LETO I. UUCUANfi, 1. APRILA 1923. ŠTEV. 15; NACIONALISTIČNI ORGAN. NAROČNINAi za Jugoslavijo: za tri mesece 12'— Din.; za celo leto 48'— Din.; za Inozemstvo le dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — Posamezna Stev. stane 1 Bia. LASTNIK IN ODGOVORNI UREDNIK IH2. F. KRANJEC. IZHAJA VSAKO NEDELJO! REDAKCIJA M ADMINISTRACIJA t Arena Naroil domn. Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo. BBT POŠTNJTA PLAČANA V GOTOVINI! ”SS£3 Vstajenje, Čestitajoč našim, čitateljem o praznik Kristusovega vstajenja, gledamo na jedno drugo Vstajenje — na vstajenje nacijo-nalne ideje. — Kakor je Kristus prestal neznosno trpljenje in strašno smrt, da je potem v celi gloriji vstal, tako je tudi naš narod trpel in doživel svojo Kalvarijo, posle katere je po zadnjem naporu ob času osvoboditve prišla nacijonalna smrt. Danes naš narod doživlja zadnje preizkušnje, iz te pa pride vstajenje v znamenju Or. ju. na. r- T, -- Po oblastni skupščini „0rjune“ v Sloveniji. Prva oblastna skupščina slovenske Orjune nas je napolnila z neo-niajeniin zaupanjem in nas potrdila v misli, da je naša organizacija pereča potreba. Pokazala pa je tudi, da naše pleme pojmuje našo visoko zadačo in da odobrava naše delo in naš boj, za državo in narodno uje-dinjenje. Naše vrste se širijo. Trume narodnozavednih borcev, željnih dela in boja, vstopajo v naše vrste. V teku par mesecev je naš neumorni oblastni odbor posejal seme naše ideje po vsej Sloveniji in ne bo kmalu več večjega kraja, ki bi ne imel svoje Orjune. Število članstva bo v Sloveniji kmalu doseglo 10.000, številka, kakršne ne more izkazati nikaka druga organizacija v tako kratkem času. Vodi nas ideja, zato se naši pristaši množe; tako vseobče zanimanje. ki je tudi pri naših nasprotnikih zelo živo, pa narn priča, da smo na pravi poti. Neomajno bomo vztrajali na tej poti, ker vidimc, da samo s tem pridobivamo tal ;n da je samo na ta način mogoče odpreti oči in srca našim sonlemenjakom ki tiče še globoko v duševnem nemškem robstvu. Prei ko slej vidimo rešitev, gospodarske osamosvojitve naroda vredno življenje naših treh plemen, samo v integralnem Zedinjenju vseli naših delov v Jugoslovanstvu. V našem listu smo vedno zastokali to idejo in izkušnja nas uči. da z uspehom, oblastna skupščina pa je potrdila pravilni pravec naših izvajanj. Pokazali smo našim čitateljein ozkosrčnost pojmovanja naših narodnih interesov, kakršno navdaja naše separatiste. Pokazali smo, da morejo ti črpati dokaze za pravilnost svojega naziranja samo v tujini, ker doma vsak pomembnejši takt, vsak pokret, ki je objel najširše mase naših plemen, naravnost kriči no ujedinjenju in svari pred razcep-Ijcnjem. Rekli smo, da so bili vsi taki podvigi, ki tvorijo svitle točke naše zgodovine, reakcija proti naporom tujcev in poudarili, da so naši separatisti samo nasledniki v tradiciji tujcev. Nismo sumničili nikogar avstrijakantstva, nismo psovali nikogar; na psovke, ki so jih separatisti gomilili dan za dnem na naše osvoboditelje, nismo odgovarjali s tein, da bi bili ista nedela povdarjali Dri nas. kakor bi nam to bilo lahko. Spustili smo se v podrobno raz-fekavanje teze g. rektorja naše univerze dr. Ušeničnika o treh kulturnih edinicah in dokazali, da bi ostal »ri taki kulturni razdelitvi dobršen . kar je nam vsem tuje in kar fn°ra tudi njemu samemu v normalnem teku razvoja postati tuje. Navedli smo za to trditev naše Muslimane, ki se jih po dr. Ušeničnikovi teoriji ne more privzeti niti v slovensko, niti v sbrslco ali hrvatsko kulturno zajednico. Izvajanja predsednika slovenskih separatistov g. vseučil. prof. dr. Gavazzija, da so Macedonci četrta samostojna jugoslovanska narodnost. smo kvitiraii z ugotovitvijo, da se na ta način da naš narod razcepiti še v več skupin, če vzamemo kot kriterij absurd g. Gavazzija. Dokazali smo. da je možnost skrajnega uspešnega napora sil vseh naših plemen zajamčena samo na temelju integralnega edinstva in da bi se v protivnem slučaju samo trošila energija posameznih plemen na škodo celokupnosti. Na te naše ugotovitve nismo dobili nikakega odgovora, dasi smo skrbno zasledovali separatistično in avtonomistično časopisje. Edin odgovor smo dobili od nekega neodgovornega gospoda, češ separatisti so mnenja, da so naša izvajanja fraze negodnih mladičev. Gospodje separatisti nas smatrajo za quantite negligeable. Ljudstvo pa naših izvajanj ni prezrlo, pojmilo je potrebo ki nam jo imperativno narekuje čas in se zgrinja trumoma pod naš prapor! Z ideologi avtonomizma smo polemizirali stvarno, ker so njih izjave podane vsikdar v resnem tonu in ker smo uverjeni, da jim je blagor Jugoslavije pri srcu in da žele domovini najboljšega. Ž njimi bomo vselej samo v boju za principe. Ugotavljamo pa pri tem, da se okoli teh ideologov, lci so pošteni, zbira dru-hal politikantov v uredništvih iz-vestnih listov, ki brusijo svoj strankarski stMet na izjavah ideologov in kuhajo svoj strup ob ognju nič hudega slutečih ideologov. Pazno zasledujemo pisavo teh listov in se ogorčeno čudimo večnemu zasramovanju naših osvoboditeljev. Vsak pameten človek ve. da gre za osvoboditev in ustvaritev Jugoslavije samo Srbom zasluga, da mi Slovenci in Hrvati nismo doprinesli skoro ničesar, kar pa smo doprinesli (deklaracija, jugoslovanske legije i. dr.), bi bilo pa pleva v vetru versajske pogodbe, da ni stala za nami Srbija, kamor smo se naslonili, ; da nismo v svoji slabotnosti omah-1 nili spet pod tujca. Na ogabna sramotenja na Srbe, ; ki jih ogabnejših nismo čitali v du-! najskem »kikerikiju«. mi vestno beležimo pod ges;lom: _ Et haec olim maminisse juvabit. Z Žebotom in njegovo druhaljo se ne bomo bavili v polemikah, dasi bi lahko za vsako smešenje Srbstva navedli par klasičnih pedantov v Sloveniji. Tega ne storimo nikoli, ker ne moremo metati blata na pleme in zemljo, ki sta nas rodila. Opozarjamo pa, da naša pravila (§ 2, točka 1), potrjena od državne oblasti. predvidevajo primeno tudi naših fizičnih sil v borbi za narodno in državno edinstvo. Vsakemu svoje: ideologom pero in črnilo. Žebo-tu pa kaj učinkovitejšega, kajti dostopen je samo takim dokazom. Oblastna skupščina Orjune Je odobrila naše dejanje in nehanje. Potrdila nas je v našem bojnem pro- gramu, zato pa še enkrat razglašamo : Jugoslovanski 'nacijonalisti srno v naj večji meri interesirani na obstoju in procvitu te države, zato vidimo nje življenja vredno bodočnost samo v čim tesnejšem združenju vseh plemen našega naroda. Nagla-šamo, da nam samo integralno uje-dinjenje nudi zadostnega jamstva za obstoj te države, ker se samo na tej platformi lahko srečajo vse šredo-bežne komponente in da je samo s te možno iz. teh teženj dobiti rezultanto. ki bo zagotovila obstoj Jugoslaviji in ž njo vsem plemenom, političnim, kulturnim in verskim skupinam. Samo prerojenie v Jugoslovanstvu nam prinese zavest in mentaliteto državne in narodne skupnosti. Notranja politična in upravna ureditev države je delo narodnih za-| stopnikov. ki ga bomo vedno in ; povsod pospeševali, dokler ne bo | ogrožalo temelja — ujedinjenja. | Centralizem in decentralizem v i upravi ter avtonomijo gospodarskih edinic dopuščamo brezpogojno, plemenske avtonomije in avstro-mad-žarske pokrajinske tvorbe, ki dele narod še danes, pa bomo pobijali vedno, tudi če bi si nadevale krinko kulturnih ali gospodarskih edinic. Ta program se izvršuje z železno doslednostjo naše organizacije vstajajo povsod, bojevniki se množe in zmaga nam je dan za dnem bližja. Hvala in čast ljubljanskemu oblastnemu odboru, ki glida i^/ehe in sadove svojega dela! Vivat. floreat. crescat Orjuna! DR. AVG. REISMAN: Naloge m cilji Orjansšev na severni mea (Tudi nekaj narodno - gospodarske statistike.) Maribor, 27. marca 1923. Ustanovitev Orjune je izzvala v Mariboru razven pri Nemcih in SLS pristaših večinoma povsod,, ne samo simpatičen odmev, ampak naravnost oddih, da smo končno dobili odločno nacijonalno organizacijo, ki bo predvsem združila razne pristaše različnih strank, ki nacijonalno čutijo in hočejo odločno nacijonalne borbe. S posebnim zadoščenjem smo jo pozdravili mi obmejni rojaki, ki smo že leta v ostrem nacijonalnem boju in nas je uprav bolelo, da se je nacijonalno delo v političnem boju zanemarjalo. Bilo je zlasti tragično, da so se nekatere stranke nacijonalnemu boju naravnost izogibale in delale razne koncesije v nadi, da pridobijo na ta način pristašev med bivšimi nemškutarji. Nemci in renegati so znali to ugodno konjunkturo dobro izrabljati za sebe. dali so se celo voliti v razne slovenske korporacije, medtem pa na tihem naravnost mrzlično delali pri organiziranju nemškega političnega društva, zlasti pa kupičili slovenski kapital v svojih obrtih. trgovinah in tovarnah. Njihovo moč so pokazali ob volitvah, kjer so se druge narodne stranke do onemoglosti ra zgrizi e med seboj. Mariborski nacijonalisti smo gotovo vsi brez izjeme, ravno radi tega s takšnim veseljem pozdravili ustanovitev Orjune, ker smo končno dobili organizacijo, ki smo jo že tolikokrat krpali z raznimi začasnimi narodnimi odbori za skupno narodno delo. pa se odbori le vsled pomanj-i kljive organizacije niso mogli dvigniti k trajnemu delu. Na vseh dosedanjih zborovanjih pa so člani Orjune naravnost z entuzijazmom pozdravljali naše klice po boju proti novi ekspanzivnosti nemštva ob meji, zlasti pa naše težnje za narod-no-gospodarsko delo. In to je in bo še dolgo ogromna naloga, ki jo bo imela vršiti Orjuna in iztekla si bo Hribar pred sodnijo i. »Čast mi je predložiti poročilo vladnega svetnika drja. Vodopiv« ca o preiskavi, uvedeni na ustne pritožbe Hugona \V indischgraetza, veleposestnika v Planini, proti po« stopanju državnih oblasti, zlasti proti postopanju državnega upra« vitelja njegovega veleposestva Ata* nazija Rističa. Iz osebnih opazovanj in iz razt govorov z Otonom Windischt graetzom, stricem Hugona Win« dischgraetza in posestnika znane vile na Bledu, sem se prepričal, da rodbina Windischgraetzov ni na« klon jena bivšemu avstrijskemu ce« sarju Karlu in-da Habsburžane di« rektno mrzi, to pa iz razloga, ker se je soproga Otona Windiseh« graetza, ki je hči pokojnega cesar« jeviea Rudolfa, oziroma vnukinja cesarja Franca Josipa, obnašala | slabše, kakor najslabša pocestna vlačuga. Radi tega so vsa poročila o sestankih Karlistov na Windisch« graetzovem gradu Hasberg netoč« na in so policijske odredbe, ki so bile izdane proti Hugonu Win« dischgraetzu iz suma, da je Karlov pristaš in da podpira Karlistovsko propagando, po mojem mnenju nepotrebne. Za me ni dvoma, da so Italija« ni o namerah in ciljih Rističa in njegovih tovarišev poučeni in da se fašisti tudi nasilstev ne bodo ustrašili, da Rističa odstranijo. Iz vseh teh razlogov in v želji, da se izognemo diplomatskim im cidentom z Italijo, ki so po mojem mnenju neizogibni, ako ostane set dan ji državni upravitelj Windischt graetzovega veleposestva na svot jem mestu, si dovoljujem naslov# no ministrstvo nujno prositi, da ukrene pri pristojnih ministrstvih čimpreje vse potrebno, da se dr* žavna uprava Windischgraetzove> ga veleposestva sploh ukine. nevenljivih zaslug za narod in državo, če bo to težko delo vsaj količkaj vršila, da ne rečem izvršila. Ta naloga je tem resnejša sedaj, ker Nemci prav nič več ne skrivajo svojega bojnega čela, medtem ko so se dolgo po prevratu vsaj hlinili jugoslovanske državljane, ki se hočejo prilagoditi novim razmeram, se zlasti priučiti našega jezika iti v svojih podjetjjh nastavljati naše ljudi. V resnici so nam — precej po brezbrižnosti ljubljanskih bank in narodnih kapitalistov, ki so udeleženi pri takozvanih nacionaliziranih podjetjih, čez noč že po prevratu ustanovili ob meji in tik pred Mariborom, n. pr. na Teznu cele nemške kolonije. kjer drzno štrlijo v zrak mogočni tovarniški dimniki, pod katerimi najdejo kruha le najnavadnejši delavci naši rojaki, vsi tisočeri kvalificirana vsi voditelji, inženerji in celo pisarniško osobje pa je impor-tirano iz Avstrije in iz »Deutseh-Bohmen«, na vsak način pa so bolje plačani Nemci. Parkrat sem že obiskal inaribe-r. zborovanja »Zveza industrijalcev« v Gotzovi dvorani, ki so prava in tipična slika naše narodno-gospodar-ske revščine ne samo ob meji, ampak v celi mariborski oblasti: Dvorana je polna samih denarnih mogotcev gospodarskih težakov, ki imajo v oblasti tisočere naše delavce. tisoče uradnikov in milijarde našega premoženja; toda — le pozdrav predsednika je slovenski radi forme, potem pa morajo zborovati nemški, ker slovenščino obvlada med navzočimi komaj pet oseb. S tein je vse rečeno. In dokler ne bomo vrezali v ta oklep, smo reveži, kot smo bili in ostanemo nič manje odvisni od Nemcev, kot smo bili v Avstriji. II. Afera Ristič-Windiscligriitz. Priča Ivan Hribar, pokrajinski namestnik v Ljubljani, star 71 let, rim.«kat., oženjen, sporazumno z obema strankama nezaprisežen ter opominjan da resnico izpove: dr. Triller je bil res enkrat pri meni in govoril o čudnih razmerah na veleposestvu Windischgratza na Planini. Jaz sem vsled tega prav« zaprav na lastno iniciativo poslal dr. Vodopivca, da stvar preišče, ne da bi mi dr. Triller kaj prigo« varjal. kot državni funkcijonar sem smatral za potrebno, da pose« žem v zadevo, s tem pa nisem ho« tel ščititi morda lastnika, pač pa državne interese. Dr. Triller je bil pri meni približno kak teden pre* je, predno sem odposlal dr. Vodo« pivca na Planino, da odpomore ne« dostatkom. Povdarjam še enkrat, da vse, kar sem storil, sem naredil iz lastnega nagiba, ne pa na proš« njo Windischgratza ali dr. Triller* ja in iz popolnoma drugih nagibov, kakor se tu podtikujejo dr. Triller* ju. Pred odreditvijo dr. Vodopivca, da stvar preišče, ni govoril o tej zadevi ne z Windischgratzom, ne s kom drugim. Na posebno v pr at šanje predsednika izjavi priča, da ni, predno je odposlal dr. Vodos pivca, nikdar govoril z \Vindisch> gr atzom. Opomba uredništva. Vsak komentar je pri teh doku-' mentih nepotreben, ker je iz njih jas-: no razvidno, da si stojijo tu dve po^ polnoma kontrerne izjave nasproti. Brez dvoma je, da je g. Hribar ali v prvi ali pa v drugi izjavi lagal. Ce je lagal v prvi izjavi, potem je to stvar drž. pravdnika, da ga zasleduje radi krivega pričanja. Kar se tiče druge izjave smo že mi poskrbeli, da mu je prinesla zaisluženo plačilo — izda-jice. — Temu stanju odgovarja zlasti borni razvoj našega kulturnega življenja: Glasbena Matica se že vsa leta bori za eksistenco, in mora beračiti po mestu, ker so koncerti običajno deficitni, umetniki že redko zaidejo v Maribor, ker naši ljudje — uradniki in številni drugi iz srednjega sloja ne zmorejo visokih vstopnin, tudi gledališče visi med nebom in zemljo z ogromnim deficitom itd. itd. Vsaka najdražja ali najneznat-nejša nemška prireditev pa napolni ogromno Gotzovo dvorano, kajti tam je denar. Tam je denar* — predvsem zato, ker ga nosimo ml sami tja. To je naš program, moral bi vsaj biti in od njega ne smemo kreniti. Zato smo se že v jeseni sestali, skupina mariborskih nadjonalistov, da smo. izdali znani »Mariborski koledar«. ki je s pomočjo nekaj požrtvovalnih narodnih trgovcev tudi gmotno sijajno uspel. Objavil je izčrpen kataster naše narodno-gospodarske moči v Mariboru. Kataster kriči od strani do strani: vsa industrija je tuja, naša se bori za obstanek, vse največje trgovine večinoma nemške, naši ljudje se bore z neenakimi sredstvi v konkurenci, ker imajo na--sprotniki tradicije, krasne udobnejše lokale in zasidran kapital: naša obrt pa itak komaj diha. komaj in komaj se jo vidi iz nemške poplave. Na prvi pogled v zunanjem licu ie mesto naše. slovensko. Toda glejmo Statistiko, samo par številk: imamo v mestu 33 brivcev, — 'c sedem slovenskih. 28 pekov —• le 5 Slovencev. 94 čevljarjev — le 21 Slovencev, 52 mesarjev — le 6 naših. 31 slikarjev — 6 naših, 86 krojačev — 17 Slovencev. 90 kovinarjev — 14 Slovencev itd. Mislim', da je številk dovolj, ki kriče o naši absolutni nezrelosti. Kajti koliko ogromnega de- la in zaslužka bi imeli ti maloštevilni slovenski brivci, peki. čevljarji, mesarji. slikarji, krojači in kovinarji, kako če/, noč bi se razmahnila naša obrt če bi le polovica zavednih Slo-vcnccv zahajala mesto k zagrizenim iti dragim nasprotnikom — k našim solidnim ljudem! Koliko naših ljudi od delavca, uradnika, pisarniškega osobja. inženeria. zdravnika in vseh mogočih slojev, ki danes s težavo iščejo zaslužka, bi imelo čez noč na mizi dovolj belega kruha, če bi nemški kapital čutil naše narodne vrste strnjene vsaj ob narodno gospodarskem delu. vedel, da ga opazujejo naše budne oči! To je delokrog Orjune! Pota in srodstva za dosego tega cilja so šte-vKtia tako raznovrstna, da lahko najdejo vse sekcije več kot dovolj zaposlenosti. Na ta način bomo tudi najbolje utrdili vrste Orjunašev in nallažje družili narod raznega političnega prepričanja za še težje naloge. ki nas morda čakajo potem, ko bomo izvršili to gigantsko nalogo. Pismo iz Jolijske BeneeHe. Z mlado Jugoslavijo se vsi njeni sosedi igrajo, pri čemur jim vede ali aevede pomagajo sami Jugosloveni; kriva le temu nesloga, jeklena trma, samoljubfe in dostikrat jasli ter ta-kozvana miroljubnost in potrpežljivost. ki prehaja večkrat v suženjsko hlapčevanje. Nad Slovencem in Hrvatom treba vihteti bič, kazati brezobzirno avtoriteto in on bo postal ponižen poveličeval bo svojega tirana in poljubljal bič. s katerim ga tepe. Seveda mora biti to tujec in ne Jugosloven. in če dobiš od njega eno brco. prosi ga še za drugo, da ne izsrubiš nebes. Temu je kriva vzgoja. Vzgajali so nas tujci s pomočjo domačih razumnikov: a ne vseh! Le onih. katerim je slovanski jug vzel saoo. Eni so se bali nravoslav-nega zmaja, a drugi so bili preveliki gospodje, zdelo se jim ie vse preveč nriprosto. preveč »balkansko«, da bi lahko živeli skupno s Srbi pod srbskim kraljem v svobodni Jugoslaviji. Oboji so torej napovedali boi lastni domovini. katerega bijejo brezobzirno le. da ne povedo odkrito: hočemo staro Avstro-Ogrsko. Pogleimo včasih kake novice v časopisih! Kdo bi se bil poprej predrzni! tako pisati. kakor se čita sedaj? V Jugoslaviji je pa takoj zavr-šelo do časopisih ob kraljevi poroki, zidanju dvorca, ob orvem dvorskem ples« itd. Cel svet je moral vedeti, kako se trati denar v Jugoslaviji. Znali sn povedati, koliko dobiva ola* če kralj, koliko stane dvorec, kakšne cigarete so se kadile na dvornem plesa koliko preveč plače imajo ministri. kako se do nepotrebnem trati denar za voisko itd. Človek bi skoraj mislil, da so v Jugoslaviji posebni uradi, ki obveščajo narod o izdatkih za to in ono ie zato. da ga hujskajo proti Srbom! Srbi nas zatirajo! Trobijo po časopi- sih! Ej vi, ki s takimi in podobnimi novicami zastrupljate narod, pokažite in povejte, kako se čutite zatirane! Žalujete po onih časih, ko sta se Nemščina in Madžarščina širili po naših krajih, uradih in Šolah? Jočete po onih časih, ko so nas psovali »vvindisehe Hunde«, ko so se naši predniki borili trdno za slovanske šole. občine itd. Medlite po onih časih, ko so se slovenske dame sramovale materinskega jezika? Ali vam je žal po množini šol in univerzi, ki se je odprla? Skratka, ali objokujete preteklost, v kateri so nam Nemci in Madžari odjedali v lastni zemlji kruh in nas psovali? Govorimo resnico! Ste v svobodni državi in ne čutite jarma kakor mi v Italiji ter ste utopili v preveliki svobodi ljubezen do lastne domovine! Obvladani radi nepoboljšljive trme ste se razdelili na množino strank in strančič in postali tako bojeviti za svoje ideje, da bi se proti nasprotni stranki v domovini zdru- j žili magari s hudičem. In temu je vzrok osebnost, ne pa narodov blagor! Za narodov blagor se ne bodo družile gotove stranke s protidržav-nuni elementi, ampak bodo iskale medsebojnega stikal Kaj pa v slučaju vojne, katero želijo jugoslovenski sosedi izzvati, ker računajo na neslogo v Jugoslaviji? Gotovo bi znalo priti do velikih razočarani! Saj se je zanesla med armado mesto narodna zavest, ljubezen do domovine in države, umazana strankarska politika! Iz tega izvira potem nepokorščina do predstojnikov in dezertaclje v inozemstvo, kjer pridejo dezerterji v roke protijugoslovanskim agitatorjem. Neki časopis (hrvatski) jim je dal pred kratkim potuho, ko se v nekem člankom zgraža radi tega. ker ie patrula nekim dezerterjem zvezala roke z žico. Jaz bi dezerterje zvezal za vrat in ne za roke. da bi znali kako hudo so se pregrešili, ne pa da-iai jim potom časopisov potuho! To je sramota! V Jugoslaviji bi radi Imeti toliko republik, kolikor je strank, pa bi se jih menda mnogo zbralo okoli Avstrije in Madžarske. Vsak le za svoje korito, a ti draga Jugoslavija, če ti ni prav, pa tunri! Vi. ki se čutite v Jugoslaviji kakor brezpravna raja, menjajte z nami, ki smo v Italiji, kjer imamo toliko svobode. Pridite malo v blaženo Julijsko Krajino in uživite se v urade, kjer mlad pisar fašist strahuje stare uradnike Slovence! Pridite v kraje, kjer pet ali šest fašistov vlada po svoje s pomočjo karabinerjev in ob-lastnij. Poglejte v šole, kjer mora poučevati slovenski ali hrvatski učitelj s culo in potno palico v roki! Če so davki tam prenizki, pridite sem. Italija vara jih zviša brez prošnje. In tukaj v blaženi Julijski Krajini bo moral vsak Jugosloven napraviti testament predno gre na oot, ker ni gotov, da ga zadene fašistovska palica ali revolver na poti zato, ker misli in govori preveč slovensko. Še dosti, dosti vode bo preteklo v Savi. predno se bodo oni garjevrci, ki zahrbtno izpodjedajo temelje Jugoslaviji, zatrli. K vam, ki se svobode ne zavedate. bi morali priti ne Orjunaši, ampak laški fašisti da bi vas naučili spoštovati svobodo, ki je stala potoke srbske krvi in le malo slovenske ter hrvatske. da bi vsem izdajalcem. ki ne zaslužijo drugega pridevka z ricinovim oljem sčistili trmo, avstrijakanstvo in madžaronstvo in vse one peklenske proti svobodni domovini naperjene nakane! Kad smo ovo utvrdili, ne napa- ! Dr. J. D. met, nego iz bistrog vrela sv. Evan- i a, . , , ,, . delja, tada treba da izvučemo i lo- \ C/TOŽi 1 I. M. NEKRASOVLJEV: I Reli&rHa I poWka« Osnivaču kriščanstva, pa naravno i apostolima iza njega, svejedno bejaše, ko u svetu vlada ili koji i kako da bude sklop državni. Natko Ncdilo- Katoličko sveštenstvo, a naroči-to katoličko sveštenstvo u Slove-načkoj, kao da se je sasvim odmet-nulo od poziva, koji mu je od Boga odreden. Danas, kad svetom vlada potpuna moralna anarhija: danas, kad društvo grča u blatu nemorala, sebičnosti, korupcije, razulazenosti i najgrdih poroka; danas, kad svet preživljnje društvenu križu; danas, kad bi pozvati morali sve svoje snage, vse svoje znanje i svu svoju umešnost oko spasavanja društva iz duboke moralne provalije — što danas rade oni, koji sti za to spasa-vanje pozvati? Vidimo, da naši sveštenici, a na-ročito oni iz klerikalne stranke, ne samo što ne pokušavaju da spasa-vaju čovečanstvo, nego ga oni gu-raju u sve dublje provalije. Mesto da ta jadna stvorenja, slede primer božanskega osnivača hri-šennstva, kome je bila mrska sitna dnevna politika, oni danas postaju, mesto apostoli božanske nauke, usko-grudi, sebični i zadrti partizani i partijski korteši. Tuže se popovi, da narod bega od crkve. Ali, ako je to tačno — a to zaista i ieste, — onda treba ispi-tati uzroke, zašto se to dešava. 1 ako mi te, uzroke ispitamo. tada če-mo utvrditi, da — riba od glave smrdi! Sveti Bernard kaže: »Ništa mi ne može naškoditi, ako ja sam sebi ne naškodim. Štetu, koju trpim, nosim sam u sebi i baš nikad ne trpim, osim svojom pogreškom«. Pa ako danas svet bega od crkve, to zaista niie kr vica od sveta, nego je krivica do političnih dripaca, u či-jim se rukarna crkva nalazi. Glavna je odl ka hriščanske religije —■ ljubav, taj neiserpni izvor svake mudrosti. Hriščanska je religija, a prema torne i crkva, sazda-na na ljubavi. A zna se, da je ljubav naiiači nepr jatelj i upravo opreka mržnji. I što je glavni zadatak crkve, to je vodenje rata protiv mrž-nje. što drugim rečima znači: šire-nje i propovedanje ljubavi. gički zaključak, da bi sveštenici, kao naslednici Hrista i njegovih aposto- ! la, takoder morali širiti i propove- j dati ljubav i boriti se protiv mržnje medu bližnjima, a naročito protiv mržnje medu rodenom bračom. Medutim, možemo li to kazati za naše klerikalne sveštenike? Ako uzmete u ruke klerikalnu štampu; ako slušate naše popove klerikalce na političkim zborovima; ako slušate njihove političke propo- ! vedi u crkvama — vi se morate uve-riti o tome, da su naši popovi — klerikalci zasejači i propovednici ne ljubavi; nego mržnje, i to mržnje medu rodenom bračom, mržnje u našoj nacionalnoj kuči i farmTji. Šta trebaju popovima razne političke časti, kao n. pr. poslanički mandati i ministarski portfelji? Zna se, da je, pored neizmerne ljubavi, glavna odlika Hrista bila neizmerna skromnost. Ode i u čemu su današnji naši klerikalci ravni ili bar nešto slični Hristu i njegovim apostolima? Gde je skromnost naših popova-klerikalaca, gde ljubav, gde asketi-zarn? Da, naši klerikalci, koji su sasvim odbacili sv. Evandelje i uz-višenu Hristovu nauku, postal1 su politički šarlatani i partizani, koji su od svoga poziva zadržali samo ime. »Bdijte i molite, da ne padnete u napast!« Gde je to bdenje i gde su te molitve? Nigde vi ne vidite bdenja i nigde vi ne čujetc iskrene, skromne, duboke molitve Bogu, Tvorcu svega. Obratno, naši sveštenici — klerikalci danas srcu, kao nčele na med, na mesta i u okolno-sti, gde se nalaze same napasti. »Dobar pastijer, jer što kaže iiiom, i sam svojijem potvrduje činom! c Gde su ta dela, gde su ti prmeri višeg, moralnog čoveka? Na koga da se ugledamo, pa da postanemo bar bleda sl'ka savršenoga i Hrista? Ti stvorovi bolesnih ambl-! cija, debelih trbušina i ervenih r.o-! sova, ti huškači i bukači, ptini po-; roka, ti mrzitelji svoga stada nikad : neče dočekati, da če njihovo stado ' biti bolje od njih. A pošto znamo, ka-kovi su oni majstori, znamo i to, da i delo iz njihovih ruku ne može nad-visiti njihove majstorske sposobnosti. Kako je crkva liemanje važna ustanova od države, svi čestitl sinovi naše Otaažbine moraju nastati iz netnih sila. da se spase hriščanska religija i hriščanska crkva. Mi moramo nastati, da hriščansku crkvu vratlmo Bogu, a sveštenike da vra-timo crkvi. Kadgod sveštenici skrenil sa puta, koji im je utro Hrist, mi moramo da ih udarimo po prstima i da ih vratimo na pravu stažu. I kad budemo sveštenike vratili crkvi, kad Ih budemo naterali da prouča-vaju i propoveduju pravu i čistu Hristovu nauku, tada ne če narod begati od crkve 1 ne če više grčati n današnjim provalijama nemorala i poroka. rs•. .o v i--*1,/: ■. ^.-.■»'•«-«3'^.. Somišljeniki, berite in širite »OR: JU N O«, ko jo prečitate, jo dajte naprej! inh Naš nacijonalni pokret je že takoj ob zibelki naletel na zaklete sovraž-1 nike; to je bilo v nekoliko naravno in smo bili na to tudi pripravljeni. Nismo pa — to moramo priznati —' tako nizko cenili moralnih kakovosti Žebota in njegovih janičarjev, kakor so se nam Dozneje sami razkrili. Pripravljeni srno bili pač na odpor iz taborov rdeče internacijonale. Toda v tem oziru je bila naša slutnja komaj upravičena, lnternacijonal-na zgradba je bila od vsega postanka zidana na pesek in za nemškimi, italjanskimi in avstrijskimi internaci-jonalci so prišli končno tudi naši do prepričanja, da je njihov trud brezploden in so vrgli rdečo internacijo-nalno odelo raz sebe. Nemci so to napravili pred 4 leti, ko niso mogli doseči tega, da bi bil ves svetovni proletarijat z generalno stavko protestiral proti »krivicam«, ki so jih mirovne pogodbe naprtile Nemcem. Tu se je prav nazorno pokazalo, da je bila niim internacijonala samo molzna krava. Kakor hitro je niso mogli več izkoriščati izključno samo za sebe, so se ji z lahkoto izneverili in krenili na stara šovinistično-naci-jonalna pota. Naš narod je 18. IH. 1.1. potom kroglic dovolj glasno izrekel nezaupnico vsem tem internacijona-lam. Toda naš narod se je izognil prepadom Sciie, pri tem pa zabredel v še pogubnejše prepade Karibde. Slej kot prej smo stali na stališču, da Oriuna ni in ne sme biti nikdar privesek kakršnekoli politične stranke. ampak da naj združi pod svojim mogočnim okriljem vse pravoverne Jugoslovane brez razlike stanov, ver in plemen, vse ki hočejo našo s toliko krvjo pridobljeno svobodo z vsemi sredstvi varovati, služiti edino Narodu in državi, strankarsko, versko in plemensko nestronost omiliti in odpraviti ter pomagati narodu do blagostanja. To smo dostikrat in dovolj jasno posvedočili. posebno še med volilno borbo, ko smo določeno povedali. da ne iščemo volilnih kroglic, ampak poštenih jugoslovanskih sre. In kljub temu so nas skoro vsi duhovni gospodje in generali črne klerikalne internacijonale napadli in razkričani kot morilce, fašiste, požigalce in framazone. Žebot pa je začutil v sebi naenkrat poklic za gene-ralissima in je izdal povelje za klerikalno mobilizacijo. Kako je to utemeljiti? Mi smo se čudili v resnici. Vcde-| li smo sicer, da so to oni lopovi, ki ; so vpili I. 1914 v Ljubljani »Srbe na ; vrbe«, ki imajo na vesti Kromarja in Brenceta, ki sta vsled klerikalne lju-j bežni do bližnjega bila primorana j stopati po onih strašnih serpentinah | na Suhi baier. Dasi smo to vedeli, j smo bili vendar uverjeni. da imajo | toliko čuta sramežljivosti, da se bo-1 do potrkali na prša in skušali prikri- LJUBO D. JURKOVIČ: (10). — Ma Bože moj, — mislio je više puta Vlade Mohorič — kako to, da je moj otac Janez Mohorič u isto doba bio i Joso Ivanovič, otac Vuka Ivanoviča, jednako kao i Dobrota Bogdane, otac Miloša i mladanog Srde? — Nevcrovatno! — Pa ipak sve je to velika Istl-na. — Ja sam mislio, da smo mi mali kmetovi, a sada osečam, da smo veliki I jaki gospodari. — Treba se otresti grofovsko, jarma! Tako so mislili i Vuk Ivanovič i Srde Dobrota i sva njihova deca. I što su više mislili stvar bi im postajala sve to više jasnija. Iz po-četka »m je bilo nejasno i tamno, ali im kasr.ije Istina I Pravda sredi misli i oni počeše odluč-nc» i smelo zahtevati svoja stara prava. —■ Osvetili smo svog oca, — mislili su Mi!o$ i Srde — kad pade u borbi sa našim dušmanima, koji su mu hteli da otmu ono što je njegovo i naše. Sada treba, da ujedinimo celo imanje i da dušmanima kažemo, jasno i gkisno, da snage imademo, da nismo roblje i bedni bezpravni kmetovi. Zašto, da naša bra-ča i sinovi robuju, kad im pomoči možemo? Veselili se j» veselio toj lepoj i plemenitoj sinov stavi odluci i bratskoj ljubavi pa uze gusle javorove i hoda od Kule do Kule; staračkim ponosnim glasom pevao je pesmu Života i Uje-d hijen ja. Srce mn je svakim danom sve to više širil« I sam je esečno kako dauomice raste i kako se polepšava . . . Na taj su se način upoznali svi Veselinoviči, koji su se od tada zvali Mohoriči. Dobrota i Ivanoviči. Vruči letni dan. Crnl I žuto usijani oblači na mahove su se kupili, sakrlvali sunce 1 na zemlju bacali crne Sence Nebom je krililo veliko jato velikih dugo-kljun h gavranova. koji su bili veči i crniji od običnih gavranova. Neobičnim veseljem grah-tali su neku hižnu pesmu; nagoveštali su neko veliko zlo . . . - G ra. gra, gra----------- Negde u nedoglednoj višini krožila je grabežljiva crna orlušina. O tvorila je svoj kljun, stiskala je oštre pandže i paklenim očima gledala je prama zemlji. Nestrpljivo je čeka'a što če da bude.------------ U zapadnom delu Donje Kule, koji su deo grofovi prev arom oleli Bogdanu Dorobti, u za-grljaju svoje ljubovce, šetao je jedan od grofovskih sinova. Posmehom, koji je bio piui ru-ga, ismehivao se je Veselinovoj deci. —• Poljubeem ču ja ove Veselinoviče, — mislio je u sebi mladi grof i tiho šaputao svo-jevj ljubovci tako privuči sebi, da mi ih više nitko neče moči oteti. — Tako mi orla; onog, koji onde gore kruži, vidiš li ga draga, tako ču ja njih oi>Čarali i omamiti. Ali mladi Veselinoviči nisu se dali preva-riti. Odkrili su pakleue namere mladog groia, koji jc medu njima sejao svadu i razdor, pa su tvrdo odlučili da tome učine kraj pod svaku i cenu. Oni su čuli 1 razumeli istinite glase Ve- { seliaove pesme; znali su, da ostvarenju onoga j što pesma kaže najviše preči baš taj mladi grof, I zato su odlučili da ga rastave svetom. Mladi Miloš, koji je imao pravo obiličsko srce, skupi sve sile odvažnosti i tvrdim uve-renjem, da radi pravo, čvrstom rukom uperi pušku, ispali dva hltca, i u sam trenutak rasta- vi svetom i grofa l njegovu ljubovcu. Mladi grof I njegova ljubovca padoše žrtvom svojih načela: Zlobe: Nepravdel Tako je bilo sudeno. Razgnevi se tada stari grof I sav njegov dvor. Zove druge grofove u pomoč I sve njihove sluge. Bičem i težkim pretnjama pokupi i mnoge Veselinoviče, pa hajde da se harači i pleni po drugoj Kuli. Ta Kida kopa jamu vell-koj grofiji. Dokle god bude Donje Kule grofu neče biti srce mirno i spokojno, zato je treba poniziti, bičem je teški šibati, gladu je mučiti i kazniti smrču — uništitl! Hvata i veže mnoge Veselinoviče, baca ih u teške verige i ledne tamnice. Mnoge I mno-je dao streljati i vešati . . . Sve je te patnje i muke Vese n mirno snosio, tvrdo venijučl u konačnu pobedu Istine i Pravde. Pniisnuto jače - sve to više skače! Ul V ORISE SU SEDMERA NEBESA! — PLAČ. — JAVK. ~ VATRA IZ NEBA 1 ZEMLJE. — TUTNJAVA GROMOVA. ~~ SEVANJE. - GRAD. - ZVEKET ČELI& NIH OSTRUGA. — RZAJ ZAPLAŠEN1H KONJA. — MIJ NJE. — RIKA SVETA PO* MAMLJENA. — MUKANJE VOLOVA. — OLUJE. — V IH ORI. — POŽARI I POŽARI. — ŠUM VEŠ AL A. — GLAD. — ŠKRGUT ZUBI. - PLJUSAK MORA. — ZAVIJA» NJE JAKOG VETRA. - KRV. - KOSTI. — LU BAN J E. — PLAČ. — JAVK. — TUŽ* NA ZVON JAVA VEJJKIH ZVONA. Pravda! — Pobeda! Ilijin dan. Tog su dana mnogi Veselinoviči slavili Krstiti Slavu. Veselin, koji je bio sputan i vezan u sv im teškim tamnicama velike grofije I koji se je u i isto doba hrabro borio na život ili smrt sa svim četama okrutnih grofova, priredi tog dana obiteljsku slavu. Oko sebe sakupi svu zasužnjenu unučad iz svih triju Kula pa dostojanstvenim načinom zapali voštanu sveču. ko-ja neobičnom svetlošču osvetlavaše temne zidove ledene tamnice, guste mreže črnili pa-uka nad njihovim glavama i suhu slamu'izpod njihovih nogu, Vreme je bilo tmurno i neveselo . ~ Odjeci grofovske ostruge. koja žveči na našim plečima — govorio je Veselin na kraju slave dubokim proročkim glasom — i očaj-ni krik kao da ganuše i blaženu Mariju. Ona sazva sve sveče i svetitelje, roni suze od od-braza; roni suze, moli zaklinje. da spase bed-nu raju i da uklone grdno bezakonje; prokli-nje klete krvnike, koji zavadiše mlade stariji-ma, decu roditeljima, roditelje porodom, brata bratom, kuma kumčetom; proklinje ih i ka?c: crn im bio obraz na divanu pred samijem Bogom istinijem! — Ko je to čuo gromovnik llija, — nasia-vio je sve večim zanosom Veselin — posakupi druge i drugove, i sa njima sestricu Mariju, te on pode Bogu na divane i kaza mu, u tri bela dana i tri tavne noči, tanko i potanko sve sto je i kako je. Kad je to čuo Gospod Bog, rasrdl se i svecima blago porazdeli, lliji dade munjo i gromove, da zapali i uništi sve to je gnjilo ostarelo. Toda Veselin nastavi pevajučl dubokim i jasnim glasom: ^atvoriše sedmera nebesa, udariše pečat ria oblake, te ne pade dažda iz oblaka, plaha dažda niti rosa tiha------------ putio vreme za tri goditiice; crna zemlja ispuca od suše . . . vati svojo nagoto. Volk menja dlako, narave nikdar. Danes kličejo zopet kot nenasitne hijene smrt na Orjuno. Krvi se jim hoče ... Proletarske krvi na Zaloški cesti jim je bilo premalo. Če ne radi drugega, radi podlosti klerikalcev moramo postati Slovenci slavni... Začeli so kot ponavadi tudi pri nas z očitanjem brezverstva. Mi, jugoslovanski nacijonalisti pa sami dobro vemo in smo vedno naglašali, da je bila vera med drugimi eden najmogočnejših faktorjev, ki je ohranil naš narod skozi stoletja. Da, vera je spasifla narod, klerikalizem ga Da hoče uničiti in zato seje versko in plemensko nestrpnost. Mi pa smo trdno prepričani da je Bogu bolj dopadljiv poštenjak, pa čeravno pravoslaven. kakor pa falot in propali-ca. četudi ie klerikalec. Nikdo ne sme odrekati ljubavi bratu radi tega, ker ga ie rodna mati učila drugo vero. Kdor to dela, kaže. da ne pojmuje zapovedi svoje vere niti toliko, kolikor zadnji Hotentot. In ker smo nastopili proti tem izrastkom klerikalizma. smo v njihovih očeh brezverci. Mi pa se zavedamo, da imamo trdno vero. kajti če ne bi imeli te. bi morali včasih skoro obupati farizej- nad narodom in njegovimi skimi voditelji. Klerikalci so vzeli monopol na vero, vzeli so jo v zakup. In s križem v roki in na volilnih proglasih so dečali in še delajo vedno znova naivečje zločine nad narodom. Ne volja naroda, Rim je za nje merodajen. V tem oziru pa delajo še večje grehe, kakor pred leti rdeča inter-nacijonala. Iz slovenske tržaške škofije je nagnal Vatikan po naročilu fašistov jugoslovanskega škofa dr. Karlina in imenoval — Italijana. Naši klerikalci so bili tedaj tihi in so molčali. Mi vsi pa smo bili trdno prepričani, da najbrž škof dr. Karlin pred Bogom ni nič manj v.reden, če ne celo več kot Bartolomassi. Na Hrvatskem pa je pustil isti Vatikan po dr. Bauerju šiloma po državnih orožnikih iztirjati narodnega duhovnika. ki je zagrešil nečuven zločin, da je začel Boga častiti in moliti v materinskem jeziku. Tokrat pa klerikalci niso molčali, ampak so začeli bruhati ogenj in žveplo na te duhovnike. ki so se zavedali, da so sinovi jugoslovanskega naroda. In na prav isti način bodo planili po nas, če rečemo, da tako postopanje ni pravilno ni objektivno. Mi gremo s stališča, da smo pred Bogom vsi enaki in da tudi Italijani niso »izvoljen narod«. čeprav sedi na papeškem tro-nu že 400 let vedno Italijan. Vera je črni interncicijonali roba, katero sme samo ona prodajati. In ker poštenost in doslednost ni ravno najlepša lastnost, ki diči verižni-ka zato tudi klerikalci ne smejo biti pošteni. V komunistični Rusiji morijo katoliške metropolite, nadškofe in škofe, v Ljubljani pa so klrikalcl s škofom na čelu volili komuniste ... Toda tiste dneve je pa tudi naš verni narod po deželi začel odpirati oči in komaj so ga še zadnjič uspavali. Narod pa bo spregledal in bo še enkrat pa tem temeljitejše obračunal z Žeboti In njegovimi trabanti. Kakor v drugih ozirih, tako hočemo imeti tudi v verskem oziru pošten in srečen naš jugoslovanski narod. In ker hočejo klerikalci neomejeno vladati vsaj v Sloveniji, če že ne morejo v Jugoslaviji, so si zapisali na prapor poleg križa: separatizem, negacija jugoslovanske edinosti. To je glavna točka, kjer se križajo naša pota. kjer jim kličemo jugoslovanski nacijonalisti krepek: »Stoj! Roke proč. Našo svobodo so gradili naši nacijonalisti, Jenko, Endlicher, Junaki iz Cera. albanskih gor, dobruških nlanjav. Radgone in Judenburga, ne na Vi, ki ste ovajali, DOinagali zapirati in zasledovali v svoji strankarski sirasti največje jugoslovanske heroje. Po vsem svetu leže razmetane kosti jugoslovanskih mučenikov. Smehljajočih obrazov so polagali jugoslovanski nacijonalisti svoja življenja na žrtvenik domovine. In danes vodite na nacionalistične shode, koder se proslavlja spomin teh žrtev, pijane tolpe s kosami, sekirami in revolverji, ki v družbi z vsemi mogočimi protidržavnimi in pro-tinarodnimi elementi onečaščajo ta sveti spomin na naše junake. Vedite! Nismo klonili tedaj v najbridkej-ših časih in bomo tem manj sedaj. In če bo treba desetkrat, bo še desetkrat vsak jugoslovanski nacijo-nalist ponudil svoje življenje domovini v žrtev. Z Vami pa bo obračunal narod. Mi vemo, da med nami in večino Žebotove in klerikalne »'ljudske straže« ni razlike v srcih. Naš narod je v svojem jedru in srcu zdrav. Zrasel je s svojo jugoslovansko zemljo in se z njo zlil v eno. Šiloma pa so ga za trenotek uspavali in da se ne zdrami, zato mora biti klerikalna politika hinavska, brezvestna. Mi pa gremo drznih čel naprej. Malodušnosti ni v naših srcih. Ker vemo: Žeboti izginejo, izginejo v sramotno pozabljenje. Narod pa ostane. In ta sam bo kmalu kaznoval grd zločin v Slov. Bistrici. LJUBO D. JURKOVIČ: Mirko Korolifa. Predsednik Centralnog Odbora Or.ju.na rodio se je na severu naše lepe Dalmacije — u kršnoj Bukovici. poviše Kotara Ravnih, gde »diže se pesma o Stojanu žarka »i k moru slazi slična bujnoj buri...« Tu, izmedu surog i golog kamenja, Korolija je čuo i slušao živu reč naroda svoga. Ta je reč bila jaka kao »prošlosti pune slave, pune zveka »oružja bojnog što junake kiti.« Korolija je tu živu reč razumeo, 1 011 je tu reč božanskem trubom drugima kazivao; kazivao je onima, koji ju nisu čuli na pravom izvoru i koii ju niso pravo razumeli. On sam kaže, da je ta reč silna kao » himna krvi, mladosti, i zora »naroda ovog mladog, koji s gora »visokih k’o bujica hiti.« Oduševljen tom živom rečju naroda svoga, Kolorija dolazi k nama, da propoveda veliku Istinu Lepote i Veličine našeg Roda; on dolazi k nama, da nam da snage za borbu, znanje za rad i vere za budučnost. Koroliji je sam Gospod dao vido-vite oči, j on je več u vreme rada-nja svoga sagledao sjajno lice velike Istine ovijeno u oblačje Legende naše. Tu je Istinu zagrlio kao što no-vorodenče grli majku svoju, takoon sam kaže, i on je sao tvrdu dojku Njenu . . . . . . i baš zato, Korolija je po-stao Njen pravi sin, i dušom i telom — sav! On je najbolje razumeo glas svoje majke — naše mučeničke Nacije. Korolija Niu istinski voli, silno obožava i mnogo ceni; on i nas, koji se oko njega sakupljamo, uči i kazu-je nam kako treba da volimo, kako da cenimo i kako da obožavamo Otadžbinu svoju i Narod svoj . On nas pozivlje u ime Onoga koji »---------ko krutim »pasom kumanovskos^ pregnuča paso se mučki!« Zove nas i moli nas, da svoj zanos živ dademo svojoj Lepoti — Čojstvu : zaklin.ie nas da čistimo grub lišaj nebratstva i zlosti; kliče nam, da markovski zametnemo boj, i da tako sačuvamo ».Tugoslaviju, naše »Jedinstvo, Narod sav!« Poslušajmo poklič našeg duhov-nog vode; poslušajmo zato, jer je on predstavnik mladosti; poslušajmo zato jer je predstavnik nove snage i lepote, jer je pravi bodrič borbe i istinski glasnik pobede naše! U Ljubljani, 25. marta 1923. Prof. Dr. Jovan Cvijič o Orjuni. Predsedniku novosadske Orjune iz-javio je g. prof. dr. Jovan Cvijič, poznati naučenjak i nacionalni rod-nik. da je idejni pristalica jugosla-venske ideje, da naš pokret ima sv e uslove da donese neprocenjive koristi našoj državi i naciji, osobito ako uspe. da ostane daleko od svakog bilo partijskog ili bankokratskog uti-caja. Izjavio je nadalje, da če Orju-na, nezavisna od svakog sa svojim idealnim programom, otvoriti novu epohu u našoj posleratnoj politici. Preporučuje, da se čuvamo linije oportunizma, koja ruši sve mlade odiuševljene pokrete. KOPIRNE STROJE: ASexa. Vstajenje nscijonalizma. Prva oblastna skupščina Orjune v Sloveniji. Doživeli smo velik dogodek, ki nas preveva s posebnim Čuvstvom. Tu v središču lepe Slovenije, v beli Ljubljani se je vršila dne 24. in 25. marca prva revizija naše moči, vr« Šila se je manifestacija našega de« lovanja za kralja, Nacijo in državo. Te dni se je obdržala prva oblastna skupščina Orjune za Slo* venijo. Moramo reči, da smo z njo zadovoljni in da smo skoro pre« senečeni nad organizatornim de* lom, ki ga je pokazala Orjuna v tej oblasti. Po takem izpričanju, po taki skupščini še trdnejše veruješ mo, da bomo zmagali in dosegli svoje cilje. Že PRVI DAN. v soboto zjutraj Ali ste že naročnik »ORJUNE«? Ako ne, se takoj naročite! so pričeli prihajati naši delegati iz vseh de* lov Slovenije. Prišli so iz Gorenj* ske, Dolenjske in Notranjske, naj« južnejše točke Slovenije ter iz na« šega najsevernejšega dela iz Šta« jerske, ki je bila osobito dobro za« stopana. Vsi ti delegati skupaj s tukajšnim oblastnim odborom in I. četo akcijske sekcije Ljubljana ter žensko sekcijo so sprejeli isto popoldne na gl. kolodvoru naše mile goste iz Zagreba. Na peronu gl. kolodvora je tvorila I. četa ljub« ljanske akcione častno stražo. Iz Zagreba je dospel skoraj ves oblastni odbor s svojim junaškim predsednikom Berislavom AndelU novičem. Istotako so došle iz Zagreba naše tamošnje zavedne nacijona« listke, kot delegati zagrebške žen« ske sekcije. Po lepem sprejemu, ki je bil nad vse prisrčen, so se podali naši gostje skupaj s svojimi ljubljanski« mi in drugimi drugi iz Slovenije v povorki skozi mesto proti Narod« nemu domu, kjer se je v Areni pod predsedstvom ing. Fevd. Kranjca otvorila predskupščina. Verificiralo se je pooblastila delegatov in prešlo na zborni red s prvo točko programa, poročila naših delegatov o organizacijskem delu naših krajevnih organizacij po vsej Sloveniji. Vsa poročila, ki so bila podana od delegatov, so bila predmet ve« likega oduševljenja in odobrava« nja prisotnih zborovalcev. Bilo je nad vse z zadoščenjem slišati o pra« vih uspehih našega neumornega de« la. Takega uspea po kratkem trime« sečnem delu nismo pričakovali. Vse naše Orjune so pokazale ve« liko agilnost v delu in vsaka je dobro razumela značaj in pomen našega pokreta, pomen našega na« cijonalizma, kojega je vzbudila v razmerju odnosa jev v vseh pokra« Jinah naše Slovenije. Bila so oso« bito pozdravljena poročila naših Or«ju«na vzdolž vse naše meje po« čenši od Madžarske po vsem se« vernem delu pa tja doli do našega provizornega mejnika — Snežnika. A osobito je bil pozdravljen naš dični junak Maribor, ki je imel to« liko borbe, a je vzdržal v svojem težkem delu na skrajni severni meji Jugoslavije. Vsa poročila so izražala našo neizmerno ljubav do daše mile domovine — Jugoslavije in vsi so pokazali najodločnejšo voljo za jedinstvo v naši državi. Po izvršitvi teh poročil smo mi vsi, ki smo bili prisotni, bili pre« vzeti z močnejšo vero, "da znajo in bodo nacionalisti Slovenije znali vzdržati in dovršiti našo vzvišeno skupno borbo. Nato se je prešlo na referat o akcijskih sekcijah. O tem so ref e« rirali član obl. odbora V u d 1 e t in predsednik obl. odbora Zagreb' B. Andelinovič, ki je bil od vseh prisotnih burno pozdravjen ter mu je s tem dala Slovenija zasluženo priznanje za njegovo dosedanje ju« naško delo. S to točko je bil prvi del obl. skupščine zaključen. Še to moramo k temu pripom« niti, da se je v času zborovanja vršil sestanek naših članic z za« grebškimi delegaticami. Tako so naše vredne članice dokazale raz« umevanje učlanjenja pri Or«ju«ni. KOMERZ. Istega večera se je vršil v re* stavraciji »Zvezda« komerz. Pre* tekel je v najlepšem razpoloženju in mnogo doprinesel k medseboj* nemu spoznavanju. Na komerzu so bile izrečene razne nazdravice, med temi prva našemu največjemu Jugoslovanu kralju Aleksandru 7. in predsedniku našega direktorija v Splitu dr. Mirku Koroliji. DRUGI DAN. V nedeljo 25. marca ob 9. zj, nadaljevala se je obl. skupščina. Predsednik oblasti ing. Kranjec je otvoril s svečanim govorom to za<* sedanje. V svojem govoru se je dotaknil vprašanja, ki danes ogro* ža konsolidacijo naše države. Govoril je o težkočah, s katerimi se bori Orjuna v naši oblasti in se povrnil na čudno stališče, ki so ga zavzeli neki ljudje, ki se nahajajo na najvišjih mestih v Sloveniji. Protestiral je’proti protežiranju naših anacijonalnih elementov, ko« ji se.vsak dan bolj junačijo in po* skušajo zrušiti našo državo. Za* ključil je svoj krepak govor nagla« šujoč, da bo Orjuna v svojem raz* mahu zrušila vsa zatiranja in vse šikane, zavedajoč se svoje naloge in da ne bo nikdar dopustila zru* šitve naše države. Za tem je pozdravil našo prvo obl. skupščino član Centralnega odbora v Splitu, kot njegov dele« gat Joviča M. Silobrčič. V svojem vznešenem govoru se je zahvalil v imenu Vodstva vsem nacijonali« stom Slovenije na njihovem delu in bodril k vztrajnosti za dosego smotra, za kralja, Nacijo in dr* žavo. V svojem nadaljnem govoru je naglašal, da je treba našemu na« rodu zavarovati njegovo državo; ki je njegov lasten dom in iz ko« jega mu moramo iztrgati izra ' raz« nega separatizma in internacijona* i.V* . — Pali Ilija što pod ruke ščepa i snjime je ceo taj lepi i prelepi cvet! — Tako je govorio Veselin iza svršene pesme. — Vi, koji verujete u Lepo i u Istinu, koji veselo gledate u^oči budučnosti lepe; vi, koji ste prošli kroz šum vešala i koji ste čuli i razumeli plač naših žena; vi koji niste bili kadri da sami stresete svoj teški jaram; vi mladi, kojima dušmanin namr-štiše nevina čela, izbaciše veseli posmeh sa tisana, prenesite se duhom svojoj brači, koja strada tarno daleko, daleko, dajte im hrabrost, da se vrate svojim kučama, svonie ognjištu. — Recite im: Dodite, oh — brzo i brzo! — Ohrabrite ih; kad drukčije ne možete, dajte im barem tako snage i hrabrosti! — Pomislite na onu svoju rodenu braču, — nastavljao je u nekom svečanom zanosu Veselin, lcojemu je glava posedila, a kojemu su pri tome ispod gustih obrva suzne oči plamtele kao žive žerave u čadavoj polutami, — koja su probili na potoke i potoke svoje rujne krvi i koji su, za ohranu svojih prava i doma-čeg ognjišta, slavno i čestito pali . . . Na to tamnicam jeknu dugi i dubokl; — Slava! »— Slava!! — Slava!!! — ... kose mi se ježe kad pomislim, koliko imade moje unučadi, koji su probili dična i junačka prsa brače svoje, i to na želju i zapoved silnika i vlastitih dušmana . . . Tad Veselinu suza zape reč u grlu: pla- kao je dugo i dugo . • . . . Iza tog svečanog Veselinovog govora, oko mladog Stojana sakupili su se mladi Veselinoviči, koji su slušali njegove čudnovate besede: Kroz zelenu goru koracao sam sam........... Na obzorju skoči Zeleno Sunce i sve se zeleni — zeleni! Barem tako pričinja se meni. Gore na vrhuncu uspeh se i divih se Zelenome Suncu! Sjaj. Divota!!! U zanosu htedoh se uspeti onde gde stanuju Sveti Bogovi narodu inome, Divih se i veselih se Suncu zelenome . . , . . Na otoku tamo, tamo, daleko, daleko, daleko, daleko, preko mora; mora od ervene krvi ervenoga, gustog, koji buja i koji se peni i sve više i više erveni, erveni, ono, što doživet neču vidih i svemu, svemu se divih! Mržnja ode nesta i Zlobe! Novo željkovano tamo je doba. Novi ljudi. lepi, čili, mili............... Oj Bože naroda mogal Daj, da mora ervenoga preplivamo i svi, svi živi tu slast života očutimo svu! Na otoku, tamo preko mora, od krvi junaka ervenoga, daj, da živi dočekamo, e da živim ŽIVOTOM živet uzmognemo! ------------- nastane duboko čutanje. Svoje po-upreše u voštanu sveču, a živi plamen sveče budio je u njima vera u pobedu. — Hočemo li dede — pitali su očajno unu-ci Veselina — iziči ikad iz ove tamnice ledne? Hočemo, hočemo. — Mirno je odgovorio starac, zagledavši se negde u kut tamnice, dok su mu dve suze radosnice kao biserje padale niz staračke obraze . . . — Hoče li nam svanuti sunce, dede? — Hoče — hoče----------------- — Vatra! — Vatra! Jeknu jedne tamne noči tamnicam. Veselili se i njegova unučad naglo prenuše iza duga Tada jledc svi sna i preplašenih su očiju spazili žive ervene plamenove kako se provlače kroz železnu rešet-ku malog prozorišča i kako davaju njihovim li-cinia i sedaj Veselinovoj glavi ervenu ^plamenu boju. — Mrcm, deco — mrem ! — Tiho i jasno šaputao je Veselin. — Dede, diž‘ se — Vatra! — Vatra! — Stante i sluSajte deco! Evo; meni Janezu Mohoriču. Josi Ivanoviču: Bogdanu Dobroti dode sudnji danak, i mene medu živima više nečc biti, ali ja Veselin Veselinovič tek se radam! — Za mene tek zora puca, jer moja duša ostaje u vama. — Čuvajte moju Andeliju. vašu dobru majku, jer ona neče ni-kad mre 26. t. m. konstituiral kakor sledi: rrctsedmk: Ing. Ferdo Kranjec; *>odnreds.: Atanaziie Ristič, tajnik: Joško B^nziia. blagajnik: Fr. Perko, ter odborniki: Mil. D. Česnik, Jan. Tonla, Vekoslav Al., Dutan Pod* krojšek, B. Borštnik in Galzinja. namestniki: Radivoj Rehar, preds. Orjune Maribor, Leon Dekleva, predsednik Orjune Ljubljana, Mat* ko Brnčič, in Ljubo D. Jurkovič. Revizorji: Miha Čop, preds. Or ju* ne Rak k, Stanko Žnidaršič, preds, Orjune Bled in Lojze Zajc, tajnik Orjune Tržič. Pri čitanju odborove liste je bil osobito pozdravljen predsednik F. Kranjec in naš junaški vojvoda Atanazij Ristič. Po volitvah je razpravljala skup* ščina o organiziranju gospodarske* ga bojkota napram anacijonalnim družbam v Ljubljani in na Štajer* Rkcm. Zaključke v tem smislu je zbor sprejel z osobitim oduševlje* njem. Temu so sledili še razni zaključ* ki in navodila o notranjem organi* zatorlčnem delu. H koncu skupščine se je zahva* lil prisotnim ter pozdravil dr. Dat nito Andelinovič, bivši predsednik Obl. odbora Zagreb. Iz skupščine so bile poslane udanostne brzojavke nacijonalh stičnega pozdrava njegovemu Vet ličansvu kralju Aleksnndru D:'* rektoriiu Or:jwn'> v Svlitu, Udrus ženju četnika in Narodni Obrani v Bvottradu. Po debati, ki so se je udeležili tov. Reliar, Brnčič ter mnogi drugi v nadaljnem delu, posebno v ob* mejnih krajih, kjer se mora ojačiti zid, močen in črvst proti našim protivnikom in odkoder se naj pro* ži bratska in svobode hoteča roka na?im zarobljenim bratom onkraj mej. je predsednik Kranjec za* ključil prvo oblastno skupščino Ormt*ne v Sloveniji. Tako se je završilo prvo naše zborovanje, od kojega so se vsi oni, ki so mu Prisostvovali, ločili polni jake nacijonnlistične vere v boljo bodočnost nacije in države. Na skupščini je bila sprejeta sledeča RKZOLUCIJA. Kot silen vihar, ki hoče izruvati iz zemlje mlado drevo, tako so se zaletele v našo mlado in čvrsto or* ganizacijo sovražne sile in sicer na najbolj izločenem in najohčutlji* vej šem delu naše domovine. Na set veru dobro organizirani Nemec, na zapadu zahrbten in lakomen ItalU jan, doma pa občna politična ne* zrelost, kulturna in gospodarska domišljavost, razdrapanost n-prd* nih vrst, brezprimerno pod jarmi jes nje najširših mas po črni in rdeči internacijonuli. pomanjkanje natis jonalne in državne zavesii — vse to preži po življenju našs mlade organizacije. — In ravno v času, ko je ona, zas vedajoč se svoje dolžnosti, zapos čela borbo, prihaja nov sovražnik in to od strani, od katere ga nikdo ne bi pričakoval, to je od strani državne oblasti. Ona je pozabila na svojo pravo nalogo, se stavila na razpolago strankarskim in osebnim intere* som in uporabljala proti nam vsa mogoča tudi nezakonita sredstva. Ona je podpirala podžiganje nt* ved n. ga ljudstva, vžgala najoslud* nejšo partijsko borbo; stopila je tudi sama z vsem svojim aparatom v ur eno strankarske tekme, probus dila Nemce, vstvar.la je iz renegas tov nacijonalno manjšino, sklepa* la z njimi zveze in jim izvojsvata mandat. Ta oblast je naperila ves svoj trud proti nacijonaino * naprednim elememom in pognala s svojim det fetističnim delom celo Slovenijo v tabor separatističnega klerikalizma in Radičevega repnblikanstva. Našo organizacijo je napadala, preganjala, zapirala, proti njej je postavila policijo in žandarmerijo in se ni sramovala poseči po najt ostudnejšem apsurdu: postavila je bajonete jugoslovanske vojske na prša jugoslovanskih nacijon&listovl Tako je bilo v Sloveniji in tudi po drugih krajih ni bilo boljše, ako ne slabše. Egoizem in osebne koristi strans karskih vodij, navajanja našega naroda v plemensko in separatistič* no smer, brezglavo in osebnim ter strankarskim koristim služeče d Jo vlad:, je dovedlo plemensko, v_r* sko in razredno mr zn jo do kultni* nacije, naš narod pa do takega st is nja, da bi — če bi se mu to dovos lilo — rajši sprejel tujčev jarem, nego li jugoslovansko svobodo. — Danes po 4letni svobodi, ki je bila odkupljena s potoki krvi, stoji naš mučenišlci in zapeljani nared prsd dejstvom, da z enim udarcem uniči stoletne sanje narodnega uje; dinj en ja in narodne države. — Iz tega kaosa pronicajo, dvigas jo se in s strahovito naglico rasteš jo naše organizacije, okoli katerih se zbira vse, kar je v našem narodu zdravega, jedrnatega in čistega, pripravljeno, da z lastnim življes njem obvaruje ono, za kar je nas rod stoletja trpel, po č mer je hres penel in kar je dosegel z brezpru mernim trpljenjem in groznimi mukami — svoje ujedinjenje in svojo nacijonalno državo. Ta država se je dvignila iz krvi in trpljenja in Orjuna — prosta plemenskih, verskih in političnih predsodkov, kliče vsem notranjim in zunanjim sovražnikom: prenes hajte z razdornim delom, ker to državo smo mi postavili, za njo smo trpeli in ginili in če bo potres ba, bodemo zopet trpeli in ginili in samo ko pade zadnji jugosl. nacis jonalist, vam bo mogoče onečastiti s krvjo posvečeno telo naše skups ne matere Jugoslavije. Naš list. Z današnjim dnem smo prešli prve tri mesece, odkar izhaja naš list. Pričel je skromno, brez hrupa in krika. Resno in trez* no je razlagal ideje in program na* šega pokreta. V očigled vseh ma* terijalnih težkoč, s katerimi smo se morali boriti, nam je uspelo, da smo redno izdajali list, da smo mu povečali format in po potrebi tudi število strani. Da smo zadostili svoji nalogi, se vidi že iz tega, ker število naročnikov dnevno raste tako, da moramo od številke do številke povečati naklado. V veliko zadoščenje nam je, da rastemo in napredujemo. V koli* kor nam prostor dovoljava in koli* kor nam je sploh mogoče, gleda* mo, da udovoljimo željam naših naročnikov in dopisnikov. V tem kratkem času, odkar list izhaja, nam je uspelo, da čitatelje točno poučimo o idejah našega nacijona* lističnega evangelija in o našem delovnem programu. Mnogi so po* stali »Orjunaši« čitajoč naš list, kar nas še posebej veseli. Naš list je bil povsod dobro pozdravljen in laskavo ocenjen. — Kakor do .sedaj, tako bodemo tudi v bodoče gledali, da svojim čitateljem nudimo čim raznovrst* nejše in zanimivejše čtivo. Nade* jamo se, da nas bodo v tem delu podpirali vsi člani in to vedno, mo* ralno, sodelujoč in c-bveščujoč nas o vsem, kar je važno za naš pokret, kakor tudi materijelno, da nam zbirajo novih naročnikov in pri* spevkov za naš list. — Gledali bodemo, da naš list ob* drži dosedanji resni ton, ker smo trdno prepričani, da mirna in trez* na beseda napravi mnogo večji učinek, kakor pa nepremišljen hrup in krik. Mi se ne bodemo ozirali niti na desno niti na levo, ampak bomo korakali odločno in resno naprej do cilja. Onim, bi so trpeli v mariborskih ječah. Zavedno mariborsko dekle nam je poslalo sledečo notico: Pozdravljeni Vi, ki ste trpeli štiri dolge tedne za našo idejo in za naš narod v tesnih, samotnih ječah, pozdravljen dan, ko ste prišli zopet na svobodo. Zgražali smo se pod bivšo Avstrijo 1. 1914., ko so tuji žandarji in policisti vlačili v ječe naše ljudi, tembolj pa se zgražamo danes, ko naše oblasti, ki bi rnoraie biti prve čuvariee naših narodnih borcev, preganjajo one, ki hočejo rešiti naš narod in našo državo pred razsulom, kateri ji preti ne toiiko radi zunanjih. ampak radi notraniih sovražnikov. Sram pa naj bode do golega tudi one ljudi, ki se zbirajo krog tistega lista iz Cirilove tiskarne, ki niti enkrat ne izide ne da bi napadal in blatil poštene narodne ljudi. Naloga nas, ki smo že pod pokojno Avstrijo žalostnega sporu.na delovali nesebično in neustrašeno na narodnem polju pa je, da se vsi do zadnjega združimo v bojnih vrstah Orjune, da tako združeni in okrepljeni iztrebimo vse zastrupljevalce naše bratske sloge. Pred vsem pa je treba, da se oklenemo praporja Orjune me ženske, kajti brez našega sodelovanja ne bo nikoli nove res zdrave, zavedne in samozavedne jugo-slovenske generacije. Zato, sestre, vse v Orjuno! Orjuna v Ljutomeru. V nedeljo 25. marca se je vršil v Ljutomeru prvi informativni sestanek naših tamkajšnjih somišljenikov, na katerem je v imenu Oblastnega odbora govoril o našem programu in delu tovariš dr. Štefančič iz Maribora. Udeležba je bila zelo lepa. Te dni se vrše priprave za ustanovitev mestne Orntne v Ljutomeru. V Tržiču se je vršil dne 28. marca ustanovni občni zbor naše organizacije, ki je vzorno potekel. Povdarjati moramo, da je bila tu* kaj Orjuna že davno na trdnih no* gah, toda različne zapreke so for* malno ustanovitev zavlekle. Izvo* lil se je definitivni odbor, ki nam je porok, da bo ta obmejna Orju* na znala vsak čas braniti svoj po* ložaj. Tako se torej množijo naši obmejni stebri. Polagamo pa tudi veliko važnost te Orjune z ozirom na industrijski kraj in smo prepri* čani, da bo delavstvo tudi tukaj spoznalo, da nočemo požigati in razdirati njih domov, kakor so to delali fašisti, da ga nočemo slepiti s praznimi frazami kakor to dela* jo sedanji njegovi voditelji, ampak da mu hočemo nesebično pomaga* ti do tistega blagostanja, ki ga kr* vavo s svojim delom zasluži. Po občnem zboru so požrtvovalni zborovalci s pomočjo gospe župa* nje zbrali svoto 405 dinarjev, za katero naša iskrena zahvala. Četnici 1 nacionalisti. Kako »Pokret« javlja. Na vanrednoj sednicl glavnog odbora četnika, održanoj u nedelju 25. marta u 6 časova poslije podile, jednoglasno je isključen iz uprave udruženja potpredsednik isto-ga D. Nemanja Vukičevič, na osno-vu člana 26. čeinčkih štatuta, a radi nedozvoljenih publikovanja u javnosti, kojirna su se mutili srdačni odnosi izmedu Orjuno i Četnika, č ja je ideologija u svakom pogledu, a naroči to 11 pogledu na jedinstvo naroda i države istovetna. Pošto su te vesti i napise g. Dr. Vukičeviča svi separatistički listovl, pa čak i madžarskopeštanski »Hir-iap* zlonamerno komentarisali u težnji da spreče zajednčki bratski rad Četnika i Nacionalista, koji se stvara, to je Udruženie Četnika bilo prisiljeno da onako postupa prema svom potpredsedniku, dajuči s tirn na znanje, da če ono preduzeti naj-strožije mere prema svakornu bez razlike ko na nedozvoljen način bu-de zloupotrebljavajo četničko ime i pokušavao da ga predstavlja kao ne-prijateljsko prema ma kojoj rodo-Ijubivoj organizaciji u našoj ujeditije-noj otadžbini, a naročito protiv Orjune kojoj če stari četnici jednoga dana, kao dostojnim naslednicmia 1 mladim četnicima predati svoju svetu, časnu i rodoljubivu zastavu, da je nose 1 drže visoko iznad svili partija za slohodu 1 čast otadžbine. Ovim je konačno razbijena zlo-namjerna sistematski provadjena kampanja sa Strane »Sl. Tribune«, »Obzora« i još nekojih listova, da se unese neraspoloženje u odnose iz-medu Orjune i Jugoslovenskih četnika, koje je udruženje u zemlji vrlo popularno, a broji u krajevima preko Drine, specijalno u Staroj Srbiji i Makedoniji na hiljade organizova-nih članova. Iz uredništva. Radi pomanjkanja prostora smo b li primorani veliko člankov in vesti izpustiti, ter jih bomo priobčili v prihodnji številki. mUBSHA« i — - - —1 ^lasijuDsiri TfifiDEfiARK I ----------| sP°menik Strosnia« ieru. (Objava Direktorijunia). Brat-, ska Orjuna u Osijeku namerava pod-, uzeti akciju za sakupljanje dobrot voljnih priioga u svrsi, da se našem jugoslovenskom velikanu, neumr-loin vladici Strosmajeru, podigne dostojan spomenik u njegovom rod-nom gradu Osijeku. Direktorijum pozdravlja ovu lepit namisao bratske Orjune i pozivlje ovim putem čitavo O.Ju.Na, da se odazove pozivu za sakupljanje dobrovoljnih priloga, preporučujuči svakome članu, da prama vlastitoj ekonomskoj snazi pridonese svoj oboi ka ostva-renju ove rodoljubive namisli. Direktorijum. Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozine & Co. z znam-ko »Peko«, ker so isti priznano najboljši in najcene'ši- Glavna zaloga na drobno in na debelo Ljubljana, Breg 29 in podružnica Aleksandrova c. 1. V® I 1 O •«S IIKIIIttllNMHNNHNIMIIinHHIIIINHmmHIMII Ing. V. NIKOLIČ Kral evski dvorski literant LJUBLJANA - MOSTE Telefon št. 562. Stegu in drugi kom. družba za strojno in eltktii^no inilustrijo. Pisarna LJUBLJANA Beethovnova ulica 9/III. Postavlja; kompletne naprave modernih žag ter naprave za sušenje lesa. Dobavi a in montira: vge stroje za lesno obdelavo. Uko kašljate je edino sredstvo proti prehlajenju PEKTO kaieri sigurno pomaga „ADRIJA“ drogerija in foto - manufaktura B, Čvančara, Ljubljana. Otroški vožički zložljive lesene stolice za otroke, ki sinžijo obenem kot mizica, razni igra eni vozički z in brez košare, šivalni stroji n dvokolesa i so na'cenejši: P!BUNA‘(f | tovarne dvokoles in otroSkih vožičkov v Ljubljani, Karlovška cesta 4. Avtomobile kolesa, motorje, pnevmatiko vseh vrst, offe, bencin in dr^ge potrebščine ima vedno v zalogi F. Florjančič LJUBLJANA A, VICEL MARIBOR GLAVNI TRG 5 Trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, , ločevinHsto n ulito železno posodo s porcelanasto, kameninasto in stekleno robo. Na debelo. Na drobno. Naj večja zaloga ksr modernih okvirjev v ovalni, okrogli in drugih oblikah vseh velihosti, kakor tudi slik (reprodukcij) svetovnoznanih umetnikov, priporoča Miho Vahtar atelje za umetno knjigoveštvo in izdelovanje okvirjev. Trgovina papirja Maribor, Gosposka ulica 24. "e | OSET ANDREJ v __ TRGOVINA Z DEŽELNIMI PRIDELKI MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 57. tki.kfon 88. >=30 OVSA, KORUZE, ZDROBA, KROM- J , LESNE VOLNE, DRV, PRKMOGA, H ZALOGA: SENA, SLAME, OVSA, KORUZE, ZDROBA, KROMPIRJA, SADJA CEMENTA ITD. 3 ČEVLJE vs* h tfrsS za go p&de, dame in otroke ai* moderitejše oblike, utalboSiše kakovosti po nainižjih cenah priporoča tvrdka ANICA TRAUN M&KiBeR, Grajski t>s1 VESNAVER & RIBARIČ TRGOVINA Z LESOM PARNA ŽAGA ^KlBon juirati l « S : iniinHmMiwww»iit>imaiMMHWinnmini)inim>iiim«M?BP Telefon int. 5t. 247. J| Kr. monopolna velsprodaia soli JADRAN i d. z. o. z. L|u^fifana, Dunajska cesta št. 19. Prodala šjsseerijsfcega in kolonialnega &8sga na debelo. Telefon interurb. 113. unimi■■■m „ VOLTA" n&EKIKH Koroška cesta št. 27. iir^g»llfe^nc=zngi Izdeluje zrak o *razne žarnice s kovžnasto nžtso v vseh vrstah in oblikah po ttaiiiifl ceni in najboljše, vsa« ke tu e konkurence : zmožne kakovosti, s mmmmm ami—i J. Baloh galanterija, drobna ri|a, papir, ple- g tarski izdelki na drobno in debelo. MARIBOR, Grafski trg 3. %mnn ■hbbhb HHi^ Velika izbira vsakovrstnega manufakturnega blaga po znižanih cenah I. Trpin, Maribor Glavni trg. murnom ia^HHl IMERAKL | bole, barve, lak, kit, I emajl, žopižl najboljie kakovosti nudi I I |j Maribor, Ljubi faoa, Novisad, ^^podružnica. centrala. podružnica^^ ii, Rakove, I n 0.1 Manufakturna trgovina FRANJO MAJER Maribor Glavni trg št. 9. Zuloga raznovrstnega češkega sukna, ševjota in kamgarna za moške in ženske obleke, platna, perila, nogavic, sešitih odej, pirotskih preprog itd. Ili deblo io droban gg® Črevljarska delavnica ANTON JAKAC Si pil Maribor, Slovenska ul. 20. »e ||jS| IB Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjik cenah, ter razpošilja po naročilu vsako količino damskih in gospod-»kih čr e vije v širom naše domovine. i H m „SAVA“ Opče oslguravajnče dloničarsko društvo ZAGREB „CABA“ OnuiTe ocnrypaBajyhe RHOHHMapCKO RpyiUTBO 3ArPEB Generalno zastopstvo za Slovenijo V LJUBLJANI Sv. Petra cesta St. 2 Poslue v vseh zavarovalnih strokah. M Naznanjam cenj. občinstvu, da sem v prostorih bivše „ Narodne kavarne“ v Vetrinjski ulici št. 2 na vogalu Tattenbachove ulice nasproti lekarne „pri sv. Arehu" otvoril * manufakturno in modno trgovino. Po izkušnjah, ki jih imam po svojem dolgoletnem delovanju v tej stroki, si bom prizadeval, da si bom z zmernimi cenami in solidno postrežbo pridobil zaupanje cenj. občinstva ter se priporočam za obilen obisk. Ivan Gabrič. m CHARLES PRINC Poštni predal 124. tvfc LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 36. milil Priporoma se kavarna CENTRAL LOJZE STRAHAR MARIBOR, Gosposka ul. * BRZOJAVI: HEDZET TELEFON 75 Podružnice i Carinsko - Posredniki « Bur@aux UVOI C2ROM iZVOZ j Zagrel), Maribor, ■ 3 - Jesenice, Boh. Bistrica- Centrala L!Uwlj8i13 Kolodv. ulica 41. Čakovec. Rakek. Veletrgovina z manufakturo samo na debelo Marko Rosner Maribor, Slovenska ulica 13 ■■■■■■■■■■MaisiisH&HasBBaan BBsaaa sta^Bia mamma ., , bbbbb msss Vese C sme:® ibb& vv..a- « 1 I 1 lilUI. 1UI NI I TELEfOfi ŠE 75 i n s ii h mm n mm m iste ht mpmm ftj KI ZELJO FiJI VIKI! uajfioefše angleško in eeško sukno v elegantnih vzorcih in po solidnih cenah za pomladno In letno sezllo. S&ecigina zaloga Drago Sciiwab Ljubljana, Dvorni trg 3. Vedno v zalogi vseh vrst obleke, raglani, površniki, pelerine, dežni plašči, delovni plašči, usnjeni sakoplašči (auto), razno perilo, čepice in drugo modno blago. Sukno za modne hlače. — Oddaja blaga na metre; sprejemajo se tudi naročila na obleke. Zajamteno prravirstna Izdelava po meri v lastnem modnem salonu. m £|Pi% GALANTERIJO DROBNARIJO PARFUMERIJO IN VRVARSKE IZDELKE Ni &SD2N3 PRIPOROČA Dl 6EIEI0 Najprimernejša Velikonočna darila Francoske parfume svetovne znamke Coty, Houbigant Pl-ver Eau de Cologne Nr. 1899, najfinejša mila in vse vrste - - - toaletne potrebščine Ima v zalogi drogerija A. KANC, Ljubljana, Židovska ulica št. 1. Zobna pasta »Aikadont* Ustna voda Vesele velikonočne praznike želi vsem cenjenim odjemalcem pekarna A. Macarol Maribor Meljska cesta. ' I I JI MARIBOR VETRINJSKA ULICA 26. IIUHHIIIHHINIIM oblastveno povetjeu staiM iožinsi in mestni stavbenik Liibljiia. li ii.lt Izvilsje g pjsttira mMit visoki zsiaii, iste zgradbe. MM siaki itd. d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov veieniskl, ientlanški in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov, za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno Ia čehoslovaški in angleški koks za livarne in domača uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. NASLOV: Prometni zstei za premos. L t centrala v Ljubljani. Hleva t. m. Podružnica v Mm Sadv (Bafka). Naročujte cipele samo kod narodne tvrdke MARIBOR. Jurčičeva ul. 9 1$P najsolidnija nična izradba, razpošilja svaku množina postom. 'fHi Sladkogorska tovarna lesovine in lepenke postelfna ©prašna, tapetne potretogžine« ceiokupne ctekeradfe v nalvežiB Izbiri ter nalnažiih gsmah. Zaloga pohištva In preprog aml Drnic Maribor Na drobno! Na debelo! Gosposka ulica Itev. 29 Cenik! franko! MODNA TRGOVINA JOSIP KURNICNIK mmmou, ulšsa. o mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm mm i. — i mmmmmmBmammamaamsatmBummanammKmammBBmaBmBmmatmmBBKMKaamBB e™bes3 ■ mm mm mm. i « «n.■■■ ■ i ■ i a j« S^iovanle^eM Transmisije iŠonov? Strojne tovarne in livarne d. d 9f Uybijana, Naklada in izdaja lastnih serij »Stenskih reklamnih načrtov trgovsko-prometnih središč in kopališč kraljevine SHS“: Serija A: Načrt Ljubljane. Serija B: Bled, z železniškim omrežjem cele naše države. Serija C: Sušak, s parobrodsko in železniško karto, po osnutku ing. Gregora, se priporoča trgovsko-industrijskim izvoznim in uvoznim krogom. OGLASNI IN REKLAMNI ZAVOD JOSO ZORMAN LJUBLJANA, GLEDALIŠKA UL. 2 Sprejema oglase za vse časopise in revije, posebno za čas III. ljubi], velesejma! Lastna ko, j a na letošnjem III. ljublian. velesejmu! Proračuni iti pojasnila brezplačno, oglasi po origin. oglasnih cenah Postni ček. račuD It. 12.365 v Ljubljani. s <*■•* !«*s®w ‘vNvrrann 3!ft©iWNH!S ' B JS , VNtAOPai WiSflMI3iWOM | SasaiElEHEHEiEIESESBiaagiaiBil Slovenska gradbena In industrijska d. d. is >"EJ Telefon Inter. 180. TeS@f©ia int@r> 180- IS Tehnična pisarna Ljubljana, Spodnja Siska. Frankopanska ulica štev, 151 Izvršili®: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25letnih izkušenj. Specialiteta" železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod. Patent dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vlož-kami za visoke zračne napetosti (kakor pri skladiščih „ silo “-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statističnih proračunov. Parna žaga. ■mm Centrala: mmmm, Slivenska ulica št®v 1. Telefon intef.: 156. £0*e £ CsEf prala D».l« FEUERLOKHER d. s o, z. MARIBOR. Tovarna s SLADKAGORA (SUs^en&erg). Poštna ttanka: 'M, Brzojavi: PAPS&US. Želi« sinita:: WE5TERSFELD. vk&i-mssamk:- ■ c?.' fiv—umaiT - r 1 .a/:v**gm3tiaiž&. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. IZTAIEEDEI UŽITEK boš imel, če si privoščiš v restavraciji gl,kolodvora v Ljubljani rimsko čašo i I. DOLIIGAU restavrater. Vesele velikonočne praznike zeli vsem cenjenim gostom Gabrijel Voljak | kavama ,Beograd* | MARIBOR - ALEKSANDROVA CESTA. \ i 5 ■ • llltlltlimilllllllllllllMtIIIHIttimillMIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIlillllHIIIMttlllllllllllllllltlllMIliiiMIIIIIMHIMIIlillt*