TRST, sreda 26. septembra 1956 Leto XII. - Št. 216 (3454) Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808. 37-338 UREDNIŠTVO* —---------------------------------------- ^ 37-338 — PorinV ^JONTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. v širini i«,, GORICA: u'. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Zs vsak mm toipca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MAH OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: lzvod-10 mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ* Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založDa a\owetuj , Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z - 375 - izdaia Založništvo tržaškega tiska U.zOZ- im PRED DANAŠNJO SEJO VARNOSTNEGA SVETA V ZVEZI S SUEZOM Poziv Indonezije bandunškim in drugim državam Nsodelnjejo pri iskanjn mirne rešitve spora Eden in Lloyd prideta danes v Pariz Egiptom in skupino manjših držav - ■ Načrt Krišne Menona o združenju med Egipt vedno pripravljen na neposredne no /tVORK. 25. — Urad-S?*vni JS’ a bo začasni cestnega . \utrišnje seje Uezom v,L a v zvezi s -1-V,al dve točki: • ll._ franki6’:kl ga spro- razgovore • Komentar moskovske „Pravde“ in beograjskega tiska *Jaija po^a Velika S ki naslovom: «Polo- zaradi enojce, je,- .ClJe egiptovske s^iarodnoi6 ukinila sistem S«Ba aga upravljanja 'S ki Prekopa' to je si- iuK kor,P°tr;iUie 111 SP°' 1,1 Prekon ncija 0 Sue' .1. PU 12 Ieta 1888.» kl ga je sprc-ki „P'naslovom: «U- iil EVlrtašanie. ta;eipt Pod lil • r'asti i nekatere dr-t* BritsnV Franclia in Ve-1 Ja> sprejele proti tomeH spravlj3j° v ne-H nost :n udni mir in n“ kršitev P^dstavljajo hu- ar0dov.. Lastme Združenih NTa • Vse® .Ji!11!* ?eji boe o pred- ttiu^°'oeitv^aVj^ali 0 dokone jaJ?nevnega reda. S,1,da ie l',al° iz Djakar-di? Prerija 0I»ziiski mini-ftiiS p°zvai v‘£. Sastroami-so kll> in i ..v?ditelje 29 a-bnf'°de|ovale ‘h drzav> ki ® na Kanr nnelri renci. baneunški svo- suešlfo se najde mirna ?i». .eSa spora. Podo- je p_i*ahodV<-Saatr-0amidi°jo 0nim drž zavam. iavii^ega"*Hf;_..7.ndonezijskega lnanjeg!Vnik ««&,.** soml?-istrstva j «ti ?.di meri-4?. p,02iv Poslal« Priv^Pfeteki mednarod ne napeto-em tednu, ki je ^C0,ae2iiskana • r°b vojne“' ^>l^!dstavnik. viio #iiHeHhStV,da. .v. P°dob- a. je na- . ima za da »lir v »ev- ki lahko spra-®ke\skrbj arnost svetovni »e h HetAn duh bandun-BC°iCenee ostane živ in drž-.vlkde poz,va je Sas-tro-poziv tudi ,-te pu)ej0 nai tesne- fkdii- °loink„ državami sku-SSi^O (Indonezija, ("kv- ln z F urma in Paka ;apiih >glPtom pri pri-ptihSitev' hajdo m‘r_ N^uil j* HSa spora' •kvii 10 Ji’ da HtjJNi P°risla . n,aip knr.rU/’lm zahodnim !anj?ed katelc am preko- \ najm..Prarn™1ij Velik> Bri: *«i»t 'sčein pozivajo« “rstv Vsko nurn<) rešitev. !Voj; ° pa , zunanje mini- Hii?. a*0 navodila *VojV° Pa”ip zunanje mini- 1$ t U, bo nic;v« v °^®t9ki.m Prec’~ j*«j Varn hlVl’ ki so !\^ ^S^ne§a sveta, " 1 " *" o £'ta- egiptovska !'afla kfga obvestUo ' Va ^aV2gl Ko Kitnem med razpravo K 1° 8«im „svetu- na ka- °gis v'ce Povabljen, toda J? egititB g,asovanja. V 0 zp^^fstva8 ega zunanje-!a sn n-iega javljajo da Pr- Ptetr,]; nnnistra Favzi- totoVo ,v New York Slavni Naserjev politični svetovalec Ali Sa-brv. V političnih krogih v Kairu ee govori, da se bo Favzi v New Yorku sestal z ameriškim državnim tajnikom Dullesom in z angleškim zunanjim ministrom Selwy-no-m Lloydom. Kakor javlja ameriški državni departma, pa Foster Dulles ne bo prisostvoval jutri popoldne seji Varnostnega sveta in bo t-mel ob 16- uri svojo rečno tisloovno konferenco. Danes popoldne se je Dulles razgo-varjal pol ure s francoskim veleposlanikom Alphandom. Po razgovoru je Alphand izjavil, da sta govorila o Sue- JZU. V Kairu pa je danes novi ameriški veleposlanik Ray-mond Hare izročil predsedniku Naserju poverilna pisma. Zatem se je razgovarjal z Naserjem približno 20 minut. LONDON, 25. — «Sueški ministri«, to je ožja skupina angleških ministrov, ki se v zadnjem času stalno ukvarjajo s sueškim vprašanjem, so sti ega* dahes > ^aJ^čister P° povedal zu' alistična vprašanja. Pineau na seji Kavii.^UpšSilf k°misije na- S&iiNster P°ročilo: «Zu-^ PogSL* objasnil, v VI sHoKn‘ je f ln s kaksn,_ “razumja0 francoska vla- . ta^^oUlc "»st Ptaš»»7*tu. S? 61am kv so mu S V m-rt „ korn>sije. a0*ln Z britansko "a >u zadevo Var- V odgovoru jih U - - hieH ^ ‘"umsije, je Kaj I4! ne ?.ruSim izrekel s« ekU d„V. kotr>isija že s ffas f*r ■ ok°nčne ocene &>; *sr«"-1« b ‘'s i„ haceiih odločno ki jih je iV*' ‘n Parla^,'' Jin N >V ^frjevan t>dobril'i %) )e z,,„anJU *< . htrien ji da poučenih rninister X7- ni «za-plačeva- c,',sskiaki> bir Je ,. da 6a»U. rt'p jo d-„a!d na reši-4 reši efeb v Lon- aSV6t'Po ^Večan113"1^0 soli->• k>n« PP” 'javljam, ik0 s<“ nPPau' da dr' K ' ki c dveh kazal« šibke h\' r^h nan^de na svo- Nl»8is hlmvril P odgovor->P ^?ršav|. - Poslabšanja ail» ' koa brani,„Pa’,.ki so za- ‘tv. rapile so za' konPB ^dlocno sta- ^j?Ve v zunanjepolitični komisiji skupščine - Z britanskimi j, ni^i bodo govorili tudi o novem pritisku na Egipt fZ, 25 topUs(iVzfraia Francoska Pineau je baje tudi potrdil, kih*, livptv, P5,. svojem ne- da Francija in Velika Britanija proučujeta možnost zgraditve novih naftovodov, od katerih naj bi eden šel preko Izraela, drugi pa po Turčiji. Baje je tudi dejal, da ostajajo Franciji in Veliki Britaniji «široke možnosti akcije«. Glede »popolne franco-sko-brifanske solidarnosti« o Suezu je minister omenil jutrišnje lazgovore z Edenom in Lloydom in je dejal, da bodo govorili o skupni akciji po zasedanju Varnostnega sveta. Minister je baje tudi izjavil, da so za sedaj Anglija, Francija in Holandska med državami, ki ne bodo plačevale tranzitnih pristojbin E-giptu. Dejal je tudi, da so bližnje ameriške volitve v veliki men vplivale na nedavna pogajanja. Kar se tiče francoskega stališča, bo goče dokončno oceno o akciji vlade mogoče postaviti pozneje. Dejal je tudi, da bosta Francija in Velika Britanija zahtevali od OZN, naj odobri resolucijo 18 držav, to je mednarodno upravljanje prekopa. Danes pa so sporočili, da bo Pineau odpotoval v nedeljo iz Pariza v New York. Med potjo se bo ustavil v venezuelski prestolnici Caracasu. V tej petrolejski prestolnici bo Pineau tipal o možnosti nakuoa venezuelskega petro- leja ‘in bo hkrati skušal zvedeti za stališče južnoameriških držav v zvezi z morebitno debato o Suezu v OZN. V Caracasu se bodo namreč sestali francoski diplomatski predstavniki v južnoameriških državah in Pineau bo predse- Sti Cuec» kppc- ev slu- doval otvoritveni seji. Naslednje seje bo vodil državni tajnik v zunanjem ministrstvu Maurice Faure. Izraelski napad na Jordanske položaje TEL AVIV. 25. — Predstavnik izraelske vojske je sporočil da so izraelske čete nocoj napadle jordanske vojaške položaje na področju Hussan južno od Jeruzalema, kjer so preteklo nedeljo jorcanske čete napadle skupino arheologov. od katerih so bili štirje ubiti. V izraelskih krogih -trdijo, da so imeli Jordanci «okoli 50» mrtvih. NEW YORK, 25- — Na vče-rajšnji seji konference o med narodni agenciji za atomsko silo je sovjetski delegat Zaru-bin izjavil, da bi bilo sodelovanje na področju mirnodobske uporabe atomske sile bolj popolno in učinkovito, če bi ga spremljal mednarodni sporazum o prepovedi a-tomskega in vodikovega orožja in o oc pravi tega orožja iz državnih orožarn. KOPRNHAGEN, 25. — Danes zjutraj ob 10.15 je na danskem letališču Roenne na otoku Bornholn pristalo poljsko letalo «Mig», v katerem je bil mlad poljski pilot, ki je zaprosil za politično zatočišče. Otok Bornholn je oddaljen približno 60 milj od poljske obale. nadaljevati pogajanja pod pogojem, da se ne odpovemo življenjskim načelom, ali končno pustiti, da Egipt ostane gospodar prekopa, in se vdati v popoln polom naših pozicij in naših interesov na Srednjem vzhodu,« Menzies je zatem kritiziral tiste, ki zavračajo uporabo sile in gospodarske sankcije kot «izzivanja», češ da so «ti ljudje pripravljeni sprejeti novo tiranijo«. Menzies je dalje izjavil, da je prepričan, da SZ ne želi svetovne vojne, da pa skuša povzročiti nerede na področjih, kjer «se zahodne demokracije lahko materialno oši-bijo«. Dejal je nato, da skuša Sovjetska zveza »povečati vpliv Egipta, s tem da mu dobavlja orožje in da razvija gospodarske vezi«, ter je dodal: «Značilno je, da je med prvo londonsko konferenco Sepilov obrazložil svoje argu-mgtne v korist Egipta z istimi besedami, ki sem jih jaz slišal iz ust Naserja v Kairu.« Zatem je Menzies izjavil, da pritožba pri OZN ne rešuje sueške krize, in je dodal, da je načelo mednarodnega «nepclitičnega» nadzorstva nad Suezom »življenjske važnosti« Za Menziesom je govoril laburistični opozicijski voditelj Evatt, ki je odh^-no kritiziral njegove izjave in ga obtožil, da zagovarja uporabo sile. Poudaril je, da avstralsko ljudstvo ne bi moglo na noben način opravičiti uporabe sile. Kritiziral je tudi dejstvo, da je Menzies govoril javno o sueški krizi prav pred sejo Varnostnega sveta OZN. Evatt je predlagal, naj bi Varnostni svet imenoval »posredovalca« (ki naj bi bil sedanji glavni ta^iik Ham-marskjoeld ali njegov prednik Trygve Lie), ki naj bi imel nalogo iskati sporazum z Egiptom. Na koncu je Evatt izjavil, da laburistično gibanje v Avstraliji, Veliki Britaniji in Novi Zelandiji nasprotuje uporabi sile in sankcij proti Egiptu, ter je dejal, da je pravilni odgovor na egiptovsko pobudo začetek pogajanj. ■ Moša Pijade prispel v Bonn BEOGRAD, 25. — S posebnem letalom JAT je danes odpotovala iz Beograda v Bonn enajstčlanska delegacija jugoslovanske ljudske skupščine pod vodstvom predsednika Moša Pijade. Delegacija vrača obisk delegaciji Bundestaga. Na letališču v Wahnu v Bonnu so delegacijo pozdravili podpredsednik Bundestaga dr. Karl Schmidt, jugoslovanski odpravnik poslov v Bonnu in člani veleposlaništva. Uraden program obiska se bo pričel jutri, ko bodo delegacijo sprejeli predsednik Bundestaga dr. Gerstenmeier, predsednik republike dr. Heuss in zunanji minister von Brentano Člani delegacije so si danes opoldne ogledali okolico in znamenitosti mesta ter so nato obiskali jugoslovansko poslaništvo, kjer so se dolgo razgovarjali s člani poslaništva. bo mogoče slej ali prej najti zadovoljivo rešitev. V Kairu so zelo rezervirani kar se tiče morebitnega izida debate v Varnostnem svetu. List «A1 Akhbar« piše čanes: »Ne vemo, kaj se bo zgodilo v Varnostnem svetu in kako se bo ta organizem obnašal spričo angleško-fran-coske pritožbe. Vendar pa ni nobenega dvoma, da se bosta Pariz in London na vse načine trudila, da, si zagotovita podporo in bosta mobilizirala svoje satelite. Pripraviti se moramo na to možnost in računati na ruski veto. Verjetno je. da bosta Anglija in Francija skušali ovirati morebitno rusko akcijo v tem smislu, bodisi s pravnim dlakocepstvom ali pa s tolmačenjem spora na ta način, da je izven okvira, v katerem se lahko uporabi veto.« Egiptovsko stališče pa je še vedno v tem. ca je treba rešitev spora iskati z neposrednimi pogajanji. V svojem prvem komentarju o francosko - britanskem sklepu za predložitev sueškega spora OZN piše današnja moskovska »Pravda«, da «Var- I n.°?fn' *vet ima dolžnost ščititi Egipt pred ogrožanjem njegove suverenosti, ki prihaja od kolonialističnih držav, ter preprečiti vmešavanja teh držav v notranje zadeve E-gipta«. List pravi zatem, da sta Anglija in Francija sprejeli svoj sklep, «da zakrinkata napadalni značaj Dullesovega načrta«, in dodaja, da bo ta groba spletka razkrinkana. List pravi dalje, da so bile ZDA prisiljene «vsaj za sedaj odpovedati se načrtom za oboroženo intervencijo in načrtu za bojkot prekopa, toda vztrajajo na ustanovitvi združenih kristnikov kot orodja, za pritisk na Egipt ter so deležne podpore Velike Britanije in Francije, čeprav se ti dve državi zavedata, da jima to ne obeta nič dobrega«. «Brez dvoma je, nadaljuje list. da hočejo ZDA. da bi se njih načrt uresničil, zato da s tem postanejo gospodar Sueškega prekopa, kakor so postale gospodar iranskega petroleja .n bogastva Južnega Vietnama.« Sovjetski list omenja nato vlogo OZN in določb listine te organizacije ter pripominja, da nevarnost vojne ne prihaja od Egipta, pač pa od tistih, ki se trudijo, da bi tei državi onemogočili izvajanje njegove zakonite pravice kot lastnice in upraviteljice prekopa. Na Koncu pravi list, da je edina prcvilna pot za rešitev spora začetek pogajanj, ter podpira predlog Egipta za sklicanje širše konference ter predlog maršala Bulganina z:i konferenco šestih državnih voditeljev. Beograjska «Borba» in »Politika« izražata v svojih komentarjih upanje, da bodo razgovori v Varnostnem svetu OZN prispevali k rešitvi sueškega spora, «Politika» u-gotavlja. da ima Varnostni •svet veliko odgovornost, da s svojim sklepom, da pobudo za mirno rešitev spora. »Go- tovo je, piše list, da je že sama predložitev vprašanja Združenim narodom, ne glede na vzroke predložitve te ga vprašanja Varnostnemu svetu, zmaga tistih struj, ki želijo, da se vprašanje reši s pogajanji. Razprava v Varnostnemu svetu lahko postane važen praktičen Korak v smeri miroljubne rešitve, če bo Varnostni svet svoje priporočilo približal stališču obeh strani.« «Borba» pa ugotavlja, da bo sestanek pri Združenih narodih uspešen in koristen, če bo Varnostni svet v svojih priporočilih usmeril obe strani na neposredna in enakopravna pogajanja v duhu listine Združenih narodov. Zakon o šolnikih za bocensho pokrajino RIM, 25. — Minister za javno šolstvo Paolo Rossi je predložil senatu zakonski načrt za sistematizacijo vodilnega osebja in šolnikov za šole z nemškim učnim jezikom v bocenski pokrajini. Pričakuje se, da bo minister v kratkem predložil vladi in nato parlamentu zakonski načrt za ureditev slovenskega šolstva na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji na podlagi ustave in memoranduma. PT f Velesejem v Bariju včeraj zaključen BARL 25. — Ob navzočnosti predsednika vlade Segni-ja je bil danes zaključen 20. mednarodni velesejem. Udeležilo se ga je 24 držav, razstavljavcev je bilo 6500, od teh ena tretjina iz inozemstva, površina razstavljalnega prostora je znašala 120-000 kv. m, kupčij pa so napravili za 15 milijard lir. BUENA VISTA, 25. — Dvomotorno prevozno letalo C-47, ki je pripadalo ameriškemu letalstvu, je zadelo ob neko goro in se zrušilo v plamenih. Pri nesreči je bilo ubitih enajst ljudi. 'S.*WK /• . y/ •/> /- y“- v-; Nikita Hruščev v spremstvu maršala Tita na socerbskem gradu MABT1SO PRED SENATNO KOMISIJO Glavna razprava o zunanji politiki bo pred parlamentom 2. in 4. oktobra Molk vladnih krogov in vplivnega dnevnega tiska o naborih v bivši coni K - Podatki o ameriški pomoči Italiji po dogovorih iz leta 1955 - Ilanes zasedajo vodstva KPI, PSI in PSI>I (Od našega dopisnika) RIM, 25. — Kljub vsestranskemu poizvedovanju m iilo mogoče izvedeti, Kakšna je reakcija vladnih krogov na vest, da so jugoslovanske oblasti v bivši coni B začele z vojaškimi nabori. Vzrok temu molku vsekakor ni nepoučenost, kajti CLN in druge podobne organizacije beguncev so poslale že včeraj posebne telegrame v Rim z zahtevo, naj vlada protestira proti jugoslovanskemu ukrepu, tako n.enovana «Unija Istranov« pa zahteva od vlade celo, naj piedloži zadevo pred OZN v pr.meru, če jugoslovanske oblasti ne bi preklicale dosedanjih pozivov. Vsekakor pa je zelo značilno, da veliki vpbv-r. italijanski dnevniki, kot so cCorriere della Sera«, »La Sumpa« in dr. niso ponatisni, h vesti o naboru, ki jo je razširila poluradna «Ansa». To dejstvo se spravlja v zvezo z zahtevo zadnjega kongresa tržaške federacije krščanske demokracije, ki je zahtevala, naj vlada čimprej poskrbi za vpoklic Tržačanov iz čone A pod orožje, češ da je to patriotič-na dolžnost itd- Ni dvoma, da gre za protislovje s to zahtevo. če sedaj ista krščanska demokracija iz Trsta protestira proti ukrepom oblasti v bivši coni B, ki je prav tako pod jugoslovansko civilno upravo, kakor je bivša cona A pod civilno upravo italijanske vlade. Po drugi strani pa je razumljivo, da se zunanje ministrstvo nima mnogo*časa baviti z vprašanjem Trsta, ki je bilo pred dvema letoma spravljeno z dnevnega reda, ko ima v teh dneh toliko opravka s sueškim vprašanjem in z ne- soglasji med članicami atlantskega pakta C sueškem vprašanju je danes — kot je bilo napovedano — poročal zunanji minister Martino članom zunanjepolitične komisije senata, ki je nadaljevala s prekinjeno razpravo. Martino je dejal, da bo podal cbširno poročilo pied parlamentom. Zato je bil kratek in je v glavnem odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih postavljali senatorji: so- cialist Cianca. monarhist Gua-rlglia, fašist Ferretti, komunist Negarville in demokristjan JSnnuzzi. Martinove izjave je megoče zajeti v treh točkah: 1. akcija Italije glede Sueza je bila uspešna v smislu, da združenje koristnikov prekopa ni bilo zamišljeno kot sred-S'‘vo pritiska na Egipt, temveč kot organizem, ki ima dvojni pomen; kooperativne sindikalno ustanove za zaščito koristnikov in za začetek pogajanj z Egiptom; 2. prenos spora pred OZN s strani Francije in Anglije je želela že italijanska delegacija v Londonu, ki je zahtevala, naj bi se to zgodilo čim prej; 3. minister je pojasnil, da se je Egipt pritožil pri OZN prej na podlagi člena 40 statuta OZN zaradi vojaških groženj. medtem ko sta se Francija in Anglija sedaj pritožili na podlagi člena 36 zaradi kršitve mednarodne po-g.odbe. Martino je tudi poudaril, da je bila naloga italijanske vlade doseči v vsakem primeru tfkšno rešitev spora, da bi bil ohranjen mir. in je prebral besedilo svoje izjave v Londonu, da bi dokazal, da ni izrekel onih besed, zaradi katerih so ga na zadnji seji se- Alžir zopet pred OZN na zahtevo afriško-azijske skupine To je skupina 23 držav včeraj soglasno sklenila - Ben Jusef za rešitev, kakršna se je priznala Tuniziji in Maroku VARŠAVA. 25. — Agencija PAP javlja, da so bile volitve za poljski sejm določene za 16. decembra. NEW YORK, 25j — Triin-t izjavil; «Veseli nas, ko vidi- dvajset držav afriške in azij- me, da nekatere države, ki so ske skupine je danes soglas-lv največji meri zainteresirane no sklenilo, da bodo zahteva- pri sueškem vprašanju, dajejo le, naj se na dnevni red pri- svoji politiki novo smer, ki je hednjega zasedanja glavne bolj v skladu z našo dobo.« skupščine OZN, ki se bo začelo 12. novembra, vključi tudi vprašanje francoskega do-miniona v Alžiru. Delegati skupine so imeli sejo, ki je trajala okoli dve uri. Predsedoval je stalni indijski delegat v OZN Lall. Maroški sultan Ben Jusef, k' je danes govoril pred o-gromno množico v Oujdi, je izrekel željo, naj bi se alžirski spor rešil na miren način, tako da bi Alžir dobil svo-bedo in bi se zajamčili francoski interesi. Sultan je nato izrekel prepričanje, da bo «francosko ljudstvo, ki je nudilo dokaz razumevanja in liberalizma pri turškem in maroškem vprašanju, prav go- tovo načelo tudi'alžirsko vprašanje z enakim razumevanjem in realizmom«. Kar se tiče francoskih čet v Maroku, je sultan izjavil, da se trudi, da bi določili nove francosko-maroške vojaške odnose v okviru neodvisnosti in. da bo v tem pričakovanju moralo maroško ljudstvo »zavzeti prijateljsko stališče do francoskih čet, ki so še na našem ozemlju«. O Suezu je sultan izrekel upanje na mirno rešitev. Brani! je nato pravico Egipta do nacionalizacije prekopa in je Avslriisha vlada za osvoboditev Mayra Kaau zahteva izvajanje sporazuma Gruber-De Gasperi, hkrati pa molči o kršitvah čl. 7 državne pogodbe DUNAJ. 25. — Danes je bila napovedana seja vlade, ki ji je predsedoval podkancler Schaerf, ker je kancler Raab odsoten in se vrne z obiska v Švici šele nocoj. Vlada je pooblastila zunanjega ministra Figla, naj od italijanske vlade zahteva takojšnjo izpustitev na svobodo obsojenega avstrijskega državljana Egona Mayra. Minister Figi je na seji poročal, kako je takoj poklical veleposlanika v Rimu in generalnega konzula v Milanu na Dunaj, da bi o sojenju poročala. Figi je dejal, da Avstrija spoštuje neodvisnost sodstva v vsaki državi, toda pri sojenju Egona Mayra gre za posebne okoliščine. Končno je vlada sklenila, da bo na prihodnji seji razpravljala o vprašanjih v zvezi z izvajanjem sporazuma Gruber-De Gasperi iz leta j voj nanji minister Figi. Kancler Raab pa je dal za časopis »Tiroler Tageszeitung« tole izjavo: «Moje stališče glede Južne Tirolske je še vedno ono, ki ga vsebuje izjava naše vlade od 4. julija, ko sem dejal, da se Avstrija točno drži sporazuma Gruber-De Gasperi ter da bo to vlada zahtevala tudi od Italije. Pariški sporazum je bil podpisan zato, da se zajamči ohranitev južnotirolske narodnostne skupine. Zaradi tega mora Avstrija vztrajati na izvajanju vseh določb tega sporazuma. Država, ki hoče biti resnično demokratična, mora ohraniti materinski jezik svojih državljanov in podpirati razvoj njihovega kulturnega življenja. Le obstoj takšnega duha lahko po eni strani zajamči razvoj narodnostne skupine Južne Tirolske v svobodni državi, po drugi strani pa se tako lahko doseže enotnost med evropskimi narodi za skupno delo. Takšna politika ne odgovarja le visoki kulturni ravni zahodnih držav, temveč služi tudi v dobro vseh evropskih narodov.« Ta Raabova izjava bi morala veljati tudi za koroške Slovence in gradiščanske Hrvate, ki že eno leto zaman zahtevajo, da bi Raabova vlada začela izvajati člen 7 avstrijske državne pogodbe in zajamčila s tem nemoten raz-slovenske in hrvaške 1946, o čemer bo poročal zu-1 manjšine v Avstriji. natorji napadli, češ da je dejal da pride v poštev tudi vejaška intervencija po izčrpanju ostalih sredstev. Poudaril je, da zasleduje vlada tri smotre: 1. svobodno plovbo brez diskriminacij, 2. tehnična sposobnost prekopa in 3. zmerne pristojbine. Levičarski senatorji so po razpravi izjavili, da je »njihovo pričakovanje po izjavah ministra Martina manj nemirno«. Martino bo torej obširno po ročal šele 2. oktobra v senatu in 4. oktobra v poslanski zbornici. 2e sedaj se pa lahko reče. da se akcija zunanjega ministra v zvezi s Suezom na splošno pozitivno ocenjuje, ker je težila za tem, da se prepreči vojaški konflikt, čeprav zasluži po drugi strani marsikakšno kritično pripombo zaradi večkratne negotovosti in dezorientacije. Predpostavlja se tudi, da bo po diskusiji v parlamentu postavljeno vladi vprašanje zaupnice V tem primeru se predvideva, da bo vlada prejeia mnogo več kot običajno, večino glasov, kar je posebno seda; pred oktobrskim demo-kiifetjanskim kongresom zelo važno, ker bo moral kongres to dejstvo upoštevati. Sodijo namreč, da morda le ne p o po kongresu v Tridentu prišlo do vladne krize kot so poslej na splošno domnevali in prerokovali, temveč da bo .*-dsnja koalicija ostala na oblast; vsaj do socialdemokratskega kongresa, ki bo verjetno v januarju 1957. č delovanju poslanske zbornice je dal njen predsednik Leone posebno izjavo demo-kristjanskemu tedniku »La di-scussi^ne«. Dejal je; 1. da je zadovoljen, ker je zbornica Je 31. julija odobrila vse proračune, kar se je zgodilo prvič v tem desetletju; 2. medparlamentarna komisija, ki ima nalogo proučevati sredstva za čim hitrejše razpravljanje o proračunih ni prišla še do nikakršnih rezultatov; 3. neupravičene so kritike zaradi aolgih poletnih počitnic poslancev, ne samo zaradi tega, ker imajo tudi poslanci pravico do oddiha, temveč tudi zato, ker se ne smejo izolirati od dela v stranki in od volivcev; 4. javno mnenje ne sledi — ali pa slabo sledi -delu parlamenta, čeprav sta predsedstvi obeh do.-iov storili vse, da bi se to stanje ne halo in sta poskroeli za odjavljanje parlamentarnih aktov, toda kljub temu je vendarle glavna dolžnost na tisku, ki bi moral v večji meri zainteresirati javnost za delo v parlamentu; 5. prvi dan prihodnjega zasedanja bodo na vrsti vprašanja, za nadaljnji dnevni red pa bodo sklicali načelnike posameznih skupin. Jutri bo seja vlade, ki bo razen o Martinovem poročilu razpravljala o redni administraciji. Predsednik vlade Se-gni je danes izpolnil svojo obljubo, da bo obiskal v Neaplju predsednika ustavnegi? sodišča, starega senatorja De Nicolo in se z njim končno pomiril, potem ko je ta v nedeljo umaknil ostavko, ki jo je bil podal prav zaradi sabotiranja razsodb sodišča s strani vlade. Poslancem so razdelili že sedaj besedila sporazumov o gospodarskem sodelovanju med ZDA in Italijo. Gre za štiri sporazume, in sicer: 1. sporazum o dodelitvi Italiji ameriškega premoga v zameno za italijanske proizvode; 2. dogovor za dodelitev Italiji a-meriškega bombaža v vrednosti 15 in pol milijonov dolarjev, a izkupiček v lirah mora Italija uporabiti za grad- njo cest in drugih produktivnih javnih naprav na Jugu; 3. dogovor o dodelitvi Italiji ameriških agrarnih proizvodov v vrednosti 18 in pol milijonov dolarjev; z izkupičkom bo morala Italija plačati naročila italijanski industriji in 4, dogovor o dodelitvi Italiji ameriških kmetijskih viškov v vrednosti 50 milijonov dolarjev, ki so takole razdeljeni: 36 milijonov dolarjev za bombaž, 9.1 milijonov dolarjev za trda žita, 3,2 milijonov za tobak in 1,1 milijonov za prevoz na ladjah. Izkupiček v lirah bo Italija morala uporabiti: za 30 milijonov dolarjev v posojilih italijanski vladi za gospoč, razvoj, 14-4 milijonov bo na razpolago vladi ZDA za stroške v korist razvoja novih tržišč za ameriške agrarne proizvodne viške in za plačanje obligacij v Italiji, 4.6 milijonov dolarjev za nabavo s strani ZDA italijanskih dobrin in služnosti v korist tretjih držav, ki uživajo ameriško pomoč in končno 1 milijon dolarjev za nabavo s strani ZDA strateškega materiala. V zvezi s predkongresno pripravo se je oglasil Scelba, ki je objavil resolucijo, ki jo bo predložil na kongresu, v kateri se poudarja predvsem borba proti »totalitarnim strankam«. Socialistični prvak Ric-čardo Lombardi pa objavlja v «Avanti!» odprto pismo, naslovljeno na ministra _ Go-nello, bivšega tajnika krščanske demokracije, v katerem poudarja, da se PSI ne bo odrekla borbi za socialistična in demokratična načela. Po zadnjih izjavah Gonelle, ki niso bile več tako odločne v smislu odobravanja socialistične enotnosti, so socialisti sedaj v glavnem mnenja, da bi bil morda Fanfani še najprimernejši demokristjanski voditelj, s katerim bi po tridentinskem kongresu lahko začeli diskusijo o bodočem političnem položaju in njegovem razvoju. Jutri zjutraj bo sestanek vodstva KPI, na katerem se bodo pripravili za sestanek centralnega komiteja, ki bo istega dne popoldne, ko bodo razpravljali o pripravah za 8. kongres KPI, o čemer bo poročal Luigi Longo. Prav tako bo jutri popoldne sestanek vodstva PSI zaradi sestanka centralnega komiteja PSI, ki bo od 27. do 29. t. m. Tudi vodstvo PSDI se bo sestalo jutri popoldne; poročal bo Matteotti o londonski seji Socialistične internacionale. Nehru v Riadu RIAD, 25. — Predsednik indijske vlade Nehru, ki je ponoči prišel na tridnevni obisk v Saudovo Arabijo, se je danes v kraljevi palači v Riadu rtzgovarjal tri ure s kraljem Studom, V pooblaščenih krogih izjavljajo da je kralj Saud poročal Nehruju o svojih razgovorih z iraškim kraljem Fei« salom ter o razgovorih s predsednikom Naserjem in s sir-s!,:m predsednikom Kuatlijem. Govorila sta tudi o izraelsko-aiabskem sporu ter o Suezu. Nehruja so ob prihodu na letališče pozdravili tisoči lju-d\ ki so se tu zbrali. Indijski poslanik v Saudovi Arabiji j* izjavil, da je Nehrujev obisk protokolarnega značaja in da načelno ne bodo obravnavali nebenega vprašanja političnega značaja izvzemši tista, ki neposredno zadevajo odnos« med obema državama. VREME VČERAJ Najvišia temperatura 26. nai-rviž.ia 17,9. ob 17. uri 22,2. zračni tlak 1018,3 pada, veter 7 km. vlaga 77 odst., nebo 8 desetin pooblačeno, morje mirno temperatura mor ja 22 Jplll Sp MK, / M LP M df§\ iiil Danes, SREDA 26. Justina, ™č.. Stoislav Sonce vzide ob 5.56 ini zat 17.56. Dolžina dneva 12-^-vzide Ob 21.53 in zatoneJ# ‘ ^ Jutri, ČETRTEK 27. S«#* if Kozma in rv.miian. m- na ^ NA NEDELJSKEM ZBOROVANJU SPREJETA RESOLUCIJA ZA UVEDBO NOVI Z VODSTVI PODJETIJ IRI [Tito in Hraščev v Kopru POLOŽAJ MANJŠIH LADJEDELNIC Odločujoča vloga obratov CRUA v gospodarstvu tržaškega tn goričkega področja ■ Za ustanovitev medsindikalnega odbora Ob zaključku nedeljskega zborovanja delavcev in nameščencev v obratih CRDA so delegati soglasno odobrili naslednjo sklepno resolucijo, v kateri so jasno začrtane zahteve delavstva in smernice za aktivno sodelovanje z vodstvom teh obratov ter je poudarjena nujno;! sindikalne enotnosti: % Zborovanje delavcev CRDA, ki ga je organiziralo glavno tajništvo FIOM dne 23. septembra v Trstu, je popolnoma potrdilo nujnost novih odnosov med delavci in vodstvi državnih podjetij, kar je že podčrtalo zborovanje FIOM-CGIL preteklega aprila v Livornu. Na podlagi izčrpne analize tehnično-produktivnih pogojev v vseh obratih CRDA v Trstu, Miljah in Tržiču se je to stališče še bolj razjasnilo. Dokazana je bila tesna povezava med težnjo po novi proizvajalni usmeritvi državnih podjetij v službi protimono-polistične politike in v korist narodnih interesov ter težnjo po bistvenem izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev delavcev. Ta usmeritev, ki odgovarja novim pogojem avtonomnega irazvoja državne industrije, bodisi s tem, da je poslanska zbornica odobrila ustanovitev ministrstva za državne udeležbe, predvsem pa z večkratnimi izjavami novega predsednika IRl Fascettija, se prav v kretno uveljavi. Obrati CRDA so sestavni del gospodarstva tržaškega in goriškega področja, ker so tesno med seboj povezani in so odločilnega pomena za življenjske pogoje in razvoj vse gospodarske dejavnosti teh področij in glede na to jamčijo možnost zaposlitve. Vloga, ki izhaja iz odločujoče važnosti CRDA v krajevnem gospodarstvu, ima v sedanjem obdobju popustitve mednarodne napetosti in mirnega tekmovanja med vsemi državami za dvig mednarodnega pomorskega prometa tudi vse pogoje, da se uveljavi. Svetovno ladjevje, ki se stalno razvija, terja kvantitativno in kvalitativno prilagoditev ladjevja posameznih držav. Italija mora usmeriti svoje napore, zlaiti glede državnega ladjevja, za utrditev in napredek svojih pozicij med pomorskimi silami. Zaradi večjega povpraševanja po ladjevju se je svetovna ladjedelniška industrija že razširila in modernizirala-V tem razvoju se bodo morale italijanske ladjedelnice, ki so si pridobile mednarodni slove;, s svojimi izdelki, prilagoditi in celo prednjačiti. Tehnično-proizvodni razvoj in okrepitev CRDA bo lahko znatno prispeval k ugledu državne ladjedelniške industrije. Delavci so pripravljeni podpreti 'vse že sprejete pobude za tehnično-organizativ-no obnovo in poudarjajo, da so potrebni večja odločnost v investicijah in bolj koordinirani napori pri usmerjanju proizvodnje. Kljub razlikam v raznih obratih CRDA se lahko navedejo sledeči elementi, ki to vsem skupni; Nujnost bistvenih tehničnih sprememb, da bodo obrati CRDA prednjačili na področju mehanike ter domačega in tujega ladjedelništva. Nujnost boljše organizacije dela, ki naj odpravi sleherno oviro za dvig proizvodnosti In za znižanje proizvodnih stroškov. Jamstvo za večjo koordinacijo in primerno porazdelitev proizvodnje med razne obrate. da se zmanjšajo proizvodni jtroški za nekatere tipične izdelke in za gradnjo ladjevja. S postavljanjem teh zahtev še delavci obenem obvezujejo aktivno sodelovati pri življenju pocjetja na podlagi medsebojnega sodelovanja med delavci in vodstvi državnih industrijskih obratov. Za razvoj obratov CRDA v teni novem ozračju je potrebno, da se delavcem zagotovi; 1. Da se tehnični napredek ne bo izvajal v škodo delavcev s tem, da bodo prisiljeni na večje fizične in umske nizacijam ustanovitev med-sinčikalnega odbora, ki naj prouči in izdela enoten načrt, ki naj se vodstvu CRDA predloži kot podlaga za reševanje vprašanj, ki se tičejo organiziranja proizvodnje in delavskih zahtev. Sestanki zidarjev m mizarjev Te dni se vršijo na vseh delovnih mestih sestanki delavcev zidarske in mizarske stroke. Na zborovanjih razpravljajo o zahtevah, ki so jih pred časom postavili delodajalcem glede stalne nagrade zaradi zvišanja produkcije in vračunanja stalnih doklad, ki jih določajo delovne pogodbe, na kar pa delodajalci niso še pristali. Nedopustne metode! Kakor je znano so 25. julija odpustili z dela pri Centru za strokovno izobrazbo delavcev Oresta Dugolina, češ da se je pretepal. Preiskava pa je dokazala neutemeljenost obtožbe. Odpuščeni delavec se je s posredovanjem sindikata pritožil na urad za delo. Toda na uradu za delo so izjavili. da njihov urad. ni pristojen za to zadevo; prav tako so izjavili pri Vodstvu za javna dela. Sindikalni predstavnik se je nato pritožil pri CRDA1 lahkKkon'^' vladnem generalnem komisar- 0 ju, ki je izjavil, da je naročil pravnemu uradu, nai ugotovi, kateri urad je pristojen za reševanje te zadeve. Prizadeti delavec se je naveličal čakanja in brezposelnosti ter se je včeraj odločil, da gre pogledat na vodstvo omenjenega centra, kako je z njegovo zadevo. Sprejel ga je dr. Cervi, ki pa ga ni maral poslušati in mu je ,rekel, naj počaka pred uradom, češ da nima časa na razpolago. Toda, namesto da bi ga spet poklical v urad, je ponj prišla policija, ga odvedla na komisariat in ga zasliševala. Vsak komentar bi bil odveč! Navedli smo suhonarno sama dejstva, ki so dovolj zgovorna in žalostna. Zaradi ne?draveqa okolja zahtevajo delavci povišek Skupina delavcev, ki v okviru SELAD urejuje v Ul. Pon-ziana kanalizacijo, je glede na nezdravo okolje zahtevala kot dodatek doplačilo ene delovne ure na dan. Zaradi tega je sindikalni zastopnik nove Delavske zbornice CGIL posredoval včeraj pri vodstvu javnih del, ki je izjavilo, da bo dalo svoj odgovor v četrtek. rovanju bodo razpravljali o uspešnih organizacijskih oblikah. ki naj bi omogočile tesnejšo povezavo sindikalne organizacije s svojimi člani, širšo notranjo demokracijo ter okrepitev kadrov in članstva. Nova hitra zveza na progi Trst-Benetke Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da bo od 20. fega meseca ustanovljena nova hitra potniška železniška zveza med Trstom in Benetkami, Na tej progi bosta vozila dva motorna vlaka, ki bosta imela sledeči urnik: vlak R-490 bo odpeljal iz Benetk ob 10,20 in pripeljal v Trst ob 12,20. R-497 pa bo odpeljal iz Trsta ob 12,35 in privozil v Benetke ob 14,40. 2elezniška uprava je tako uresničila predlog predstavnika tržaške trgovinske zbornice, ki je v juliju sodeloval na železniški konferenci o novem voznem redu v Ferrari. Predvčerajšnjim, sta obiskala Koper maršal Tito in Nikita Hruščev. Na sliki vidimo oba državnika, ,ko vstopata na jahto «Jadranka», ki je pristala ob pomolu koprskega pristanišča S SINOČNJE SEJE POKRAJINSKEGA SVETA Pokrajina bo gm po toči prizadele LADJEDELNICA SV. ROKA ŽE DAU ČASA BREZ DELA Polno izkonščoDje Doprov v ladjedelnicah Sv. Justa in Felszegy, kjer je v gradnji več manjših ladij Župani i/seh občin hodu predsedniku pokrajinskega sveta sporočili kolikšno škodo je prizadejala toča - Vzdrževanje občinskih eest Zborovanje sindikata italijanskih železničarjev V nedeljo, 30. t. m. bo na sedežu v Ul. Milano, 10 organizacijsko zborovanje sindikata italijanskih železničarjev našega področja. Na zbo- Sinoči je bila redna seja pokrajinskega sveta. V začetku seje je predsednik pokrajine prof. Gregoretti prečital protest odbora proti «uvedbi vojaške službe v bivši coni B». Tudi komunistični svetovalec Tominec je predložil resolucijo, v kateri je ponovil včerajšnje stališče KP glede tega vprašanja. Nato je predsednik odgovoril na nekatera vprašanja, ki so bila postavljena na preteklih sejah. V tej zvezi je zagotovil komunističnemu svetovalcu Lucchesiju, da se bo pokrajinski odbor še nadalje zanimal za ureditev izplačevanja pokojninskih zaostankov nekaterim bivšim uslužbencem pokrajinske umobolnice, ki jih vladni komisariat noče priznati. Svetovalec Lucchesi pa je pojasnil, da so bili predstavniki njihove sindikalne organizacije ponovno na vladnem komisariatu, kjer so zahtevali izplačilo zaostankov prizadetim upokojencem. Zato ,,e : aprosil odbor, naj se še nadalje zanima za zadevo, da se odpravi pristransko ravna-n’e z osebjem te ustanove. Tudi svetovalec Bazzaro (PRI), ki je tajnik Delavske zbornice, je dejal, da je njegova sindikalna organizacija večkrat zahtevala rešitev tega spora. Pokrajinski svet je soglasno sprejel sklep, da se celotna zadeva ponovno predloži vladnemu komisariatu. Na vprašanje glede škode, k: so jo utrpeli kmetje zaradi toče in ki ga je postavil na KER VODSTVO NOČE SPREJETI DELAVSKIH ZAHTEV Nadaljevanje stavke v podjetju D1LF1 napore. T Da s se odpravijo vse oblike diskriminacije in da bo osebna sposonnost postala merilo ocenjevanja. 3. Da bo pr-. potrebnih spremembah zaščitena tehnič-no-strokovna osebnost slehernega delavca, tako pri mezdi, kvalifikaciji in napredovanju. 4. Da modernizacija ne bo kompromitirala stalnosti zaposlitve. 5. Da bo šlo v korist delavcev zvišanje produktivnosti, katere glavni činitelji so oni, in to v raznih oblikah prejemkov, ki naj bistveno in stalno izboljšajo njihove življenjske pogoje. Da pride do tega novega vzdušja, je najprej potrebno, ča sprejmejo zahteve, ki j h delavci CRDA že zdavnaj postavljajo in da se prilagodijo njihovi gospodarski pogoji, ki so znatno slabši od pogojev v drugih enakovrstnih industrijah, za kar se že dol-•go enotno borijo. Poudarja se, da je glavni pogoj, da se to dof.eže in ča se uresničijo težnje delavcev, predvsem enotnoBt delavskega razreda. Glede na nove in širše perspektive za konkretno enotnost sindikalnih sil predlaga zbor delavcev CRDA iz Tržiča, Treta in Milj ostalim tindikalnim delavskim orga- Tudi včeraj so delavci podjetja DILFI v industrijskem pristanišču strnjeno nadaljevali stavko, ki so jo začeli že 14. t. m. v znak protesta, ker vodstvo podjetja" ni hotelo sprejeti njihov zahtev glede plačila odškodnine za menzo v zensku 100 lir dnevno ter ustanovitve stalne nagrade v znesku 23 odstotvkov plače. Kakor ze večkrat med stavko, so se stavkajoči delavci sestali tudi včeraj s svojimi sindikalnimi zastopniki, da skupno proučijo sedanje stanje. Sindikalni zastopniki so jih obvestili o zadnjem brez-uspešnem sestanku z von-stvom podjetja. Spričo tega so delavci sklenili, da bodo odločno nadaljevali stavko, dokler vodstvo ne bo sprejelo njihovih zahtev. Poleg tega se je včeraj tudi sestal posebni odbor, ki je bil ustanovljen za zbiranje prispevkov v korist stavkajočih. Sklenili so poslati delavcem v raznih podjetjih vabilo za nabiralno akcijo. Kot smo že podrobno pred dnevi pojasnili, so zahteve delavcev podjetja DILFI popolnoma upravičene, kakor je nerazumljivo in obsodbe vredno ravnanje vodstva podjetja. Vztrajna borba prizadetih delavcev zasluži vso pohvalo in gmotno ter moralno podporo delavstva. kjer stoji porušen grad. Med igranjem pa je njegov prijatelj Franco Moimao našel bombo neznanega tipa in ko jo je hotel zakopati, je nepričakovano eksplodirala. Kaže, da se je tudi Moimas hudo ranil, vendar otrok ni znal povedati nič točnega. Podlegel poškodbam Ne dotikajte se bomb! Z rešilnim avtom so včeraj prot, večeru pripeljali iz Tržiča 12-letnega Oliviera Ben-ca, katerega so morali zaradi hude poškodbe na desnem o-česu pridržati na okulističnem oddelku. Čeprav bo fant verjetno okreval že v 16 dneh, obstaja nevarnost, da izgubi na ranjenem očesu vid, Benco je zdravnikom povedal, da se je popoldne i-gral z drugimi otroki na pobočju hriba v okolici Tržiča, Včeraj popoldne je na ortopedskem oddelku podlegel poškodbam 54-letni Santo Pa-van iz Ul Valentini, ki je 19. t.m. med delom pri gradnji nove stavbe pri Sv. Soboti padel iz zadnjega v predzadnje nadstropje. V bolnišnici so ga takoj po nesreči zaradi udarca na kolku z verjetnimi kostnimi poškodbami na kolčnem sklepu pridržali s prognozo okrevanja v 10 do 30 dneh na ortopedskem oddelku, kjer ni nihče pričakoval, da se bo Pavanov padec tako tragično končal- Toda nastopile to komplikacije, proti katerim zdravniki niso mogli ničesar. Prometna nezgoda Komaj je 61-letni Mario Volpi iz Ul. Virgilio stopil včeiaj pozno popoldne iz neke mehanične delavnice v U-lici del Veltro. se je znašel pred tovornikom, katerim je bil 44-letni Giuseppe Fi-lingeri iz Uh Nordio namenjen na Seneni trg. Kljub temu, da se je Volpi umaknil na stran (a žal je cesta preozka), ga je tovornik podrl na tla. S prvim avtom, ki je privozil mimo, so Volpija odpeljali v bolnišnico. kjer so mu ugotovili u-darce na desni roki in nogi in ker ima tudi verjetno kostne poškodbe na podlaht-nici, so ga iz previdnosti .-prejeli na opazovalnem oddelku. Ce ne bo komplikacij, bi moral mož okrevati v 7 ali v najslabšem primeru v 30 c' neh. pretekli seji slovenski svetovalec Grbec, je prof. Gregoretti odgovoril, da je pismeno zaprosil vse župane področja, naj mu sporočijo škodo, ki so jo utrpeli posamezni kmetje. Na osnovi teh sporočil bo poki ajinski odbor sporazumno s pokrajinskim svetom določil gmotno podporo prizadetim kmetom. Ta podpora, je poudaril predsednik, bo v skladu z denarnimi možnostmi pokrajinske uprave. Glede predloga za ustanovitev pokrajinskega konzorcija proti toči pa j.- izjavil, da bo o tem morala razpravljati posebna komisija za proučevanje kmetij-s va. Nadalje je pokrajinski svet začel z razpravo o točkah dnevnega reda. Pokrajinski tajnik je prečital predlog za pooblastitev odbora, da lahko neposredno odloča o nakazilu podpor in nagrad za kulturne, športne in turistične prireditve Vodja komunistične skupine prof. Weiss je izjavil, da bedo oni glasovali proti temu piedlogu, ker menijo, da mora pokrajinski svet neposredno odločati o vseh izdatkih. Poudaril je tudi, da prav v tem primeru ne gre za stroške, ki so nujnega značaja ,n da ima zato pokrajinski svet dovolj časa, da o njih lahko razpravlja. Predlog je bil sprejet z glasovi tristransne večine in desnice. Odbornik Rados je predložil v odobritev p ,godbo med pokrajinsko u-pravo in ravnateljstvom CRDA o najemu nekega zemljišča za gradnjo dveh shramb za orodje cestarjev miljske pokrajinske ceste. Predlog je bil soglasno sprejet. Isti svetovalec jt predložil tudi sklep za u-pravljanje občinskih cest po pokrajinski upravi. Pri obrazložitvi je poudaril, da so okoliške oočine same zaprosile pokrajino, naj prevzame vzdrževanje njihovih cest. Hkrati pa je zagotovil, da so se sporazumeli s posameznimi občinskimi upravami, da se bo pokrajinska uprava za popra-vilo in vzdrževanje teh cest posluževala dosedanjih cestarjev, za večja dela pa da bo najela delovno silo v prizadeti občini. Sklep je bil soglasno sprejet. Sporazum z o-koiiškimi občinami bo stopil v veljavo 1 januarja 1957. leta. Nato je pokrajinski svet na predlog otfv. Persoglie (KD) izvolil naslednje svetovalce v komisijo za proučevanje kmetijstva: slovenskega svetovalca Grbca, svetovalko Eulam-bio (KD) in svetovalca Pieri-ja (MSI). Komisija za kmetij stvo, v kateri bodo zastopani tudi predstavniki tržaške in okoliških občin, kmetijskih združenj in organizacij ter d.uge ustanove, bo predsedoval pokrajinski odbornik Čorbe ri Odbornik Franceschinl je predložil v odobritev pogodbo med pokrajinsko upravo in Zavodom za socialno zavarovanje, za sprejem zavarovancev omenjenega zavoda v po-kiajinsko umobolnico ip v pokrajinsko nevrološko zdravilišče Sklep je bil soglasno »prejet. Nato je prišel na vrste predlog za ustanovitev komisije za proučevanje vprašanja poenotenja plač osebju pokr. uprave Odbornik Sferen (KD) je obrazložil pomen te komisije in predlagal naslednja imena Sferco, načelnik, odbornik Delise, ki e:l-gcvarja za finance, svetovalka Eulambio svetovalec Bologna, svetovalec Bazzaro, s* -tovalec Aotonini in en svetovalec KP. Svetovalec Tominec (KP) je dejal, da bi morala biti njegova skupina, ki predstavlja v pokrajinskem svetu eno tretjino volivcev, zastopana vsaj z dvema članoma To zahtevo s„ demokristjani zavrnili čeprav imajo v komisiji štiri člarje. Kljub protestom komunističnih svetovalcev je bila izvoljena komi mo enega komunističnega svetovalca, in sicer Tominca. Gornji primer nam dokazuje, kako si hočejo demokristjani zagotoviti absolutno večino" tudi v notranjih komisijah, ne tla bi upoštevali obljubo sorazmernega zastopstva opozicije. Nato je pokrajinski svet soglasno sprejel predlog f.a povračilo stroškov za nabavo šolskih knjig nezakonskim o-trokom, ki obiskujejo srednjo šolo in ki dobivajo podporo od pokrajinske Uprave. Po poročilu odbornika Franceschi-jja gre za 100 otrok, katerim bdb nakazali vsakemu po 8 tisoč lir. Odbornik je tudi zagotovil, da po sedanjih tržnih cenah ta vsota ne zadostuje- Hkrati pa je na predloge nekaterih svetovalcev izjavil, da bo pokrajinska uprava strogo nrozorovala stroške za nabavo teh knjig. Kot je zagotovil odbornik, bodo 's tem nakaziiom oskrbovani s knjigami vsi nezakonski otroci ki obiskujejo srednjo šclo in ki jih podpira pokrajinska Ugodna mednarodna pomorska konjunktura se je odrazila tudi na zaposlitvi nekaterih tržaških manjših ladje-delniških podjetjih, tako da razpolagata ladjedelnici Sv. Justa in Felszegy z zelo ugodnimi ftaročili in v polnosti izkoriščata svoje naprave. Zlasti pa je pomembno, da imata obe ladjedelnici zagotovljena nova naročila in ni bojazni, da bi ponovno nastopila kriza. V ladjedelnici Sv. Justa sedaj dokončujejo tovorno ladjo za prevažanje suhega tovora. ki bc lahko sprejela 2.450 ton tovora in ki ima 1.595 brutto registrskih ton. Ladja, ki bo lahko sprejela tudi 12 potnikov, bo dokončana v novembru, grade pa jo na račun ladjedelnice same. Istočasno grade v omenjeni ladjedelnici manjšo ladjo, ki ima 459 brutto registrskih ton in bo lahko sprejela 1.100 ion tovora. Ladjo bodo izročili genovskemu brodarju v novembru. Poleg tega grade še 925-tonsko ladjo-hladil-nik za neko britansko družbo in računajo, da jo bodo dokončali v januarju 1957, ter tri 925-tonske iadje za prevoz suhega tovora, katere bodo splovili v prihodnjem letu in od katerih eno grade za Holandske ter dve za švedske brodarje. Nič slabši ni položaj v ladjedelnici Felszegy, kjer grade na sploviščih tri tovorne ladje za tržaške brodarje. Gre za 2.650-tonsko tovorno ladjo, katero je naročila tržaška pomorska družba aAmeritaliai) in za dve 499-tonski ladji za družbo «Conarma». Samo ena izmed manjših ladij bo dokončana v januarju 1957, medtem ko bodo ostali dve izročili še letos. Tudi glede bodočih naročil položaj ni slab, saj so tik pred podpisom pogodbe za gradnjo dveh ladij, ki bosta imeli 2.600 brutto registrskih ton in 4.150 ton nosilnosti in kateri bodo gradili za tržaške brodarje. V izrazitem nasprotju s tema dvema ladjedelnicama, ki imata zadovoljivo število naročil, pa je položaj v ladjedelnici Sv. Roka, ki spada v okvir podjetij CRDA in ki je v zadnjem času skoro brez dela ter izkorišča mesečno komaj od lo do 20 odstotkov svojih n§prav. Tak položaj te manjše ladjedelnice je nčč' dvpmno j>,osledica stališča direkcije, ‘ki na noben način noče, ali ni sposobna izkoristiti naprave omenjene ladjedelnice in produktivno zaposliti visoko kvalificirane delavce. Tak položaj ladjedelnice se nedvomno negativno odraža na gospodarskem položaju CRDA m je naravnost katastrofalen za delavce ladjedelnice. V ladjedelnici Sv. Roka So do nedavnega zaposlovali okrog 600 delavcev in so prčd dela. Kaj malo pomagajo izjave direkcije, da ne nameravajo teh delavcev odpustiti, saj je njih položaj že tako dovolj težak. Potrebni bi bili predvsem resni napori, da ladjedelnici zagotovijo naročila, kar ni nemogoče, kot dokazujeta primera ladjedelnic Sv. Justa in Felszegy. Zaključen kongres ICHlCA Včeraj se je zaključil drugi kongres mednarodne organizacije ICHICA, ki je bil v Trstu na pobudo genovskega pomorskega oddelka, CRDA. Tržaškega Lloyda in tržaške trgovinske zbornice. Kot smo že poročali, je na kongresu sodelovalo preko sto delegatov iz 20 držav, med njimi ugleidne pomorske osebnosti. Dopoldne so si delegati o-gledali pristaniške naprave. Popoldne pa so na kongresu prečitali več referatov, ki se nanašajo na razkladanje blaga iz ladje na železniški vagon ali tovorni avtomobil in zlasti na specialne tovore, ali za razkladanja v posebnih pogojih. Delegati bodo danes odpotovali z motorno ladjo «Mes-sapia« v Benetke. Odgovorni krogi potrjujejo, da bo 1. oktobra stopila v veljavo direktna Železnika tarifa CSR - Trst - prekomorje. Istočasno zanikajo tudi vse govorice, da bi se morala u-vedba te tarife zavleči za en mesec. Z uvedbo te direktne tarife bo v znatni meri rešeno vprašanje železniških zvez med tržaškim pristaniščem in CSR. Se pomembnejša pa bo sklenitev trgovinske pogodbe med Italijo in CSR, o kateri sedaj razpravlja posebna češkoslovaška delegacija v Rimu. Ta pogodba namreč predvideva tudi posebna določila, ki se bodo nanašala na plačevanje češkoslovaških železniških. pristaniških m drugih tranzitnih stroškov. Znano je namreč, da so morali Ceho-slovaki te stroške doslej plačevati v svobodni valuti, kar je v znatni meri oviralo razvoj njih tranzitnega prometa skozi tržaško pristanišče. G Od 28. oktobra do 1. novembra bo v Trstu mednarodni kongres špediterjev, ki bo nadaljeval z razpravo, katero so .pričeli že lani na kongresu v Anlverpnu. O V zvezi z vpoklici v koprskem in bujskem okraju je tržaški občinski odbor sprejel protestno izjavo, v kateri za hteva, da italijanska vlada po običajni diplomatski poti doseže preklic omenjenega ukrepa. Upokojeni inženir prostovoljno v smrt uprava. Poleg drugih sklepov navad-1 kratkim premestili 120 delavnega upravnega značaja je p i-1 cev v ladjedelnico Sv. Mar-kiajinski sve sprejel tuoi ka. Od preostalih 480 delav- sklep o brezplačni razdeptvi kmetom seruma proti rdečici prašičev. cev pa je običajno zaposlenih komaj ena desetina, medtem ko so ostali praktično brc"? 69-letni inž. Renato Dadi s Pendice Skoljeta je včeraj s tragičnim skokom preko ograje stopnišča v hiši, kjer ima svoj sedež občinski tehnični urad, šel prostovoljno v s-mrt. O tem svojem namenu je mož. ki zapušča ženo in poročenega sina, prav tako inženirja. govoril že pred šti— ritni meseci, ko je prejel pismo, s katerim so ga zaraci starosti upokojili. Včeraj: po- Eoldne je šel obiskat svojega ivšega delovnega tovariša in po končanem pogovoru se je poslovil ter stopil na stopnišče, od koder je skočil v globino. Smrt je nastopila takoj, kajti Dadi si je pri padcu prebil lobanjo. Niso znani točni vzroki tega tragičnega koraka, vendar se govori, da je mož obupal zaradi majhne pokojnine. Zapustil je pismo ženi, v katerem prosi odpuščanja zaradi samomora Baje je pokojni naslovil neko sporočilo tudi dvema znanima inženirjema tehničnega urača. IZPRED KAZENSKECAS0D1SCA ZA VASI SPECIALIZIRAN TAT OBSOJEN NA 28 MESECEV ZAPORA Če ni bilo nikogar doma, je možak vdrl v stanovanje in pobral vse, kar mu je prišlo pod roke - Še ena obsodba V notranjosti zastavljalnice so vedno agenti v civilu, ki opazujejo, kaj se tam dogaja. Ko opazijo kake sumljivo osebo, kot se je to zgodilo 9. avgusta letos s 35-letnim Karlom Bandlom iz Trebč, ga vljudno povabijo na kvesturo in če je bil sum neupravičen, ga tudi takoj nato izpustijo. Ce pa je bil upravičen, tedaj konča mož, v našem primeru Ban-del, za rešetkami. Karel Bandel je tistega dne hotel nekaj zastaviti, a njegovo vedenje je bilo nekoliko sumljivo. Da se agenti niso zmotili, se je ugotovilo pri telesni preiskavi, med katero so priše na dan tri zaponke, zapestnica in tudi polica, o kateri se je Bandel izgovoril, da jo je kupi! od nekega Gla-vine. Ce ta Glavina obstaja a-li ne, ni važno. Važno^ je, da je Bandel priznal, da je tistega dne zjutraj izvršil v stanovanju Štefanije Kalc iz Bazo-v ce št. 76 tatvino, pri čemer si je prisvoji1, nekaj zlatnine. Iz Trebč, kjer stanuje, je povedal Bandel, se je odpravil z avtobusom v Bazovico, kjer s je hotel poiskati delo. Ker mu na trkanje na vrata stanovanja Kalčeve ni nihče odgovoril in ker je na oknu o-pazil ključe, je kratkomalo odprl vrata kot nepovabljen gost in vstopil. Preiskovalni organi so dobro vedeli, dn je bilo na podoben način izvršenih več tatvin, zaradi česar so Bandla ootožili tudi vdora v neko stanovanjsko hišo v Saležu, daije tatvine izvršene 7. julija letos pri Sv. M- M. Sp., tatvine 20.000 lir v škodo Al-ds. Mianija s Kontovela, drzne' tatvine v škodo Miroslava 2i rjala iz Boliunca, kateremu je ukradel poleg 20.000 lir v gotovini tudi zapestnico, zaponko, 2 prstana, obesek, verižico in par uhanov, vse se veda v zlatu, dalje tatvine dfe-narja in zlata iz stanovanj:) s;ja, v katero so vključili sa- Alojzije Grrnek por. Škerlj s Kontovela ter končno poskusne tatvine v Banah, kjer je skozi okno stopil v stanovanje Alberte Kralj por. Milkovič. Na policiji je Bandel vse priznal, vendar je že pred preiskovalnim sodnikom preklical prvotne izjave. Priznal jo le tatvino v Bazovici, medtem ko je o drugih izjavil, da jih je priznal zaradi moralnega in fizičnega pritiska s strani preiskovalnih organov. Isto je potrdil med včerajšnjo raz- piavo. o proti njemu so pričale nekatere osebe, ki naj bi ga bile videle v okolici stavb, kjer so bile tatvine izvršene-Kaže, da je imel Bande) svoj sistem: hodil jg k raznim družinam s prošnjo, da bi ga zaposlili na polju in če ni bilo nobenega doma, je na en ali riiug način vstopil v stanovanje in pobral, kar mu je prišlo pod roke. Izgovor mu seveda ni pomagal in tako ga je sodišče obsodilo na 2 leti. 4 mesece in 15 dni zapora ter na plačilo 22.500 lir globe. Na znatno manjšo kazen pa je isto sodišče obsodilo včeraj ib.poldne 42-letnega Remigia Pischianza iz Scale Sante, ki je bil obtožen, da je oktobra ah novembra 1953. leta ukrade1 zajca, avgusta letos pa ročni voziček. Decembra lani se je 68-let-n' Germano Germanis iz Scale Sante oglasil na policijskem komisariatu in prijavil tatvino dveh kokoši. Čez nekaj dni se je vrnil in izjavil, da je eno izmed dveh živalic našel. Tedaj je v pogovoru z nekim policijskim funkcionarjem povedal, da mu je že leta 1953 izginil zajec. Ker je izrazil sum. da je tat Pischianz, ki mu je svoj čas obdeloval njive, je policija uvedla preiskavo Izvedeli so, da je Pischianz res v tistih dneh ponujal ne-krga zajca, a ko so moža zaslišali, je to priznal, vendar je poudaril, da je šlo za divjega Direktna tarifa v Trst-CRS-Prekomorje Capltol. 16.30: «Kral]evt wt’- Huda nesreča na delu Do zelo huče nesreče na delu je prišlo včeraj zgodaj popoldne v novem pristanišču kjer je traktor stisnil komaj 22-letnega Pietra Zara iz Ul. sv. Frančiška ob železniški vagon. Mladenič je namreč sedel na blatniku traktorja, ki so ga rabili za vpreganje vagonov, ki bi jih morali priključiti k drugim. Pri tem pa je vagon, ki ga je lokomotiva ritensko premikala, trčil ob traktor, pri čemer je Žaro ostal stisnjen. Nemudoma so mladeniča odpeljali v bolnišnico, kjer so ga poslali nujno v operacijsko dvorano. Zdravniki so ga operirali in mu pomagali z večkratno transfuzijo krvi Njegovo stanje pa je zeio resno, če že ne obupno, ker so mu ugotovili hud udarec na spodnjem čelu hrbtenice z verjetnim zlomom kolčnih kosti. Zdravniki to si seveda pridržali prognozo ter nesrečnega delavca pridržali na drugem kir. oddelku. Meč delavci pri podjetju Clippel v Ul. Ghiberti je 19' letna delavka Luciana Blasi iz Ul. Commerciale včeraj nerodno padla, pri čemer je z roko udarila ob šipo na vratih. Ker se je pri tem ranila, se je odpravila v bolnišnico, kjer so jo zaradi verjetnih mišičnih poškodb na zapestju leve roke sprejeli s prognozo okrevanja v nekaj dneh na drugem kir. oddelku. Blyth, E Purdom- .^ini Cristallo. 16.00: «Pu5t0T.L,,r. F. Davyja Crocketta«^. ^ ' B Bar Alabarda. 16.00:' ^“^«4 Grattacielo. 16.30: -j ron». A. Sordi. šče». G. Cooper. C Aristoa. 16.00: «isa P‘f(, rol. Vallone. ‘Mladoletni prepov. i, ljuM1’ Arraonia. 15.00: “Solzel ni,. O. Toso, A F**1!,, 5 Aurora. 15.30: a Krati 1 Aillen. D Reed ,, m0Sti, Garibaldi. 16.00: M. Schell. Iz narodnoos dilne vojne. , jed® Ideale. 16.30: ((Profesorji zrezkov«. J. DjrSjSjUdsttlflin' Impero. 16.30: «Cudaškl 0 A. Giuness, P. Finch sestra Eve Italia. 16.00: «Moja “S-L-Ijod. lina«, J Lelgh, J-. ^ a» jt S. Marco. 17.00: <'Niagwla<»ie' Monroe, J. Cotten. n im prepov. Kino ob morju. 16.UV-Margots, J. Moreiu,c_-' rud*' Moderno. 16.00: “Zelena M. Redgrave. A. Toda. ^ Savona. 16.00: «Irma lywood», D, Martin. ■ Viale. 16.00: ((Vzlet na C. Mitchell. M. Cha-pin^ije Vittorio Veneto. 15.30. .jjj na mladina«, J. Dean. Mladoletnim prepov. . Belvedere. 16.30: m * ncivenere. io.au. r’ , in e Marconi. 16.30: «Hanipai stalka«, E VVilliams. ;pi Massimo. J6.00: «Ko R. Fleming. D. Andr ijpj«1 Novo cine. 16.00: — moi moz.i. VV. cn j|, Odeon 16.00: «Moreči Soffici D. M»g*>- -mti ft' Radio 16.00: ((Postava drv ^ Iv ju' Kidu«. S. BradV. • John. (Medi* Venezia. 15.30: «Sto M. Fiore. G LandrV Al#f Skedenj. 19.00: ((Marija netta». POLETNI KINO 6(10 Arena dei fiori. 19.30: *®‘J^sell. kožca«. B. Hope. J- . jiijt* Armonia. 19.30: »Solze >* ni«. O. Toso, B. Fd^V' Paradiso. 19.30: »Korpo™ D. Martin, J. L.e)v,n: »pot* Parco delle rose. 19.3^ sem se z vragom#* V. Mature. ^ ^vitj r 19.30: ((Cudovl‘^trf' in Ponziana. dvigi Pluta. PiPiP2 na». Walt Disnev. n Valmaura. 19.30: «MizanN d a ms-. ŠMŠ:W.WiMl!0 195® SREDA, 26. septem&ra TRST POSTAJA * 11.30 -aihka gia*»;wvSl »J bolniki: 12.10 Za vsaW*jf itj> žive narave: Divje kaj; 12.45 V svetu i>; O Nacionalno združenje civilnih vojnih žrtev sporoča svojim članom, da so preselili urade pokrajinske sekpjjp na Trg Oberdan 6-IV., soba št. 37. Darovi in prispevki Jceip Lavrenčič daruie lir za Dijaško Matico. 1.000 Ljudska prosveta Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 2*. septembra t. 1. ob 18. uri na sedežu v Ul. Roma 15. Glasbena Matica v Trstu bo imela svoi deveti redni občni zbor dne 10. oktobra 1956 v Ul. R Manna 29-11, s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Poročila funkcionarjev. 3. Poročila nadzornega odbora. 4. Volitve novega odbora 5 Razno. Ako ne bo ob napovedani uri občni zbor sklepčen se bo vršil v smislu člena 23 društvenih pravil čez pol ure ob vsakem številu prisotnih članov. Odbor Jugoslovanski motivi; bjU>PC ke motive igra duet ■- eidF mani: 13.59 Operetne 17.30 Plesna čajanka; « Klavirski koncert v a ft 16. 18.30 Radijska Poročila v slovetiš 1 . 13.30 m 19.00 R Poročila v Italija"8 12.30. 17.45 in 23.00. r(4 ; 5.00.5.45 in 6.00-6.10_^ tfP.. J.W-J.TJ II* u.v/v—-' :o Ljubljane: 6.10 7.00-8.00 in 11.00-12.00 ^ Llubl .oj in i i.ia"*; iane; 12 00 ^tjl’ M ti r i rt T.anza: poje Mario Lanza; 1 jjjije: Leharjeve me, l3f ^ OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE in ne za domačega zajca, k ga je našel mrtvega na nekem polju. Policija je izsledila tud neko žensko, kateri je Pischianz ponujal živalico, a slednja je izjavila, da ni hotela ničesar sl'šati, ker se je bala, da ne bi kupila . mačko. Pischianza so tedaj prijavili sodnim organom in ga izpustili na začasno svobodo. Naenkrat pa se je zopet začelo govoriti o Pischianzu. Moža so namreč videli, kako je vozil ročni voziček po cestah in ker je Anton Benči iz Ul. del Rivo prijavil tatvino 16.000 lir vrednega vozička, so policijski organi začeli iskati osumljenca. Po nekaj urah so našit voziček in nedaleč od njega, a seveda v notranjosti neke gostilne ter pošteno pijanega tudi Pischianza. Slednji ni nit: skušal tajiti. Dodal je ramo, "a si je voziček izposodil za prevoz starega železa ter da ;e imel namen odpeljati ga na mesto, kjer ga je našel, m tudi plačati lzjiosojevalnino. Zal pa se je napil in tako je pozabil na svoje dolžnost. Ta nepremišljeni korak pa ga :e drago stal. kajti sodišče ga je /a njegove krčitve sodilo n tudi obsodilo. Tako bo moral Pischianz presedeti v zaporu 1 leto, 1 mesec in 15 dni ter plačati 13,500 lir globe, medtem ko so ga obsodili na 2000 lir denarne kazni za pijanost. Preds. Fabrio, tož. Amodeo, zapisn. Rachelli. Dne 25. septembra se ie v Trstu rodilo 13 otrok, porok ie bilo 6. umrlo pa je 13 oseb. POROČILI SO SE: uradnik Italiano Franzoni in gospodinja Edda Venturin uradnik Dario Samer m gospodinja Lidia Pecas. Marossi. električar Nicolo Ca-pilll in uradnica Lidia Luchsich, mehanik Vladimir Salvi in go-spodinla Jocipim. Ivančič, mehanik Stanislav Flego in delavka Arina Grisonich, industrijec Alberto Cavalazzi In gospodinia Bruna Ulcigrai. UMRJ.I SO' 32-letna Angelina Codrioh por. . Florean, 88-letna VittOria Battigelli vd. Bortolini, 84-letna Catenna Benvegnu vd. Gardossi, 66-lena Lina Crosilia por. Decleva, 7l-letni Fraucesco Brandolln. 57-letna Teresa Pizza-mci por Filstum, 25-letni Luigi Dagri, 77-letna Mlchcla ibe vd, Giovanelli, 12-letna GOilia Furlan, 53-letn| Gugliflmo Grillo, 96-)etna Anna Ciiacomini vd Pc-ro&sa. 75-letni Rodolfo Cau. 59-letrrt Giovan.ni Mario Bonifacio. nočna sluzha lekarn v septembru Biasoletto. Ul. Roma 16: Man-zoni. Ul. Settefontane 2: Mar-chio. Ul. Gtnnastica 44: Rovis. Trg Goldoni 8: Rossettl, Ul. Schiapparelli 58: Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. sove in ... „ Ogrski narodni m0fi'.' l4®° j? melodije do meWdi!e' bi i ■ Lhotka Kalinski:, p ugodi]...«. Po narod" -jr;c ^ sodelujejo solisti zborni,V' re in Drame ter k ,<20 ZJ ' Ctor rlirinien OVtfVP. '('nllfv.* ster. dirigira avtor. na glasba; 14.10-17.00 ^ Ljubljane; 17 00 Zab2 n tJ2 diie: 17.25 Sem in ST benem svetu; 18.01M—i.j iz. Ljubljane: 1915 19.30-22.15 Spored M S if 22J5 Zdenek Fibicbj štev. 2 v Es-duru. ' 5l.OV.CN' -t 327,1 m, 202,1 ffl' Poročila oo _5'° ,9oQ. 7.10-8.00 Zabavni zpv°t3 J f' ?lix Mendelssohn: ll 1 jska«. ppA; viSJ® nia. ((Reformacijsa«'" dijska Sola za višjo LjevJ-i Levstik v spominu (o0tfr v.. xr____________ .Monina '”, s 12.05 Opoldanski ope*ui 12.40 tetom: K1,; Va«klŠLA 4U rmnui * -,t „: 1.3.15 Glasba \\r m r#»VM. * .C**/y filmov ip revij: Oc'(j,t iji revu- 10- v Sola za srednjo stC'P™l435 4 cicifui I Ponovite v'- zc!eli f bena medigra: 'f /a-paviiLii, išaitel; 15.15 z* u»‘ 15.35 Tri operne,rat (F/ ib1 -.................. - itter^A!,. 6.00 Utrinkr iz Jlral^n/j Francis Scott Fitzž^i K°„/ holik; 16.20 Popolda(,w si Prof Pavel 19.00 Zabavna drich Smetana:.. K f a *b»' cOfj .ljub ncU’ p O"u%od 2 dejanjih: 22.15 J‘,z' , 'EI EV>^ Tvfl 1730 Za otrcke^neSjJ'/ Eacelsior 16.00; (iVizonovo krz-_ no«. G. Rftlli, R. Rlsso Fenice, 16.00; ((Peklenski zaliv«, A Ladd E. Robinson. Nazlonale. 16.00: «Stei do 3 in moli«. V. Heflin. Filodramiuatico. 16.30: «Moi sin Neron«, A Sordi, B. Bardot. Supercinema. 16.00: «Hdečelase Venere«, J. Pavne, R Fleming. Arcobaleno, 16.30: «V Bentieyevo hišo se vrne mir«, D. Dors, J. Buchanan Astra Rojan. 16.00: «Zivel general Jose«, P. Armendariz, P. Goddard Vsi vedo! Učenci hodimo po knjige, zvezke in pribor vedno v ( tbžaSko knjigarno ) Ul. Frančiška, 20 17 30 Za otrckCj. • ' nik: 21.15 «Villa 22.50 Pogovori Cutolom. MOTOGUZZ1 Ekon^iitli [fii;f| turismo». motorni torni^A silnostlo 350. Mptelj, vV 1500 Nadomestni “njrU. J rige. prstani v, .iiOt OlAL.PlSlON i* razpli MONDIg? 'č\p diesel. SpeclaM*1 e *,» ratificiranje. Cremascoll, Trst, Kabio Severo 1® CICIBi. ciciba; Dospeli) Je išča o ukinitvi plemen- Cii 1 JPilihi .mfJn i hi,'/, k IftnttMI ne** rta* tmi v W W<« Gre za osem milijonov <<:enakopravnih» črnce iii?e^aVn' neredi v nekaterih rih drž?vah ZDA- do kate-... ^e. Prišlo ob začetku no-% šolskega leta. so v kam-l,e ,.zs Pre.dsedniške voli-Vtmli 1 °do Prihodnjega no-1, rai izzvali povečano borovem3 , e glasove. Pred dišče a7r\I0ma -ie vrhovno so-sit„ , . A Proglasilo plemen- &££v kot tro- letni«- s° v začetku ski h J|P?a ^P^Rega leta črn- Malt!] ta sklep hod.tr00 Uresn'čiti in začeli v «šole belcev«, je, kot m°rala J° cel0 stopiti v ak- ianki 7 ameriška vojska s neu k , bi razPršila «užalje-- bel«- ki so demonstriral. “Predrznosti« črncev. ? Je bil žalosten začetek 'ga leta. ki pa je poži- šolskeu_ renuhrte^VOl'Ino kampanjo med ttranir1*580'^0 ’n demokratsko SVoj °’ .ki skušata vsaka na p]ae način pridobiti črnske Ve za svoje kandidate. oltobTn* Se’. ..da je v ZDA Hov v driiijonov državlja-cn Aj' imaio volilno pravili*‘-eh J* °d 7 do a mi-gdele-V ^rn.cev. V Ameriki se Volilnih Volitev komaj 60 odst. Pri »a ,.uPravičencev. Tudi li{va.a .lih predsedniških vo-liin- ie volilo komaj 60 mi-voijt°V 'judi- Največ pa se v v vzdržijo Črnci in zato kolifeteklosti niso črnci ni' ti *, m°g^ učinkovito vpliva-a volilne rezultate. Qoci p ■ • v; 1 1' s črnskimi glaso- ne moremo zanikati, nikakor pisa »Avanti!« (8. septembra) pa ne v smislu, ki v zadnjih n’ Saragatov govor smo med • sedmih ali osmih letih ozna-drugim brali sledeče: »Soglašamo s tem. da se ni treba nikomur ponižati, soglašamo tudi z zvestobo demokratičnim metodam, kakor prav tako soglašamo z morebitnimi odgovornostmi v zvezi 7. mestom v vladi in z zapadno solidarnostjo». Posebno zadnja trditev je v vrstah socialistov vzbudila zahtevo po ta. ko.išnji razjasnitvi pojmov. In to razčiščen.ie je prišlo takoj naslednjega dne v običajnem nedeljskem članku leaderja PSI. ki je pohitel s svojim pojasnilom; «Prav tako največje težkoee (za združitev op. ur.) ne morejo izhajati iz določanja smeri v socialistični zunanji politiki, le da se označba Zapad mora razumeti kot geografski, ekonomski pojem, pojem zgodovine, kulture in določene vrste civilizacije, katere prav gotov J PODROBNI NAČRT ZA HIDROCENTRALO V SPODNJI TREBUŠI JE ZE IZDELAN m m. Novih 235 milijonov kWh električne energije na leto Sto metrov visoki jez bo zadržal vodo, ki bo zalila tri doline v 17 km dolgo umetno jezero Skica bodočega jezfa In hldrocentrale. Spodaj Jez, strani pa strojnica hidrocentrale ob 23. t. m. so pod velikim jezom zvorniške centrale na Drini razstrelili zadnji pregradni zid hitrocentrale in reka je začela teči skozi stransko korito. S tem je bila končana druga faza napornega dela pri gradnji te velike centrale. To je ena izmed številnih central, ki se grade v Jugoslaviji, da bi proizvedli toliko električne energije, kolikor je potrebuje na novo zgrajena industrija ter potrošniki, ki morajo posebno v dobi suše in v zimskih mesecih močno štediti z električnim tokom, ker je potrošnja električne energije v Jugoslaviji mnogo večja od proizvodnje. MNENJA ANGLEŠKEGA GINEKOLOGA 0 MOŠKIH IN ŽENSKAH Kdaj prekaša že kdaj je on močnejši od nje 8a Prel/ -^e Problem. kdo ko-a*’ ohr t*3 ~~ moški žensko >0dta‘m>. ln na katerem str«oT Kdo i* »olj šl znan-'Z1 kulturni delavec, i ‘ kdo v, i ■ *'z>čno močnej-*nam • 0<*P°ren proti bo-v*drJi;: ln boleznim, kdo je vPri Pa ^sjen. a*ani je 1S1. bolj žilav, bolj Takih in podobnih ni - Je mnogo, nič manj ^•»itn i„ raz'>čnih mnenj na sj-is"uh - Boložai c. hi t«o ’ 1 ii pripada in ni Vpr., ezko - Ton- hjh vprašanj. 2e-že zavzela v druž- težk J 1 l!Ptajan'i °> ustvariti si o tem °da 0 J1 Pravilno mnenje, bfitn ”s‘hjmo si, kaj misli o *l*r i.aV^ zene z moškim "bonski zdravnik za Ž>k, Ab: bol- ezni, ki je ir Adophe več kot *n0 ;*i uL,deratijo trajajoči pra-*trani - °vi1 močne in slabe ne KotV*-redne anfi'e^ke ie- t Piisk sP°rt ni svetovalec ,'atha , eSa lahkoatletskega i • 8nn,e lnael ogromno pri-v iztetinnat‘ *'zu'no hrabr ist o 'Uh ;° snm°disciplino ne-}, ki,j|J btiih žena. V sv> 3Ual?» = "Woman: Mans E-dahis Ugrabil sir Abra- -ahi i mogrede povedano: ].Dfeh) i S štirideset let po-at'ren, 0 star problem, na Pa r>»nt daie odgovora, l'b dnu., 'naSa mnogo zabav-e,'dol 0V- Pustimo njem'J l?.^ko dv.°hia so ženske bio-kk0taj močnejše kot moški. °*kih hoomalije so pri Jhlfje pogoste, toda t, Itje za razliko od riarVna ,ce lusti« je izjema. &f^s#tkra?)0u11 .ie pri moških 1 ž'tiskai ■* pogosta kot »I« Ut uab. Jecljanje, Skilje-v*š'»r»tvo; vsa to je bolj zastopano na moški strani, Rak na vseh telesnih delih, z izjemo ženskih spolovil, je bolj zastopan pri moških... Verjetna razlaga za to je splošna biološka manjvrednost ali z drugimi besedami, povedano: ženske imajo večjo možnost za daljše življenje. Srčne bolezni, z izjemo bolezni srčnih zaklopk, so pri moškem bolj pogosto zastopane. Med moškimi najdemo ve^ gluhih, duševno zaostalih, po1-sebnežev... Vsa obolenja ščitnice so pri ženskah pogostejša, verjetno lahko to pripisujemo povezavi ščitnice z drugimi žlezami, predvsem s spolnimi. V moči mišic se zdi, r'a imajo moški veliko prednost pred ženskami, toda ali je ženska slabost res le odraz mišične moči? Pri primitivnih narodih nosijo žene najtežje tovore, medtem ko ho'-di mož golorok poleg žene. Vemo, da je ženska mišična moč manjša od moške, saj ima ženska manj mišičja kot moški toda če preiskujemo nekatere telesne s. osobnosti, se pač moramo vprašati kakšne prikrite sposobnosti ima ženski spol. «r.znam poklicno kolesarko« piše Abra-hams, «ki je le en in no) metra visoka ter 40 kg težka, .e mati in popr’-n ženska, ki dosega na dolgih progah izredne rezultate«. Kar se razuma tiče, daje Abrahams moškim veliko prednost, «V šolah opažamo raznolikost obeh spolov, ki traja vse življenje Dečki se nagibajo k ekstremnim - primerom neumnosti ali bistro- sti, dočim so deklice večinoma povprečne. Isto velja na pr. za študij medicine. Najboljše študentke so redko tako dobre kot najboljši študentje, toda povprečna nadarjenost študentk je večja. Cine se laže uče na pamet, vendar so v mišljenju in moči razsojanja slabše... Od začetkov zgodovinske dobe l.a tdo danes je bilo manj kot tisoč žena, ki so zgodovinskega pomena in celo mnoge od teh so dosegle časti in uspeh z drug-čnimi sredstvi kot pa z inteligenco. Vse žene, ki so postale resnično znamenite zaradi izrednih duševnih sposobnosti, imajo nekatere anatomske značilnosti moža. Te »ene tvorijo seksualni vmesni tip s posebno ljubeznijo za moška oblačila in se poslužujejo pogosto moških psevdonimov, na primer George Elliot, Rosa Bonheur, Ma-dame Blavatsk.v, Madame de Stael George Sand«. In celo v najbolj očividnih izjemah Abrahams negalantnj pripominja: »cherchez l'hom- me». «Madame Curie je bila žena odličnega znanstvenika, ki se je udeleževal njenih odkritij. Elizabeth Barrett je napisala najlepše pesmi, ko je spoznala Roberta Brotvniga Zakonski drug ne pomaga neposredno, on ustvarja potrebno vzdušje gospodarja in mojstra«. Ng dveh' področjih pušča Abrahams ženskam svoje: «Žene so izredno spretne romanopiske. Občutljivejše so za podrobnejše družbene vtise, ki se jim tudi bolj vtisnejo v spomin. Imajo tudi živ čut dojemanja menjajočih vplivov med možem in ženo, ki je podlaga za romane. V igralski umetnosti se odlikujejo predvsem ženske: Sarah Bernhardt in Eleanora Duše nimata med moškimi igralci enakovrednih. Zenske so tudi prvovrstne pevke in plesalke. Pred moškimi prednjačijo tudi v večji dovzetnosti za vzpodbudo, ki jo tvorita občudovanje in ploskanje publike«. Abrahams zaključuje z besedami; »Zena je človek z izredno razvitim' čustvi, dočim vodi moža razum. Zensko zanimajo mladi ljudje, vrsta, moški se bavi satn s seboj. Kar se tiče čustvovanja, naletimo na veliks nasprotja, silne kontraste. Zenska strast je površna. Moška čustva so kakor morski valovi po neurju, čeprav komaj opazni, vendar ogromni in vztrajni. Občutja žene so kot mali valovi, površni in bežni. Izjema je seksualni impulz. Strastne žene imajo močno razvit spolni r.agon in ženske s slabo razvitim spolnim nagonom so bolj frigidne kot ekstremni primeri med moškimi. Najbolj sramežljiva spolna partnerka je obenem lahko najbolj čutna. Ker so žene navadno manj čutne, toda bolj strastne, se lahko dvignejo v višave in padejo v neverjetne globine Dosežejo lahke vso moč strasti in prefinjenost perverznosti, ob katerih zbledi do nepomembnosti moška pregreha... Večina velikih'-ljubavni-kuv v zgodovini so žene; na vsekega don Juana in Casanove je bilo deset Montespans in Neli Gtvinnk«. Kot smo že večkrat pisali, so doslej v Jugoslaviji zgradili vrsto velikih hidrocentral. Pomanjkanje električnega toka pa je kljub temu občutno in to tako močno, da se pogosto dogaja, da morajo tovarniški objekti omejiti delovanje zaradi pomanjkanja e-lektričnega toka. Pretekli teden so spustili v poizkusni pogon največjo termično centralo v Jugoslaviji in sicer termoelektrarno v Šoštanju, ki bo do neke meje ublažila motnje v tistih mesecih, ko je raven vbda na hidrocentralah nizka. Seveda velja šoštanjska termoelektrarna le za Slovenijo. Vse to skupaj pa še zdavnaj ne u-streza potrebam, pa čeprav so tako na Savi kot na Dravi po vojni zgradili .vrsto hidrocentral, tako da danes rama Slovenija proizvaja toliko električne energije, kolikor jo je proizvajala pred vojno vsa Jugoslavija. Da bi se to vprašanje rešilo ali da bi se vsaj čim bolj ublažilo pomanjkanje električnega toka v Sloveniji, je Elektroprojekt v Ljubljani sklenil graditi med drugim še tri nadaljnje hidrocentrale. Eno bi gradili na Idrijci, drugo v Lobnici, m tretjo v Ospu v Slovenski Istri. Q hidrocentrali v Lobnici na Štajerskem in o načrtih za hidrocentralo v Ospu V Slovenski Istri smo pred časem že nekaj pisali. Danes se bomo omejili na proiekt v zvezi z gradnjo hidrocentrale na Idrijci. Akumulacijska elektrarna v Spodnji Trebuši bo ena največjih elektrarn v Sloveniji. Zaloga koristno izrabljive vode iz IV km dolgega jezera, bo znašala 281 milijonov kub. metrov. Za gradnjo same pregrade aii jezu bodo potrebovali 3SO.OOO kub. metrov betona, zmogljivost elektrarne pa bo 120.000 kW ali 235 milijonov kWh električne energije na leto. Strojnica trebušne hidrocentrale bo zgrajena neposredno ob pregradi. To ima določeno prednost v tem, da dolina Idrijce od pregrade dalje ne bo ostala oshšena. Druga prednost take gradnje pa je v tem, da je ta cenejša in terja mnogo manj gradbeno tehničnih tcžkoc. Jasno je, da terja gradnja take velike centrale mnogo sredstev. Po predvidenih računih bodo znašali stroški gradbenih del okoli 15 milijard dinarjev, sam jez pa o-koli 5 milijard dinarjev. V te stroške pa je treba računati tudi stroške za preselitev liu-cti iz tistih krajev, ki jih bo voda novega ume! nega jeze-ta preplavila. Po sedanjih načrtih bo voda preplavila o-k oli 180 domačij, kjer živi okoli 800 prebivalcev. Z« te ljudi bo treba zgraditi nov« domove in to po želji samih interesentov v neposredni bližini nad novim jezerom ali pa kje drugje na Primorskem. Strošni za preselitev teh Hudi pa bodo znašali okoli 000 milijonov dinarjev. V kolikor bo predloženi načrt, ki ga je izdelal nž. Savo Janežič ob sodelovanju skupine elektrcinženirjev in tehnikov Elektroprojekta v Ljuh-ljani sprejet, in se bodo dela kmalu začela, bo gradnja hidrocentrale na Idrijci trajal« približno tri leta. Dela bo It skušali pospešiti s tein. da bodo zaposlili čim večje število delavcev, vsekakor nad tisoč ljudi. Med prebivalstvom krajev, kjer bo nastalo novo jezero, vlada veliko zanimanje. Posamezniki, ki z delom niso neposredno prizadeti, si želijo, da bB se dela čimprej za čela. Drugačno pa je mnenje onih ljudi, ki so z gradnjo hidrocentrale prizadeti, ker jim bo voda novega jezera preplavila polja in domačijo. Prej smo rekli, da bodo marali izseliti okoli 800 ljudi, še mnogo več zemlje pa iun bo voda preplavila. In čenr iv jim je zagotovljen nov d.m drugje, se kaj neradi 'očiju od svojih starih domačij,, izda vse take gradnje tcriai" ne le velike stroške, ampak tudi določene žrtve, ki so povezane z spreselitvijn Jiiidi. Po sedanjih načrtih bo jezero, ki bo nastalo za sto metrov visokim jezom, zalilo v Idrijski dolini vse do Tren.i-lišč pod Spodnjo Idrijo, v Hitenji do Podorehovca. v lolim Trebuše pa do Krvavšč. Da bi ta del težkoč primerno prebrodili, so že imeli vec posvetovanj z občinskimi ljudskimi odbori in osnovani sta bili tudi dve posebni komisiji. Prej smo omenili, da je načrt za hidrocentralo izdelal inž. Janežič, s skupino strokovnjakov . in sodelavcev .z ljubljanskega Elektroprojekta. To delo je bilo zelo obsežno, saj je bilo treba opraviti vrsto temeljitih raziskav, najti podatke o gibanju vode za večje razdobje, ugotoviti količine pritekajoče vode ter izgube zaradi izhlapevanja. Nadalje so bila potrebna obsežna geološka raziskovalna dela zemljišča, nadalje propu-ščanje vode in še marsikaj drugega. Načrt je torej, kot smo že rekli, izdelan in v kolikor 1:0 odobren, bodo doline Idrijce. Hotenjščice in Trebuščice robile popolnoma novo pod )- bo, saj bo jezero spremenilo zapuščene in puste grape v slikovite zalive, nad katerimi se bo vila nova asfaltirana cesta, gospodarstvo Slovenije pa bo z novo hidrocentralo dobilo nove električne energije, ki ji tako primanjkuje. Sto milijonov brt Prvič v zgodovini je letos presegla skupna tonaza trgovskih ladij ra svetu sto milijonov BRT. Tovorne ladje imajo 68 milijonov, cisterne 25, potniške pa tri črtrt milijona BRT. Ribiških in drugih posebnih ladij je za 4 milijone # • # Nedavno je bila v Talinu na Estonskem «modnarodna» predstava Bizetove opere «Carme:i». Vloge so bile kaj nenavadno razdeljene: Car- men je pela bolgarsko, Dom Jose srbo-hrvatsko, Escamilo rusko in le zbor estonsko. čujejo to politiko t. j. politiko skrajnega atlantizma, a-merikanizma in hladne ali p’»ve vojne s sovjetizmom«. To pojasnilo je bilo potrebno in zadostno, posebno zaradi tega, ker se je postavila ob stran splošna oznaka «za-padne solidarnosti«, to je pojem, ki če bi bil sprejet, bi avtomatično prisilil italijanske socialiste da bi bili solidarni n. pr. s kolonialistično politiko Francije, da bi vzklikali Cangkajšku, Singman Ri-ju in Franci in to samo zaradi tega, ker uživajo ti trije gospodje brezpogojno podporo Združenih držav. Brez dvoma Italija, Francija, Velika Britanija, ZDA in druge dežele, zemljepisno govorjeno, ne ležijo le zapadno od Moskve, ampak imajo, kot pravilno zatrjuje Nenni skupen «tip civilizacije«. Ti narodi so skupno napravili en korak v zgodovini in ta ko-rck je francoska revolucija n: dalje korak človečanskih piavic. In prav zaradi tega pot Zapada k socializmu ne do in ne more biti totalitarna in diktatorska pot. Narodi demokratičnega Zapada so poleg tega med seboj povezani z določenimi podobnostmi, z odnosi in vezmi, ki so neskončno bolj tesne kot tiste, ki bi jih morda danes mogle vezati z narodi, ki imajo drugo civilizacijo. Zaradi tega greši list «Quotidiano» (16 septembra) ko zatrjuje da Nennijevo »sterilizirano za-padnjaštvo« ne pomeni prav nič. Ta »steriliziranost« je bila povsem nujna in to, kar ostaja, je demokratična solidarnost, zgodovinska in civilizirana solidarnost, ki prav zaradi te svoje svojske bit-nosti nima in ne more imeti nič skupnega s sedanjo zunanjo politiko Edena, Guya Mol. leta in Forsterja Dullesa. » * * Prav gotovo sta Francija in Italija tisti dve deželi Zapada ki imata med seboj največ sličnosti in katerih zgodovinski razvoj je v teku stoletij med seboj najbolj vplival drug na drugega in 'o strino in skoraj vedno odločilno. Zato b; bilo lahko zelo zanimivo napraviti primerjavo med sedanjo razporeditvijo levih sil v Franciji in razmerami, ki se lahko razvijejo v Italiji kot posledica zaželene združitve socialistov. V Franciji si je socialistična stranka prevzela neverjetno odgovornost, da tolmač: interese in težnje konservativne, kolonialistične in šovinistične desnice SFIO, ki je že prej imela samo neznantno oporo med delavskimi množicami, je izgubila to razred- no značilnost. In tako je prepustila prosto pot komunistič. ni partiji Francije, ki se je na svojem zadnjem državnem kongresu pokazala kot povsem okostenela na stalinističnih pozicijah in ki ne kaže nika-kib vidnejših znakov za kakršno koli notranje življenje Med SFIO in KPF je v francoski levici velika praznina. Kot posledica teh razmer je to, da se še nikoli doslej v Franciji ni zdela možnost, da bi pri-še' delavski razred na oblast, tako daleč, kot je to danes. Razmere v Italiji pa so za sedaj, kot se zdi, povsem drugačne, Saragatova socialdemokracija je po negativnih z-kušnjah najbolj sterilnega sodelovanja v vladi očitno pokazala občutljivost za socialistične težnje in niti ne more niti noče iti po poti, po kateri je šla SFIO. Komunistična partija Italije pa se je izmed vseh komunističnih strank Zahoda v začetku po- kazala kot najbolj naklonjena k temu. da bi izvedla de-stalinizacijo. Znani Togliattijev intervju reviji »Nuovi argomenti« je označil vrhunec tega procesa. Poznejši mo- skovski ukor ni le zaustavil razvojne poti, ki je bila že v teku, ampak je povzročil popolno preusmeritev poti. Kljub temu so stališča komunistične partije Italije vse drugačna od stališča KP Fran. cije. Končno, je za razliko od Francije v Italiji med socialdemokracijo in komunistično partijo bila in je še veiiK.t stranka, PSI, ki se je kmalu prilagodila novim razmeram in ki je z uspehom energično prevzela iniciativo za soc:b1-stično združitev. V takih razmerah se zdijo perspektive italijanskega delavskega razreda mnogo bolj ugodne k"t perspektive, pred katerimi se žal, nahaja francoski proletariat. Toda kaj bi se zgodilo, če bi se os združene stranke postopoma premaknila vedno bolj proti desni, vse dotlej, da bi privedla italijanske socialiste, d« bi kot SFIO bili v službi vladajočega razreda? In če bi bila KP1 hkrati pr’-siliena zaradi takih razmer ostati trdno na sterilnih položajih, ki so se že preživeli? To bi pomenilo za italijanske delovne množice zaton, ki bi jim za dolga leta onemogočil vsak up do zmage. Gre lu za dejansko nevarnost, ki ie ne smemo podcenjevati. Senator Commin je ob pravem času opozoril in to opozorilo smo mi sprejeli in nanj odgovorili takole: »Hočemo socialistično združitev, nočemo pa socialdemokratske združitve«. In upamo, da je ta odgovor odgovor vseh italijanskih socialistov ČARLO ANDREONI (Iz «Risorgiment socialista») Industrijsko središče VVinterthur Znamenite tovarne «Sulzer» in cela vrsta drugih - Vsakovrstni avtomati in «čarobna» vrata VI. Ko že govorim o industriji naj omenim še od Cu-riha dvajset kilometrov oddaljeno industrijsko mestece Wiriterthur, ki sem si ga tudi ogledal. To je zelo prijazno s parki in gozdovi obdano mesto. ki je že iz srednjega veka znar.o zaradi krasnih umetniških peči iz majolike, ki «o se tu izdelovale (omenil sem jih že, ko sem govoril o obisku v muzeju), in zaradi Dieslov motor iz tovarne Sulzer v VVinterihuru tekstilne obrti Pozneje se je mesto razvilo v zelo važno in. tlustrijsko središče. V tem mestu so zn»ne tovarne strojev in lokomotiv »Sulzer«. Patente te tovarne za Diese-love motorje uporablja, kakor je znano, tudi tržaška Tovarna strojev. Tu se izdelujejo tudi velike turbine ter tekstilni in drugi stroji. Vzporedno s tem se je razvila cela vrsta drugih industrij. V bližini mesta so veliki obrati za izdelovanje vla-ktn, tkalnice za bombaž 'u svilo, dve pletilnici za trikotažo, tovarne za nit, tkanine in gumijasto-elastične tkanine, barvarnice tkanin, tovarne tkanin za dekorirano blago in za zavese, tovarne čev-liev, tiskarne za knjige in grafična podjetja, tovarne mila. sveč, pralnih praškov, kozmetičnih proizvodov, tovarne želatine in kemikalij. Dalje tovarne pohištva, opekarne, tovarne za pletenine in košare, pivovarna, tovarne za pile igle; razne sirarne in mlekarne; tovarne hladilnikov, piškotov in testenin, tovarne za precizne predmete ln električne aparate, za žarnice «0-sram« in svetlobne cevi. V bližini je tudi svetovno znana tovarna kock za juho in drugih preparatov »Maggis in številna druga'podjetja. Vsi ti industrijski obrati in kompleksi pa so tako smotrno razdeljeni na obširnem področju mesta, da ne kvarijo njegove naravne lepote in mesto ima videz prijaz.nega podeželskega mesta s številnimi parki in drevoredi. Winterthur ima o-koli 70.000 prebivalcev. V Winterthuru kakor v Cu-rihu in drugod naletiš povsod na vsakovrstne avtomate. Tako dobiš avtomate za vsakovrstno čokolado, za ci-gaiete, vžigalice, poštne znamke, pisemski papir in dopisnice, za filmč, električne žarnice, stikala in podobno. Na postaji ti za 10 »rappen« (stotink) avtomat »proda« kozarec iz lepenke, da lahko piješ vodo; javna stranišča se ti odprejo, če vržeš v avtomat 20 stotink. V Curihu se ti v neki večji trgovini vrata avtomatično odprejo, ko stopiš prednje, v drugi večji trgovini (kakor pri nas Upim) pa te premične stopnice ponesejo v zgornja nadstropja. Čeprav ni-s, bila avtomatična vrata zame nobena novost, ker sem vedel, da delujejo na podlagi fetoelektrične celice, vendar pa se mi je zdelo imenitno ko so se mi sama odprla, ko sem stopil prednje, ne da bi bilo treba izreči kako čarobno besedo. Zabaval pa sem se pri opazovanju otrok, ki so vrata «dražili», da so stopili prednje pa se zopet hitro u-m.aknili in vrata so plesala sem in tja. Pred glavno postajo v Curihu pa ti avtomat za 10 stotink odstopi podroben načrt tistega dela mesta. ki te zanima, z n»ved-bami tramvajev, ki vozijo na zaželen kraj. Lahko bi še dalje našteval avtomate, ki ti z blagom vrnejo tudi razliko denarja, ker moraš vanje vreči le zaokrožene zneske. V me. rtu je tudi več takih trgovin, kjer si blago kar sam izbereš in ga naložiš v posebno kovinasto košarico, ki jo kar sam vzameš ob vhodu. Ob izhodu pa izročiš košarico z blagom blagajničarki, ki ti napravi račun. (Nadaljevanje sledi) MILAN BOLCIC Prejeli smo Hans. H■ Kirst: 08/15 Tretji del - NEVARNA ICONCNA ZMAGA VOJAKA ASCHA -Izdala Državna založba Slove. tuje. Janez Trdina: ZBRANO DELO - Deveta knjiga: Črtice in povesti iz narodnega življenja - Izdala DZS. CRITICA SOCIALE - Petnajstdnevna revija - stev. 17, leto XLVIII - Uredništvo in uprava: Milan, Via Carlo Cat-taneo št. 1. predvolilna kampanja za predsedniške volitve v ZDA MNENJE 0 ENEM TRENUTNO NAJVAŽNEJŠIH ITALIJANSKIH VPRAŠANJ 1 ' " ' """ — —. 1. INTERPELACIJA SVETOVALCU/ UPI BELTRAMA IM (j IA M QIH l\l TA Podtajnik Folchi pojasnil vprašanje obnovitve železniške zveze pri Gorici Do sklicanja italijansko*jugoslovanske konference naj bi prišlo že v lanskem septembru Poslanca KPI Gino Beltrame iz Vidma in Giobatta Gianquinto iz Benetk sta izročila 21. julija 1956 ministrstvu za zunanje zadeve in ministrstvu za prevoze interpelacijo, v kateri sta zahtevala pojasnila glede obnovitve železniške zveze med severno in južno postajo pri Gorici v okviru obnovitve gospodarskih odnosov z Jugoslavijo. Podtajnik v zunanjem ministrstvu Folchi je pred dnevi odgovoril: <,Obnovitev železniške zveze med severno in južno postajo v Gorici je podrejena, kot je znano, sklicanju italijansko-jugoslovanske konference, ki bi morala biti v mesecu septembru 1955. Zaradi mnenj političnega značaja se je prepustila Jugoslaviji iniciativa za sklicanje konference, do katere do danes še ni prišlo. Ministrstvo za promet je s svoje strani že pregledalo s tehničnega in ekonomskega stališča rešitev različnih železniških vprašanj, da bo lgh-ko prešlo k uiesničevanju načrta. ko bo sklicana bmenje-na konferenca.« Iz uradnih krogov se je doslej malo izvedelo o tem, kako je s tako važnim vprašanjem, za katerega se goriška .javnost nedvomno zelo zanima. Kakor se vidi, so bili z ene kot z druge strani že naplavljeni potrebni koraki, da se s primernimi pogajanji pride do obnovitve železniške zveze. Po izjavah podtajnika Folchija je bila prepuščena i-nic.ativa za sklicanje konference, ki naj se izreče o vprašanju, Jugoslaviji, ki doslej konference ni sklicala, za kar bo verjetno imela svoje razloge Vse kaže, da teži njen železniški premet z inozemstvom. kakor tudi tranzitni železniški promet, ki se v velikem obsegu razvija na progi Avstrija — Trst — čezmor-je čez Podbrdo, predvsem na Trst in da je Gorica v tem pogledu skoraj brez konkurenčne moči. razen če ne b, piišla v poštev pri preusmeritvi tranzitnega avstrijskega prometa, ki gre sedaj čez Kras, na Tržič, Nabrežino in T.st. Ker pa se v jugoslovanskem časopisiu pojavljajo glasovi o potrebi modernizacije žnezniške proge čez Podbrdo, je možnosti za tako rešitev vedno manj. Seveda pa ne smemo pozabiti, da lahko odigra železniška zveza pri Gorici svojo vlogo predvsem v trgovskih odnosih med Slovenijo in vzhodnimi italijanskimi pokrajinami. ker je bilo večkrat dokazano, da bi se zlasti pot med Soško in Vipavsko dolino ter Severno Italijo veliko skrajšala, če bi namesto sedanje poti čez Trst uporabljali svoj čas uporabljivo zvezo pri Gorici. Zainteresirani faktorji na obeh straneh naj ti dobro proučili možnosti za u-godno rešitev tega važnega vprašanja, ki je za naše mesto velikega pomena. SEJA OBČINSKEGA ODBORA Razširili bodo Ul. Duca dAosla V ponedeljek zvečer je bila seja občinskega odbora, na kateri so razpravljali o odločitvi, s katero je bilo prepove- poskusno dovolili parkiranje na desni stran* drugega dela lil. XXIV. maja, in sicer med Ul. Codelli in križiščem Ul. Kauro-Vittorio Veneto in Duca d’Aosta. Nadalje je pregledal prizive okoli desetih prosilcev, ki bi se radi vselili v šest občinskih starovanj; odločitev ie prepustil osebni prizivni komisiji, v kateri so trije ob-č.nski odborniki. Glede na bližnje upravne volitve za obnovitev občinskih in pokrajinskega sveta je na podlagi zakonskih določil sklenit namestiti v naši občini večje število razglasnih desk ?,a lepljenje volilnih lepakov. Sledila so manj važna u-nravna vprašanja, med katerimi je bil tiidi načrt za ure-dittv Ul. Duca d’Aosta, ki postaja zaradi svoje lege vedno važnejša prometna žila. Načrt predvideva razširitev cestišča /a 3 metre na odseku med protituberkuloznim dispanzerjem in vojašnico, vendar bj bilo treba na tem mestu zgraditi del ograje. Isto naj bi se napravilo tudi pred poskusnim kemičnim inštitutom, tako da bi imela ulica čim lepši videz. Ker se z ureditvijo strinja tudi pokrajinska uprava, je odbor načrt potrdil v njegovih glavnih obrisih. Predložili ga bodo v odobritev občinskemu svetu. Sporočilo finančne intendance Finančna intendanca iz Gorice sporoča, da morajo s 1. oktobrom 1956 vsi davkoplačevalci (trgovci na debelo in p»» drobno, ljudje s svobodnimi poklici, izvrševalci raznih u1 peš po Ul. Cappuccini 76-letni Florino Fabri, ki stanuje ' v prostorih ECA v Ul. Baiamonti, se mu je nenadoma spodrsnilo in je padel. Na pomoč mu je prišel rešilni avto Zelenega križa in ga odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu obvezali rano nad levim očesom Pridržali so ga na opazovanju. GORIŠKI ŠPORT Merano-Pro Gorizia 2:0 Goričani so slabo začeli letošnje prvenstvo. Popolnoma prenovljena ekipa ni še našla svoje prave igre, kar se. je pokazalo že v prejšnjih prijateljskih tekmah. Jasno je. da prva tekma prvenstva ne more čati dokončne in jasne sodbe o ekipi. Napake se vsekakor dajo popraviti. V Me-ranu se je goriška obramba pokazala precej čvrsta, napad pa se ni znašel. Goriški igralci so igrali na splošno precej nepovezano, kot da bi ne vedeli, za kaj gre. Nasprotniki so imeli seveda o-lajšano delo in so to tudi primerno izkoristili. Prvi gol so zabili v 16. minuti drugega polčasa, drugega pa v 21. minuti drugega polčasa. Pro Gorizia je nastopila v sledeči postavi: Tomasella; Antonaz, Bernard; Pischi, Gioiello, Or-zan; Zanolla, Tosolin, Cese-lin, Puia, Ballaben. V neče-ljo bo Pro Gorizia nastopila prvič na domačem igrišču: v gosteh bo imela ekipo iz Ro-vereta. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan In ponoči lekarna Pontom - Bassi, Raštel 2i’ - tel. 33-49. beh straneh Ul. XXIV. maja, kot je to predlagal tudi inšpektorat za civilno motorizacijo v Vidmu. Odbor je bil mnenja, da bi za nekaj časa Kih od 7.50 do 12.30; ob sobotah in dnevih pred prazniki nd 7 30 do 12.30 in od 16. do 20. ure; ob nedeljah bodo mesnice ves dan zaprte. Padla je s kolesa Ko se je včeraj popoldne desetletna Andreina Bisiani s Korza Italia 43 peljala s kolesom po mestu, je blizu — KINO — CORSO: 17.00: »Afriška dogodivščina* in »Ogleduhi morja*. v barvah. VERDI. 17.15: «Bandit’ na avtocesti*, Scholz in P. Hoer-biger. CENTRALE. 17.30: «Nedeljsko dekle*, D. 0’Keefe. V1TTORIA. 17.15; «Veseli u-jetniki*, O. Hessincamp. MODERNO. 1.7.00: »Da te spet najdem*. :ii. » ii! •• :• • .* . “S . :::::::: 51 : SIIIIIISKA III.IIVIPIAIIl V VI(ISKil /AKIJIEEVI JUGOSLAVIJA DRUGA po remiju z Madžarsko V zadnji prekinjeni partiji je Milič dosegel remi MOSKVA, 25. — Z doigra-njem prekinjenih partij, se je danes v Moskvi zaključila XII. šahovska olimpiada. Kot mo že poročali, si je zmago že pred zadnjim kolom osvojila Sovjetska zveza, vprašanje drugega mesta pa je bilo odprlo vse do zadnjega dne in skoraj do zadnje partije tega doigega in napornega turnirja, ko sta si Jugoslovan Milič in Madžar Portis segla v roke in si razdelila točko Dvoboj med Madžarsko in Jugoslav.jo se je tako konča! z rezultatom 2:2, kar je Jugoslaviji zaradi večjega števila zmag na turnirju (1 več kot Madžarska) zadostovalo za osvojitev drugega mesta z istim številom točk. Partija med Miličem ir Por-tisom je bila prekinjena v nejasni poziciji, toda Milič je kuvertiral pravilno potezo in v nadaljevanju je prišlo do večnega šaha in s tem do remija. Osvojitev drugega mesta predstavlja nedvomen uspeh in ponovno potrditev vrednosti jugoslovanskega saha. Jugoslovani so bili ves čas trajanja turnirja v zelo dobri kondiciji in le proti koncu se jim je z;:čela kazati utrujenost, tako da bi skoraj zapravili drugo mesto. Po odigranju vseh prekinjenih partiji so končni rezultati zadnjega kola naslednji: Jugoslavija - Madžarska 2:2. SZ - Romunija 2,5:1,5, Bolgarija - Švica 8:1. CSR - Zah. Nemčija 2,5:1,5, Anglija - Izrael 2:2. Končno stanje: Sovjetska zveza 31 točk, Jugoslavija in Madžarska 26,5, Argentina 23, Zah. Nemčija 22, Bolgarija 22, CSR 20,5, Anglija 20, Švica, Danska in Romunija 19, Izrael 15.5. NOGOMET Evropska reprezentanca po francoskem mnenju MOSKVA. 25. — List »Moskovski komsomolec* je obia-vil intervju s trenerjem francoske nogometne reprezentance Pierrom Pibarotom, kateri je v pedelio prisostvoval nogometni tekmi med Madžarsko in Sovjetsko zvezo. Piba-rot je mnenja, da bi bila evropska reprezentanca najbolje sestavljena iz naslednjih igralcev: Grosics (Madz.); Belin (Jug). Van Brandt (Belgija); Octvirk (Avstrija), Jonquet (Fr.), Netto (SZ); Tatuškin (SZ), Koesis (Madž.). Kopa (Fr.). De Stefano (Real Madrid), Ujim (SZ) ali Csibor (Madžarska). bo v nedeljo bori! za naslov z evropskim prvakom Cavic-chijem, je izjavil, da se še za noben dvoboj ni tako skrbno in intenzivno pripravil in da se počuti v izvrstni formi. Kljub napornim treningom je še vedno težak 91 kg. to je 3 kg več kot je predvideno za borbo. MIAMI. 25. — V areni By-scayne je Amerikanec Boffy Lane premagal s knock-outom italijanskega boksarja srednje kategorije Spallotto v deseti rundi, potem ko ta ni mogel več nadaljevati borbe zaradi krvavitve. NEW YORK, 25. — Prvak britanskega imperija v težki kategoriji Joe Byrgraves je včeraj s tehničnim knock-outom izgubil dvoboj z Way-ne Bethaom iz New Yorka. TENIS Italijanski lemsarji trenirajo pod vodstvom Budgesa FOREST HILLS. 25. — Italijansko moštvo, ki se bo v petek, soboto in nedeljo srečalo z ameriškim v polfinalu Davisovega pokala, intenzivno trenira pod vodstvom znanega ameriškega teniškega mojstra Dona Budgea. Kapetan italijanske ekipe grof Cavriani je izjavil, da je italijanska ekipa pripravljena bolje kot kdaj koli. Vsi: Mer-lo, Pietrangeli in Sirola se zelo dobro počutijo. Po mnenju ameriških strokovnjakov zmaga ZDA ni vnaprej zagotovljena, predvsem zato, ker izbrani igralci niso v najboljši formi. Računajo, da so Italijani boljši v dvojicah. Američani pa pri posameznikih. VESLANJE Argentinski veslači ne smejo na olimpiado LOSANNA, 25. — Predsednik mednarodne veslaške zveze Gastor.ne Mullegg je obvesti! vse včlanjene zveze, da je upravr.i svet FISA z gotovostjo ugotovil, da prejemajo argentinski veslači znatne denarne prejemke za svojo veslaško aktivnost in da jim je zaradi tega prepovedana udeležba na olimpiadi JUGOST.OVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO HAJDUK IN CRVENA ZVEZDA VODITA PO SEDMEM KOLU Prva točka za Odred v I. conski ligi Crne gore gladko in zas*u*t' BEOGRAD, 25. — Po sedmem kolu jugoslovanskega nogometnega prvenstva sta na čelu klasifikacijske lestvice Hajduk in Crvena zvezda z 12 točkami. Oba vodilna kluba sta v zadnjem kolu zmagala nad svojima nasprotnikoma. Hajduk je doma s težavo odpravil zagrebško Lokomotivo z 2:1, Crvena zvezda pa je v lokalnem derbiju avtoritativno odpravila BSK s 4:1. BSK je nudi! odpor samo v prvem polčasu, ki se je končal neodločeno 1:1. Zopet je bil najboljši pri Zvezdi Ko-stič posebno kot realizator in je zato pričakovati, da ga bo Tirnamč skoraj gotovo vtaknil v reprezentanco, ki se bo v nedeljo pomerila z Češkoslovaško. Zelo dobro je igral tudi drugi kandidat za reprezentanco mladi Sekularac. Vojvodina, bi je z 10 točkami trenutno tretja na lestvici. je imela v gosteh suboti-ški Spartak in ga odpravila s 5:2. Zelo lepo zmago je požel tudi mostarski Velež na račun Radničkega 4:1. Tudi v tej tekmi se je izkazal Mu jič. Lahko zmago na domačem terenu je dosegel še Zagreb proti Sarajevu s 4:0 medtem ko je Dinamo sredi PRED NEDELJSKO TEKMO JUGOSLAVIJA-ČSR V BEOGRADU Češkoslovaški nogometaši postajajo zopet velesila no odpravil Budučnost s 3:0. in skopskim Vardarjem jo J1*! odigrana ze v petek. Končala se je s presenetljivo zmag Vardarja s 3:2. Partizan J® vsemi svojimi reprezenta i ci vred igral slabo in za*j0 čudno, da je v nedeljo bi P ražen s 5:2 tudi v Sofij'? J ^ je gostoval na prijateljski c mi. Lestvica po sedmem je naslednja: Hajduk Crv. zvezda Vojvodina Velež Dinamo Spartak Zagreb Vardar Partizan Budučnost Lokomotiva Sarajevo Radnički BSK V I. conski ligi s,ovenp„ predstavnika nimata srece'jno 3. kolu je Ljubljana se v . brez točke, Odred pa si je " boril šele prvo z neodločen Trešnjev*! prem: kolu 7 5 2 0 1TA * 7 6 0 1 21-5 7 5 0 2 23:13 1» 7 3 3 1 12:7 7 4 12 18:1* 7 3 13 16:10 7 3 13 10:12 7 3 1 3 8:13 i’ 7 2 14 17:17 7 2 1 4 7:13 7 2 0 5 8:14 7 2 0 5 8:10 7 2 0 5 6:20 J115 6:16 3 rezultatom proti 2:2. Ljubljano je . . Šibenik s 3:0. Na lestvici dijo s 6 točkami Rijeka, P in Šibenik. Ostali rezul» Grafičar - Rijeka 0:7, SP * Turbina 6:0, Metalac -, ^ stilac 2:1, Uljanik-Jadran Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Ir** Jugoslavija in Češkoslovaška sta se doslej srečali 23-krat - ČSR je dosegla 13 zmag, Jugoslavija pa le 6 Mednarodna aklivnosl italijanskih nog. sodnikov RIM, 25. — Mednarodna aktivnost italijanskih nogometnih sodnikov je vedno večja. Liverani bo s pomočjo Pie-monteja ir Rigata sodil srečanje med Avstrijo in Luksemburgom, ki bo v nedeljo na Dunaju in k* velja za svetovno prvenstvo 1. 1958, Jon-ni pa bo 7. oktobra s stranskima sodnikoma Maurellijem in Campano vodil srečanje med Francijo in Madžarsko v Parizu. BOKS Johansson pripravljen bolj kot kdajkoli prej GOF.THENBURG. 25. — Švedski boksar težke kategorije Ingemar Johansson, ki se Prihodnjo nedeljo bo jugoslovansko moštvo zopet stopilo na igrišče v Beogradu in nasprotnik ne bo morda nič slabši kot je bil preteklo nedeljo. Tokrat se bodo po devetih letih zopet merili z nogometaši CSR. Ceski nogometaši so bili pred vojno eden najbolj pogostih nasprotnikov jugoslovanske reprezentance, saj so imeli doslej nič manj kot 23 srečanj. Pred vojno so Cehe šteli med najboljše na svetu, Jugoslavija pa ni kaj posebnega pomenila, zato tu» di ni nio čudnega, če je bilanca zanjo precej neugodna. Kot rečeno, 23 srečanj, od tega 13 porazov, 4 neodločene tekme in samo 6 zmag. Razmerje v golih 76:43 za CSR. Igrali so takole: 1920 — Ant-vverpen 0:7. 1921 — Praga 1:6. 1922 — Zagreb 4:3, 1923 — Praga 4:4, 1924 — Zagreb 0:2. 1925 — Praga 0:7, 1926 — Zagreb 2:6, 1927 — Beograd 1:1 in Praga 3:5, 1928 — Praga 3:1 in 1.7, 1929 — Zagreb 3:3 in Praga 3:4. 1931 — Beograd 2:1, 1932 — Praga 1:2, 1933 — Zagreb 2:1, 1934 — Praga 1:3, 1935 — Beograd 0:0, 1937 — Praga 4:5, 1938 — Zagreb 1:3. 1946 — Praga 2:0 in Beograd 4:2, 1947 — Praga 1:3. Od treh povojnih srečanj še nekaj podrobnosti. Prvič po osvoboditvi so se najboljši jugoslovanski nogometaši pomerili s Cehi 9. maja 1946. Pred 55 tisoč gledalci so Jugoslovani tedaj zmagali z 2:0 (0:0). Jugoslovanska reprezentanca je tedaj igrala v postavi: Mon-sider, Stankovič, Kokeza. Pleše. Horvat, Simonovski, To-maševič. Mitič, Bobek, Mato-šič, Kacian. Gole za Jugoslavijo sta dosegla Tomaševič in Mitič. Tuiji drugo srečanje, ki je bilo 29 septembra istega leta v Beogradu, je prineslo zmago Jugoslovanom, tokrat s 4:2 (2:1). Za Jugoslavijo so igrali: Monsider. Brozovič, Lojen. Čajkovski, Hoivat, Ata-nackovič, Rupnik. Mitič, Bobek, Matošič, Simonovski. 60 tisoč gledalcev se je zbralo v Pragi ob tretjem povojnem srečanju med obema reprezentancama. To srečanje, ki je bilo obenem zadnje, se je končalo z zmago domačinov s 3:1 (2:0). Časten gol za Jugoslavijo je tedaj dosegel Bobek, reprezentanca pa je nastopila takole: Monsider. Brozovič, Stankovič, Čajkovski I., Horvat, Simonovski, Tomaševič, Bobek, Matošič, Čajkovski II., Broketa. Toliko o predvojnih in povojhih srečanjih obeh reprezentanc. V zadnjih letih je bil češki nogomet, vsaj kar se reprezentance tiče, v hudi krizi. Po vrsti so izgubljali tekme tudi s slabšimi nasprotniki in Cehe so ze pričeli prištevati med drugo ali celo tretjerazredne nogometne reprezentance. Do preokreta je prišlo pravzaprav šele letos. V letošnji sezoni imajo Cehi za seboj že lepo število reprezentativnih srečanj, in lahko rečemo. da so si z rezultati, ki so jih v teh tekmah dosegli, zopet priborili mesto med najboljšimi. Potem ko so v tekmovanju za poka! dr. Geroe najprej se v letu 1955 odpravili Avstrijce s 3:2, so igrali aprila v Pragi z Brazilci neodločeno 0:0, 10. maja katastrofalno premagali Švicarje s 6:1 v Ženevi, 20. maja pa dosegli največji uspeh, ko so sredi Budimpešte premagali Madžare s 4:2, kar je bila tedaj športna senzacija prve vrste. Po mnogih letih so morali Madžari tedaj namreč kloniti r a lastnem igrišču. V odmoru svoje prvens'vene sezone pa je češka reprezentanca odpotovala v Južno Ame- riko. 2e vnaprej ni mogel nihče pričakovati zmag ali kaj podobnega nad taksnimi nogometaši, kot so Brazilci, Argentinci in drugi. Zato predstavljajo rezultati Cehov v Južni Ameriki lep uspeh. V prvi tekmi so dosegli celo imago nad reprezentanco Bral zilije z 1:0. kar je bila podobna senzacija kot zmaga nad Madžari. Tudi Brazilija že lep čas ni doživela poraza na lastnem igrišču. V drugem srečanju so bili nasprotniki zopet Brazilci, tokrat v nekoliko drugačni postavi, srečanje pa ni veljalo kot uradna tekma med obema reprezentancama. Zmagali so Brazilci s 4:1. Naprej je Cehe vodila pot v U-rugvaj, kjer so po odlični igri doživeli tesen poraz z 1:2. Tudi tekma proti Argentini jim ni prinesla zmage, toda poraz z 0:1 je še vedno lep uspeh. Kot kaže, so bili v zadnji tekmi proti reprezentanci Cila ze precej izmučeni, saj so prav proti najslabšemu nasprotniku doživeli najvišji poraz — 0:3. Kljub porazom v Južni A-meriki ie letošnja bilanca če- j ških nogometašev odbčna in j jugoslovanske nogometaše ča-: ka težka naloga, da se vsaj j delno rehabilitirajo za poraz z Madžarsko. I KINO SKEDENJ predvaja danes 26. t. ob 19. uri film: Igrajo: Norma Shearef in Tyrone Povver KINOPROSEK-KONfOg.1 predvaja danes 26. t. ®' ob 20. uri barvni f*‘ Broadwayska uspavani rane na predvaja danes 26. t. m. z začetkom ob 18. uri f**®: III Igrajo: VALERIANO LEON, VIRGILIO TEIXEIRA? MARIGARITA ANDREY in AURORA REDOND0 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOiJOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOaOOOaOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOaOOOOOOOOOOOOOOOOOOO*^ Na komandi pa je pozno v noč vršalo kakor v štabu Pre bitko: snovali in pripravljali so nove protiudarce. C IVAN BRATKO 1 22. TELESKOP Takoj nato je karabinjerska patrulja razorožila vojaka v stolpu. Do krvi uklenjenega so ga odpeljali v zasilni zapor, šel je naglih korakov, zapet, začuden in jezen. Iz zapora so ga odpeljali neznanokam. Nihče ga ni nikdar več videl. »Zblaznel je,» je govoril Komar «Fant ga je izzival s svojo goloto, saj ste videli, kako ga je gledal,* je dodal Bratuž. »Izmazati se je hotel iz vojske,* je od nekod prinesel Skledar. »Bil je v Abesiniji, v Albaniji in v Severni Afriki. Deset let vojske ima, pa mu je vseeno.* »Strel je bil namenjen Niku, ker še ni napravil madone,» se je oglasil Rogač. »Uklenili so ga zaradi lepšega.* »Nalašč so norca poslali v stolp. Vedeli so, kaj bo napravil,* je pribil Ljubo. «Namignili so mu, naj nekoga ubije. Vseeno koga, samo da nas zastrašijo. Norec pa ni,» je oporekal Gat.o. Vsa stvar je ostala zavita v temo. Le Cantalupov pogovor s kolonelom, ki ga je bil ujel Taras, je bil več kakor sumljivo znamenje. Še istega večera, že v temi, sta na samotni severni strani kampa švigali senci Igorja in Štefana. Nocoj sta bila kratka. Računala sta z razpoloženjem množice. In ukrepala. Drugega dne pozno popoldne, ob isti uri, ko je umrl Taras, je po vsem kampu zadonel stari jugoslovanski: «Ta — ra ta — ra ta — ra ti — til* Zatrobilo je trikrat živo in naglo; nato še enkrat, dolgo. V triintrideseti so planili na noge. Tisti, ki so poskakali z zgornjih leziše, so komaj toliko pazili, da niso prileteli na spodnje, ki so se pognali ven iz pritličij. Obrazi vseh so bili napeti. Dogovorjeni glas trobente je bil kakor klic k orožju. Skakanje ip tekanje je dvignilo oblake prahu. Pri izhodu je nastala gneča. Kot bi trenil so se na običajnem mestu apelov postavili v vrste. Kapa barake so odrinili kakor smet. Dolg in £uh, v hrbet malce upognjen, je stal začuden ob strani strnjenih vrst. Apeli, ki jih je pripravljal on, so bili kakor polži. Pol ure je bobnal ljudi skupaj, kričal in jim zlepa dopovedoval, da je njemu vseeno, ampak da je disciplina njim samim v korist. Ko je potem prišel dežurni tenente, mu Je raportiral, koliko je prisotnih in koliko bolnih. Nikdar m bil trden, sc^ li številke točne ali ne, zakaj preštevati neurejene kolone mrtvakov in mlačnezev, to je bila največja muka. Vedno znova jih je prešteval in malokdaj mu je uspelo, da so se njegove številke ujemale s tenentejevimi. Zdaj pa, ko ne bo raporta, bi te ravne vrste z lahkoto preštel. Sploh pa jih niti šteti ni treba, ker so gotovo polnoštevilni. Bolnikov ni. Tudi vse druge barake so bile na mestih svojih vsakdanjih apelov. Tisoči so se postavili v ravne vrste, ki so bile kakor rezila. Vsaka baraka je stala v treh vrstah, črt, Ljubo in Polo so bili v prvi vrsti. Bili so zravnani in mirni, tudi trenili niso z očmi. Bili so kakor vojaki velikega boja. Dnevnik je bil zanosen. V grlu ga je davil odpor in ponos. Oči so mu bile vlažne od solz. To je bil veličasten trenutek. Tudi Oato ni bil s svojind mislimi odsoten. Hribček se je tiščal v tretji vrsti. Skledar se je skrival za nekim širokim hrbtom. Oba sta bila malce nesrečna, ker sta se bala posledic tega nenavadnega podviga. Komar je kdaj pa kdaj komaj slišno zavzdihnil, črhniti pa se ni upal nobene. »Gornjega doma* ni bilo več. Drog bo padeL Kolone so stale točno pet minut. Bile so kakor živ zid. Kakor grožnja, črt je z očmi švignil po kampu: do koder je videl, povsod so bile dolge vrste, ki so kljubovale med škar parni in barakami. Po petih minutah so se množice vsule nazaj v barake. Nenadno ni bilo nikjer žive duše: ne na Canal grande ne na škarpah in ne med prehodi. Kampo je bil na mah kakor izumrl. V triintrideseti so se zbirali na slamnjačah in se pomenkovali o Tarasu, o borbi in o izpraznitvah ulic v Ljubljani. In danes ista pesem, v kampu. »Ne bi bil rad v Vicedominijevi koži,* je rekel Črt. »Via!* ♦Fuori!* «Avanti!» »Presto!* «Subito!» Machi je s korobačem razbijal po vratih barak, noter pa si ni upal. S Cantalupom in Molinarom je tekal med barakami in neznansko vpil. Nenavadni apel in izpraznitev *sta ga tako razdražila, da sploh ni več vedel, kaj dela in da tudi ni mogel več pomisliti, kaj naj napravi. Molinaro se je ves zasopel podil za kapetanom. Bil je čisto brez glave, razumel ni ničesar več. Najprej: «ta — ra ta — ra ta — ra ti — til* Nato — kot da bi nekdo z nevidnega komandnega mesta pritisnil na gumb — nenadni apel, ki ga Machi sploh naročil ni. In takoj zatem — spet nov pritisk na gumb — vse izgine v barake, kapetan sploh ne more doseči nikogar, da bi ga kaznoval. Točno čez pol ure so se ljudje vsuli iz barak. Takrat je Machiju odleglo, najbrž zato, ker je bilo spet vse normalno. Nenadno mu je šinilo v glavo, kaj naj napravi. To je bil po daljšem času spet stvaren, določen ukrep. S Cantalupom in Molinarom se je zagnal proti baraki, v kateri je bil fant s trobento. S kretnjo, ki je razkrivala sproščeno strast, mu jo je zaplenil. Bila je majhna, rumena, lepa tro- - - benta. Mlademu trobentaču so jo poslali * doma na njegovo tako da bi ga slisali tjidi delavci v teleskopu- ponovno željo. (Nadaljevanje sl Nekaj dni nato je bil konec vročih pasjih dni. Pod VL[o s?.jeo.nenadn0 od nekod vzel silen vihar, nato pa je zantri' liti. Sila naliva je naraščala od minute do minute, ^gjjlo desjta baraka se je že umirila in počivala. Polo je :'n $e smrčal, Gato je še bedel. Prisluhnil je nevihti. Misli Pa s jo 711?. nePrestano vračale k teleskopu. Kakšne spremen1*3® t doživeli od zadnje demonstracije z apelom! DopisovaU.I domom in dovažanje paketov iz Ljubljane so omejili? n y se je poslabšala. Najhuje pa so teleskopce zadeli z ma ,niel* nimi apeli. Organizatorji demonstracije z apelom niso 'vj pojma, kakšen nov plaz težav so si sprožili na glave Pra pil tem postopkom. Poprej je namreč bilo lahko: Zbor Je Ufj. dvakrat na dan, dopoldne in popoldne, vedno ob določeni J,, ii j Pa •S(J ga skiicevali po petkrat, šestkrat na dan- ^ nikdar nihče ne ve, kdaj se bodo spomnili nanj. PoPrej