\ 1. številka. V Trstu, dno 2. januvaija 1894. Tečaj XIX. „KDIIKMT« lihajn po trikrat na tedon v Setlih ir-danjih oh torklh, 6atrtkih in ■oboUkh. Zjutranj« iidmije izhaja ob 6. uri zjutraj, vei*-rno ju. ob 7, uri »vsfler. — Obojno iidanje stane : za Jeden iik-bsc . f. — .90, tzvm Avatrije f. 1.40 t* tri ineaec. . . 2.80 . , « 4,— za pol leta . . , 5.— , , , H,— «a vm leto . . „ 10,— „ „ , 13,— Na ursiki brez priložene naročnine •• m jemlje ezir. Poiaat i(P« številk« m dobivajo v pro-dajnlnieah tobaka v Trat u po fl nT«., v Gorici po M nvč. EDINOST (ZJUTARNJE IZDANJE), Oglasi ■.(• rakuna po tarifu v petitu; za na.I it z deliolimi črkami «« plaeuj« pro.tor, kolikor tnva«inih »r-tu-. I'.i-lmm otrmlit re in jivno zahvale. il«i-mufi ogla«! itd. itn rarunajo pi> pogodili, V hi dopi*i naj »p puliljajo urtrmu It. 13. V*«ko pi*mo mora Liti frank orano, ki-r tH-f'ankor»na •<■ ne »pr>-j majo, Rokopiai •» no vrafaj«. Naročnino, reklamacije in oglasa tpre-jema upravniitvo ulica Canerma 13. Odprta reklamacije io proit« poštnine. Glasilo Blovenaketfa političnega društva za Primorsko. „ r mNiim« J* re vlad uje zavest, da jo Bog na- — Poglej tu gori, kako krasno plavajo ! Ah, v taki višavi — v tem svežem iraku, kako krasno bi bilo ! — vaklikne mlada kra-aotiea privsdignivii okrogli laket proti nebu za ticama. Potom so je z vaem gornjim te« lesom obruilu za njima tako, da je pri3la njena lepa rast v prekrasen profil. — Čemu naj bi gledal v tako daljavo ko imam vas tukaj — odgovori mladenič, hoteč zasukati besede na šaljivo stran. A zdravega in rudečega obrazu svojega nikakor ni mogel odvrniti od nje. Tega svojeglav nož t živi očo»i zrli uti v polni njoni ustni, v bujne kodraato jasnorjave lase — in v krasni, mladi, šestnajstletni stas. — Nikar ne glejte meno — jaz tega ne trpim f — spregovori deklo vdarši gospoda na videz jezno po rokavu — pazile raj i na konjo, da nas no zavedejo. V retnici, d&, puzite 1 Poglejte Ofelijo, kaku skaču, gotovo naa Še zvrne. — Pat — Ofelija, mir! Žival ve, da jej je gospodar raztresen; jaz sem uprav kakor oni svetnik ali mučenik ia grške mitologije, katori vedno pijo vodo, a mora ostati žejen, in katerega imuua se pa no spominjam sedaj. — Kam mislite vonder ! Ha-ha ha! — Ne smojajio bo v naprej — da, uprav tako je tudi meni. Poleg mene ste vi, kakor sem ai to želel že zdavna, in glejte, nn meato rod slovenski ustvaril za življenje ter da izpolnjujemo le božjo voljo, ako se borimo za obstanek svojega naroda. Taka čutila so nas obdajala na letošnji Silvestrovi večer in s takimi čutili v prsih stopamo v leto 1894. Politični pregled. Kotrinja daial« Notranja politika miruje tbok parlamentarnih počitnic. Z vladne strani nimamo za« beležiti nikacih važnih dogodkov ali izjav. Pač pa odmevajo sedaj po pokrajinah koali-oijski zvoki, katero smo čuli nedavno v par* lamentu v raznih varijaoijah ali spremembah. Danes nam je možno govoriti o dvoje takih izjav : jedna je došla s koalicijske, Slovanom skrajno neprijetne strani, druga pa a komer-vatvne, sedanji koaliciji strogo naspr tne strani. Vodja čeških Nemcev, dr. Schmeykal, jo sklical to dni v Pragi shod nemških poslancev v dež. zboru češkem ter vskliknil ob tej priliki, da avstrijski Nomoi alias nemška levica že dolgo niso tako vesolim in lehkim srcem praznovali božičnih praznikov nego letos ; druga izjava je pa doila iz u-t odločnega nemškega konservativca, poni. Z a 11 i n-e r j a, kateri trdi po vanj pravici, da ao IIohenwartovci, huteČ preprečiti zmago libe. ralizma, istemu liberalizmu pripomogli do zmage. Čudno in vender resnično: ti dve, ia različnih taborov došli in is nasprotujočih hi nagibov izvirajoči izjavi, popolnjujeti se harmonično in potrjati jedno in i.sto, namreč : da je koalicijo smatrati kot zmago nemškoga liberalizma. Zlasti Zalinger je zelo ojster v svojem spisu, naperjenemu proti najnovejši nearečni taktiki grofa Hohenwarta. Zallinger se roga Hohen-wartovcem, da jim je sicer dovoljono nagla šali avoja načela V kaki nedolžni resoluciji, zabranjeno pa jim jo delovati za uveljavljanje istih načel. To je — vsklika Zallinger — prava konfuaija (zmešnjava) v n a-čelih! Koalioijsko ministorstvo da je nekaka zavarovalna družba sa — lovio o. Čim dalje bode trajala koalicija, tem bolj aa bod« utrjevalo goapodatvo liboraloov. Vae poslance, ki ao ostali v koaliciji, zadevlje odgovornost za dejanja in nehanja vlado. — Najneugodnejši odmev pa je našla grofa Hoda bi prav od srca gledal jedino vas — nesrečne! moram »7eti v te četiri konjske uši. Ah — — Ha — ha — zjočite se malo ! — Jokati nočem, a čujte: jas imam ne-kov predlog. Do Orešja je s kočijo še tri Četrt ure, vi pa želite čim preje videti svojo Ljubico — oh, da aem jaz ta Ljubica ! — Ne zavijajte očij uprav takn, kakor naš atari Jurij, ko ga zasačim, kedar krade slivovko — dA, uprav tako — ha-ha-ha — dd, di ! Ali zakaj govorite tako zmedeno — povejte rajši precej, kakšen predlog imate ? — Torej moj predlog! Poglejte ravno tam, kamor kaiem z bičem, jo Orešjo. Ali jo vidite ? Oni rudeči zvonik, ki je tako blizu ? Precej tukaj za vodo je — da je tukaj kak mo-it, smo kar v hipu tam. Vonder moreva peš čoz brv. Čo torej tukaj izstopiva, prispeva tja v nekoliko minutah. — Ali jo to rosnica? — vsklikne veaelo in sačudjeno Lotikn, privzdignivši se na pol, da boljše vidi pokAzano jej mesto. Torej tako blizu smo ! Gotovo da bi bilo nuumuo voziti ne toliko čaaa na okrog — hajd, pojdiva peš! Vi itak malo pazite nu konja. Ali, ču to gospod Jurica, kakAnu jo ltrv? — — O izvrstna. Pred malo čnna seiu šel prčko nje — uprav onega dne, ko aem bo a lunwarta taktika mej nižje-avitrijsko — duhovščino, katera podpiauje n e z a u p • n ico vHok'irodneiau g>sp. grofu. Kaj poreče k tomu tisti „šlovenčev" olankar, ki ja ravuo te dni ne baš rahlo prijel tiste slovenske poslance, kateri sodijo o najnovejši taktiki Hohenwar-tovi istotako, kakor aodi niŠje-avstrij-aka duhovščina. Nemški listi kar besnć radi razsodbe upravnega sodišča v zadevi uličnih na« piaov v Ljubljani. Taki ao! Ko jo isto upravno sodišče razsodilo, da bmski nemški mestni zastop ni dolžan napraviti tudi čeakih napiaov, je bilo gospodi vse to prav in ao b-.li polni hvale upravnemu sodišču, aodaj pa, ko je razsodilo po istem načelu tudi za Ljubljano, bo repenčijo kakor purani. Seveda : tam jo šlo na korist Nemcov, tu pa gro za korist Slovoncov. Po njih menenju bi mornlo imeti tudi upravno sodiAče dvojno mero — jedno za Nemce, drugo za Slovonce. Taka so torej načela teh Nemcev — zgolj sebičnost in nadutost. Ogrski škofje so izdali skupni pa* stirski list, v katerem trdijo, da cerkvene predlogo cgrsko vlade kršijo nauko cerkve. Glavar katoliško cerkve je Sel do skrajne meje popustljivosti. Ta meja jo nedotakljivost naukov cerkve in to mojo ni smeti prekoračiti. Vnanjs države. Gosp. G I a d s t o ii, sedanji ministerski predsednik angleški, praznoval jo dno 29. m. m. svoj R4 rojstni dan. Žilavosti in nevero-jotno trdni konstituciji toga odličnoga državnika ae moramo čuditi, kajti zdrav, čil in podjeten je vzlic tej nenavadno visoki starosti. Do tega moža goji ves oivilizovani svet naj vero npoštovan je in to radi njegove jasne pravicoljubnosti. Kakor anano, hočo ta mož pomirili tužno Irsko z velikodušnim činom: dati jej, kar jej gre — simoupravo. Za uresničenje tega svojega iJojala zastavlja blagi mož vao svoje sile, h tnm činom hoče za* vrš ti svojo ua Vrtpehih b-igato politiško delovanju. Nj«govi nasprotniki ao hoteli .pomiriti* Irsko z nasiljem, on pa jo hoće s p r a-v i o o. Ali bi ue bilo morda dobro, da bi šli tudi naši državniki k njemu v šolo P ! Italijanski kralj želi, da mini-ateratvo stori kak odločen korak v pomirjenjo bednega prebivalstva v Siciliji. Tako je tolmačiti vest, da pojde Crispi še ta teden v S cilijo. Znižati hočojo hajo davke, strogo Ilinkom vračal k vaši teti. Drv je Široka in močna. — AH right I Pojdiva torej, ustavite konja l Dekle je hitro in okretno skočilo raa .kozel" na tla, ne čakajoč, da jej kedo po« more. Popravilo si je malo zmečkano plisse.jo na krilu ter je zbežalo na livado. — Ne hitite tako! — zakričal je gospod Jurica aa njo, ko je še izročeval kočijaiu konja ter ai popravljal ozke jahalne blače. — Bežite tudi vi! — odvrno mu dekle podvojivši obestno hitrost Bvojih korakov. Na njngovo srečo Lotika ni dolgo časa vztrajala v svoji nHglici. H lo je namreč z«>lo soparnoga poletnoga popoldno. Ovenelo cvetke in bilke poveSalo so so proti tlom, inulio in kebri su se komaj dvigali kvišku, laBtavko pa so se skoraj dotikalo tal se svojim tre-buhom. — Deževalo bodo! Poglejte tje na onu stran, kako črni so oblaki. — No, to bo lupa komedija, čo ne do. speva tja pred hudo uro ! In moni ao vedno dozdeva , da vi niste resnico govorili, ko ato trdili, da prispeva v desetih minutah v Orešje. (Daljo prih.) A pregledati ob£in*ke račune ter saaenjati ■ni>go državnih in redarstvenih uiadnikov. Različne vesti. „Edinost* jo n utopila dane« svoj XIX. teč,tj v prenovljeni in tržaškim razmeram primernejši obliki. V dolgi dobi svojega iiha-janja pridobil si jo iihš list mnogo zvestih in udnnih prijatelje? — mnogo je ce!6 takih mej njimi, ki so mu naročniki že od prvega 7.aćet'»a. Mej temi svestimi somišljeniki na-širni in listom „Eliiiost" raivilo se je nekako tako razmerje, kakor da smo Slani jedne ia iste družino. Ti naročniki so nepremična točka, okoli katere se zbirajo drugi prihajajoči in odhajajoči življi 5 oni čutijo z nami, oni so vsikdar na nn9i strani ob žalostnih in veselih dnevih. 1)4 teh so obračamo danes s iskreno proSnjo, da nam ne le ohranijo svoje prijateljstvo, ampak da si prizadevajo nam pridobiti novih prijateljev. O programu lista menda ne treba govoriti, ker nam ostane isti, stari. In ako že rečemo par besedi v tem pogledu, naglašati nnm jo le to, da mu bodo vaikdar v prvi vrnti pred očmi koristi slovenskega naroda v okvirju habsburške dina h t i j e ter da nam je iskati prijateljev le tam, kjer jih moramo najti, to je: moj našimi sorodnimi plemoni. O razredbi lista in njega postopanju pripomniti nmu je, da bodemo razpravljali sle-horno »praSunje strogo stvarno, vestno i i o-gibajoČ so osebnostim. Spl-, cd 79 kila f. 7-55-760, od 80 kila f 7 60-7-70, od 81 kila f. 7 70 -7 75, nova 5 55-5-75; ovs novi 6-TI-720. ■lerraen 6-65 - 9-251 proso 4t80-t'70; pieniea sa ja pridno ponujala. Povpraievanje iivahno, eeas trdne. Prodalo sa je 30.000 mtretr., 2—5 nvč, dralja od včeraj. Z drugimi vrstmi lita aula kupica, ceae nespremenjene. (Vreme lepo). KlV-Tork. Moka 2-20. Bnda-Post. 8pirit 5-50-16. Vratlllsva Špirit SO" po 47-90 - 70* po 98 50. Hsvro. Kava Saatos good avarage 108-75, sa april 100-50. Hamburg. Santoa good average sa januvar ia maro 82, maj 80 75, DunoJak« boi Driavni dolg v papirju , • , v srebru Avstrijska renta v slatu ■ . v kronah Kreditne akcije . . . , London 10 Lit. . . . . Napoleoni...... 100 mark...... l'iO italj. lir..... SO. daoambi vierai 97 45 97-90 118-40 96-80 846.40 124.00 991«/, 61-90 44- daaas «7-60 97 40 118*60 96 60 $48--124.80 9 99 61*20 S-90 Javim zahvala* Za oleptanje altarja Matere Moije v farni cerkvi v Soimi.-fah nabrali so sa neboiko Matar vneti nje-ii otroci lepo svoto 58 kron in ta denar moni v porabo isr<>(ili, V imenu Marijinem se jim sa ta dar lepo sa-hva^ujem, ponebno ie nabiralki Agati Prhavsa ia viem daro«a!cem. Ta dar naj kot prva majnikova cvetlica ibudi ie već takih cvetlic. V Senoiu ftah , 30. decembra, 1893. Anton KooljaaAl« kaplan. SVOJI K svojimT Ivan flohololr Via Bssvsaste št. I v Trsta ivail UUUOlan, i„m IBiogo »sakovrstnoga jedilnega blaga, katoro prodaja na drobno in debelo kolikor v mestu toliko na deielo proti povsetju. Priporočajoč so el. občinstvu lagotavlja poiteno ia vnuttio postroibo, 1 — 52 Gostilna, „Al T«Ugrafo", Piazza Dogana it. 9 toči istrsko vino po 28 nvi. belo po 32 nvč. V druiine po 26 nvč. od (ednaga litra viije. Izborna kuhinja. Sprejemajo se naročila na obede in večerje po zmernih cenah. 1'odpiHaai bo nadeja torej, da ga bodo gostje obi-»kavali v velikem itevilu. Udanl __V. Covacteh. Največji slovenski tednik „SOČA" ■ prilogama .Primorec" iu „Gospodarski List" v „Goriški tiskarni" Andr. Gabričejt v Gorici stana colu loto 4 ^ld. 40 kr. — .Primorec" izhaja vsak drugi petek in stane um 8 > kr. na leto. „Goapo-davski List" izhaja enkrat na meneč in stane wam 1 gld. 20 kr. na leto. „Soča* in .Primorec" se prodajata v Trstu v t^ba-karnah g. M. Lavrenčiča nasproti volike vojašnico in g. J. Pipana v ulioi Ponte della Fabra. Lustuik politični) društvo ,Kdinobt\ — Izdavatelj in odgovorni urcduik: Muks Cotič, — Tiska Tiskarna Doleuo v Trstu. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi