški kmetje, medtem ko se dosledno pridružujejo tem osnovnim načelom, ki zavračajo vsako omejeno in asistencialno gospodarsko vlogo Trsta v okviru enotne in skupne ocene potreb po gospodar skem razvoju države, potrjujejo o-dločujočo vlogo kmetijstva in kmetov v razvoj države, v demokratičnem in gospodarskem razvoju družbe, v naši deželi in naši pokrajini še posebej, katere osred-nost mora sloneti na nespornih na čelih družbene in narodnostne enakopravnosti.* Svojo solidarnost s stavkajočimi delavci je izrazil tudi odbor devinsko - nabrežinske občine, ki je v tej zvezi izdal naslednje poročilo: «Devinsko - nabrežinski občinski odbor je na seji z dne 6. 7. 1979 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitifiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJifiliiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiifiiiiiiiiiniiiiiiiiinfiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Z VČERAJŠNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Z glasovi LpT in PSDI odobrena reorganizacija občinskih služb POTEK USTNEGA DELA ZRELOSTNIH IZPITOV NA SLOVENSKIH ŠOLAH Matura na višjih srednjih šolah spričevalo vsega našega šolstva Nadaljujejo se ustni izpiti na učiteljišču, trgovskem zavodu in znanstvenem liceju - Danes pred komisijo tudi dijaki klasičnega liceja Zavrnjen komunistični predlog o razčlenjenem glasovanju - KD, LpT m MSI preprečile okrepitev organika prevajalcev - Izmikanje odbora glede vprašanja žaljivih napisov po mestu Po številnih odložitvah, sklepih, protisklep h in ostrih negativnih reakcijah je občinski odbor končno predložil načrt o reorganizaciji občinskih služb. Pred'ožil ga je na sinočnji občinski seji, ki je bila v glavnem posvečena le temu vprašanju. Pred tem pa so bili na vrsti odgovori na interpelacije: s tem v zvezi moramo vsekakor omeniti zah tevo slovenskega svetovalca KPI Spetiča, ki je od odbora zahteval, naj mu po 2-mesečnem molku odgovori. kako je ukrepal in kako misli občinski odbor ukrepati na serijo žaljivih napisov, s katerimi so bili pomazani nekateri mestni z dovi. Ti napisi so bili žaljivi ne samo za običajne turište, kj, prihajajo v Trst, ampak za celotno mesto. Občinski prejel odgovor na interpelacijo, potem ko jo bo odbor preučil. Občinski odbor je torej predložil načrt o reorganizaciji občinskih služb v dokončnem besedilu. Praktično pa je to le osnutek reorganizacije, ki ga bo pred vstopom v veljavo še pregledala delovna skupina. V osnutku so upoštevani popravki in predlogi načelnikov svetovalskih skupin, članov 1. komisije. Od zadnje seje se je občinski odbor večkrat sestal s sindikalnimi organizacijami in dokončno pripravil nov organik osebja, v katerem so vključene tudi zdravstvene službe (medicina dela, psi- HlliiMiMiiiiilllllilililMIliliilllIilimiliiiiiiiiiiimiiiifiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ NA FESTIVALU € UNITA » IN «DELA» PREDSTAVNIKI SINDIKATOV 0 CILJIH DANAŠNJE STAVKE Potrebne nove investicije - Koncerta Grazielle Rote in Rina Gaetana V okviru pokrajinskega festivala »Unita* so včeraj pokrajinski tajniki CGIL, CISL in UIL Gialuz, Degrassi in Fabricci, govorili o pomenu in ciljih današnje splošne stavke. Poudarili so dejstvo, da se mora Trst vključiti v državni razvojni načrt in da so nujno potrebne nove in konkretnejše investicije na pokrajinski in občinski ravni. Samo tako bo mogoče zajeziti odtok delovne sile, posebno mladine, iz našega mesta in zagotoviti ustrezna delovna mesta za vse. Sinoči je bil na festivalskem sporedu tudi koncert Grazielle Rota, ki je izvajala pesmi iz bogate narodne zakladnice, poleg teh pa tudi novejše pesmi s socialno tematiko, ki jih je nabrala v zadnjih dveh letih in ki govorijo o problemih žena v današnji družbi. Povemo naj še, da i-ma Graziella Rota povsem svoj pristop do ljudskih pesmi, še posebej do načina izvajanja teh pesmi in da se ne omejuje le na posnemanje ljudskih pevcev. Skuša namreč glasbeno nadgraditi večkrat precej revno zgradbo narodnih pesmi in jo podati občinstvu na svoj osebni način. V drugi točki glasbenega programa je nastopil kantavtor Rino Gae tano, ki je predstavil svoje stare, poleg tega pa tudi novejše skladbe, ki še niso izšle na plošči. Rino Gae tano, je bil, preden se je začel u-kvarjati z glasbo, gledališki igralec, kar mu vsekakor koristi tudi danes in kar je bilo razvidno tudi iz včerajšnjega koncerta, glasbeno pa izhaja, kot mnogi drugi kantavtorji, iz rimskega Folk Studia. Danes se Festival »Unitš* nada Včeraj je z najvišjo oceno in pohvalo diplomirala ILEANA SIRK Čestitajo ji člani kolektiva slov. štud. pravne fakultete. ljuje z javno debato z naslovom »Kakšna levica v Trstu in čemu*, na kateri bodo sodelovali vidni predstavniki tržaškega političnega življenja, s predstavo Italijanskega centra za gledališke raziskave in s koncertom znanega črnskega jazz glasbenka Archiea Sheppa in njegovega kvarteta. Smrt mladeniča Včeraj so našli mrtvega 22-letne-ga Giovannija Roiza v njegovem stanovanju v zadnjem nadstropju poslopja v Ul. Machlig 26. Mladenič, ki .je l>olehal za hudim kaš ljem, je prejšnji večer normalno zaspal potem, ko .je spil skodelico čaja, iz spanja' pa se nj več pre budil. hopedagoška služba, center za motorično vzgojo), otroške jasli in re-kreatoriji. Na splošno so se predstavniki sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL pozitivno izrazili o novem organiku osebja, izrazili pa so nekatere pomisleke o nekaterih aspektih struktur, ki jih predvideva organik. Predstavniki sindikalnih organizacij so tudi poudarili, da bo treba organik temeljito pregledati, preden bo stopil v veljavo. Glavn: spremembe v organiku pa so naslednje: povišanje števila delovnih mest za učno in neučno osebje v otroških vrtcih, kvalitetno izboljšanje smetarske službe, znižanje števila mestnih redarjev ter občutno znižanje 'števila kurirjev. TfJJBnJfi >čke načrta o reorganizaciji, ki jih je sinoči podal pristojni odbornik Co-lombis. V zelo obširni in razčlenjeni razpravi so prišla na dan številna nesoglasja in protislovja, ki so spremljala celoten potek reorganizacije služb. Na zatožni klopi je bil me-lonarski odbor, kateremu so predstavniki vseh svetovalskih skupin očitali, da ni znal rešiti tega zelo važnega vprašanja. Svetovalec A-bate (KD) je na primer odboru očital, da ni imel pri tem jasnih idej, ne pravega načrta, kako to preureditev izpeljati; očital mu je tudi, da je bil sklep večkrat spremenjen, kar je povzročilo nemalo težav. Poudaril je, in to so potrdili tudi ostali predstavniki političnih sil, da je popolnoma izostal prispevek rajonskih svetov, ki bi jih bilo treba zainteresirati. Kljub temu pa ima načrt po njegovem mnenju nekatere pozitivne plati: z njim se praktično začenja reorganizacija služb, v organiku pa je dobilo svoj prostor tudi nestalno osebje. S temi postavkami so se v bistvu strinjali vsi svetovalci, ki so posegli v razpravo; pri tem je treba pripomniti, da so imeli prav načelniki svetovalskih skupin odločilno besedo, da je občinski odbor spremenil in izboljšal, kolikor je bilo pač mogoče, predloženi sklep melonarjev. O-stro je : klep kritiziral tudi svetovalec Lanza (PSDI), priznal pa mu je nekatere pozitivne lastnosti in zato napovedal, da ga bo pri glasovanju podprl. Najbolj ostro je do občinskega odbora nastopil svetovalec Monfal-con (KPI), ki je izčrpno orisal, kako bi morala občina izvesti reorganizacijo služb. Odbor je obtožil, da ni zainteresiral rajonskih svetov, poudaril je, da reorganizacija ne pomeni le združevanje obstoječih oddelkov ter se zaustavil ob posameznih postavkah organika. Napovedal je tudi vrsto amandmajev, od sprejetja katerih bo odvisen glas komunistič- ne skupine. Med temi je Monfalcon tudi predlagal, da bi v organik vključili šest mest za prevajalca slovenščine. Ta amandma pa je bil — z glasovi KD, Liste za Trst (razen svetovalke Frausin, ki je glasovala za amandma) in MSI zavrnjen. Razprava se je nadaljevala v istem duhu: na občinski odbor so padale vseh vrst kritike, ki so prišle s strani D’Amoreja (PSI), Pacorja (PRI) in Pecol Cominotta (PR). Vse skupine so tudi predstavile celo vrsto amandmajev, zaradi česar je bilo težko slediti zaključnemu glasovanju. Nekateri so bili sprejeti, drugi pa ne. Ko pa je bilo treba glasovati o sklepu, so komunisti predlagali, da bi ga skupščina volila -razčlenjeno. Ta predlog pa ni bil sprejet, zaradi česar niso komunisti sploh »glasova^ li; zaradi te odločitve so proti sklepu glasovali socialisti in radikalci, medtem ko so sklep podprli svetovalci Liste za Trst in PSDI, vzdr- V teh dneh so zrelostni izpiti v študentovskih krogih prav gotovo najaktualnejši pogovor in predstavljajo obenem pogoj za debato. O visokodonečih diskusijah, če ima matura sploh še kako veljavnost oz. smisel, bi bilo v tem trenutku mogoče odveč kaj novega zapisovati, saj smo o tem že vsi nedvomno mnogo slišali ali brali. Kljub temu pa do dejanskih sprememb in izboljšanj očividno ni prišlo. Matura — pojem tega izraza je zapo-paden že v sami besedi. To pa pomeni. da bi moral dijak na izpitu res izkazati neko duhovno in kulturno zrelost, seveda ne samo na podlagi oismenih izdelkov, temveč predvsem v pogovoru s profesorji. Včeraj smo se pogovarjali z dijaki slovenskega učiteljišča, ki so izpit že opravili, in povedali so nam, da pogrešajo pri spraševanju prav ta moment. Po dijaških izjavah sodeč, zahtevajo nekateri profesorji še vedno preveč nocionističnih podatkov. ne dajo pa možnosti, da bi dijak pokazal svoje resnično znanje. To vsekakor ni enotno mnenje: drugi so prepričani, da so jih profesorji na zrelostnem izpitu pripravili do razgovora, kjer so lahko vpletali svoje poglede na določen problem. Kaj se za tem orav zaprav skriva, bi bilo tvegano soditi, saj je poznavanje tudi navidezno manj pomembnih podatkov mnogokrat nujno potrebno. Na slovenskem učiteljišču se je včeraj zvrstilo sedem dijakov in dijakinj. Spraševanje .je potekalo po že «klasičnem* vrstnem redu kandidat je izpit začel z izbranim predmetom, nadaljevat s tistim, ki mu ga je določila komisija, na koncu pa si je skupaj s predmetnima profesorjema ogledal še pismeni nalogi. Vprašanja so bila precej raznovrstna. Pogovor je stekel tudi o vlogi staršev v šoli in s lem v zvezi o šolskih organih Po mnenju večine dijakov niso pro fesorji postavljali posebno zahtevnih vprašanj- večkrat je bila tre- nekoliko zaskrbljenem obrazu se je porodil vesel nasmeh, (vb) Končan v Mitjah 2. festival mladinskega gledališča S srečanjem, na katerem so se pogovarjali o problemih postavitve in režije mladinskih predstav in z lutkovno predstavo Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine iz Trsta se je v ponedeljek končal v Miljah «2. festival mladinskih gledališč na trgu*. Tržaško gledališče, ki je predstavilo številnemu otroškemu občinstvu znane marionete Vittoria Po drecce, se je .s postavitvijo te predstave oddolžilo spominu velikega lutkarja, ki je s svojo skupino I Piccoli zaslovel po vsem svetu. Vittorio Podrecca se je rodil v Čedadu L 1883 v družini z dolgo glas-beniško in igralsko tradicijo. Leta 1914 je ustanovil v Rimu svoje lut- kovno gledališče, v katerem je postavljal na oder dela, kot so Shakespearov Vihar, z glasbo Pur-cella in Glucka, in Mozartov D°n Juan. Pozneje je Podrecca s svojo skupino mnogo nastopal tudi v tujini in povsod žel velike uspehe. V počastitev 20-letnice umetnikove smrti je tržaško italijansko Stalno gledališče zbralo lutkarje, ki so delali s Podrecco, in z njihovo pomočjo, postavilo novo predstavo. Miljsko občinstvo je tako imelo priložnost ogledati s marionetno varietejsko predstavo in se zabavati > dunajskim orkestrom, pametnim o-slom, peklenskim violinistom, bikoborcem in drugimi liki iz bogatega Podreccopega repertoarja. • Danes, 11. julija, ob 18. uri bo v dvorani «Di Vittorio* v Ul. Pondares 8, izredni občni zbor zveze za boj proti jetiki. Na skupščini bodo proučili sedanje stanje v o-penskem sanatoriju Santorio 'in pa vprašanje zaposlitve v bolnišnicah. V OKVIRU FESTIVALA ZNANSTVENE FANTASTIKE Danes bodo predvajali film Anteja Zaninoviča Včeraj so bili na sporedu belgijski film «Harpya», madžarski «Panika» in poljski «Poskusni polet pilota Pirxa» Festival znanstvene fantastike se nadaljuje brez večjih presenečenj. Včeraj zvečer je bil na sporedu «Harpya» belgiiskega režiserja Rotila Servaisa. Film morda ne spada med Servaisova najboljša dela, je pa kvaliteten in je vsekakor med boljšimi kratkimi filmi, ki smo jih do sedaj videli na festivalu. rHarp-ya» je bil na letošnjem festivalu Na trgovskem zavodu je bilo vče raj sprašanih pet kandidatov, isto velja za znanstveni licej, kjer smo poslušali potek izpita. Dijak, ki bi rad ostal neimenovan, si je kot. pr vi predmet izbral italijanščino in predložil komisiji referat o italijanskem pisatelju Vascu Pratolini-ju. Predmetna profesorica Marija Ravnik je referat Kjjofi0aHla; dijak je pri tem utemeljil svojo izbiro in 1 spregovoril o glavnih značilnostih Pratolinijevih del. Sledilo je vprašanje o italijanski romantiki in nje nih predstavnikih. Predsednik komisije, prof. Martin Jevntkor, je žali so se svetovalci KD in PRI kandidatu postavil vprašanje o ro Sk’ep je bil tako sprejet z večino mantiki na Slovenskem in že je sle- raj na sporedu madžarski film ((Panika* Sandorja Reisenbucklerja, kot tretjega pa smo gledali poljski film «Poskusni polet pilota Pir.va» režiserja Mare',ca Piestraka. Filmi, ki smo jih videli, so še enkrat potrdili dejstvo, da so kratkometražci boljši del festivala. Danes zvečer lahko z zanimanjem pričakujema kratki film. (Bhrn jutro, sm» režiserja Anteja zanmovt-ča, ki je edjpj }, fifm na letošnjem jestivalu. zantnovic je eden najbolj znanih predstavnikov zagrebške šole, ki je na področju risanih in animacijsk-h filmov ena najboljših na svetu. To dejstvo so tudi na tržaškem festivalu že več- glasov. Pozno ponoči je občinski svet o-dobril tudi reorganizacijo ACEGA, o čemer bomo poročali v jutrišnji številki. • Tržaška občina obvešča, da pri občinski zakladnici v Ul. Nordio 11 izplačujejo deželne ptodpore za civilne invalide, slepce in gluhoneme za dvomesečje maj-junij 1979. dila nova tema o pisatelju Vergi in verizmu, glede katerega je dijak pokazal, da se je res dobro pripravil. Zadnie vprašanje je bilo v zvezi z Dantejevo Božansko komedijo. Komisija je dijaku določila kot drugi predmet prirodopis, kjer se je dijak ponovno prav dobro e-drezal. In že smo piri koncu; pred metna profesorja sta z dijakom pregledala še pismeni nalogi; na krat priznali. Tako je že leta 1967 dobil kratkometražec Muha* Aleksandra Marksa in Vladimira Jutriše «Zlati pečat mesta Trst*, to je nagrado za noiboljši kratki film festivala, leta 1968 je prejel «Zlati pečat* film «Sintetična komika* režiserja Orta Skodlarja, leta 1971 pa «Ljubitelji cvetja* Borivoja Dovni-koviča - Borda. Leta 1977 je Krsto Papič, ki prav tako prihaja iz zagrebške šole, prejel za film »Reši- iiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiHtiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii PO ŠTIRIH LETIH OKLEVANJ IN ODLAŠANJ Jutri začetek eksperimentalnih TV oddaj tretje mreže brez slovenskih programov Komunike upravnega sveta RAI o seji, na kateri so razpravljali o problemih oddaj v slovenščini Deželna televizijska postaja bo začela jutri z eksperimentalnimi televizijskimi oddajami v okviru 3. mreže RAL Ž_ od vsega začetka pa bo eksperimentacija okrnjena, polovična: oddajali bodo le programe v italijanščini, slovenskih oddaje ne bo. Glavni vzrok za nastalo situacijo je nevzdržno oklevanje pri podpisu posebne konvencije med vlado in vodstvom RAI, ki bi omogočila, da bi državna televizijska ustanova prejela ustrezna denarna sredstva za pripravo in oddajanje programov za slovensko, francosko in ladinsko skupnost v Italiji. Brez konvencije ni denarja za televizijske oddaje v slovenšči- ni in, seveda, tudi slovenskih oddaj ne more biti. Vendar zak n o radijskih in televizijskih oddajah v slovenščini je bil sprejet že leta 1975. V štirih letih je imel upravni svet RAI na razpolago dovolj časa, da bi lahko sklenil konvencijo z vlado; če tega ni storil, pomeni, da konvencije sploh ni hotel podpisati. Osebje deželne televizijske postaje je protestiralo proti takemu nevzdržnemu odlašanju. Kljub številnim zagotovilom je ponovno ostalo na cedilu. Zato so slovenski uslužbenci RAI odločili, da danes ne bodo sodelovali pri programih tretje mreže v italijanščini Eksperimen- •iiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiii SKYLAB BO DANES LETEL TUDI NAD TRSTOM Ves svet govori o ameriškem vesoljskem laboratoriju, ki bo vsak čas padel na zemljo. Najbolj prefinjeni elektronski računalniki in najimenitnejši znanstveniki NASA niso sposobni izračunati, kam in kdaj bo padel Skylab. Vsi dobro vemo, da se vrti okoli zemlje ne šteto satelitov in vesoljskih ladij, ki jih je človek v zadnjih letih izstrelil v vesolje. Sateliti in vesolj ske ladje so odprli nova obzorja znanosti, posebno še vremenoslov-stvu in komunikacijam. Preko satelitov lahko telefoniraš direktno v Ameriko, vremenoslovci pa iz slik, ki jih pošiljajo sateliti, lah ko pripravijo vremenske napovedi. Do sedaj pa se še ni zgodilo, da bi kak satelit ali vesoljska ladja padli na zemljo. Veliko se go ori in piše o Skyla bovem padcu tudi v našem mestu, čeprav ni vest vzdignila med ljudmi toliko prahu, kot jo je morda v nekaterih drugih državah, kot npr. v ZDA, kjer so s tem v zvezi sprožili pravo 1 ampanjo. Zanimanje in radovednost sta med Tržačani narastla včeraj, ko so javili, da bo Skylab let ! nad Trstom. Ladja bo namreč trikrat preletela Italijo: ob sedmi trideset bo letela južno od Rima, ob deveti trideset nad Padsko nižino in ob dvanajsti trideset, kot rečeno, južno od Trsta. Da bi kaj več o tem zvedeli, smo se podali v tržaški observatorij, kjer nas je sprejela ravnateljica observatorija gospa Hack. Povedala nam je, da so ameriški znanstveniki predvidevali, da bo Skylab padel na zemljo približno leta 1984. Zgodilo pa se je, dr se je sončno delovanje zadnje čase znatno povečalo, kar je povzročilo zvišanje temperature v višjih slojih atmosfere in v jonosferi. Visoka temperatura je povečala trenje Skylaba, ki je nenadoma spremenil svojo pot. Sedaj se v obliki spiralnega krožja pomika proti zemlji, na katero bo po mnenju znanstvenikov padel danes. Skylab je težak 85 ton, toda na zemljo bo zaradi trenja, ki ga povzroča atmosfera, padlo le 25 ton razbitin, ostalo se bo vse razletelo. NASA meni, da bodo razbitine Skylaba priletele na področje, široko od 150 do 200 kilometrov, in dolgo približno 5 tisoč kilometrov. Gre za gosto obljudeno področje, ki sega od 50 stopinj severno do 50 stopinj južno zemljepisne širine. Znanstveniki ne morejo določiti pravega trenutka in kraja padca, ker ne poznajo gostote atmosfere raznih slojev in moči trenja, ki spreminja tir vesoljskemu laboratoriju. Prav zaradi tega bodo lahko določili kraj padca le nekaj ur pred samim padcem. Nemogoče je tudi predvidevati posledice padca, škoda bo gotovo velika, če bo Sky-lab priletel na obljudene kraje. Možnost je sicer majhna, kajti odstotek obljudene površine na zemlji je majhen v primerjavi z morjem, čeprav padajo meteoriti skoraj Vsaj dan, so v 200 letih ranili le 7 oseb. Verjetnost, da bo padec razbitin Skylaba zahteval žrtve, je skoraj nična. Okrog tega dogodka se vrtijo razni interesi. Tako je npr. zavarovalni zavod »Assicurazioni Generali*, ki ima sedež v Trstu, sklenil, da bo sodeloval pri kritju civilne odgovornosti za škodo, ki jo bo Skylab povzročil. Delež je na vi dez zelo skromen (le 1 odstotek), v resnici pp znaša nekaj sto milijonov dolarjev. Kaže, da so zavarovalnice odkrile nov vir za svoje zaslužke. Vesoljski poleti so tudi z zavarovalnega stališča donosen posel. talno obdobje bo trajalo do 15. decembra, ko bodo začeli redno oddajati programe tretje televizijske mreže, prav malo pa je verjetno, da bo upravni svet RAI do tedaj podpisal ustrezno konvencijo z vlado. Jutri, bodo tako uslužbenci RAI stavkali eno uro ob začetku vsake delovne izmene (kar spada v okvir razčlenjene splošne stavke), oklicali pa so tudi stavkovno gibanje ob začetku oddajanja eksperimentalnih programov tretje mreže v italijanščini, da bi seznanili odgovorne dejavnike in javno mnenje o svojdh pogledih na probleme tretje mreže RAI in o organizaciji dela na tržaškem sedežu. Kot smo že poročali in komentirali v naši nedeljski številki, se je upravni svet RAI sestal 5. julija, da bi razpravljal prav o televizijskih oddajah v slovenščini, francoščini in v ladinskem jeziku. Po seji je upravni svet izdal komunike, v katerem ugotavlja, da je za začetek oddaj za te manjšinske skupnosti nujen nodpis ustrezne konvencije z vlado. RAI je sicer namenila za oddaje v jezikih manjšin poseben denarni sklad, ki znaša 2,5 odstotka prejemkov RAI od naročnin in reklame, vendar so doslej ves ta denar že uporabili za oddaje v nemščini in za oddaje za tujino. Zaradi tega RAI «z obžalovanjem* ne more začeti z oddajami za manjšine, niti s takimi, ki bi bile zgolj eksperimentalnega značaja. Ustanova pa je — kot je sporočil glavni ravnatelj RAI Bertč tržaškemu sedežu — posredovala pri predsedstvu vlade, ministrstvu za pošto in komunikacije ter pri nadzorni parlamentarni komisiji, da bi »čimprej* premostili vse ovire in pod nisali ustrezne dopolnilne konvencije. telj» nagrado za najboljši celovečerni film. Drugi kratkometražec današnjega večera bo madžarski film «Požreš-než* Istvana Banyaia. Film je satira konzumizma in se je že na lanskem zagrebškem festivalu izkazal za enega najbolj zabavnih filmov, čeprav ni bil nagrajen. Kot celovečernega pa bodo zavrteli film Zvezne republike Nemčije ((Pluto-nium» Rainerja Erlerja, ki je na lanskoletnem festivalu dobil s filmom «Operacija Ganimed» prvo nagrado za najboljši dolgi film. Danes popoldan bo v Palači Costami odprtje razstave «Znanstvena fantastika, v ZDA*. Razstava obsega 46 originalnih del znanih znanstvenofantastičnih ilustratorjev Pod naslovom «štirje sodobni umetniki* ti so Janet Aulisio, Mike Ringe, Richard Potvers in Ron Walotsky. Dru* gi. dsk' razstave je posvečen H.P-Lovecraftu, znanemu ameriškemu avtorju znanstvenofantastičnih knjig. Razstavljeni bodo dokumenti, manifesti in večji del njegovih spisov. Kot dopolnilo bodo še vrteli štiri filme na videokasetah. Razstava bo odprla do 22. julija. Izšel Atlas zgodovine umetnosti F-JK Deželni Inštitut za enciklopedijo je izdal nov «Atlas zgodovine umetnosti Furlanije - Julijske krajine*. Predsednik omenjenega Inštituta Scarcia in avtor Rizzi sta ga včeraj v Trstu predstavila predsedniku deželnega odbora Comelliju in predsedniku deželnega sveta Colliju. Colli je izrazil zadovoljstvo nad to pobudo, ki bo ugodno prispevalo h kulturni rasti prebivalcev naše dežele. Predsednik deželnega odbora Co-melli pa je poudaril, da so tovrstne publikacije važna komponenta strokovnega izobraževanja. Pridržana prognoza za motociklista V poznih .nočnih urah se je v trčenju med motornim kolesom in volksvvagnom videmske registracije hudo ponesrečil 25-letni mopedist Fulvio Moretti iz Ul. dei Moreri 14. Nesreča se je pripetila na križišču ulic Valdirivo in Filzi, kjer je takoj po trčenju avtomobil povlekel za kakih 15 metrov za sabo nesrečnega mladeniča. Moretti si je prebil lobanjo in zadobil še druge resne poškodbe. Nezavestnega so ga z re-šilcem Rdečega križa (dr. Giassi. bolničarja Dragoni in Grgič, voznik Malusa) pirepeljali v glavno bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Njegovo zdravstveno stanje je skoraj brezupno. Prispevki Ob tretji obletnici smrti Antona Grgiča darujejo žena, sin in nevesta 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na dr. Stanka Oblaka daruje Silvan Mesesnel 15.000 lir za SŽ Bor. Namesto cvetja na grob dr. Stanka Oblaka darujeta Ina in Makso Skumavec 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Marjete Gruden daruje Franc Briščak z družino 5.000 lir za Dijaško matico. Ob 13. obletnici smrti Željka Gr-žiniča darujejo žena in otroci 20.000 lir za Dijaško matico. Stoletniki in stoletnice I. 1928 Izražajo Ivu Kralju in družini iskreno sožalje ob izgubi drage matere Leopolde. Moški pevski zbo. «Fantje izpod Grmade* izreka iskreno sožalje dirigentu Ivu Kralju in svojcem ob težki izgubi drage mame Polde. Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA ZAVZETOST VSEH POLITIČNIH SIL ZA IZHOD IZ GOSPODARSKE KRIZE Razgibana razprava o resolucijah KPI in KD - Na seji prisotna številna deželna delegacija kovinarjev Gospodarska kriza v Furlaniji -1 razuma med kovinarji in javnimi Julijski krajini in obnova delovnin j |>odjetji o delovnem urniku, tei za pogodb sta bili glavni temi vče K; * • Kil « rajšnjega zasedanja deželnega sveta. Skupščina je namreč razprav ljala o resoluciji, ki jo je prve dni fnaja predložila komunistična skupina, v kateri se KPI zavzema za rešitev gospodarskih problemov v deželi ter poziva deželni odbor, da bi naredi i vse možne korake za izhod iz krize Istočasno je deželni svet razpravljal tudi o resoluciji, ki jo je včeraj predložila KD ter o interpelaciji PSI, ki sta obe o bravnavali enako problematiko. V sejni dvorani je bila med zasedanjem prisotna zelo številna delegacija kovinarjev iz vse dežele, ki so z zanimanjem sledili delu skupščine. V razpravo so posegli predstav biki vseh svetovalskih skupin, ka terim je ob koncu seje repliciral odbornik za industrijo in trgovino Rinaldi. Seja se ni zaključila z glasovanjem predloženih resolucij, ker so v razpravi prišli do izraza nekoliko različni pogledi do teh vprašanj, predstavniki vseh političnih sil pa so v svojih posegih izrazili željo, da bi prišlo do sprejema skupnega dokumenta. Predvidoma bo skupščina zaključila raz pravo o tem važnem vprašanju v prihodnjem tednu. Prvi je v razpravo posegel svetovalec Zorzenon (KPI). ki je uvodoma poudaril, da predložitev še druge resolucije o istem vprašanju ne bo koristila razpravi. Z zadovoljstvom je pozdravil podpis spo Kino Grad sv. Justa: XVII. mednarodni festival znanstvenofantastičnega filma. Ob 21.15 «L'ingordo» J. Ban-yai (Madžarska); «Buongiorno fi-giio* A. Zaninovič (Jugoslavija); «Plutonium» R. Erler (Zah. Nemčija). V primeru slabega vremena bodo predstave premeščene v kino Excelsior. Predprodaja vstopnic pri centralni blagajni. Filmi so prepovedani mladini pod 14. letom. želel, da bi to bil prvi korak za dokončno rešitev celotnega sindi kalnega spora. Poudaril je, da ie vprašanje obnove delovnih pogodb zelo važno, saj je prizadelo glavne sektorje državnega gospodarstva. Nato je nazorno orisal bistvene zahteve delavstva, ki jih vsebujejo osnutki delovnih pogodb. Ob kuncu svojega posega je pozval deželno vlado, naj naredi vse možne korake, da bi deželno gospodarstvo ponovno zaživelo; za dosego teh ci ljev pa je nujno potrebno spremeniti nekatere deželne zakone. Resolucijo KD je orisal načelnik svetovalske skupine Turello, ki se je predvsem zaustavil ob analizi odnosov med Italijo in Evropske gospodarsko skupnostjo. Med dru gim je dejal, da je Italija zaradi tega vezana na določene izbire, poleg tega pa mora skrbeti, da bo svojo gospodarsko politiko vskladi-la z drugimi državami EGS. ker so sedanje razlike še vedno zelo velike. Tudi produktivnost je v Italiji, v primerjavi z drugimi de želami članicami EGS, znatno nižja, stroški pa so višji. Zaželel je tudi, da bi deželni odbor čimprej predložil deželni razvojni načrt. Svetovalec Renzulli (PSI) pa je skupščino opozoril na nevaren po tek pogajanj med sindikalnimi organizacijami in delodajalci ter pozval deželno vlado, da bi pogaja njem bolj neposredno sledila in skušala zbližali obe strani. Svetovalec Cavallo (DP) je po- Izleti Excelsior: znanstvenofantastični filmi za mladino — ob 17. uri «Ufo» Kiwersky (Poljska); «11 pallonci-no ros sov C. Lamorisse (Fran- Ariston 21.30 «Lo stesso giorno ll prossimo anno». Elin Burstyn, A-lan Alda. Barvni film. ' Ritz 18.00 «Unico indizio, uh anel-lo di fumo*. Prepovedan.' mladini pod 14. letom. Barvni Tim)'"* "v Eden Zaprto. Grattacielo 17.00 «11 vizietto*. Ugo Tognazzi. Barvni film. Eenice 17.30 «Distretto 13 - le brigate della morte*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.30 «L’etrusco uccide an-eora». Barvni film. Eilodrammatico 15.30—22.00 «Le por-no voglie*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 17.00 «Io e Annie*. Režija Woody AUen. Diane Keaton. Moderno 16.30 «Attenti a quei due — operazione Ozerov*. Tony Cur-tis in Roger Moore. Aurora 16.30 «Tenente Colombo — riscatto per un uomo morto*. Peter Falk. Capitol 16.30 «In nome del papa re». Nino Manfredi. Vittorio Venelo Zaprto. Gledališča SPDT priredi v nedeljo, 22. julija, avtobusni izlet v Cerkno z vzponom na Porezen (1622 m - točka transverzale) in z ogledom bolnice Franja. Izlet je primeren za vse, vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, od 11. do 12. ure. Sekcija Slovenske skupnosti v ob čini Dolina priredi v soboto, 14. julija, enodnevni izlet z avtobusom po Terski dolini v Beneški Sloveniji in čez mejni p ?hoi Učje v S ko dolino (Bovec). Vpisovanje do zasedbe mest pri Marju Zaharju v Zabrežcu (telefon 228481 v večernih urah). Potrebno je imeti prepustnico ali potni list. udaril, da nima dežela nobene in dustrijske politike, svetovalec Ba-razzutti (PDUP) pa je predvsem obžaloval, da razpravi sledi tako malo svetovalcev in podčrtal poli tični pomen boja za obnovo pogodb. Republikanec Barnaba je razčlenil gospodarsko politiko Italije v zadnjih desetih letih in nakazai možne rešitve za izhod iz krize. Svetova lee Štoka (SSk) pa je predvsem opozoril na zamude pri izvajanju osimskih sporazumov, ne samo go spodarskega dela, ampak tudi izvajanja 8. člena, ki je za slovensko narodnostno skupnost v Italiji bistvenega pomena. Ko je spregovoril fašist Morelli, so vsi delavci zapustili sejno dvorano, vrnili so se, ko je bila na vrsti svetovalka Pupnini (MF), ki je predvsem govorila o problemu mladinske zaposlitve. Po mnenju svetovalca Ve-spasiana (PSD!) je treba pri o-bravnavi teh vprašanj podčrtati človeško plat celotnega problema in se spomniti vseh prizadetih delavcev. Melonar Giuricin je KPI in KD priznal, da sta s predloženima resolucijama sprožili razpravo o tem zelo važnem vprašanju. Za njim pa sta spregovorila še svetovalca Scampolo (KPI) in Persel-lo (KD), vsem pa je ob koncu razprave odgovoril odbornik Rinal-di. Poudaril ie. da se moramo vsi zavzeti za rešitve teh problemov in paziti, da ne bo prišlo do ostrih spopadov, ki bi le poslabšali že tako razmajano gospodarstvo. Obljubil je tudi. da bo takoj posredoval pri vladi in ministru Scotti ju za rešitev vseh teh problemov in za zaključek pogajanj o obnovi delovnih pogodb. V ZVEZI Z DOGODKOM V TOVARNI AAA Napad so izvedli pripadniki Unita combattenti comuniste Tako je neznanec včeraj popoldne po telefonu sporočil tržiški redakciji časopisa «11 Piccolo» Odločna obsodba s strani tovarniškega sveta «Akcijo v podjetju Acciaierie Alto Adriatico so izvedli pripadniki «ko-munističnih borbenih enab>, tako je neznanec včeraj ob 15.18 po telefonu sporočil tržiškemu uredništvu dnevnika «11 Piccolo*. Neznanec je tudi pojasnil, da so napad izvedli ob 01,12 v ponedeljek zjutraj. Kaj več o tem telefonskem sporočilu na žalost nismo uspeli izvedeti. Prevladuje pa mnenje, da ie neznanec telefoniral iz neposredne bhžine, to je iz istega telefonskega omrežja. Medtem je tovarniški svet včeraj izdal tiskovno poročilo, v katerem obsoja take izpade, ki nikakor ne morejo koristiti delavskemu razredu in ne sod :o v okvir sindikalnega boja. Značilno je, da je do izpada prišlo ravno v trenutku, ko so se pokazale stvarne možnosti za postopen izhod iz dve leti trajajoče krize, ugotavljajo delavci ter pozivajo na budnost, da se preprečijo podobna dejanja. ZA GRADNJO NOVEGA SEDEŽA «Lloyd Adriatico» zahteva spremembo v občinskem regulacijskem načrtu Predstavniki vodstva «Lloyd A-driatico» so včeraj sklicali tiskovno konferenco, da bi seznanili časnikarje s stališčem družbe v zvezi z glasovi, da namerava zavarovalnica prenesti svoj sedež iz Trsta drugam. Odv. Zennari in dr. Sodaro sta poudarila, da ima «Lloyd» ves inte res in namen ostati v Trstu, kjer Včeraj opoldne je bilo na novogoriški železniški postaji precej živahno. Večja skupina mladih v temno zelenih srajcah, z vidno radostjo na obrazih in v ure-enem slogu, se je odpravljala na odhod. Mimoidoči so si ogledovali dobro urejeno in omikano skupino ter spraševali, kdo so, mlado dekle pa je s ponosom odgovorilo; '(Slovenski taborniki Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice onkraj meje. Odpravljamo se na taborjenje v Bohinj.» Tako se je pravzaprav začelo za skupino osemdesetih zameiskih tabornikov RMV letošnje dvajsetdnev-no taborjenje pri Ribičevem lazu ob prelepem Bohinjskem jezeru. Veselo vzdušje mladih tabornikov s Tržaškega in Goriškega na zbornem mestu novogoriške železniške postaje bo prav gotovo botrovalo k ponovnemu uspehu — kot je že tradicija — taborov RMV, saj je bil odhod v znamenju prave enotne družinske skupnosti, kot .jo najdeš le pri taborniških organizacijah. V zaključku pa navedemo še naslov naših tabornikov: Tabor Rodu modrega vala (RMV) - Ribčev laz (Pošta Stara Fužina) - 64000 Bohinj. Razna obvestila I je nastal in kjer je naletel na ligo-i dn Pevcetib godbenikorti in recitatorjem sporočamo, da bo naslednji nastop TPPZ jutri, 12. t.m., ob 20.30 na sejemskih prostorih v Trstu (Montebello) na festivalu komunističnega tiska. 14., 15. in 16. JULIJA ŠAGRA V RICMANJIH 'BANCA 0.1 CREDITO QI TRIESTE , TRŽAŠKA KRED ITNA B A MKA TRST - gLlCA P. FliJzi lO - <3S? 01-448.^, SREDNJI IKČA.l HANKOVUEV 10. 7. 1979 ROSSETT! Danes ob 20.30 izredna predstava Leharjeve «Vesele vdove*. Zadnji dve uprizoritvi bosta prihodnjo soboto in nedeljo. DRŽAVNI CIRKUS NANDO ORFEI (Palazzetto dello Šport). Do 15. julija si boste lahko o-gledali legendarne umetnike Kitajskega cirkusa. Rezervacije in prodaja listkov v Pasaži Protti 2, tel. 767-831 in 65-700. Dnevno dve predstavi, ob 17. in 21.45. Ameriški dolar Funt šterling Irski funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar 823.-1800.-1706.-493.— 190. — 26.-448,-60,40 705 -405,-153 — LJ,-160,-22 -41,30 41,30 MENJALNICA vseh tujih valut dna razvojna tla (letošnji obračun naj bi dosegel 160 milijard lir). Vendar se družba nahaja pred perečim problemom, da si- .zgradi nov sedež, saj so sedanji prostori — vrsta stavb v Ul. Lazzaretto Vecchio — pretesni že danes, ko šteje družba 700 u-radnikov, še bolj pa bodo čez nekaj let, ko se bo število zaposlenega osebja dvignilo na tisoč. Sprva je «Lloyd» nameraval po sodobiti stavbe v Ul. Lazzaretto Vecchio, za to pa ni dobil ustreznega občinskega dovoljenja. Za uresničitev svojih načrtov (20.000 kv. m površine, 90.000 kub. metrov uporabnega prostora, naložba nad 10 milijard) so nato vzeli v pretres možnost uporabe zemljišč sedanje občinske tržnice na debelo, Fiatove podružnice, bivše tovarne motor jev pri Sv. Andreju ali pa zemljišča ob Miramarskem drevoredu, kjer je pred leti stala stanovanjska hiša za železničarje. Toda vsa ta območja so po občinskem regulacij skem načrtu vezana na uresničitev socialnih struktur. Družba sicer razpolaga z obsežnim zemljiščem pri Sesljanu v devinsko - nabrežinski občini, ta rešitev pa ni najboljša iz organizacijskih razlogov, poleg tega je zamisel naletela na «politič-no-etnična* nasprotovanja, ki »mejijo že na kaznivo dejanje*. Kaj tedaj? Predstavniki družbe so v tej zvezi naglasili, da se v tem trenutku odpirata le dve možnosti: ali da občina (in dežela) vnese določene spremembe v občinski regulacijski načrt in «Lloyd» ostane v Trstu, ali pa se bo morala zava rovalnica vsaj delno »decentralizirati* oziroma prenesti težišče svojih dejavnosti drugam (v M estre ali Milan). Včeraj - danes Danes, SREDA, 11. julija OLGA Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.54 Dolžina dneva 15.28 — Lu-ha vzide ob 22.03 in zatone ob 7.20 Jutri, ČETRTEK, 12. julija MOHOR Vreme včeraj: najvišja temperatu ra 25 stopinj, najnižja 17 stopinj, °b 13. uri 24,6 stopinje, zračni tlak 1014 mb ustaljen, vlaga 50-odstotna, nobo malo pooblačeno, veter 8 km Oa uro jugovznodnik, morje skoraj teirno, temperatura morja 22 stop ROJSTVA IN SMRTI Dne 10. julija 1979 so se v Trstu r°dili trije otroci, umrlo pa je 15 oseb. RODILI SO SE: Eleonora Valen Jitiuz, Domenico Nusdeo, Matteo Savron. UMRLI SO: 84-lelna Maria Schlan der, 75 letni Antonio Rovatti, 81-let bi Onorio Facca, 89-letna Maria Ghert vd. Burra, 77 letni Italo O-avaldini, 65 letni Arduino Pozzar, ^ letna Giulia Verzegnassi vd. Zot- '■ 59 letna Ida Cengarle por. Zet-77-letni Giuseppe Zlatich, 62 letni Giovanni Biloslavo, 84 letna Giuseppina Cerkvenik vd. Michelaz-zi, 78-letna Maria Luigia Crivicich, 76-letni Goffredo Terribile, 80-letna Elena Giurgevich por. Umeri, 74-letni Giacomino Grasso. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35 Miramarski drevored 117, Ul. Com- (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2, Borzni trg 12. LEKARN«7 V OKOLICI Bol junec: tel. 228 124; Bazovica; tol 226 165; Opčine: tel. 211 (MII Prosek: tel 225 141 Božje [Milje: Zgonik: tel 225-596, Nabrežina: tel 20(1121, Sesljan: tel 209 197: Zavije' tel. 213 137; Milje: tel. 271 124 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna službi za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627. Na seji vsedržavnega sveta PLI je tekla beseda tudi o položaju naše dežele, zlasti še o njenem gospodarskem in političnem stanju, pri čemer niso prezrli dejstva, da o sirmrki'-'sporazum določa izgradnjo industrijske iconer S tem v zvezi so skleniJLustapoviti posebno komisijo, ki bo preučila različne potrebe, ki se pojavljajo v naši deželi, vtevši našo narodnostno skupnost. Osvetlili so tudi nekatere aspekte vprašanja odnosov med Jugoslavijo in EGS, zlasti še deficitarno bilanco Jugoslavije in težave, ki iz tega izhajajo. Razstave V galeriji Rossoni na Korzu Ita-lia je odprl razstavo svojih del tržaški slikar Aldo Searamella. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 IŠČEM hišno pomočnico za nekaj ur tedensko. Prijave na uredništvo Primorskega dnevnika v Gorici (tel. 83382), Dod šifro «Upoko jenka*. IMAM na prodaj ploščice po nizki ceni, pet stolic, mizo od 2 m ter dajem v najem klet. Telefon 741670. KUPIM kaseto ali gramofonsko ploščo Ilelidon, na kateri je pesem Polje, kdo no tebe ljubil, ki jo poje Rafko Irgolič. Naslov sporočite na uredništvo PD v Gorici. IŠČEM omaro za dnevno sobo. Telefonirati na št. 729828 po 19. uri ali na št. 729928. SOBO v strogem centru, primerno za poslovno dejavnost, oddam. Pi sati na Primorski dnevnik pod šifro «strogi center*. ŠTUDENTKA išče sobo ali enosob no stanovanje v najem, po mož nosti v centru Trsta. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod šifro »Študentka* ODLIČEN lak za vaša okna in jah te prodam po .ugodni ceni. Mizar ska delavnica Boris Grilanc - Sa lež - tel. 229 190. Taborniki RMV od včeraj v Ribčevem lazu nik se je nato odvijal na prireditvenem prostoru na Largi, od koder je čudovit pogled na goriško kotlino, in na spodnjo Vipavsko dolino. Tu na Largi so podelili priznanja zaslužnim krvodajalcem sovodenjske sekcije, predsednik društva Branko Černič pa je imel ob tem priložnost ni govor, v katerem je znova pouda ril humanitarni pomen zbiranja krvi in predlagal, naj bi se slovenske krvodajalske sekcije združile v enotni zvezi. Pobuda PRI glede terminala v Standrežu Goriška sekcija PRI bo izvedla vrsto sestankov z organizacijami o-peraterjev, ki bodo delovali v su-hezemskem terminalu (avtoportu) v Štandrežu. Delegacija, ki jo sestavljajo Gardin in Bagni, člana sekcije, načelnik skupine v občinskem svetu v Gorici Drufuca ter član upravnega sveta hranilnice Ascari, se bo sestala z zvezo industriicev, zvezo malih industrijcev, obrtniki, trgovci ter sindikalisti, da bi sklicali skupni sestanek, na katerem bi določili o-biiko upravljanja tega objekta, ki ga bodo zgradili z javnimi sredstvi in ga bodo zato morali tudi upravljati na pravičen način, brez privilegijev za nekatere. Maturanti sredi zadnje preizkušnje Izpitna komisija na liceju Primož Trubar, ki ji predseduje prof. Darko Bratina. Posnetek smo napravili včeraj, ko je komisija povabila «na razgovor* Majdo iz Števerjana »o suiicdi pa je potekal liaoiotac.j ai izpit za vzgojnujicc v otroških vrtcih, kjer so morali odgo varjati iz vseh predmetov. Tudi tale posnetek smo napravili včeraj zjutraj NA POBUDO ZADRUGE COPEGO Praznik sovodenjskih krvodajalcev Štandreška skupnost razpolaga svojim radijskim oddajnikom /TT £ Skupina mladih navdušencev skrbi za vsakodnevni dvojezični program, ki traja od 10. do 24. ure Seznam radijskih postaj, ki delujejo v Gorici, se je spet nekoliko podaljšal. V štandrežu, točneje «v Eoškuti*, kot temu kraju rečejo po domače, se je oglasila — kot smo svoj čas že poročali — nova radijska postaja, «Radio štandrež-Sant’-Andrea.* Razločno jo je na kratkem valu slišati po vsej Gorici in iudi izven nje, Prav razločno v Gradišču in še kar zadovoljivo v Tržiču. Nastala je natihoma, skorajda čez noč, po volji zadruge Co- kraj čimbolj uvelja' Sicer pa jč' treba'''priznati,, da imajo pomemben delež pri postaji mladi domačini obeh narodnosti, ki neverjetno veliko časa posvetijo sestavljanju programov. Boškuta se je spremenila v novo mladinsko sre-nišče. Ob vsaki uri se pri Cinger-lijevi hiši, kjer so namestili radijski cddajnik in od daleč vidno anteno, zbirajo mladi. Srečujete jih v poslopju, ki so ga za salo uredili, da so, si pridobili prostor, za urad in za oddajnik, srečujete jih na dvorišču, pa na cesti pred hišo. Nekateri so s pobudo bilj angažirani ter so neposredno «v proizvodnji*, dru t Nase so ponižno,opozorili. t%$f. hoteli z njimi pogovoriti, da bi kaj več izvedeli o tej pobudi. Naši radovednosti je bilo zadoščeno šele takrat, ko smo se odpeljali k njim, prisostvovali oddaji v živo ter se pogovorili o njihovem delu. Takrat je bil na sporedu italijansko govorjeni program. Mlad fant je z neverjetno spretnostjo vodil glasbeno oddajo ter sporočal pozdrave, ki so jih poprej sprejeli po telefonu. Diskjokey, tako imenujemo človeka, ki menjuje plošče. Tega poklica očitno v naših vrstah še ne pozna-.mb, ’pa: bi' bilo pFav, če bi ga. ,V$eki}tPr 'Si' .bomb morah vzgbjiti ko so nas po Lelfc6}nu.,yprašgli, ali, itgkšne- fantč, ki : zngjo ta posel Še nekaj dni in tudi z letošnjo maturo bomo opravili. Na nekaterih šolah so zaključni izpit že končali, včeraj je komisija ocenjevala znanje še zadnjih kandidatov na liceju - gimnaziji. Danes se bo končal habilitacijski izpit za otroške vzgojiteljice, medtem ko bo 9 uči-teljiščnikov stopilo pred komisijo v soboto, 14. in v ponedeljek, 16. t.m. Včeraj zjutraj smo kratek čas poslušali, kako poteka izpraševanje na hceju, kjer so dijaki imeli možnost izbire med slovenščino in italijanščino ter med fiziko in filozofijo. Obenem s fotografskim zapisom pa smo zabeležili tudi nekaj neposrednih vtisov. Jožef, ki je bil včeraj drugi na vrsti, je izbral italijanščino, komisija pa mu je dodelila še dodatno snov iz filozofije. Precej samozavestno je odgovarjal na vprašanja o Leopardiju, o njegovi pesniški ustvarjalnosti, predvsem pa o življenjski filozofiji Leopardija. še nekaj vprašanj o Schopenhauerju, o Kantu in metafiziki, nato pa kratek pomenek o nalogi — Jože je pisal o pojavu terorizma in njegovih vzrokih — nekaj pripomb na račun pisave (menda so lepopisje pregnali s šol), ki da je zapletena in mestoma povsem nečitljiva. Pred koncem še krajši klepet, tokrat v še bolj sproščenem vzdušju, o pojmu državljanstva in narodne pripadnosti. Potem moramo, skupaj s kandidatom, za katerega se je preizkušnja končala, zapustiti prostor. Komisija mora namreč presoditi. . . Majda, ki je doma v Brdih, je izbrala slovenščino, komisija pa ji je dodehla še fiziko. Lepo vprašanje s področja slovenske književnosti. Kako je Goriška prisotna v naši literaturi. Nekaj po-” ” iku. Izleti lahko po radiu bere,jo naše članke. Privolili smo, seveda pa smo se SVETOVALCI SE SPET SESTANEJO V PETEK Sovodenjski krvodajalci, ki so se pred dobrim letom združili v svojem društvu, so se v nedeljo /brali na Vrhu, na svojem prazniku, ki ga bodo odslej najbrž prirejah kar vsako leto. Ni pa bil to samo pra/r.ik krvodajalcev, ki jih je v sovodenjski občini kar lepo število, saj b' bilo kaj takega težko razumeti. Na vrhu so se zbrali tudi družinski člani, prijatelji, predstavniki krvodajalskih sekcij z Goriškega. Prišli so člani organizacije Rdečega križa iz pobratene občine Škofja Loka in kajpak godba na pihala, ki je poskrbela za veselo in praznično vzdušje. Praznovanje se je začelo s spominsko slovesnostjo pred spomenikom v NOB padlim borcem na Vrhu, kjer je udeležence pozdravil župan Jožef češčut, ki je poudaril humanitarni pomen krvodajalstva. V dolgem sprevodu so nato stopili v cerkev, kjer je bil verski obred. Praz- Na občinski seji bo govor tudi o upravi avditorija V teh dneh več sestankov načelnikov skupin Na občinski seji, ki bo v petek' odbora, ki se v glavnem tičejo jav- zvečer in bo najbrž predzadnja pred avgustovskimi počitnicami, bo- nih del. Na dnevni red pa je župan dal do svetovalci razpravljali o vrsti tudi vprašanje odobritve konvencije vprašanj, ki so že bila na dnev- i med občino in deželo glede uporabe nem redu prejšnjih sej, pa jih niso goriškega avditorija. Brez dvoma mogli razrešiti. Med te spadajo tu- bo to vprašanje razživelo občinski di nekatera vprašanja glede razlastitev na zemljišču, kjer že gradijo obmejno postajališče. Svetovalci pa so dobili še dodatni dnevni red. Razpravljali bodo o interpelaciji misovskih svetovalcev, ki so bili nasprotni nabirki za spomenik padlim delavcem tržiške ladjedelnice in tudi o resoluciji o pomoči beguncem iz Vietnama, ki so jo predlagali nekateri demokristjan-ski svetovalci. Govor bo tudi o ratifikacijah številnih sklepov ožjega ZASEDANJE GORIŠKE PSI Pri iskanju alternative poiskati nove zaveznike Osnova je skupni program levice ■ Spogledovanje z laično> radikalno in avtonomistično sredino V goriški federaciji PSI je v teku ostra razprava, v kateri člani objektivno ocenjujejo volilne rezultate za italijanski in evropski parlament. Pri tem ugotavljajo, da prihaja do nenavadnih sprememb v političnem združevanju državljanov in do oblikovanja teženj med prebivalstvom, ki jih ni mogoče vedno utesniti v obstoječe kalupe. Stranka vidi v alternativi sedanjim zmernim in konservativnim silam še vedno svoj strateški cilj, čeprav priznava, da je ta cilj še daleč, da odpira protislovja in da postavlja odgovornosti pred vso levico, zlasti še pred KPI, s katero bodo socialisti vodih politiko soočanja, da bi pospešili ideološko in politično spremembo, brez katere ne bo mogoče sestaviti skupnega programa levice ter postaviti temeljev za alternativo. Volilni rezultati na Goriškem so pokazali na obstoj konkurence med iaičnimi in socialističnimi silami, ki je bila pri nas močnejša kot dru gje. Brez prizanašanj bodo socialisti kritizirali svoje napake, upoštevati pa bodo morali, pravijo, tudi stališča, ki so jih drugi zagovarjali, pa čeprav na nejasen in dvoumen način, da bi si zagotovili podporo potencialnih socialističnih sil. Na temelju laične, svobodoljubne in samoupravne politike, ki zavrača hegemonijo stranke nad družbo in nespremenljive dogme ter modele, je potrebno poiskati moč in sposobnost, da se vzpostavi nov odnos z laičnimi, radikalnimi in avtonomističnimi, po težnjah socialističnimi sila-bi, ki so nosilke v strankah in v ustanovah ne vedno sprejemljivih teženj. Poleg julijskega in furlanskega obstaja tudi posoško vprašanje, katerega poglavitna značilnost je gospodarska kriza. Njeno rešitev bo PSI iskal z levimi silami ter laično, socialistično in avtonomistič no sredino, in to brez hegemonistič-nih teženj. • V občinski razstavni galeriji Alle antiche mura v Tržiču bodo danes ob 17.30 odprli razstavo starih fotografij o Tržiču. Razstavo prireja občinska uprava v sodelovanju z večnamenskim kulturnim središčem v Ronkah, na ogled pa bo vsak de lavnik med 17.30 in 21. uro. svet, saj je bilo o njem precej govo ra ne le med politiki marveč tudi med kulturnimi društvi, ki so prvi in neposredni uporabniki tako dvorane kot razstavne galerije. Odbor bo tudi dal v razpravo načrt koncertne sezone 1979-80 v istem avditoriju. Glede delovanja občinske uprave nai povemo še, da so se že sestah načelniki skupin in razpravljali o osnutku pravilnika za občinske otroške vrtce. Najbrž ga bodo dah v pretres občinskemu svetu še pred počitnicami. Naj že sedaj povemo, da bo v njem tudi rečeno, da bo v slovenskih občinskih vrtcih delalo osebje z znanjem slovenskega jezika. In še nekaj o. prizivih zaradi regulacijskega načrta. Komisija načelnikov skupin se je večkrat sestala, da bi preučila pritožbe občanov. Ponovni sestanek bo v četrtek ob prisotnosti načrtovalca arh. Coste. Tu naj bi dokončno pregledali prizive in možne popravke. Zatem naj bi vse šlo v razpravo v občinski svet. Seveda pa si bodo stranke pridržale pravico v občinskem svetu soglašati ali ne s predlaganimi popravki. 14. JULIJA V ŠTANDREŽU Tekmovanje kotalkarjev za pokal «0. Zupancih Sklenil se je letošnji tekmovalni krog za kotalkanje. Podelili so nagrade in za večino so se pričele počitnice. Toda to ne pomeni mirova nje. Sedaj so na vrsti revije pred domačim občinstvom in tudi tekmovanja v ožjem, domačem krogu. Tako bodo v soboto, 14. juhja priredih na ploščadi Doma Andreja Budala v Štandrežu že za prejšnjo soboto napovedano tekmovanje za prvi pokal prosvetnega društva »Oton Župančič*. Tekmovanja se bodo poleg domačinov udeležila tudi številna društva iz naše dežele. V štandre-iu se na sobotno srečanje pridno pripravljajo. Želijo namreč, da bi kar najbolje potekalo. Ne samo v organizacijskem pogledu, ampak tu di v predstavitvi doseženega znanja in ki glasbeno kolono popestrijo z govorjenimi vložki. Ne samo zaradi radijskih potreb, ampak tudi zaradi rekreacije. Tega vprašanja se v Štandrežu dobro zavedajo ter si prizadevajo, da si vzgojijo kader, ki bo to veščino obvladal. Sedanji dnevni program traja po 14 ur, od 10. do 24., kar je precejšen napoi’ za začetnike in za razme roma neizkušene ljudi, saj nihče izmed njiii ni še dopolnil 20 let, Vodstvo radijske postaje deluje na samoupravni osnovi ter na čistem amaterizmu. Če ne bi bili prežeti s tolikšno mero navdušenja, kot so jo doslej pokazali, bi radio onemel že po prvih dneh. Tako pa je vsak d3n bolj glasen ter ga slišite, brž ko odprete radio na UKV valu, in sicer na 99,100 megahertza, Če pa želite sporočiti svoje želje, morda voščila, potem telefonirajte na številko 33344, pa se vam bodo javili. Prepričani smo, da bodo vaši želji radi ustregli. Po vnemi, ki smo jo opazili pri njihovem delu, ko smo jih obiskali, bi sodih, da bo tako. Pa. obilo uspehov! DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči js v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike 26, tel. 72-341. Kino (ioricu Tržič datkov o Preglju, Gradniku, Trink Bevku, nekaj informacij o odmevih v tujih slovstvih, o prevodih, pa spet pomenek o ljudskem pesniku Zorzutu, pa o vlogi Goriške Mohorjeve družbe, o tisku v Gorici, o razmerah v Beneški Sloveniji. Naloga je bila v redu, pravijo, čeprav je bilo nekaj slovničnih nepravilnosti (vpliv italijanščine!). Sledi kratek preizkus znanja latinščine in že je tu vprašanje o magnetnem valovanju in podobnih pojavih s področja fizike. Na področje fizike pa spada tudi naš skopo odmerjen čas in že se moramo posloviti, kajti čaka nas še obisk nadstropje više, kjer preizkušajo znanje osmih deklet, tretjega letnika tečaja za otroške vzgojiteljice. Izpit je tu še nekoliko po starem, saj morajo dekleta odgovarjati i* vseh predmetov. Prosvetno društvo Briški grič priredi 29. in 30. juhja dvodnevni avtobusni izlet na Koroško in Štajersko. Podrobnejša pojasnila dobit* pri Silvanu Pittoliju, Klanec 22, r Števerjanu- Prosvetno društvo Vipava na Peči priredi v nedeljo, 15. juhja, avtobusni izlet v Škofjo Loko, kamor bo odpotovala tudi skupina domačih kotalkarjev. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Prijave sprejemajo do srede, 11. t.m., na kotalkališču med 20. in 21.uro. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 15. juhja, izlet na Begunjščico (2063 metrov) v Karavankah. Uro odhoda in zbirališče bomo javili v prihodnjih dneh. Izlet bo z lastnimi sredstvi. CORSO 17.30-22.00 «Quattro mo-sche di velluto grigio*. Michael Brandon in Mim Sij Farmer. VITTORIA 17.00-22.00 «Ilsa la bel-va del deserto*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. EXCELSIOR 18.00-22.00 «Fatelo con me bionde dolci danesi*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. PRINCIPE Zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor* zo Itaha 10, tel. 25-76. Skylab leti nad našimi glavami - Kam bo padel? Včeraj smo pred gostilno na Čislanju srečali možakarja, ki je radovedno gledal v nebo. Nad Brdi so se zbirali oblaki, pa smo ga vprašali: «Bo kaj, bo?» Moški je skomignil z rameni. «Kaj vem. Kar bog da, da.» «3uša pritiska, kajne?* odgovorimo, pa nas možakar začudeno pogleda. Ni zrl v oblake. <če pade sem, bomo znani po vsem svetu.* «Kaj naj pade?* *Skylab, seveda,* se je naš sogovornik nasmehnil. Spomnili smo se, da ima prav; nad našimi glavami leti vesoljska postaja, ki bo kmalu treščila na našo zemljo. «Na Goriškem smo lahko brez skrbi,* rečemo možakarju, zčasopisi pišejo, da bi Skylab lahko padel kvečjemu nekje na Tržaško.* «Hudičeva toča, bi to bila!* je nadaljeval moški. «Res bi bila prava toča!*, pomislimo, «pa tudi velika smola, bi bila, če bi si Skylab izbral za svoj pristanek Brda.* Ljudje v Gorici so v bistvu istega mnenja, nihče nima tu ambicij, da bi postal znan, potem ko bi mu velika krogla preluknjala hišno streho in pristala v kleti. V mestni kavarni se nekdo smehlja, ko govorimo o človeku, ki je na Filipinih umrl od strahu, potem ko se mu je baje zazdelo, da nekgj šumi nad njegovo hišo. ženska pove: «če nekaj vržeš v zrak, pade tudi dol!*. Stvar seveda ni tako enostavna, odslej pa bomo morali upoštevati tudi to dej- stvo. Znanost terja svoje, v kopici računov, se lahko vedno nekaj zameša in vsa predvidevanja greda po vodi... V našem mestu verjetno ne ob čutimo pravega strahu, bolj smo radovedni (kot večina ljudi iz province). Kdor je poizkusil prejšnjo vojno, pravi da je tunel, ki pelje s Travnika na cesto, ki gre proti Rdeči hiši, dovolj preiskušen, saj so se med bombardiranjem Goričani zatekali prav v tunel. Nihče seveda ne misli, da bi sedaj prespal pod hladnimi oboki. Prav tako pri nas nihče ne stavi, kam bo Skylab padel, nihče ne prireja izletov na Kalvarijo, tudi zavarovalnice po vsej verjetnosti ne služijo s strahom ljudi. Ob usodni uri bomo sedli pred televizor, ali pa bomo pogledali skozi okno med zvezde. Naši živci očitno še niso popolnoma zrahljani, nimamo ljudi, ki bi znali « vsega ustvariti špektakel. Bolj smo zazrti v vsakdanje skrbi, kot pa, da bi pričakovali katastrofo, ki bo vrgla svet s tečajev. Okolje navse• zadnje le vpliva na našo zavest, tudi mož na Oslavju ni resno mislil. če bi Skylab padel v naši blit zini, bi postali znamenito mesto, čeprav raje živimo od drugačne slai ve, ni naš cilj, da bi turisti z vsega sveta prihajali gledat veliko luknjo. Komur pride, raje ponudimo pošten kozarec tokajca ... (am) AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA ZRN NE POZNA KRIZE NEMŠKE NOVOSTI ZA FRANKFURT Skoraj vse hiše bodo na salonu, ki bo odprt sredi septembra, predstavile nove ali prenovljene modele ■ Najbolj zanimiv je novi «kadett» s pogonom na prednjih kolesih Sredi septembra se bo v Frankfurta začel mednarodni avtomobilski salon, ki je ena od najpomembnejših tovrstnih • manifestacij na svetu, predvsem pa je pravi «festival» zahodnonemške avtomobilske proizvodnje. ZRN je z gospodarskega vidika država, ki ima med vsemi najmanj težav, kar se odraža tudi v avtomobilski proizvodnji. saj hiše, kljub krizi in ne preveč rožnatim napovedim za prihodnost vlagajo vse večja sredstva v proizvodnjo. Nemške avtomobilske tovarne so v prvih štirih mesecih letošnjega leta proizvedle poldrugi milijon vozil, od tega so jih skoraj polovico izvozile, kar je znaten uspeh tudi v primerjavi z lanskim letom, ko so ocenili avtomobilsko «žetev» kot obilno. Da ostanemo v bolj tehničnem in tematskem okviru strani, poglejmo si glavne novosti, ki jih bo nemška industrija predstavila javnosti v Frankfurtu. VOLKSWAGEN: po uspehu malega «derbyja, ki je v bistvu le «polo» s tradicionalnim zadkom, je VW sklenila, da bo poskusila podobno operacijo tudi s svojim trenutno najuspešnejšim modelom, «golf». Vozilu, ki gre neverjetno dobro v prodajo, so prav tako dodali tradicionalni zadek in «polkombi» se je spremenil v šarmantno limuzino z eksot~'čnim i-menom: «jetta». Avto bodo poganjali isti motorji kot «golf», medosna razdalja bo nekoliko večja, prtljažnik pa bo primeren res vsaki družinski potrebi, saj pravijo, da bo imel okrog 600 kubičnih centimetrov prostornine. Poleg tega Volksvvagen načrtuje znatne investicije, da bi okrepila lastne proizvodne zmogljivosti: v Pennsylvanii bodo razširili tovarno, ki proizvaja ameriško različico «golfa», v Mehiki pa bodo na novo zgradili tovarno za proizvodnjo motorjev. AUDI: Tudi ta družba, ki sodi v koncern Volksvvagen, v katerem ima približno isto vlogo kot jo ima Lancia v koncernu Fiat, pripravlja pomembne novosti: potem ko so povsem prenovili modele serije 80, bodo sedaj poskusili s «face liftin-gom» tudi v seriji 100, ki bo sicer ohranila dosedanje motorje. Poleg tega bodo pripravili' tudi novo serijo «200», ki se bo od nižje razlikovala po bolj razkošni notranjosti in po znatno večji zmogljivosti. Model 200 5 E z mehanskim vbrizgavanjem goriva bo premogel 136 konjskih sil, 200 5 T s turbinskim polnilnikom na izpušne pline pa bo premogel 170 konjskih moči in hitrost 210 km na uro. Poleg tega načrtujejo tudi kupe iz serije 80, ki bo v osnovni različici imel 1.600 kubični motor golfa GTI s 110 konjskimi močmi. OPEL: Največjo novost pa vsekakor pripravlja nemška podružnica ameriškega koncerna General motors, ki se je kot kaže, prvič v svoji zgodovini opredelila za avtomobil s pogonom na prednjih kolesih. Novi «kadett» se bo bistveno razlikoval od dosedanje klasične limuzine, saj bo zasnovan kot polkombi kot vsa vozila, ki sodijo v vrh nižjega razreda. Kupcu bodo na voljo različice s 3 ali 5 vrati in z dvema motorjema: že znanim 993-kubič-nim, ki premore 48 konjskih moči, ter novim 1.300-kubičnim, ki bo premogel 60 konjskih moči. Poleg tega Oplovi inženirji pripravljajo tudi «commodore» kombi in novo različico limuzine «sena-tor». FORD: Vse kaže, da nemška Ford v Frankfurtu ne bo predstavila velikih novosti, ker bo na novo zasnovana «erika» nadomestila «e-scorta» šele prihodnje leto. Zdi se, da se v nižjem razredu tudi Ford vrača k pogonu na prednjih kolesih. Na salonu bo hiša predstavila le prenovljene modele serije «tau-nus», ki bodo še bolj podobne limuzini višjega srednjega razreda «granadi». MERCEDES: Avtomobilska hiša iz Stuttgarta, ki proizvaja razkošne avtomobile višjega razreda je povsem prenovila svoje limuzine serije S, poleg tega pa prilagodila novim potrebam in zahtevam svoje Dieslove motorje, kj bodo nekoliko prožnejši in bodo zmogli nekaj več konjskih moči. Serijo 220 D, pa je črtala iz proizvodnje. BMW: Bavarska hiša bo opremila svoje limuzine serije 7 z novima motorjema: 2.800 kubični šestvaljnik bo premogel 184 konjskih meči; 3.5C3-kubični šestvaljnik pa 218 konjskih moči. Poleg tega bo koncern razstavil 4.500-kubični dvanajstvalj-nik, ki pa ne bo šel v proizvodnjo zaradi energetske krize. PORSCHE: ta avtomobilska hiša, ki je specializirana v proizvodnji razkošnih športnih vozil, bo v Frankfurtu predstavila svoj novi kupe 928 S, ki je le nekoliko bolj zapoprana in v zunanjosti prenovljena različica nrdela 928. Petlitrski motor bo premogel 300 konjskih moči. Morda jeseni nova «jamaha 650 ccm» Že jeseni bi morala' jajKMskd hiša «jamaha» predstaviš 'novHrto': del štiritaktnega in štirivaljnega motorja, ki bi s svojimi 650 ccm zapolnil sedanjo vrzel med prenovljenimi modeli 4C0 in 750. Trenutno Jamaha proizvaja model s 650 ccm, vendar gre za star model dvovaljnega motorja. WASHINGTON - Clifton Gar-via, predsednik ameriške petrolejske družbe «EXXON», je reviji «Business Week» izjavil, da je naklonjen industriji, ki bi začela s proizvodnjo sintetičnih goriv: gre zlasti za utekočinjenje premoga in pridobivanje nafte iz škriljavcev, s katerimi so ZDA zelo bogate. Kljub temu pa se po njegovem mnenju še vedno izplača iskati ~ova nahajališča nafte, in to celo v težko dostopnih predelih kot je Arktika, ker so procesi za pridobivanje goriva iz omenjenih snovi gospodarsko še vedno neekonomični. MANILA — Po zgledu nekaterih drugih držav, zlasti Brazilije, nameravajo tudi na Filipinih razširiti proizvodnjo alkohola kot pogonskega goriva. Pridobivali ga bodo zlasti iz sladkornega trsa in neke druge rastline, kasave, ter ga v določenih sorazmerjih primešali bencinu. Kljub energetski krizi je povpraševanje po razkošnih vozilih vse večje: predsednik družbe Dai-mler Benz Zahnu je povedal, da so v letošnjem prvem trimesečju prodali za 30 odstotkov več vozil kot lani. V Maroku so s 1. julijem znatno zvišali ceno goriv, med temi bencina, ki je za 14 odstotkov dražji. Od začetka leta je cena petrolejskih proizvodov v Maroku poskočila že neštetokrat. NEKAJ NASVETOV PRED ODHODOM NA ODDIH Počitnice čas zmernosti Miren, spočit in dobro prespan voznik bo veliko lažje kos vsem morebitnim težavam in nepredvidljivim situacijam na cesti Z julijem se je začelo tradicionalno obdobje odhodov na počitnice in obenem tudi najbolj «črno» obdobje za promet, saj je to čas, v katerem poprečje prometnih nesreč, mrtvih in ranjenih sunkovito poskoči. Naj omenimo le minulo nedeljo, ko so prometne nesreče zahtevale na italijanskih cestah skoraj 30 človeških življenj. Poletje je že tradicionalno obdobje z največjim številom prometnih nesreč, vožnja pa postane statistično še veliko bolj nevarna v začetku ali sredi meseca, ob koncih tedna in tedaj, ko večje tovarne zaprejo obrate za poletne počitnice. Po zadnjih podatkih ie bilo v juliju in avgustu leta 1977 46.960 prometnih nesreč s 1.690 mrtvimi; julij je bil mesec z najvišjim poprečjem žrtev (eden mrtev na vsakih 27,2 nesreče), medtem ko so februarja istega leta, torej v zimskem času, ko avtomobilist vozi v znatno težjih in zahtevnejših pogojih, zabeležili enega mrtvega na 43,5 nesreče. Porazni podatki, ki jih časopisi v teh poletnih mesecih navajajo dan za dnem, niso le posledica znatno večjega in bolj intenzivnega premeta, ampak človekove razsodnosti in tako imenovane ^psihoze počitnic». Ponavadi voznik vozi veliko dlje, se telesno in psihično bolj utrudi, hitrost je večja, previdnost pa manjša. Ni čudno zato, da se odstotek smrtnih in hudih nesreč tako zveča. Običajna napaka, pred katero ni imun skoraj nihče, je odpotovati na počitnice po napornem delovnem dnevu, da v kar na j večji meri izkoristimo prosti čas, ali pa po napornih večurnih pripravah, ko napetost doseže po navadi višek. In po odhodu ure in ure za volanom, v soncu, s preobteže-nim avtom in v gostem prometu: ali se čudite, da voznika, zlasti tistega, ki hi vajen dolge vožnje, ker se vse leto pelje samo od doma v službo in nazaj obide slabost? Statistični podatki so zopet zelo zgovorni: zaradi slabosti voznikov je bilo julija 1977 183 mrtvili in 585 ranjenih; spanec pa Plovba v razburkanem morju Prečno pridemo k osnovnim pravilom plovbe po razburkanem morju, ne bo odveč, če naštejemo nekaj značilnih plovil, ki so v rabi v naših krajih in da še prej navedemo nekaj splošnih izrazov, da bomo vedeli, kako se pri čolnu kaj imenuje. Premec je sprednji del, krma pa zadnji del čolna. Desni ali levi bok sta strani čolna, če gledamo od krme proti premcu, zrcalo pa navpični del krme. Poleg tega ločimo še nadvodni in podvodni del bokov. V podvodnem delu imamo pri motornih čolnih gredelj pri jadrnicah in jahtah pa smerno ploščo ali kobilico. Švortna motorna plovila delimo v dve skupini: izrivni čolni in drsni čolni ali gliserji, o jadrnicah bomo pisali kdaj kasneje, saj je uvrstitev v posamezne tipe težavnejša, v glavnem pa tudi pri njih velja razporeditev v izrivna in dr-R\$Š&A M&sjgrem čolni so izrivni, kar pomeni, da se ne morejo, dvigniti iu drseli po vodni l gladini. Taka je jadranska pasa-ra (šajka) z zaobljenim dnom. o-strim premcem in ravno krmo. Tako plovilo lahko doseže maksimalno hitrost 15 kilometrov na uro, a je primernejše za plovbo po razburkanem morju, ima boljše manevrske sposobnosti pri nizkih hitrostih in lahko vkrca precejšen tovor. Drsni čolni pa so plovila, ki i-majo posebej oblikovani podvodni del, da se s povečanjem hitrosti plovilo dvigne in drsi po morski gladini. Tako je večina sedanjih športnih čolnov s krmnim moto- rjem, ki lahko dosežejo precejšnje hitrosti, tudi preko 50 kilometrov na uro, a so v razburkanem morju skrajno ranljivi. V to skupino spadajo tudi splošno razširjeni gumijasti čolni. Ko smo sedaj navedli glavne značilnosti motornih čolnov, lahko pridemo na opis plovbe po razburkanem morju. Kot rečeno so izrivna plovila najbolj gotova, saj gliserji po razburkanem morju ne morejo drseti. Navadno so zelo odprti in zaradi krmnih motorjev skrajno obteženi pri krmi. Hitrost pa lahko izrabimo, da se pred slabim vremenom zatečemo v ■ varen pristan. Ko je morje že razburkano nam ne preostane drugega, kot da skušamo kljubovati valovom, saj lahko le z izrivnimi čolni dosežemo zastavljeni cilj, z gliserji bi bilo to izredno težavno in nevarno, zato ne bo odveč, če ponovimo staro pravilo: na morje šele, ko smo gotovi, da bo lepo vreme trajalo, ob~prvem zriaku poslabšanja, m$®ti.. varen pristan. Vzrok številnih brodolomov je dejstvo, da lastniki čolnov med neurjem zgubijo razsodnost in u-ravnajo plovilo proti obali, kjer ni zaščitenih zalivov ali pristanišč. Valovi so navadno ob obalah nevarnejši, saj se križajo, na 'plitvinah postanejo tudi močnejši. Ob prvem znaku poslabšanja moramo torej čimprej doseči varen pristan, če nam to ne uspe se moramo pripraviti na kljubovanje valovom in vetru. Najprej moramo zmanjšati hitrost, ljudi in tovor pa tako razporediti, da zagotovimo plovilu čim večjo stabilnost. Do- kler so valovi še nizki lahko nadaljujemo po predvideni poti, ko pa rastejo moramo usmeriti premec proti valovom, a ne pravokotno, temveč nekoliko bočno; če i-mamo izenkrmni motor, pa moramo paziti, ker bi lahko ugasnil, če bi ga valovi prekrili. To nam samo po sebi pove, da je brezhibno delovanje motorja edino jamstvo, da srečno preživimo neurje. Zato se podajmo na morje, le če smo gotovi, da je motor res brezhiben. V primeru pa, da nam motor kljub temu odpove, moramo o-stdti hladnokrvni, saj je panika najbolj nevarna. Na sidro privežemo vse kar nam je pri roki od vesel in vedra, do hlač, da si tako napravimo vsaj zasilno plovno sidro, če pravega nimamo. S tem bomo obdržali smer čolna proti valovom. VOJKO COLJA je zahteval 49 človeških življenj in 403 ranjene. Vprašanje, ki si ga človek postavi v tem primeru je, ali se splača? Ali se splača v smrt, da bi preživel nekaj ur več na počitnicah? Pripravi prtljage in natovarjanju avtomobila bi morali posvetiti ves popoldan in nato odpotovati naslednje jutro že zarana, sveži, prespani in odpočiti. Med drugim je izbira oblek, igrač in vse ostale šare, ki vlečemo s sabo na počitnice, vselej povod za spore, prerekanje živčnost, ki se nujno odraža na napetost voznika zlasti še, če je avto maihen in ni dovolj prostora za vse. Prav tako mora biti človek zmeren v avtomobilu: po možnosti se mora znebiti preobvezujočih urnikov, sestankov, voziti je treba previdno, z zmerno hitrostjo, saj bo ob tem manj trpelo vozilo, živčni sistem in tudi žep (z živčno vožnjo pridobimo morda res nekaj minut, porabimo . pa' veliko več bencina, zavornih oblog, olja), majhen presledek od časa do časa, za krajši sprehod ali cigareto dobro de, pa tudi oči, ki so izpostavljene sleoečemu siju sonca, si lahko nekoliko odpočijejo. Skratka čas odhoda na počitnice je vselej čas vsestranske zmernosti tako v vožnji kot tudi pri mizi in v odnosih do drugih, pa naj bedo vozniki ali pa potniki. Ducati začel s s proizvodnjo «pantaha» Motorna hiša «Ducati» je pred nekaj dnevi pričela s proizvodnjo novega modela «pantah» z dvovalj-nim motorjem z elektronskim vžigom. S svojimi 500 ccm, petimi prestavami, tremi kolutnimi zavorami in telehidrauličnimi vzmetmi je namenjen predvsem za športno uporabo. Na vsak način pa bo Ducati poskrbel tudi za manj zahtevne odjemalce in izdelal vrsto «bolj umirjenih» različic. Zastopnik: CHRYSLER - SIMC A - MATRA - SUNBEAM DUPLICA GIOVANNI TRST - DREVORED IPP0DR0M0 2/2 * TEL 763487 SINBEAM LS 1000 SUNBEAM GL 1000 SUNBEAM GLS 1300 SIMCA 1100 4 vrata SIMCA 1100 2 vrat SIMCA 1100 BREAK HORIZON LS 1100 HORIZON GL 1100 HORIZON GLS 1300 HORIZON TROFEO 1500 HORIZON SX Automatic CHRYSLER 2 I, Automatic 1307 GLS 1300 1307 S 1300 1308 GT 1500 1308 S TROFEO 1309 SX Automatic BAGHEERA S BAGHEERA TROFEO MATRA SIMCA RANCH OBIŠČITE NAS: Najbolje vam ocenimo rabljeni avtomobil Pri nas takojšnja dobava vseh modelov WALM010R VIA CARPISON, 6 - TELEFONO (040) 761801 ORIGINALNI NADOMESTNI DELI ELEKTRONSKA DIAGNOZA SPECIALIZIRANA MEHANIČNA DELAVNICA S POOBLAŠČENIM SERVISOM RENAULT RENAULT cf» J' " "itfAbetoeSTNI DELI IN POTREBŠČINE ZA AVTO Delia Santa Dario TRST - Ul. Coroneo 29/B - Tel. 762406 IsRi-naMj S Ileylaimo| Bana A CITROEN VELIKA IZBIRA za Vse znamke avtomobilov PREVLEKE - PREPROGE IN GUME VSEH VRST Nadomestni deli za vsa vozila, originalni deli: Abarth - Fiat - Zastava - Ford - Audi - Volkswagen -Alfa Romeo - Renault - Opel - Škoda - Peugeot - Mercedes - BMW - Morris - Volvo - Simca - BMC Ob ponedeljkih zaprto Audi NSU ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 G, Puccini: Madame Butter-fly, 4. del 13.30 Dnevnik in Danes v parlamentu 18.15 Pravljica dneva 18.20 Ana, dan za dnem 18,35 Ihtavi, simpatični Braccio di ferro, risanke 18.50 Stanovalec iz spodnjega nadstropja 19.20 Tarzan Teror teče po reki, 3. del 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.40 Pepper Anderson posebni a-gent Visoka napetost — TV film 21.30 Made in England 22.10 Športna sreda Rimini: Boks Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.15 Phantasma, glasbena oddaja Program za mladino 18.15 Oddaja o športu 18.40 Iz parlamenta Dnevnik 2 — Šport 19.00 Programi pristopanja 19.15 Sestanek z . . . Atlas Ufo Robot Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 — Odprti studio 20.40 Dragi očka Pes in njegov gospodar — TV film 21.05 V evroviziji iz Chioggie Igre brez meja 1979 22.30 Namesto družine Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 19.00 Poročila 19.05 Mala čebelica 19.20 Ne prezrite 19.35 Obzornik ■ . 19.45 Od vsakega jutra raste d»".: Logatec 20.15 Risanka 20.20 Cikcak 20.30 Dnevnik 20.55 Propagandna oddaja 21.05 Igre brez meja 1979 22.35 Pravi obraz diktature, dok. oddaja 23.25 Dnevnik Koper 20.50 Stičišče 21.00 Risanke 21.15 Dnevnik 21.30 Dvojna ljubezen — film Igrajo: Marta Toren, Pierre Cressoy, Gianna Maria Ca-nale 23.10 Skrivnosti Jadrana: Anfore iz Pernata Zagreb 19.15 Otroška oddaja 19.45 Glasbena oddaja 21.05 Igre brez meja 22.30 Prosta sreda 00.00 Dokumentarni film ŠVICA 19.10 Poletni program za mladino 20.15 Dokumentarni film 21.05 Igre brez meja 22.45 Firbeckova zemlja — 4. e-pizoda 23.45 Kolesarstvo TRST A 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Glasba za dobro jutro; 8.05 Z novim dnem, radijska antologija; 9.30 Glasba za najmlajše: 10.05 Koncert sredi jutra: 11.35 Vam ugaja jazz?; 12.00 Bodimo resni!, radijski variete; 13.15 Zboi-ovska glasba; 14.10 Poletna vročica; 16.30 Rezervirano za . . .; 17.05 Skladatelji in izvajalci; 18.05 ^Pozdrav šerifu», radijska igra. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Motivi za orkester; 9.15 Veselo z glasbo; 9.32 Lueia-novi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 4.0. 10,Otroški kotiček; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Horoskop dneva; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Izbrano za vas; 14.45 Kim parade; 15.00 Na prostem; 15.15 Istrske pesmi in plesi; 16.00 Orkester Rona Goodwina; 16.15 Plošče; 16.55 Pismo iz ...; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32' Pbje"Škupiha Rani Mraz; 17.4o‘FoirglasTa: lSlOOTli-fi magazine; 18,32 Veliki izvajalci naših dni; 19.32 Evergreen; 20.C0 Večerni zbori. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.00. 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro ju-; rd; 8.30 - 13.58 Prenos RL; 14.05 Pojo otroški in mladinski pevski zbori; 14.37 Melodije na tekočem traku; 15.00 Zamejski solisti in ansambli; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema; 17.35 Zapojmo in zaigrajmo; 18.00 01.00 Prenos RL. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00, 19.00, 21.00 Poročila: 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Glasbeni trenutek; 9.00 Radio anch'io; 11.00 Pridi vendar naprej!; 11.30 Glas- beno srečanje s Patty Pravo; 12.03 in 13.15 Vi in jaz ’79; 14.30 Glasbena oddaja z Julijem in Julie; 14.30 Mestna tema; 15.03 Rally; 15.35 Popoldanska radijska srečanja; 16.40 Mladina in klasična glasba: 17.00 Italijanski motivi; 17.30 Globetrotter; 18.00 Nekaj več o Dylanu; 18.30 Glasbena kombinacija; 19.20 Glasbeni trenutek; 20.00 Velike reportaže; 21.03 Žive^ la sva med temi zidovi, radijska drama; 21.55 Plošče; 22.30 Poletje. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Za dobro jutro; 9.20 Vprašanja Radiu 2; 9.32 «Leredita delia priora», 6. nad.; 10.12 Luna v vodnjaku; 11.32 Petdesetletniki; 12.45 Spomini in glasba; 13.40 Izbrana glasba; 15.00 Poletni Radio 2; 16.00 Thrilling; 17.50 Hit Parade; Oddaja s Pip-pom Francom; 20.50 Spazio X -glasba za vse okuse; 22.20 Parlamentarna panorama; 22.40 Soft nrusic. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 11.00, 13.00. 15.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.20 Rekreacija-; / 7.50 Dobro jutro, o-tr&cHT^OO Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Počitniško popotovanje; 9.45 Pesmice na potepu; 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za . . .; 13.10 Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 14.00 Iz naših krajev; 14.30 Priporočajo vam . . .; 15.05 Razmišljamo, ugotavljamo...; 15.25 Glasba po željah; 16.30 Od melodije do melodije; 17.00 «Loto vrtiljak*; 19.00 Škatlica z godbo; 19.30 Kaj radi poslušajo; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Borisa Franka; 21.00 Naš gost; 21.15 Iz slovenske literature za klavir; 21.40 Iz mlajše generacije slovenskih skladateljev; 22.05 Odlomki iz opere «Pikova dama»; 23.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Jazz pred polnočjo; 1.05 Nočni program. VOLKSVVAGEN ista kakovost POOBLAŠČENA MEHANIČNA DELAVNICA O. Ra Aa LEYLAND - MINI - TRIUMPH • ROVER - AUSTIN MORRIS Ulica Barloletti 4 ■ TRST • Telefon 761156 . 34 milijonov krat od znanega «hrošča» do Volksvvagnov nove generacije: Polo, Derby, Golf, Sirocco in Passat za poskušnjo jih lahko dobite pri nas DIN08DNTI Ul. Coroneo 33, tel. 76 23 81 Podružnica za TRST VW — PORSCHE — AUDI NOGOMET ŽREBANJE V EVROPSKIH POKALIH PRVO KOLO BREZ VEČJIH OVIR ZA ITALIJANE IN JUGOSLOVANE Izjema je Torino, ki se bo spopadel s Stuttgartom (ZRN) V pokalu prvakov Milan s Portom, Hajduk s Turki Žreb prvega kola evropskih nogometnih pokalov ni pripravil večjih Presenečenj. Skoraj vsa najboljša •noštva se bodo v uvodnih tekmah spopadla s slabšimi ekipami, tradicionalno šibkih držav. Edino presenečenje utegne pripraviti tekma med Liverpoolom in sovjetskim državnim Prvakom Dinamom iz Tbilisa. Žreb le bil zelo ugoden splitskemu Hajduku, ki se bo spoprijel s turško ekipo Trabzonspor. Dokaj lahko nate®0 ima tudi italijanski prvak Mite11: ki bo igral proti portugalski e-kipi Porta. Glede na to, da bodo Milančani drugo tekmo igrali na domačem igrišču, je njihov prestop v drugo kolo skoraj zagotovljen. Mnogo težjo nalogo imajo ostale italijanske ekipe. Juventus bo v pokalu pokalnih prvakov srečal Madžare Vasas Raba Gyoreja. Prvo kolo bodo Turinčani odigrali doma. " Pokalu UEFA bo Inter igral z nevarnimi Španci San Sebastiana, Topno pa celo s Stuttgartom (ZRN). Judi Napoli ne bo imel najlažjega dela z grškim Olympiakosom. Najtežje delo pa bo prav gotovo i-mel Perugia, ki bo v prvem kolu srečal zagrebški Dinamo (seveda i-sto velja tudi za Dinamo). Prvo srečanje bodo odigrali v Perugii. V tem pokalu je najzanimivejše srečanje med angleškim Evertonom in nizozemskim Feyenoordom. . Ostali dve jugoslovanski ekipi sta imeli pri žrebanju spremenljivo srečo. Crvena zvezda bo v pokalu UE . A srečal turško ekipo Galatasarry iz Carigra(ja y pokalu pokalnih zmagovalcev pa bo Rijeka pred te ko nalogo: belgijska enajsterica neerschot iz Antvverpna, ki bo imela Prednost povratnega srečanja na domačem igrišču, je namreč zelo nevaren nasprotnik. POKAL PRVAKOV Kvalifikacije: °undalk (Eire) - Linfield Belfast (Sev. Irska) _ L kolo ^erpool (Angl.) - Dynamo Tbilissi (Sovjetska zveza) Arges Pitesti (Rom.) - Aek. Atene (Grčija) Levski Spartak Sofija (Bol.) - Real Madrid (šp.) v®'ur Reykjavik (Isl.) - Sv. Ham-„ mmg (ZRN) ^rvette Ženeva (Švi.) - Sk. Beve vF.?n (BeD lleJle (Dan.) - Austria DunajTAK,) Nottingham Forest (Angl.) mOesters If Vaexjoe (Šved.) £.c Porto (Pori.) - Milan (It.) Ked Boys Differdange (Luks.) - O-monia Nikozia (Ciper) HaJduk Split (Jug.) - Trabzonspor 7 (Turčija) zmagovalec tekme Dundalk - Lin-‘jeld Hibemians proti ekipi La Valletta (Malta) K»cing Strasburg (Fr.) - Start Kristiansand (Nor.) Partizan Tirana (Alb.) - Celtic Gles--Smv (Škot.) K- Helsinki (Fin.) - Ajax Amsterdam (Niz.) IPest Dosza Budimpešta (Madž.) Dukla Praga (ČSSR) ^mamo Berlin (NDR) - Ruch Chor-(Polj.) POKAL POKALOV Kvalifikacija. •asgoW Rangers (Škot.) - Lille-Rstroem (Nor.) k- 1903 Copenaghen (Dan.) - Apoel Nikozia (Ciper) j *• kolo teagovalec tekme Rangers Lille-stroem proti ekipi Fortuna Diissel-dorf (ZRN) ‘damo Moskva (SZ) - Vlaznia Shkodra (Alb.) auvenhjs (It.) . Vasas Raba Gyoer ^ (Madžarska) ente Enschede (Niz.) - Panionios Atene (Grč.) ?kranes (Lsl.) - Fc Barcellona (Šp.) ~a Gdynia (Pol.) - Beroe Stara pfagora (Bol.) v-uftonville (Sev. Irs.) - Nantes (Fr.) («hom (Wales) - Magdeburg Young Boys Bem (Šv.) - Steana Bukarešta (Rom.) Aris Bonnevoie (Luks.) - Lahden Reipas (Fin.) SSW Innsbruck (Avs.) - Lokomotive Košiče (ČSSR) Beerschot Antvverpen (Bel.) - FC Rijeka (Jug.) Zmagovalec tekme BK 1903 Copenaghen - Apoel Nikozija proti ekipi Valencia (Šp.) Boavista Porto (Port.) - Sliema Wan-derers (Malta) Arsenal (Angl.) - Fenerbahce Istanbul (Tur.) Ifk. Goterborg (Šved.) - Waterford (Irska) POKAL UEFA Progres Niedercom (Luks.) - Gras-sheppers Zuerich (Švi.) Gijon (Šp.) - Pav. Eindhoven (Niz.) Sporting Lizbona (Port.) - Bohe-mians Dublin (Irska) Zbrojovka Brno (ČSSR) - Esbjerg (Danska) Bohemians Praga (ČSSR) - Bayem Miinchen (ZRN) Crvena zvezda Beograd (Jug.) -Galetasarray Istanbul (Tur.) Rapid Dunaj (Av.) - Diosgyoer Mi-skolc (Madž.) San Sebastian (Šp.) - Inter (It.) Dynamo Dresden (NDR - Atletico Madrid (Šp.) FC La Valletta (Mal.) - Leeds U-nited (Ang.) Perugia (It.) - Dinamo Zagreb (Jugoslavija) Benfica Lizbona (Por.) - Aris Solun (Grčija) Kaiserslautern (ZRN) - FC Ziirigh (Švica) Widzew Lodz (Pol.) - St. Etienne (Francija) Skeid Oslo (Nor.) - Ipswich Town (Anglija) FC Keflavik (Isl.) - Kalmar (Šved.) Borussia Moenchenglasbach (ZRN) - Viking Stavanger (Nor.) Dundee (Škot.) - Anderlecht (Bel.) Aarhus (Dan.) - Stal Mielec (Polj.) Carl Zeiss lena (NDR) - West Bromvvich Albion (Angl.) Pallaseura Kuopio (Fin.) - Malmoe FF (Šved.) Aberdeen (Škot.) - Eintracht Frankfurt (ZRN) Everton (Angl.) - Feyenoord Rotterdam (Niz.) Glenavon (Sev. Irs.) - Standard Ue-gi (Bel.) Lokomotive Sofija (Bol.) - Ferencva-ros Budimpešta (Madž,) Napoli (It.) - 01ympiakos Pirej (Grčija) Čaktor Doneč (SZ) - Monaco (Fr.) Rinamo Bukarešta (Rom.) - Alki Larnaca (Chy) Dinamo Kijev (SZ) - Cska Sofija (Bolgarija) Orduspor (Tur.) - Banik Ostrava (ČSSR) Wiener Sportklub (Av.) - Uni Craio-va (Rom.) Torino (It.) - VFB Stuttgart (ZRN) V Sanremu se bo danes začel teniški turnir, na katerem bodo nastopali najboljši italijanski nogometaši. Naslov italijanskega teniškega prvaka med nogometaš brani Paolo BOKS Za naslov EP v težki kategoriji Danes v Zanon - Riminiju Righetti Dvoboj bo prenašala prva mreža italijanske televizije RIMINI — Drevi bo v tem poletnem letoviščarskem mestu zanimiv boksarski dvoboj za naslov evropskega prvaka težke kategorije med prvakom Lorenzem Zanonom in izzivalcem Alfiom Righettijem. Tokrat je prvič, ko se v najbolj prestižni kategoriji borita za naslov dva italijanska boksarja. Zanon je naslov prvaka osvojil aprila meseca, ko je, sicer po točkah, toda popolnoma zasluženo, premagal Španca Evangelista. Zanon ima 28 let, profesionalec je postal leta 1974, doslej pa je odigral 28 dvobojev, od katerih je 23 zmagal, enega remiziral in 4 izgubil. Poraze je doživel proti Američanoma Quarryjem in Nortonom in rojakom Canejem ter Rodriguezem. Njegove značilnosti so predvsem odlična tehnika, hitrost in odlično prilagajanje nasprotnikovemu načinu bok- Alfio Righetti se je rodil v Riminiju, star pa je 27 let. Pravzaprav je celo bolj znan kot Zanon, predvsem zaradi njegovega dvoboja z Spinksom v Ameriki. Takrat se je Righetti kljub porazu zelo lepo izkazal in presenetil ameriške strokovnjake. Po poklicu je mestni redar. Profesionalni boksar je od leta 1973. V šestih letih je boksal kar 36-krat in doživel le en poraz. Njegove odlike so predvsem velika moč in gibljivost. Poznavalci mu pripisujejo večje možnosti za zmago kot Zano-nu, predvsem zaradi prednosti domačega okolja, poleg tega pa je Za-nona že premagal kot amater. Sodniško trojko bodo sestavljali prav tako izključno Italijani, dvoboj pa bo neposredno prenašala tudi i-talijanska televizija na prvi mreži s pričetkom ob 22.10. V soboto so se v Dolini pomerili poročeni in neporočeni ljubitelji nogometne igre iz Boršta in Zabrežca (na sliki pred tekmo). Tekma je bila kar se da napeta in se je zaključila z dvema goloma na vsaki strani, to je brez zmagovalca in poraženca Rossi. tiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii....umi miiiiiiiiiiii.iiiiM.ii.iiiiiiniiuiiiiiimii.umili ii.imun mm lunini......................................................................................................................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiihiihiii.iiiiii,.iu-.ii.iiiiililiit.nl* NOGOMET VČERAJ SO V RIMU DOLOČILI PARE 22. avgusta začetek kvalifikacijskega turnirja za italijanski pokal 1979-80 RIM — Medtem ko so enajsteri ce, kj so bile pripuščene k turnirju za italijanski nogometni pokal 1979/ 80, že razdeljene v skupine, so včeraj s pomočjo kompjuterja izžrebali pare, ki se bodo potegovali za prvo mesto in s tem za pravico do nastopa v naslednjem delu tekmovanja. Prvo kolo bodo odigrali 22 avgusva, zadnje pa 9. septembra. Zmagovalka vsake skupine se bo skupno z Juventusom, zmagovalcem letošnjega pokala, uvrstila v finalni del. Enajsterice bodo igrale kakor sledi: I. KOLO (22. AVGUSTA) I. skupina Bari - Perugia; Sampdoria - A-scoli; (Roma počiva) II. skupina Catanzaro - Lecce; Palermo - Torino (Parma počiva) III. skupina Como - Temana; Verona - Avelli-no (Fiorentina počiva) luiiiiiiiiiiiMiiiiii hiiiiiiiiiiii luiiiiiiuiiii m m 111111,111111111 iiiiiiiiiiiiiiiiuiiimmiiJiiiiitiiiiliiiiiiiii iiiiiiiiiiii PRF3 PRIČETKOM JUG. NOGOMETNEGA PRVENSTVA Olimpija okrepljena Pet novih igralcev v ljubljanskem klubu • Ameršek ponovno z «zelenimi» ■ Z Osijekom igrali neodločeno LJUBLJANA — Ni še minil mesec dni, odkar se je zaključilo nogometno prvenstvo zvezne lige, ko je v Jugoslaviji že vse nared za novo prvenstvo, ki se bo začelo že v nedeljo, 15. julija. Edini slovenski prvoligaš ljubljanska Olimpija ,ki si je v minuli sezoni le v zadnjih kolih zagotovila obstanek v ligi, je v polnih pripravah za to novo dolgo in naporno prvenstvo. V ljubljanskem klubu je prišlo tudi do precejšnjih sprememb. Najvažnejše za slovenskega prvoligaša je nedvomno povratek Vilija Amerška, ker pa ni še dobil iz Francije vseh dokumentov, verjetno v prvih kolih prvenstva ne bo smel igrati. Poleg tega pa se je Olimpija okrepila še z nekaterimi novinci, ki so prišli v Ljubljano iz raznih jugoslovanskih Klubov. Vsi so pa že prekaljeni prvoligaški igralci, tako da lahko pričakujemo, da bo Olimpija v novem prvenstvu igrala vidnejšo vlogo. Novi igralci sc Branko šarenac, 23-letni branilec, ki je začel igrati leta 1971 v mladinskih vrstah Partizana. V svoji karieri pa je že večkrat menjal klub, medtem ko je dve leti nadvse uspešno nastopal v Mariboru. 24-letni Dragan Bošnjak prihaja iz Sarajeva, igral pa je že v vseh vlogah, razen na mestu vratarja in stopperja. Ilija Savovič, to je 26-letni napadalec, ki je bil ze vrsto let najboljši igralec Trepče. Naveličal se je igranja v moštvu iz Kraševca in zanj se je potegovalo več prvoligaških klubov. Podpisal pa je pogodbo z Olimpijo. Dra-goljub Ljiljak ima 24 let in igra na mestu Dranilca, medtem ko je Jasmin Hajduk starejši igralec (29 lot), vendar spada med najboljše jugoslovanske proste branilce. Kot priprava na bližnje prvenstvo je Olimpija odigrala prijateljsko srečanje z Osijekom. Ekipi sta se razšli pri neodločenem rezultatu 0:0 in to že priča o dokaj medli igri obeh enajsteric. Poznala se je še poprečna uigranost, pomanj(djiva pa je bila predvsem napadalna vrsta Milan V mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju v Zagrebu je francoska ekipa Brest premagala Dinamo z 2:1. IV. skupina Atalanta - Spal; Sambenedettese - Bologna (Inter počiva) V. skupina Lazio - Matera: Udinese - Pisto-iese (Brescia počiva) VI. skupina Milan - Monza; Pescara - Piša (Genoa počiva) VII. skupina Cesena - Napoli; L. Vicenza -Taranto (Caglkri počiva) 2. KOLO (26. AVGUSTA) I. skupina Ascoli - Bari; Perugia - Roma (Sampdoria počiva) II. skupina Lecce - Torino: Parma - Catanzaro (Palermo počiva) III. skupina Avellino - Temana; Fiorentina -Verona (Como počiva) IV. skupina Bologna - Inter; Spal - Sambenedettese (Atalanta počiva) V. skupina Brescia.; Lazio; Matera - Udinese; (Pistdiese počiva) ■ iOStlzDd i VI. skupina Genoa - Pescara; Piša (Monza počiva) VIL skupina Cagliari - L Vicenza; Taranto -Cesena (Napoli počiva) 3. KOLO (2. SEPTEMBRA) I. skupina Roma - Ascoli; Sampdoria - Bari (Perugia počiva) II. skupina Catanzaro - Palermo; Lecce -Parma (Torino počiva) III. skupina Como - Avellino; Temana - Fiorentina (Verona počiva) IV. skupina Inter - Spal; Sambenedettese - A-talanta (Bologna počiva) V. skupina Matera - Brescia; Pistoiese - Lazio (Udinese počiva) VI. skupina Monza - Pescara; Piša - Genoa (Milan počiva) VII. skupina Cagliari - Cesena; Napoli - Taranto (L. Vicenza počiva) 4. KOLO (5. SEPTEMBRA) I. skupina Ascoli - Perugia; Roma - Sampdoria (Bari počiva) II. skupina Parma - Palermo; Torino - Catanzaro (Lecce počiva) III. skupina Avellino - Fiorentina; Verona -Como (Temana počiva) IV. skupina Bologna - Atalanta; Inter - Sambenedettese (Spal počiva) V. skupina Brescia (Lazio počiva) VI. skupina Genoa - Monza; Pescara - Milan (Piša počiva) VIL skupina L. Vicenza - Napoli; Taranto -Cagliari (Cesena počiva) 5. KOLO (9. SEPTEMBRA) I. skupina Bari - Roma; Perugia Sampdoria (Ascoli počiva) II. skupina Palermo - Lecce; Torino - Parma (Catanzaro počiva) III. skupina Fiorentina - Como; Ternana - Verona (Avellino počiva) TV. skupina Atalanta - Inter; Spal Bologna (Sambenedettese počiva) V. skupina Lazio - Udinese; Brescia - Pistoiese (Matera počiva) VI. skupina Milan - Genoa; Monza - Piša (Pescara počiva) VIL skupina Cesena - L. Vicenza, Napoli - Cagliari (Taranto počiva). KOLESARSTVO 13. ETAPA «T0UR DE FRANCE» Battaglinu za las ušla zmaga V ciljnem sprintu ga je prehitel domačin Vlilo-miane - Skupna lestvica praktično nespremenjena BALLON D'ALSACE — Kot vselej doslej, je bila tudi 13. etapa letošnje kolesarske dirke po Franciji nadvse bojevita. Glavni pobudnik te sorazmerno ravninske etape, ki pa je na koncu predvidevala zahtevnejši vzpon Ballon D’Alsace, je bil tokrat Italijan Giovanni Bat taglin. Kolesar tvrdke Inox-pran je že takoj po startu vsilil glavnini hiter ritem. Prvi poizkus, da bi ubežal skupim 10 kolesarjev je spodletel po 15 kilometrih. Malo kasneje pa je to Battaglinu uspelo. Njemu so se pridružili še kasnejši zmagovalec Villemiane, Zoetemel kova klubska tovariša Friou in Bus solini ter še Tackaert, Van Calster in Pescheux. Prednost te skupine se je naglo večala: 24” po 20. km, 53” po 30. km, 1’03” po 35. km Kdor si je pričakoval, da bo tudi ta poizkus spodletel, se je moral premisliti. Po 53. km je znašala prednost 4’05”, po 83. pa 6’20” in nato pred končnim vzponom 7’25”. Balladon d'Alsace ni opravil predvidene selekcije. Skupina prvih se je sicer skrčila na pet kolesarjev, i ... ..tvlifrotv *Jnv<' • 91^-dav. •. .mi.bDl NA VSEAMERISKIH IGRAH ATLETIKA Poraz Juantorene v teku na 800 m SAN JUAN — Eno največjih presenečenj na letošnjih vseameriških igrah v San Juanu na Portoriku je pripravil Kubanec Alberto Juanto-rena. To presenečenje pa je bilo tokrat negativno. V teku na 800 m ga je namreč premagal Amerikanec James Robinson, pa čeprav le za desetinko sekunde. Toda sama uvrstitev še ni najbolj negativno dejstvo tega teka za Juantoreno, hujša je ugotovitev, da ga je Robinson premagal s časom 1’46”3, ki je kar za štiri sekunde slabši od svetovnega rekorda. Očividno je torej, da Juantorena ni v formi. V opravičilo mu lahko štejemo dejstvo, da je imel v začetku sezone vnet živec v hrbtnem mišičevju in je tako zakasnil svoje priorave za dva meseca. Finale tega teka je potekal v precejšnji zmešnjavi. Robinson je ves čas nadzoroval Juantoreno, iz zadnjega zavoja pa je pritekel na čelu vodilne skupine Jamajčan Hamilton, ob njem je bil Juantorena, med njima pa si je skušal utreti pot Robinson. Prišlo je do hudega prerivanja in sunki s komolci v rebra treh nasprotnikov so kar deževali. Končno se je Robinsonu uspelo prebiti v ospredje, Hamilton je močno popustil (na koncu je bil šele četrti) in Američan si je na cilju priboril pred Kubancem minimalno prednost, ki mu je prinesla zmago. Hamilton je vložil takoj po prihodu na cilj priziv, katerega pa je žirija (po dveh urah razpravljanja) zavrnila. Med ostalimi pomembnejšimi rezultati teh iger naj omenimo še zmago svetovnega prvaka v troskoku Brazilca Oliveire. Ta je tako osvojil na teh igrah že dve zlati kolajni: poleg v troskoku je zmagal namreč tudi v skoku v daljino. V osmem dnevu teh iger so nastopile tudi ženske in so dosegle nekaj dobrih rezultatov. Američanka Kelley je pretekla 800 m v 2’01”02, Kubanka Sarria je sunila kroglo 18,58 m daleč, v peteroboju je Kanadčanka Jones - Konihowski zbrala 4.605 točk in je priborila svoji domovini na teh igrah prvo zlato odličje, Američanka Ashford pa je postavila v polfinalu teka na 200 m državni rekord. tudi ostali pa so na cilju zabeležili le skromne zaostanke. V Sprintu je bil najhitrejši domačin Pierre Ray-mond Villemiane, rumeno majico pa je seveda ohranil Nizozemec Zoetemelk. Njegov najnevarnejši tekmec za končno zmago. Francoz Hinault, pa mu je iztržil še nadalj-ne 3”. Danes je na sporedu 14. etapa, ki bo kolesarje popeljala iz Bel- forta v Evian (250 km). ETAPNA LESTVICA 1. Villemiane (Fr.) ki je prevozil 202 km dolgo etapo v 4‘56”23 s poprečno hitrostjo 40 km na uro. 2. Battaglin (lt.) 3. Pevenage (Bel.) po 03” 4. Vallet (Fr.; 07” 5. Galdos (Šp.) 09” 6. Bittinger (Fr.) 13” 7. Martens (Bel.) 48” 8. Devos (Bel.) 59” 9. Van Calster (Bel.) l’U” 10. Gauthier (Fr.) 1*13” SKUPNA LESTVICA j; asm?* 3. Kuiper (Niz..). 4. Sutter,,, (švi.l, k, i'i n 5. Nilsson (Šved.) 6. Villemiane (Fr.) 7. Dierickx (Bel.) 8. Verlinden (Bel.) S. Bemaudeau (Fr.) 10. Seznec (Fr.) ATLETIKA Ft 48.57’25” po V29” 7’28” 7’50” 8’18” 9’41” 10’55” 10’57” 12’57” 14'30” ta in Poljaka Gesickega, na 3000 m pa Kenijca Rono. Med metalci diska pa je najbolj vidna osebnost Bolgar Veleva. V ČETRTEK V CELJU 24. Skokov memorial CELJE — V četrtek bo v Celju atletski miting v okviru 24. Skokovega memoriala. Poleg najboljših slovenskih tekmovalk in tekmovalcev bodo prisotni na startu tudi vsi jugoslovanski reprezentanti, ki se pripravljajo za nastop v finalih B evropskega pokala v Karlovcu (moški) in v Antonyju v Franciji (ženske). Na sporedu bodo teki na 100, 400, 800, 1000 m mladinci, 3000 m, 400 m ovire ter višina, daljina in disk, pri ženskah pa 100 m, 400 m, 800 m, 100 m ovire, daljina in kopje. Tudi velikih imen svetovne atletike ne bo manjkalo. V središču pozornosti bo vsekakor nastop Tanzanijca Sulejmana Nyambuija, ki je pred kratkim dosegel drugi rezultat vseh časov v teku na 5000 m. V teku na 100 m bosta startala Poljak Jukowski in Kitajec Co Cen-hsien, na 400 m afriški prvak Ki-mayia iz Kenije in Švicar Haasa. Za tek na 100 m sta pripravljena Ugandec Dramgija in Američan Da-vies. V teku na 800 m pričakujejo organizatorji slovitega Kenijca Boi- Špartakiada MOSKVA — V ponedeljek so se na Špartakiadi začeli prvi finalni boji. V turnirju floreta za posameznike smo tako dobili prvo končno lestvico. Na prva tri mesta so se u-vrstili sami sovjetski sabljači: prvi je bil Smimov, dragi Stankovich, tretji pa Romankov. Italijan Montano je bil četrti. KOLESARSTVO ZORICH — švicarska ekipa, ki so jo sestavljali Bundi, Kaenel, Fleuer in Baumgartner, je izboljšala svetovni rekord ekipnega zasledovanja za amaterje na 4 km dolgi progi.. Razdaljo je švicarska četverica prekolesarila v času 4’23”07. Na mladinskem prvenstvu SRS • Pertot deli peto mesto Po osmem kolu zelo izenačenega in borbenega mladinskega prvenstva Slovenije, sta v vodstvu Podlesnik in s šestimi točkami pred Božičem (in Kosmačem, s petimi točkami in ' pol, sledijo s petimi točkami Per-tot, Tancer, Soklič, Kešič in Beliš i pred Gostišo in Antonijevičem, ki imata po štiri točke in pol (in prekinjeno partijo med seboj v remi poziciji). Pertot si je po dveh zaporednih porazih z Osolinom in Božičem znatno poboljšal položaj na lestvici, z zmagama proti Lazarju in Boštarju ter z remijem proti Novaku. Do konca turnirja bodo odigrali še tri kola: zadnje kolo bo na sporedu v soboto. KOŠARKA MESINA — V ponedeljek ponoči se je v Mesini začel košarkarski turnir «Lo Forte», na katerem nastopajo sledeče ekipe: Ozar Star USA, CMB Nike New York, mladinska reprezentanca Sovjetske zveze ter Billy Milano. V prvem kolu so dosegli ta izida: Ozar Star USA - mladinci SZ 85:82 (44:40) CMB Nike New York-Billy MI 101:93 (50:43) SIENA — Košarkar Giroldi, ki je v pretekli sezoni nastopal za Acentro iz Cagliarija, bo igral letos v sionski ekipi Antonini. Giroldi je bil lani najboljši italijanski strelec v A 2 ligi. Prot. JANKO JEZ OD BENEČIJE DO REZIJE 2. vsi so molčali, bili so vidno presenečeni zaradi mo;e ločne protestne izjave. Kot sem že rekel, je bila komi-* na medministrski ravni, ker je bil v njej tudi zastop-; zunanjega ministrstva. V tej strokovni komisiji za slo-^ske šole sta bila tedaj poleg mene še univerzitetna Resorja slavista Božidar Radovich iz Neaplja in že po-'ni Bruno Meriggi iz Milana. . Večkrat sem prepešačil ali pa prevozil z avtomobilom i® romantično Tersko dolino vse tja do najzahodnej-slovenskega naselja Tanatavjele (Tam na tabjeli ^ na Ravnici) pod Muzci (1875 m). Pogled mi je ve-® z zanimanjem drsel po Belem, Suhem in Zelenem .po-Cu (tako se imenujejo trije viri Tera) navzgor po str->Itl Pobočju mogočne nazobčane verige Muzcev. Moje zanimanje ni bilo plod planinske raziskovalne ^vednosti, saj sem še kot otrok na ne preveliki čeri pri ramarskem gradu začutil vrtoglavost, ampak posledica zavesti, da Muzci prav tako kot Karavanke ločijo zgodovinsko pomemben del slovenske zemlje od matične domovine. Razen tega sem na kraju samem spoznal, da predstavljajo Muzci neprehodno gorovje, ki popolnoma loči Beneško Slovenijo oziroma Tersko dolino od Rezije. Da prideš v Rezijo, moraš napraviti ogromen ovinek mimo Vidma, Tarčenta pa tja do kraja Mužac (Moggio Udinese), kjer kreneš desno navkreber proti Reziji, medtem ko imaš preko Karavank več sicer strmih, vendar še kar dostopnih prehodov na Koroško Vsekakor drži, da je narava s težko prehodno gorsko pregrado ločila Koroško in še prav posebno Rezijo od ostale slovenske zemlje. Narava je pravzaprav Rezijo naravnost osamila v alpskem kraljestvu pod očakom Kaminom (2587 m), saj Furlani ne nazivajo zaman slovenskih predelov nad Furlansko nižino «la fortezza slovena« — slovenska trdnjava. Ta naravna pregrada pa ni preprečila slovenskim narodom, ki so po vsej verjetnosti prihajali s Koroške po Kanalski dolini in vmesnih prelazih proti Furlaniji, da bi se naselili v najbolj nedostopnih krajih, pri čemer so pregazili najhujše terenske ovire. Koroške prvine rezijanske govorice ta naselitveni proces samo potrjujejo. To mi je potrdil univerzitetni prof. Tone Logar iz Ljubljane, temeljit poznavalec slovenskih, narečij. Ko sem namreč v neposredno povojnih letih spet ? malim Dragom in že omenjenim učiteljem Rihardom Orlom pešačil po Terski dolini in se nisem mogel nikakor razlagati njenih lepot, me je Rihard Orel tam nekje v bližini Lužjega brda (v furlanščini Lusevera) opozoril na staro ženico, ki nam je prihajala nasproti. Prijazno sem jo po slovensko nagovoril. Ustavila se je, pripovedovala je o razočaranju vseh domačinov, ki se po koncu vojne nikakor niso mogli sprijazniti z dejstvom, da niso bili osvobojeni, čeprav je mnogo izmed njih aktivno sodelovalo v o-svobodilnem boju. Še bolj pa so vsi razočarani, ker se pod mlado demokratično vladavino v Italiji zanje ni nič na bolje spremenilo. Res, bil sem v zadregi. Ob slovesu me je kar zaskrbelo pri srcu, ko je ponosna Benečanka dejala: «Pozabili ste na nas. Zapustili ste nas». Tudi Riharda Orla je prizadel ta očitek. Nervozno je gledal naokrog. Svetoval mi je, naj pogledam v žepe in odvržem vse, kar bi nas moglo -kompromitirati«, to je vse, kar bi bilo pisano v slovenščini. Bal se je srečanja z orožniki, ki so po navadi vsakega, ki so ga srečali, tudi telesno preiskali, da bi dognali, ali prenaša kaj «pro-tidržavnega«, to se pravi kak slovenski tisk. Tako imenovani trikoloristi, to se pravi italijanski šovinistični elementi, so bi' pridno na delu kot za časa fašizma in so slovenski živelj neusmiljeno preganjali. Tudi danes, skoraj petintrideset let po koncu druge svetovne vojne, ni glede tega veliko bolje, vsaj tako ne. kot bi moralo biti. Ljudje in krogi, ki skušajo za vsako ceno ignorirati zemljepisni pojem -Slavia Veneta« in namesto tega uporabljajo izraz «Friuli Orientale« - Vzhodna Furlanija, so še pridno na delu pa čeprav jim ne gre vse tako, kot bi želeli. Nimajo več opravka samo z nebogljenimi starkami in otroki, ki samevajo doma, medtem, ko so šli njihovi delazmožni ljudje v tujino s trebuhom za kruhom. Med tem je zrasla nova generacija ponosnih ljudi, ki terjajo, kar jim pripada. Beneški delavci v Švici, Franciji, Belgiji se vračajo domov in ne ginevajo več tako množično v tujini. Poleg socialnih terjajo zase in za svoje ljudi tudi narodnostne pravice, ki so s prvimi neločljivo povezane. Ta mladi rod ve, kaj , hoče in bo svojemu ljudstvu zanesljiv vodnik v lepšo prihodnost. Nekega pomladnega dne pred kakimi petnajstimi leti sem prvič prodiral v Rezijo. Ker nisem poznal poti, sem se pridružil Milku Matičetovemu in Brunu Meriggiju, ki sta v Reziji proučevala tamkajšnje narečje. V gorskem okolju, takoj po izlivu Bele v Tilment, se je dan sunkovito nagibal k zatonu. Spomnil sem se, da me je Matičetov opozoril na edinstven pogled na Kanin, seveda če ga občuduješ iz Rezije. Zato sem pazil, da nisem bil zanj prikrajšan. ( Pri Tanabili (Tam na Beli - v italijanščini Resiutta), takoj za Mužcem, se začenja soteska, ki se skozi dvajset kilometrov položno vzpenja do skrajnega vzhodnega rezijskega naselja pod Kaninom, to je do Korita, po furlansko Corotis, ki leži 600 m nad morsko gladino. Dolina se imenuje po hudourniku Reziji, ki pricurlja izpod vrha Babe in Banerine v Kaninovem gorskem okrilju. Rezijani, ki so bili vedno najtesneje navezani na ta vodni tok, ga po antonomaziji imenujejo tudi Uoda. Ob Uodi se vzpenja cesta, ki je bila do leta 1537 navadna steza, nakar so jo razširili za kolovozne potrebe in šele pred nekaj leti asfaltirali do Stolvice (Stolbizza). Zgodovina te ceste je kratka zgodovina rezijanskega družabnega in kulturnega dogajanja. Pri vasi Dubile (San Giorgio), kjer se začenjajo naselja s slovenskim življem, sem postal pozoren na ogromne skalne konglomerate, ki so štrleli iz hudourniške struge. Uredništvo, upravo oglasni oddelek, TRST, Ul. Momecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 lini|e) Podružnico Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina zo inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS • 61000 Llubljanft Oglasi 2iro račun 50101-603-45361 »ADIT* Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš. 43 rmtil 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalid lir besede 150 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijsk« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel krajine se naročajo pri oglasnem v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 11. julija 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj in tiska H ZTT Trst Član Italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG NOVI USPEHI V BOJU ZOPER TERORIZEM V Milanu odkrili novo skrivališče PL Profesor Farina za zapahi v Bologni Genovski univerzitetni docent je osumljen sodelovanja pri atentatu na časnikarja Unita Ferrera - Policija zaplenila znatno količino orožja MILAN — Policija in karabinjerji so predvčerajšnjim in včeraj s tremi skoraj istočasnimi akcijami v Milanu, v Firencah in v Genovi zadali nov hud udarec mreži ul trajevih terorističnih organizacij. V Milanu so odkrili skrivališče dveh domnevnih teroristov ter zaplenili znatno količino orežja in streliva, v Firencah so prišli na sled domnevnemu pripadniku skupine PL, v Bologni pa se je v mrežo preiskovalcev ujel genovski profesor Gianfranco Farina, domnevni vodja skupine »azione rivoluzionaria*. ki je obtožen sodelovanja pri kopici terorističnih izpadov. Zaenkrat ni mogoče ugotoviti, ali so bile vse tri akcije povezane in koordinirane, ker je le malo podatkov pro-nicnilo skozi zid molčečnosti preiskovalcev. Vendar, če aretacije povežemo z domnevnim protiterori stičnim «vrhom* v Genovi, ki naj bi ga vodil osebno gen. Carlo Alberto Dalla Cbiesa, dobijo domneve znatno večjo osnovanost A pojdimo po vrsti. Agenti milanskega Digosa so izsledili skriva lišče domnevnih teroristov že v ponedeljek, za odkritje pa se je zvedelo šele včeraj. Kaže. da je preiskava povezana z nedavno a-retacijo domnevnih Alessandrmije-vih morilcev Ciaudia Waccherja in Bruna Palombija Russa. V skrivališču, ličnem enosobnem stanovanju v Ul. Picozzi v Milanu, sta bila aretirana uradnica Maria Pia Ferrari in študent Giuseppe Me-meo. ki sta bila obtožena prevratniškega rovarjenja in nedovoljene posesti orožja in streliva. V dveh torbah so namreč agenti našli in zaplenili brzostrelko, nekaj pušk in pištol ter ustrezno strelivo. Popoldne so se razširile govorice, da naj bi zaplen li tudi zajeten sveženj pomembnih in javnosti še nepoznanih dokumentov, vendar kaže, da domneva ni bila osnovana. Zaenkrat tudi ni znano, kateri skupini pripadata Ferrarijeva in Me-meo, čeprav sumijo, da naj bi šlo za pristaša PL. Znatno količino orožja in streliva so agenti Digosa odkrili po naključju na milanski Politehniki v omarah, ki so med akademskim letom na razpolago študentom. Slo je za kopico pušk, samokresov brzostrelk in za nekaj ročnih granat. Preiskava za odkritje istovetnosti lastnikov orožja je že v teku, vendar bo težko uspešna, saj ima do omenjenih omar dostopa okrog 20.000 študentov. V okviru preiskave, ki je prejšnji teden privedla do aretacije domnevnih članov toskanskega deželnega vodstva PL, je policija včeraj aretirala v Firencah 2*Met-nega Nicolo Solimana. Njegovo sliko so našli v stanovanju Marine Petrelle, ene od domnevnih članic toskanskega vodstva PL. Se večji uspeh pa so imeli agenti Digosa v Bologni, ki so skupno s funkcionarji vsedržavnega urada za boj preti terorizmu Ucigos, včeraj prišli na sled prof. Giancarlu Ferirri. Docent, ki je na genovski univerzi predaval o zgodovini strank, je osumljen sodelovanja pri kopici terorističnih izpadov v Genovi, Milanu m Livornu. V Bologno je pribežal pred časom, da bi se izognil roki pravice. Med zločini, katerih je obtožen, nai omenimo atentat na časnikarja »Unita* Nina Ferrera in poskus ugrabitve la djarja Tita Norija, (vt) VATIKAN — Po uspelih obiskih v Mehiki in na Poljskem bo papež Janez Pavel n. do konca leta menda že v tretje ali celo v četrto odpotoval v tujino. Ni znan ne točen kraj ne datum apostolskega potovanja. Kot trdiio v dobro obveščenih krogih je papež Wojtyla že večkrat izrazil željo, da bi obiskal sveto deželo in Združene države Amerike. Težave z gorivom na puljskem letališču PULJ — Potem ko je Petrol v ponedeljek popoldne in včeraj dopoldne dobavil puljskemu letališču 60 ton kerosina so se razmere z gorivom na tem letališču izboljšale. K temu je neposredno prispeval tudi manjši promet v minulih dveh dneh. Vendar pa je že v sredo, še posebej pa konec tega tedna vnovič pričakovati pomanjkanje goriva in se bodo morala letala na rednih in čarterskih progah z gorivom oskrbovati na drugih letališčih. Pomanjkanje goriva na puljskem letališču opozarja, da bo nujno spremeniti neenakomerno delitev kerosina, sezidati skladišča za gorivo in temu letališču zagotoviti zadostno število avtomobilskih cistern. Puljsko letališče od Petrola na mesec dobiva 1200 ton kerosina. Zdaj v višku sezone pa ga potrebuje o-koli 2500. Letališče in letalski pre vozniki trpijo veliko škodo zaradi zamude letal, povečanih stroškov gorivo zaradi dodatnih letov. Praktično je poraba goriva zdaj še večja, saj morajo letala leteti na druga letališča, da se lahko oskrbijo z gorivom. Za primer naj povemo, da večje letalo za polet na drugo letališče zaradi oskrbe z gorivom porabi za več desettisoč dinarjev kerosina; če k temu dodamo še stroške amortizacije letala, stroške posadke in izgubljeni doho- dek, znašajo stroški za prazen let sredno potrdil moč in vpliv povelj-po gorivo od 50 do 100 tisoč dinar- nika policije, tako imenovanih «o- jev. (dd) General Rahimi ne bo odstopil TEHERAN — šef iranske vojaške policije Amir Rahimi, ki ga je pred dnevi na predlog obrambnega ministrstva odstavil predsednik vlade Bazargan, bo ostal na svojem mestu in tako lahko tudi vnaprej redno opravljal to važno funkcijo. Tako je po ostrih polemikah, ki so že ustvarile v iranskem glavnem mestu vzdušje napetosti in nezaupanja v začasno vlado, uradno odločil ajatulah Homeini in tako nepo- boroženih mož v črnih srajcah*. A-jatulahova odločitev je začasno u-tišala polemike, ki so pred dnevi nastale med Rahimom in nekaterimi visokimi vojaškimi poveljniki glede vloge iranske vojske v revoluciji. O napetosti, ki vlada v državi, pa pričajo tudi protislovne vesti, ki prihajajo iz obmejne dežele A-zerbadžan in ki govorijo o vojaških spopadih med iraško in iransko vojsko in pa o oboroženi vstaji Kurdov na zahodu države. Iranska tiskovna agencija «Pars» je sporočila, da je v spopadih padlo šest iranskih vojakov, med ranjenimi pa je tudi civilno prebivalstvo, kar priča, da so bili v zadnjih dneh spopadi precej hudi. Vhod v skrivališče domnevnih teroristov (Telefoto ANSA) V PRIČAKOVANJU DANAŠNJEGA SKLEPA CONFINDUSTRIE Skrajšan delovni urnik pogoj za sklenitev pogodb Na osnovi odgovora zasebnih Industrijcev bo jutri enotno tajništvo CGIL-CISL-UIL odločilo o nadaljnjih pobudah RIM — Zadnji dnevi pred začetkom velikih poletnih dopustov v večini italijanskih industrijskih obratov potekajo v živahnih sindikalnih akcijah za delovne pogodbe. Najostrejša je bila, in ostaja, borba kovinarjev, ene med najštevilnejšimi in sindikalno najodločnejši-mi kategorijami, za krajši delovnik, ki so jo vodili za tremi pogajalnimi mizami: z zastopniki javnih in zasebnih podjetij in z malimi industrij-Ci. Ker je nepopustljivost privatnih delodajalcev pripeljala do razbitja pogajanj, se je moral sam minister za delo Scotti neposredno zavzemati, ves pretekli teden, da poskusi zbližati nasprotni stranki. V ponedeljek se je sicer zdelo, da bo mogoče prebroditi čer skrajšanega delovnika, ko je bil o tem najbolj spornem vprašanju dosežen sporazum med FLM in javnim kovinarskim sektorjem. V sindikalnih in političnih krogih so pričakovali, da bodo tedaj popustili tudi zasebni podjetniki, zlasti upoštevajoč kompromisne predloge ministra. Toda gospodarji so to upanje, ki bi odprlo možnost hitrega zaključka spora o delovnih pogodbah tudi za druge stroke, zopet razočarali. Ne meneč se za vpliv nadaljnjega odlaganja na zaostritev družbenih odnosov so zastopniki Federmeccani-ce prepustili vsako odločitev vodstvu Confindustrie, ki se sestane danes. Od te odločitve je odvisno, ali bodo nove delovne pogodbe sklenjene še pred dopusti, ali pa bodo morali delavci še zaostriti borbo, ki bi se zavlekla do jeseni. Zato se bo jutri sestalo enotno tainištvo vsedržavne sindikalne zveze CGIL -CISL UIL, ki bo na osnovi sklepa Confindustrie odločilo o nadaljnjih pobudah. Medtem so se včeraj nadaljevale v vsej državi razčlenjene stavke, krajevne manifestacije in sprevodi kovinarjev. Ob manifestacijah je prišlo v več krajih v bližini večjih industrijskih središč, zlasti okrog Turina, Milana, Genove, Rima, Neaplja in Taranta, do zastojev v cestnem in železniškem prometu. Kovinarji iz Trenta so za nekaj ur zaustavili promet na državni cesti. Delegacija ZKJ končala obisk v ZDA BEOGRAD — Delegacija ZKJ, ki jo je vodil predsednik CK ZK Srbije Tihomer Vlaskalič, se je včeraj po večdnevnem obisku v ZDA, kjer se je mudila na skupno povabilo republikanske in demokratske stranke te države, vrnila v domovino. Naši predstavniki so imeli vrsto srečanj z visokimi oblastmi ameriške vlade, demokratske in republikanske stranke, predstavniškega doma in senata, zunanjega ministrstva, z guvernerji zveznih držav in župani, s poslovnimi ljudmi, z bančniki in predstavniki univerz. Ameriški sogovorniki so pokazali veliko zanimanje za jugoslovanske poglede na vrsto perečih vprašanj mednarodnih odnosov in za notranji razvoj Jugoslavije in njene ekonomske, družbene in nacionalne rešitve. Povsod je bila izražena močna podpora politiki samostojnosti, neodvisnosti in neuvrščenosti Jugoslavije in spoštovanje njenega položaja na mednarodnem prizorišču. Govor je bil tudi o vprašanjih, pri katerih se stališči obeh držav razhajajo. Tihomir Vlaskalič je obnovil povabilo vodstvoma demokratske in republikanske stranke ZDA, naj pošljeta v Jugoslavijo svojo politično delegacijo. Predstavniki obeh strank bodo našo državo morda obiskali konec letošnjega leta. (dd) NA POVABILO CK ZKJ Predsednik SPD Brandt na obisku v Jugoslaviji Kopališče v Žusterni spet odprto KOPER — Kopališče v Žusterni pri Kopru je od danes dalje spet odprto. Kakor je znano, so ga zaprli v prvih julijskih dneh zaradi onesnaženja. Zdaj so storili vse potrebne ukrepe, rezultat o pogledu vzorca vode je bil pozitiven. Zaprtje glavnega koprskega kopališča je zelo prizadelo prebivalstvo mesta in okolice. Precej škode pa so utrpeli tudi hoteli v Žusterni, saj je bil zaradi tega precej manjši obisk domačih in tujih gostov. Slišati je bilo tudi precej grajanj na račun odgovornih komunalnih delavcev. Saj je treba tak problem rešiti pred turistično sezono ne pa, ko se je le ta začela. Ljuban Omladič HANOI — Vietnamski radio je včeraj sporočil, da so enote kitajske vojske pred dnevi napadle naselje Kok Bang, ki se nahaja severno od Hanoia in ubile številne prebivalce. Danes bo uglednega gosta sprejel na Brionih predsednik Tito BRIONI — Predsednik socialdemokratske stranke ZR Nemčije Willy Brandt je včeraj prispel na Brione na krajši delovni obisk. Kot se je zvedelo naj bi predsednik Jugoslavije in Zveze komunistov Jugoslavije danes sprejel Willyja Brandta in z njim izmenjal mnenja o aktualnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. 250 delavcev neke hirošimske tovarne umrlo za rakom HIROŠIMA - Približno 250 biv Včeraj pa sta se na Brionih že po- delavcev tovarne strupenih plinov, ki jo je zgradila japonska ce- govarjala predsednik socialdemokratske stranke Willy Brandt in predsedujoči v predsedstvu CK ZKJ Branko Mikulič. Pozornost sta namenila vprašanjem dvostranskih odnosov in o sodelovanju med ZKJ in SPD. V včerajšnjih razgovorih so z jugoslovanske strani še sodelovali član predsedstva CK ZKJ Aleksan-dar Grličkov, sekretar predsedstva CK ZK Slovenije Franc Šetinc in jugoslovanski veleposlanik v ZR Nemčiji Radovan Makič, z zahodno-nemške pa načelnik mednarodnega oddelka SPD Hans Dingels ter veleposlanik ZRN v Beogradu Horst sarska vojska pred drugo svetovno vojno, je umrlo zaradi raka. Tako trdi študija hirošimske univerze, ki .je obenem ugotovila, da je od lanskega januarja umrlo zaradi posledic slabega delovnega okolja skupno 799 delavcev iste tovarne. Ena tretjina je bolehala za rakom na pljučih, ostale pa so na starost mučili tuberkuloza, bronhitis in pljučnica. Tovarna, ki leži na otoku Okuno-shima, v bližini Hirošime, je bila zgrajena leta 1927 in je zaposlila približno 5000 delavcev. Zaprli so jo 1945. leta. Grabert. ki pelje na mejni prehod pri Bren-nerju, razčlenjene stavke so bile tudi pri Zanussiju v Pordenonu in v industrijski coni pri Čedadu. (Iv) TRŽIČ — Pripadniki tako imenovanih »Komunističnih enot» so si s telefonskim sporočilom krajevnemu italijanskemu dnevniku prevzeli odgovornost za sabotažo v tržiški ladjedelnici Alto Adriatico, ki po prvih ocenah policije presega škodo 60 milijonov lir. Neznanci so verjetno v noči med nedeljo in ponedeljkom poškodovali razne mehanične stroje, električno centralo ter tudi nekatere urade. Ladjedelnica Alto Adriatico spada v družbo Ma-raldi, ki že dalj časa preživlja hudo krizo. Nadaljuje se dotok vietnamskih beguncev HONGKONG — število vietnamskih beguncev v britanski koloniji iz dneva v dan narašča in vse kaže, da bodo oblasti v kratkem prepovedale ta dotok ljudi, ki je Drak-tično paraliziral vse najvažnejše dejavnosti tega mesta. Kot je znano, je Hongkong edino pristanišče, ki legalno še sprejema vietnamske begunce, meatem ko druge države, in nekatere celo s silo, prepovedujejo vsako izkrcanje beguncev na lastnem ozemlju. Posebno dramatičen je položaj v Maleziji, kjer je v nekem pristanišču vojska z orožjem preprečila izkrcanje vietnamskih beguncev, ki so nato nekemu ameriškemu novinarju povedali, da so jih nekateri vojaki oropali in nato posilili skupino begunk.Vlada je to vest demantirala, dejstvo pa je, da je postal položaj za veliko število vietnamskih beguncev skorajda brezupen, z druge strani, pa države v tistem predelu sveta ne morejo iz objektivnih razlogov, več sprejemati novih beguncev. CAMPOBASSO — V hudi prometni nesreči v tem kraju so včeraj izgubile življenje tri osebe, ena pa je bila huje ranjena. V AMERIŠKEM GLAVNEM MESTU Senat začel z razpravo o ratifikaciji Salt II Temeljna preizkušnja za Carterjevo upravo Sovjetski tisk obnovil srdite napade na ZDA WASHINGTON - Omejevanje strateškega orožja in predvsem nedavni sporazum Salt H. s Sovjetsko zvezo sta ponovno v središču pozornosti ameriškega javnega mnenja. Pred dnevi je posebna senatna komisija začela z razpravo, ki bi morala, vsaj po predvidevanjih, privesti do ratifikacije zelo važnega dunajskega sporazuma. Razprava gotovo ne bo umirjena, saj so se že včeraj oglasili tako imenovani «jastrebi*, ki jih je precej predvsem v republikanski stranki in ki se že vrsto let srdito borijo proti vsakemu dogovoru in celo sodelovanju z Moskvo. Za ratifikacijo sporazuma je potrebna dvotretjinska večina, ki pa bo v današnjem političnem trenutku zelo težko dosegljiva in to tudi zaradi precejšnje nepopularno- BEGINOV ALEKSANDRIJSKI OBISK PRI SADATU Neugodne perspektive srečanja m reševanje spornih vprašanj Diametralno nasprotna stališča glede avtonomije Cisjorda-nije in Gaze - Kaj se plete v zvezi z resolucijo št. 242? ALEKSANDRIJA - Izraelski mi-nisterski predsednik Menahe.n Begin je včeraj opoldne prispel v A-leksandrijo na dvodnevni obisk pri egiptovskemu predsedniku Sadatu s katerim se bo pogovarjal o palestinskem vprašanju in o drugih nerešenih problemih. Izraelskega državnika je pričakal na letališču egiptovski podpredsednik Hosni Mubarak, Z letališča se je Begin odpeljal v palačo El Safa, ki bo njegova rezidenca v teh dveh dneh obiska. Preden je odpotoval iz Izraela z letalom «westwind» se je Begin o-mejil na izjavo, da potuje z »odprtim srcem* ter je izrazil upanje, da bodo pogovori s Sadatom »koristni in prijateljski*. Preden je odšel ob 19, uri v palačo EL Mambura na prvi. sestanek s Sadatom je Begin obiskal judovsko sinagogo v Aleksandriji, kjer ga je pri izhodu oričakalo več sto ljudi. Po prvem pogovoru s predsednikom Sadatom se je izraelski gost udeležil slavnostne večerje, ki jo je njemu v čast pripravil predsednik Sadat. Po zaključku današnjih pogovorov bosta Sadat in Begin priredila tiskovno konferenco. Za vzdušje, ki vlada na tem srečanju med Beginom in Sadatom je morda značilno, da je sprejem na letališču trajal samo sedem minut ter je bil strogo protokolaren. Brez dvoma je Sadat precej u-pravičen, da pokaže svoje nezadovoljstvo za razvoj egiptovsko-izrael-skih odnosov. Pogajanja za rešitev palestinskega vprašanja in glede avtonomije Cisjordanije in Gaze so zašla v slepo ulico, še več: Izrael trmasto vztraja pri gradnji novih judovskih naselij v zasedenih krajih. Sploh imata Sadat in Begin diametralno nasprotne poglede glede avtonomije v zasedenih krajih. Lažje se bosta državnika sporazumela glede izvajanja določil mirovne pogodbe ter vpostavitve gospodarskih, turističnih odnosov med obema državama. Sicer pa bo Sadat naletel verjetno tudi na določen odpor notranje legalne opozicije. V Egiptu sta dve stranki, ki jima je uspelo ohraniti predstavništvo v parlamentu po volitvah 5. junija: laburistična socialistična in liberalna socialistična. Obe stranki se potegujeta za »obrambo demokracije* in ne1 pustita, da bi jima ušla kakršna koli priložnost, da kritizirata vladajočo stranko (narodno demokratično). Prav v teh dneh pa sta posvetili veliko pozornost egiptovsko - izraelskim odnosom. »Ne more se u-stvariti miru — je zapisalo glasilo laburistov «A1 šaab* — ki bi zanemarjal celovito varnost arabskega naroda in ki bi se omejeval le na reševanja vprašanj kot so Sueški prekop, Sinaj itd*. Isti list je prav na dan Beginovega prihoda v A-leksandrijo zapisal: «Ni mogoča normalizacija odnosov s Tel Avivom dokler en sam izraelski vojak tepta našo zemljo*. Na koncu naj še omenimo, da je Sadatov poziv «sedmerici», ki je zasedala v Tokiu naletel na gluha ušesa. Egipt bi potreboval po Sa-datovih besedah okoli 18 tisoč milijard lir, da bi se izvlekel iz gospodarskih težav, v katere je zašel zaradi bojkota arabskih držav. Anglija, Francija, Zahodna Nemčija in drugi se niso zmenili za prošnjo egiptovskega predsednika, češ naj mu pomagajo ZDA, ki so ga spravile na pot pogajanj z Izraelom. Vse to dokazuje tudi neenotnost zahodnih držav v stališčih do reševanja krize na Bližnjem vzhodu. V teh dneh so se razširili glasovi, da ZDA vodijo podtalna pogajanja z organizacijo Palestincev PLO. Glasnik ameriškega zunanjega ministrstva Hodding Carter je zanikal te vesti ter je izjavil, da bi bile ZDA pripravljene na pogajanja s PLO, če bi ta organizacija priznala resolucijo 242 varnostnega sveta. Glasnik je še dejal, da je nemogoč povratek k ženevski konferenci in da je celovita rešitev problemov na Bližnjem vzhodu odvisna od razvoja mirovnega procesa, ki ga je Sadat začel pred dvemi leti s svojim obiskom v Jeruzalemu. Iz izjave Hoddinga Carterja izstopa neka zanimivost. V mednarodni javnosti so se razširili glasovi, da bi romunski predsednik Ceausescu sprožil na OZN pobudo ža spremembo resolucije št. 242 v takem smislu, da bi bila sprejemljiva tudi za Palestince. Ceausesco-va pobuda naj bi izvirala iz nekega namiga iz Moskve in da bi se tudi ZDA strinjale s takim razvojem. V mednarodni javnosti se je tudi govorilo, da so se Arafat, Kreisky in Brandt pogovarjali prejšnjo soboto na Dunaju prav o tem vprašanju, (vk) sti, ki jo v tem času doživlja Car-' terjeva uprava. Kljub temu pa bo po mnenju ko* mentatorjev, ameriški senat ratifi' ciral Salt H., kar bo gotovo a* Carterja temeljna preizkušnja pre® «veliko bitko* za Belo hišo, ki b° prihodnje leto. Senat pa bo poleg ratifikacije gotovo izglasoval tudi nekatere ugovore in popravke sporazumu za omejevanje orožja, ki bodo, v protislovju z duhom dogovora med ZDA in SZ in katerih cilj bo okrepitev ameriškega strateškega orožja. Položaj je pred ratifikacijo še precej zapleten in za ameriškega predsednika se bitka odvija na dveh frontah: notranji, kjer se vse bolj govori o možni kandidaturi Edvvarda Kennedya, ter zunanji, kjer je bila Carterjeva strategij* večkrat že noražena. Bo torej *' meriškim konservativnim krogom, ki očitno še niso pozabili Vietnama, vendar uspelo zaustaviti pot sodelovanja in sožitja s SZ ali pa bo Carter le prepričal senatorje in predvsem javno mnenje o koristnosti dogovora Salt II.? VESTI Z ONKRAJ MEJE V soboto v Kopro sejem obmejnega gospodarstva Polemike v ameriškem senatu so, kot je bilo sicer pričakovati, izzvale val napadov sovjetskega tiska na ZDA, ki, kot piše moskov-ska Pravda, »hočejo ponovno postati policaj sveta*. Uradnih komentarjev o razpravi v Washingtonu sovjetska vlada doslej še ni izdala, pričakovati pa je v kratkem oster odgovor zunanjega ministra Gromi' ka, ki je pred nedavnim izjavil, da njegova vlada ne bo sprejela nikakršnega popravka k dogovoru o o-mejevanju strateškega orožja Salt n., ki sta ga na Dunaju podpisala Brežnjev in Carter, K vzdušju polemik in notranjim nesoglasjem v ZDA pri tej tako važni in delikatni temi, kot je omejitev strateškega orožja, pa je treh* še dodati včerajšnjo novico, da j* tako ameriško kot sovjetsko brodov-je začelo s strateškimi manevri 7 Indijskem oceanu; očitno je, da ob« strani hočeta vplivati na proces o-mejevanja strateškega orožja in o-krepitev sodelovanja, s starimi metodami«" tt niso vsekakor v duhu dunajskega sporazuma, (st) PO OBSODBI UREDNIKA CALOGERA VENEZIE Protest urednikov revije «11 Male» , V prihodnjih letih bodo šli na specializirano razstavo - Vrsta kulturnih in zabavnih prireditev KOPER — V Kopru je bila zjutraj t.skovna konferenca, na kateri so organizatorji seznanili predstavnike tiska, radia in televizije o značilnostih tradicionalnega koprskega sejma Primorska razstavlja, ki se bo od letos dalje imenoval Sejem obmejnega gospodarstva. Prireditev se bo začela v soboto, 14. julija, ob 11. in bo trajala do nedelje, 22. julija. Letos bo razstavljalo okrog 30 razstavljavcev na razstavnem prostoru in pred šolo Pinka Tomažiča na Semedelski bonifiki, predvsem seveda iz slovenskega Primorja. Poudarek bo na najnovejših izdelkih motorne, lesne in pridelovalne pohištvene, gradbene in živilske predelovalne industrije ter navtike. Organizatorji so tudi sporočili novinarjem, da bo sejem v taki o-bliki najbrž zadnje leto. Potem pa naj bi prešli na specializirano razstavno prireditev s poudarkom na integralnem transportu ter na navtiki in navtičnem turizmu. Pomembno RIM — Uredniki satirične revij* «H Male* so včeraj v Rimu n* svojevrsten način protestirali zopet obsodbo svojega bivšega odgovornega urednika Calogera Venezie. Rimsko sodišče je časnikarju prisodilo poltretje leto ječe, češ d* je žalil državno religijo in objavil opolzko ter pornografsko gradivo-Med tiskovno konferenco v lastnem uredništvu, so novinarji satiričn* revije zaprli Venezio v kletko, nekdo drug pa je groteskno podal usodo zaprtega novinarja. mesto na prihodnjem sejmu, naj bi dobilo tudi uresničevanje gospodar- ZAKORENINJEN OBIČAJ V INDIJI Zaradi preskope dote je umoril ženo NOVI DELHI — Mlada, komaj 24-letna Travinder Kaur, žena nekega indijskega trgovca je bila žrtev absurdne maščevalnosti. Tašča jo je polila s kerosinom in jo zažgala, ker je ob poroki prinesla s sabo premalo dote. Neki Indijec je pred dnevi do smrti pretepel 20-letno ženo Mohinder Singh, ker je bil nezadovoljen z doto. In lahko bi naštevali še in še. Primeri umora zaradi «preskope dote* so v Novem Delhiju in sploh v Indiji prepogosti. Travinder Kaur je pred poroko sicer podarila bodočemu možu televizijo, pohištvo v vrednosti 625 dolarjev, blazine in perilo, ki ga je sama sešila, ves kuhinjski pribor, porcelan in druge vsakdanje potrebščine. Ženinovim sorodnikom pa ni šlo v račun, da v doti ni bilo obljubljenega motornega kolesa. Pred dnevi pa so mlado Travinder dobili zoglenelo, ob njej pa je še samevala na pol prazna posoda s kerosinom. Krajevna feministična organizacija je za grozljivo dejanje obdolžila taščo, kot se je šušljalo v četrti... Nasilna smrt mladih nevest zaradi preskromne dote je v Indiji zelo pogosta. Delhinjska feministična organizacija in druge podobne žepske skupine so že pred tremi leti začele seznaniti javnost z zločinskim o- bičajem, vendar dosedaj niso dosegle pozitivnih rezultatov. Po njihovih ugotovitvah umre v v indijskem glavnem mestu poprečno vsak dan ena nevesta take smrti. Krajevna policija si do sedaj ni prizadevala, da bi izsledila zločince. Lani je priprla le tri »vdovce*, štirje prijavljeni primeri pa so romali v arhiv, ne da bi odkrili zločince. In nihče ne ve, koliko je neprijavljenih umorov. Litika Sarkar, docentka na pravni fakulteti v Novem Delhiju, pravi, da je bil pojav »smrti zaradi dote* še do leta 1975, to je dokler ni sama pričela poglobljeno preučevati položaj ženske v Indiji, krajevne- mu prebivalstvu neznan. V treh letih dela je ugotovila, da še vedno obstajajo lažni predsodki, da je zatiranje žensk običaj, da ženska ni enakopravna, da je umorov veliko. Leta 1961 je parlament sicer odobril zakon o enakopravnosti spolov, ki Mimo šal in satire pa se ob obsodbi Calogera Venezie velja zamisliti, saj gre za bistveno vprašanje svobode obveščanja in izražanja. Ali je tudi nekoliko neokusna šal* skega dela osimskih sporazumov , , , , . predvsem kar zadeva kraško in- čez PaPeža ali vero zadosten razlog dustrijsko cono in sodelovanje se- za.obsodbo. Ali pa gre tu za posku. vemojadranskih pristanišč. Da bi lahko uresničili vse te zamisli, se je združeno delo že dogovarjalo o podpisu ustreznega samoupravnega sporazuma, glede koncepta prihodnjega sejma in tudi glede finančne konstrukcije. Potrebna so dokajšnja sredstva za ureditev sodobnega prostora in ustreznih objektov. Letos bo tudi nekaj sprememb glede kulturnih in zabavnih prireditev v sejemskih dneh. Vse kulturne prireditve bodo namreč na glavnem koprskem trgu z začetkom ob 20. uri. Na dan odprtja, to je v soboto, bodo organizirali večer humorja in glasbe, igral bo ansambel Nočni skok. Naslednji dan, to je v nedeljo, bodo nastopili pevci, humoristi Niki Jevremovič, Ljuba Stepanovič in Vinko Simek, hkrati pa bo tudi velika modna revija. Po dveh dneh odmora se bodo prireditve nadaljevale 18. julija, ko bodo na rock večeru nastopili Bumerangi, Ribja čorba in Jugrupa. 19. julija pa bo večer zabavne glasbe, na katerem bodo nastopili Ivica Šerfezi, Ljubka Dimitrovska in humorist Vinko Šimek. Igral bo ansambel Pet asov. Več kulturnih in zabavnih prireditev bo tudi 21. in 22. julija v okviru tradicionalne koprske noči. V sejemskih dneh pa b0 tudi vsak večer zabava s plesom z začetkom ob 20. uri, na prostoru za staro avtobusno postajo. Pri Tolmeču našli truplo ponesrečenca gornika VIDEM — Včeraj so našli truplo med drugim predvideva, da ostane- 20-letnega gornika Giannija M:raia jo materialne dobrine vedno last iz Ovara pri Tolmeču, ki se je v neveste, četudi jih ta pokloni svo- nedeljo zjutraj podal’ na izlet v jemu možu in njegovi družini. Ven- j hribe nad kai niškim Treppom. dar redko kdo spoštuje ta zakon. V j Po prvih ugotovitvah naj bi Mi zapuščenih in zaostalih predelih juž- rai. ki je bil izkušen gornik in po-ne Indije je tradicija tako zakore- zna valeč tamkajšnjih krajev, zdik-ninjena, da je »pomanjkljiva dota*, nil v prepad zaradi spolzkih pre-čeprav v vrednosti petih milijonov. močenih tal, saj je v nedeljo po lir, še vedno razlog za umor ne- poldne, v hribih nad Ovarom. be veste, (kt) | snela nevihta. pritiska na tistega, ki si upa bri° norce iz tradicionalnih italijanskih vrednot kot so vera in Vatikan? Črvi in krompir na nemški način CHIETI — Karabinjerji iz Chieti' ja so zaplenili celo pošiljko cvrtega k; .............. irompirčka, ki ga »proizvaja* in nato izvaža neka nemška tvrdka. Kaže, da je ta okusen krompirček & posebno «sočen*, ker so v posamea; nih zabojčkih tudi črvi, tako da s* kupec lahko privošči obilno večerjo: meso in krompir. Te zamisli nemških proizvajalce^ v Chietiju niso cenili, saj pa očitno je neki kupec vso zadevo prijavil karabinjerjem. Bil je očitno presenečen nad velikim številom črv©v< ki so lazili po krompirju, ko je kupil zavojček. Skratka, oblast j* krompir zaplenila in sedaj vodi preiskavo o vsej zadevi. Niti karabinjerjev ni prepričal neobičajen mf; nu — črvi s krompirjem na nemš** način. WASHINGTON - Te dni se mudi na neuradnem obisku v Washing' tonu rodezijski ministrski predsednik škof Abel Muzorevva. Gost s* je srečal z ameriškim državnim tajnikom Cyrusom Vanceom, s katerim je želel dobiti skupni jezik ** ameriško pomoč njegovi novi vlad* v Salisburyju. Preden bo minister odpotoval v London ga bo sprejel tudi predsednik Carter. PALERMO — Policija je včeraj v Palermu aretirala dve osebi. fU1 katerih so dobili veliko orožja h1 mamil. Kaže, da gre za profesionalca, ker sta bila možakarja zelo dobro organizirana. Policija o vsej a8' devi vztrajno molči, ker upa, d* bodo padle v nastavljeno mrežo š« nove »ribe*.