Ttak ietrtak to
t poštnbto vred ali t Mariboru * pašflj«nj«a
a i dorn r.a celo leto 32 din,
VV.1 leia 16 rfia., četrS lat» 8 itn. Izven jugosiat^t V. din. Narečsinp sc poštna upravniMvo »Slovan« ¿ta»ge Otoškodarjo* » hfc-tibaia. Koroška c«rta S, U*i so dopoJSje do «s-jtftaedi. Naročafna se p fain] a t n»|>rej. f«Urion intcrurban f,L 113.
Pos«XR«Biia itevllka stane 1*30 din.
PoStnlna plaCana v gotovini.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
UrtdaiÖTO Je v Maribor« Koroška cesia št. 3. Roka« pfel se se vračajo. Uprav* n'tttia «raejenianaEcčiifea, feaeran & reklamacij«.
Gcjm ftuereiom po ¿Ogž wo. Za -reškratee ogla» pdmr«a popusi NeiaptU? reklamacij o ao pošicli*
proaie. Čekovni račun ooStaes» urada LJiiHJana št.
Telefon tnterurban št. i 13.

86. šterilba MAM1BOB, dne 4. septembra 1&24.	ffS. letnik.
Vrnitev k zakonitosti.
Vlada je ustavila parcelacijo ali kosanje pokrajin in za Hrvatsko je zopet uvedla pokrajinsko upravo. Njeni nasprotniki ter pristaši Pašiča in Pribičeviča vpijejo sedaj, da je to kruto teptanje zakonov, ustave in vseh temeljev države. Koliko ima to vpitje in zgražanje na sebi, pa nam vsem postane jasno že tedaj, če se spomnimo, kaj je Pa-Sič-Pribičevičeva družba, dokler je bila na krmilu, že vse uganjala pod imenom ustave in ustavnosti.
Kako se je vidovdanska ustava sprejela, sedaj ni treba ponovno razlagati, zadostuje, da pribijemo samo to, da se pod Pašič-Pribičevičevo vlado od vsega tega, kar je i ustavo v zvezi, ni niti ena četrtina izvedla. Celo vidovdanska ustava dopušča in prizna nekaj samouprave, a o samoupravi pod prejšnjim režime m ni bilo govora niti v Srbiji, kaj šele pri nas. Voditelji prejšnjega režima so skušali zgraditi hišo od strehe navzdol, državo pa od ministrstev navzdol. V svojih pisarnah so hoteli imeti združene vse zadeve iz cele države in zato so uničevali po vrsti vse samouprave, od občinske do okrajne, od okrajne do pokrajinske, da bi se tako v vseh zadevah reševalo edino-le v Beogradu po predlogih in sklepih zaupnikov Pašič-Pribičevičeve stranke.
Za razdelitev na oblasti in za uvedbo nove centralistične uprave bi bila potrebna izvedba raznih zakonov. Za vse to pa se Pašič in Pribičevič nista brigala in ko sta hotela kar cefe mesece vladati brez parlamenta, je jasno, da jima je bila temeljna in neobhodno potrebna podlaga za novo upravo deveta briga. Silno škodljive posledice seveda niso izostale. Odstraniti vse, kar je poslovalo od poprej, a pri tem ne misliti na vsaj približno tako dobro in sposobno nadomestilo, je pravi zločin nad državo, v politiki pa prav neumna in nerodna poteza, ki mora «pripeljati do kraha. Pašič in Pribičevič sta postavljala velike župane kar na slepo, nista se pa brigala, da bi novim oblastnim in upravnim činiteljem določila delokrog, nihče ni vedel, kam spada ta, kam spada ona zadeva, kdo lahko to reši, kdo eno, nastal je strahovit poslovni nered, reži-movcem pa je bilo to vseeno, samo da so nn.šli za svoje ljudi v novi upravi dovolj od narodnega denarja plačanih službenih mest in da so jim ti ljudje, zlorabljajoč svojo, oblast, lahko igrali vlogo strankarskih zaupnikov in pri-ganjačev. Če bi Pašič-Pribičevičeva vlada še par mesecev ostala na krmilu, bi nastal tak nered, da bi se sploh ne moglo več naprej.
Nova vlada si je postavila za nalogo, uvesti redno in pošteno upravo in ko je to izjavila tudi v svoji nastopni izjavi, je lahko vsakdo pričakoval, da bo prej kot prej zaustavila zmedo in anarhijo, ki sta jo začela uvajati Pašič in Pribičevič. Ravno radi države, uprave, reda, poštenosti in zakonitosti je vlada sedaj ustavila parcelacijo ter po-
vrnila stanje, ki je bilo poprej, predno je začelo divjanje Pašič-Pribičevičevih oblastnikov. Ti nimajo danes nobene pravice očitati vladi, da krši že uvedene zakone. Pašič-Pribičevičevi družbi je bila ustava z vsemi svojimi določili samo strankarski kapital. Pašič je s parcelacijo Slovencem in Hrvatom vedno tako grozil, da je zraven izražal tudi pripravljenost, parcelacijo tudi odgoditi ali celo spregledati, cj- bi hoteli slovenski in hrvatski voditelji podpreti nj? govo vlado. Tudi to ne drži, da bi bila vzpostava hrvatske pokrajinske oblasti od strani vlade protiusluga Radičevi stranki za podporo. Podpredsednik HRSS, poslanec Pre-davac, je tozadevno izjavil: Mi prav nič ne zahtevamo. Vlada je to storila po svoji volji in razumu, ker razmere boljše pozna, kot njena prednica in je takoj sama uvidela, da je odprava pokrajinskega oddelka tako dolgo nemogoča, dokler niso za poslovanje oblasti sprejeti potrebni ¿akoni. Teh je pa mnogo. Prejšnja vlada se za vse te zakone kot predpogoje oblastne razdelitve ni brigala in tako se danes ne more govoriti o kršitvi zakonov od strani Davidovičeve vlade, ampak samo o nezakonitosti Pašič-Pribičevičeve oblastne dobe.
Proti delu nove vlade laži in hujskarije ne bodo zalegle. Po vseh delih države že sedaj v kratkem času spoznava narod, da je to res vlada reda in zakonitosti, poštenosti in sporazuma. Za vlado je poleg strahu korupcijoni-stov najboljše priporočilo tudi to, da ji nasprotniki v svoji onemogli jezi očitajo, razne stvari, katere so poprej sami počenjali in so se z^hjimi še celo hvalili. Ko smo se pet let borili proti nasilju in nezakonitosti, smo videli, da sta Pašič in Pribičevič polagala največje nade na nastop svojih oboroženih pristašev. Pod krinko obrambe naroda in države, pod krinko varstva kralja in monarhije, so organizirali prvaki prejšnjega režima svoje čete, ki so imele nalogo, po navodilih strahovati prebivalstvo ter z nasiljem pomagati stranki do zmage. Z organiziranjem oboroženih in nasilnih tolp je Pašič-Pribičevičeva družba najjasnejše pokazala, koliko ji je do zakonov in do pravice. Danes, ko nova poštena vlada uvaja stanje, ki je bilo v državi pred tem divjaškim razmahom, je podano tudi najboljše jamstvo, da nasilna in krivična politika nikdar vsč ne pride do veljave.
Odpis zemljiškega davka «sled ujme.
Kakor vse kaže, bodo letos posestniki zelo slabo odrezali. Silje je' uničila do polovice rja, vinograde pa pe-ronospora in plesnoba (oidij), kar je pa še ostalo, je v mescu avgustu ponekod že po dvakrat potolkla toča.
Džungla,
Roman iz afriških pragozdov. Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus.
23
Lepe, vitke, postave je bil, pa silna moč je počivala v njegovih zdravih, krepko razvitih udih. Krog vratu je nosil zlato verižico z diamantnim naveskom, na hrbtu mu je visel lok in tulj s puščicami, črez ramo je imel v rahlih kolobarjih ovito svojo vrv z letečo zanko in za pasom mu je tičal v usnjati nožnici ostri očetov nož. Tudi dolgo okovano sulico je nosil seboj, kadar je mislil, da jo bo potreboval.
Iz njegovega plemenitega, odkritega, moško lepega obraza je govorila razumnost in duhovitost, v njegovih rjavih, velikih očeh je sijala bistroumnost in neustra-šenost, pa tudi dobrosrčnost, da, ženska mehkoba in nežnost.
Pa vsega lega se Trzan ni zavedal. Saj ni imel nikogar, ki bi mu bil povedal, kak lep, mlad junak da je, poosebljena zdrava, nepokvarjena mladost in svežost.
Le tega se je zadeval, da je človek in da mora živeti kakor živijo ljudje, ki jih je poznal iz knjig. Vkljub vsem svojim izrednim telesnim in duševnim lastnostim je bil skromnega, krotkega, miroljubnega, da, mehkega značaja in kakor pri vseh ljudeh, ki živijo v tesni zvezi z naravo, je bil tudi pri njem zelo razvit čut za poštenost, pravičnost in dobrosrčnost.
Srečno, mirno, zadovoljno je živel.
Pa prišli so tudi dnevi, ko je bil zamišljen in otožen.
Čudna, bolestna vprašanja so ga tedaj vznemirjala. Neznano koprnenje mu je polnilo dušo. Pa ni si vedel dati odgovora.
Zaniaji je popraševal svoje knjige, zaman je zrl črez sinje morje, ki se je raztezalo ob vznožju koče, roke so se mu dvignile in se hrepeneče prožile ven na morje, kot bi od tam pričakoval odgovora, rešitve iz svojih mučnih misli.
Žalosten je klonil glavo in šel na lov, da bi se raz-tresel in razvedril. —
Pa prišel je dan, ki mu je prinesel rešitev in odgovor na mučna vprašanja sem črez daljno morje —.
XIII.
Kako se je Clayton o v sin prvikrat srečal z belimi ljudmi.
Pozno proti poldnevu se je vračal tistega usodnega dne Trzan domov.
Še pred zoro je odšel na lov daleč v džunglo. Slabo je spal, nemiren je bil, čudne misli so ga nadlegovale. V lovu in naporih in nevarnostih pragozda si je iskal utehe.
Svež na telesu in potolažene dobre volje je hitel proti obrežju.
Džungla se je zredčila, lahno je skočil z vej, s prožnim koupkom se je bližal robu gozda. Njegove oči, žejne sinjega morja, so hrepeneče objele brezkončno gladino.
Pa kakor ukopan je obstal —.
Morje, njegovo morje, ki ga je bil vajen da je ležalo pred njim dneve in leta tiho, samotno, prazno, to morje danes ni bilo več samotno —.
Čuden, nenavaden prizor so zazrle njegove oči.
Na mirnih valovih zunaj pred obrežjem se je rahlo zibala velikanska stavba in ob obali zaliva je ležal čoln.
Pa najbolj ga je prevzelo in osupnilo nekaj druga.

Posestniki gledajo tedaj upravičeno z največjo skrbjo v bodočnost, kajti kupovati so bodo morali živež in s čim bodo poravnali neznosno visoke davke, če ni ničesar prodati in ni nobene pomoči od države ter popusta pri davkih.
Ker prihaja na tajništvo SLS posebno radi odpisa zemljiškega davka nebroj vprašanj za pojasnila, kaj in kako je postopati, da bi se vsaj v tem oziru nekaj doseglo, sporočamo sledeče:
Za odpis zemljarine vsled različnih vremenskih nezgod je še veljavna cesarska naredba z dne 16. marca 1917 drž. zak. št. 124 in izvršilna naredba bivšega fin. ministrstva z dne 25. decembra 1917 drž. zak. št. 516.
Po tej naredbi je treba tekom osem dni, potem ko se je poškodba zgodila ali spoznala, to javiti pristojnemu davčnemu oblastvu. Če se osem dnevni rok zamudi, se prijavo radi prekor^nja roka zavrne. V tej izjavi je navesti dan in kakovost poškodbe na pr. toča, povodenj, ogenj, peronospora, plesncba rja itd. in če mogoče poškodovane parcele; če pa teh ni mogoče navesti, pa vsaj davčne občine in število posestne pole, kje se nahaja poškodovano polje. Tako je prijaviti med letom vsako poškodbo, kajti pri odpisu davka se ozira le na prijavljeno poškodbo.
Ko se spravijo jeseni vsi pridelki pod streho ali najdalje do 31. decembra istega leta se mora potem prositi za odpis davka ter navesti natanko pregled o vseh pridelkih celokupnega posestva (izvzeti so le gozdi).
To se naredi tako: Če se je letos na primer prijavilo med letom škodo po rji na silju (pšenici, rži, ječmenu, ovsu) in krompirju, nadalje škodo vsled peronospore in plesnobe v vinogradih in poškodbo po dvakratni toči v avgustu, potem je izkazati v prošnji za odpis davka:
A)	Koliko meterskih stotov ali kilogramov in v kakšni vrednosti (dnevna cena) bi se pridela'o 1. pšenice, 2. rži, 3. ječmena, 4. ovsa, 5. krompirja, 6. koruze, 7. fižola, 8. zelja, 9. repe in korenja, 10. ajde, 11. vina, 12. sadja, 13. sena in otave, 14. slame itd., če bi ne bilo pri-zadejanih nezgod in
B)	koliko meterskih stolov ali kilogramov ter v kakšni vrednosti (dnevna cena) se je dejanski pridelalo, in
C)	koliko znaša torej izpad, to je pričakovani manj dejanski pridelek celokupnega posestva. (A—B).
Če ta izpad znaša vsaj 25 odstot., potem se odpiš« zemljiški davek, sicer pa ne. Čim višji je izpad, tem višji je odpis davka.
Ker je vsako prijavo posameznika kolekovati z 25 D (vloga 5 D in rešilev 20 D), je najbolje, da prijavi vsaki posestnik škodo pri županu in da isti potem skupno prijavi vse prizadete posestnike davčnemu oblastvu. V tem slučaju velja župan kot zastopnik vseh soobča-nov in zadostuje za vse skupaj kolek 25 D.
|e, — da, beli ljudje so hodili na obali, od čolna k njegovi koči in spet nazaj —.
Za Trzana ni bilo nobenega dvoma, da so to beli ljudje, ljudje njegovega rodu in plemena. Prav take je videl na slikah v svojih knjigah.
Srce mu je burno udarilo. Pohitel bi ven k njim, jih pozdravil —. Končno vendar je našel svoje ljudi —.
Pa nekaj ga je zadržalo.
Trzana je vzgojila narava, dvajset let je preživel med divjimi živalmi in se učil od njih. In živali pragozda so previdne, boječe —.
Trzan ni pohitel med bele ljudi.
Sklonil se je, previdno, oprezno je lezel na rob gozda. Tam je skočil v veje gostega orjaka, čakal in opazoval.
Deset mož je štela družba belih ljudi. Temnih, zagorelih obrazov so bili, divje so gledali, robato so se obnašali. Zbrali so se pri čolnu, kričavo so govorili, krilili z rokami in stiskali pesti.
Sedaj je eden izmed njih, pritlikavec hudobnega obraza, položil roko na ramo svojemu tovarišu,- velikemu, močnemu človeku, s katerim se je družba že ves čas prepirala in prerekala.
Pritlikavec je pokazal s prstom proti gozdu in nekaj pripovedoval. Tovariš se je obrnil in pogledal.
Tedaj jo pritlikavec potegnil skrit samokres in ustrelil tovariša v hrbet.
Velikan je vrgel roke kvišku, kolena so se mu za-šibila, sesedel se je in mrtev padel po tleh.
Prvikrat v življenju je čul Trzan strel, čudil se je sicer, pa njegovi zdravi, močni živci se niso niti najmanj stresli ali vznemirili.
Pač pa ga je hudo vznemirilo obnašanje belih ljudi. Nevoljna guba se mu je nabrala na čelu, ves se je zamislil. Dobro da se ni vdal prvemu čuvstvu in da ni

Ker se je rjo na silju še le sedaj ob mlatitvi spoznalo in se mlatev še le sedaj vrši, se mora to poškodbo, de se prijavi sedaj, še smatrati za pravočasno prijavljeno in zalo se priporoča, da javijo vsa županstva, kjer je bila toča, hkrati tudi rjo, kajti le v tem slučaju bode odpis zemljarine skoraj siguren.
Izrecno se opozori na to, da če se ne vloži po spravi vseh pridelkov odnosno najdalje do konca leta prošnje za odpis davka in izkaza o izpadu pridelkov, da se potem o prej prijavljenem naznanilu poškodbe sploh ne uradu je.
Na nekatera vprašanja, če bi ne kazalo podvzeti korakov, da bi se upoštevalo pri odmeri dohodnine letošnjo poškodbo po toči pri vinogradih, pripomnimo, da se bode to poškodbo upoštevalo še le pri odmeri dohodnine za leto 1925. Ker pa mora vsak vinogradnik svoj pridelek itak finančni kontroli prijaviti in si preskrbi te podatke davčno oblastvo vsako leto od tega urada, bi bila kakšna ocenitev škode sedaj v to svrho brezpomembna.
i mi »mm i »iinm i i n imM'ianii hh iii i i m\ i iiim n.ii'i i i. i »i i
Pogled v bodočnost našega vinarstva.
čas po bliskovito hiti in ž njim se z enako mrzlično naglico spreminja način našega življenja. S strahom gledamo v prihodnjost, če pomislimo, kako nestalni in brezpomembni smo na. svetu. Novotarije prihajajo v poštev, dočim se staro in nepraktično zametuje, ali vsaj pod pritiskom zahtev modernega življenja polagoma opušča. Priprosto kmečko ljudstvo je navadno najbolj staromodno. Pri njem je vsaka novotarija neumnost in zategadelj se prav rado s spoštovanjem spominja del svojih pradedov, četudi so bila brez posebne praktične vrednosti. Toda čas prehiti vsakogar, ki ne računa z njegovim tokom in mi se nehote moramo oprijemati novih življenskih smernic ter prepuščati zastarelosti samo še spominu, če hočemo voditi uspešen boj za svojo eksistenco.
Izkušnje svetovne vojne nas zlasti uče, kolikega pomena je napredno gospodarstvo. Zelo važen odlomek našega kmetijskega gospodarstva pa tvori že od pamti-veka vinarstvo. In zopet je svetovna vojna, ki s politično pregrupacijo državnih tvorb in s svojim carinskim razmejevanjem ustvarila položaj, ki je spravil naše vinarstvo popolnoma iz ravnotežja. Vsak slovenski vinogradnik danes že zna, da stoji naše vinarstvo pred popolnim preobratom. To spričuje v zadostni meri vinska kriza, ki je nastala vsled spremembe razmer v ožjem (domačem) pa tudi v širšem (prekomej nem) gospodarstvu. Nahajamo se že dalje časa v nadprodukciji vina in svetovnem konkurenčnem boju, ki žuga strmoglaviti našega vinogradnika v gospodarsko propast. Zategadelj je treba temeljito premisliti sedanji težavni položaj in pretehtati vse možnosti našega vinarstva v bodoče, da se moremo obvarovati pred pretečo katastrofo. Obračunajmo torej z dosedanjo metodo starega vinarstva, ki se je izživelo ter krenimo na pot v novo vinarstvo, ki bo prikrojeno novim razmeram.
Za obstoj našega vinarstva v bodočnosti je potrebno dvoje in sicer: povoljna rešitev vprašanja nadprodukcije in uspešno kljubovanje konkurenci. Glede vprašanja nadprodukcije naletimo na velike težkoče. Dejstvo je,
da pridelamo več vina, kakor ga moremo sami kon-sumirati, na zunanji trg pa pri sedanjih visokih prevoznih tarifih ni misliti. Da rešimo to kočljivo vprašanje je treba vpoštevati sledeče:
Pri nas je mnogo vinogradov s slabimi sortami , in legami. Ti vinogradi se vsled nadprodukcije vina in velike konkurence ne morejo več izplačevati; razen tega škodujejo obstoju vinogradov z izvrstnimi sortami in primernimi legami. Zato bi bilo v interesu naprednega vinogradništva nujno potrebno, da se manj vredni vinogradi opuste in na njih mesta nasadi sadno drevje. Sadjarstvo ima v naši ožji domovini gotovo sijajno bodočnost vsled izredno ugodnih podnebnih vplivov. — Mesto neuspešnega vinogradništva se lofimo raje plo-donosnega sadjarstva. Sicer pa se dajo sadni kompleksi poleg proizvodnje sadja izkoristili tudi s pridelovanjem sladkega sena, ki je za povzdigo živinoreje eminentne važnosti.
Z opustitvijo neprimernih vinogradov bi torej najlažje zatrli vinsko nadprodukcijo. Vrhu tega je treba uspešnega tekmovanja z drugimi nežlahtnimi vini, ki se ponujajo na vinskih tržiščih po zelo nizkih cenah. Znano je, da stane pridelovanje vina na bivšem Štajerskem veliko več, kot na primer v Banatu, Dalmaciji, Italiji, Franciji in drugod, kjer obstojajo za vinorejo ugodnejše vremenske razmere. Temu primerno bi moralo biti naše vino dražje. Draga vina pa morajo biti seveda izborne kakovosti, ki prenese lažje večje pridelovalne stroške.
Na svetovnem vinskem trgu bodemo potemtakem uspešno tekmovali samo z našimi najfinejšimi vini. Posestniki prvovrstnih vinogradov pri nas na Sloven- * skem bodo na ta način lahko mirne duše pričakovali ; prihodnjih dni. Oni bodo pridelali finejša vina kot { njih sosedje ter si na ta način osvojili svetovna vinska ' tržišča, kajti staroznana štajerska buketna vina, četudi draga, bodo vedno visoko čislana in našla dovolj odjemalcev. Samo s produkcijo najfinejših kvalitetnih vin je torej zagotovljen obstoj našega vinarstva.
Ivan Štampar, kletar, Maribor, j
TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU
otvorila je 30. avg. 1.1. svojo podružnico v novem bančnem poslopju pred frančiškansko cerkvijo v
ALEKSANDROVI CESTI 6 V MARIBORU
V	novi podružnici bodo cenj. občinstvu na razpolago vse reči kakor v stari trgovini na Koroški cesti št. 5. Knjige se bodo dobile od zdaj naprej
SAMO V PODRUŽNICI.
Vse druge reči pa, kakor papir, tiskovine, šolske in uradne potrebščine, molitveniki, devocionalije, trgovske knjige itd. se bodo tudi zanaprej še dobile
V	STARI TRGOVINI NA KOROŠKI CESTI 5.
—o—
Nas prav iskreno veseli to razširjenje trgovskega podjetja Cirilove tiskarne, ki je dozdaj že okrog 35 let v najhujših dnevih zvesto spremljala in bodrila naše ljudstvo ter si s tem pridobila neomajno zaupanje prebivalstva. Novo podružnico kakor tudi staro podjetje Cirilove tiskarne vsakomur najtopleje priporočamo.
Prireditve.
Sadjarska in vrtnarska podružnica v šmartnem ob Paki
priredi v času od 5. do 8. oktobra t. 1. sadjarsko razstavo v večjem obsegu. Zanimanje za njo je že danes vsestransko. Razstava v kraju, v katerega okolici se pridela v srednje dobrih sadnih letinah nad 100 vagonov najboljšega in najfinejšega sortiranega sadja, je za kupce in za prodajalce velikega gospodarskega pomena. Ker je prirejena poleg tega v kraju tik postaje savinjske železnice Rečica ob Paki, si obetajo prireditelji ugoden uspeh,*ki bo koristil pospeševanju te eminentno važne gospodarske panoge. Opozarjamo interesente, da ne zamude ugodne prilike v nakup večjih, a tudi manjših množin našega svetovnozna-nega sadja, ker imamo posebno letos obilo žlahtnega pridelka. Slavnostna otvoritev razstave je v nedeljo, dne 5. oktobra t. 1. dopoldan.
Sv. Rupert v Slov. gor. Orlovska srenja Sv. Lenart v Slov. gor. priredi v nedeljo, dne 14. septembra t. 1. popoldne po večernicah ob 3. uri pri Sv. Rupertu v Slov. gor.
Sdtidu
Pravo
ichicllt-ovo milo z znamko, Jelen"
prihrani čas in denar. Zadostuje, ako s Schicht-ovim milom samo enkrat po perilu potegnete, tam kjer morate z navadnim milom trikrat.
nepremišljeno skočil i« go«da v pozdrav belim rojakom —.
Taki so torej beli ljudje, je pomišljal. Drug drugega ubijajo na vsem lepem —! Prav nič se ne ločijo od krvi željnih črncev! In mnogo slabši so ko divje živali, fcfudobnejii ko Sabora ali pa Kršak —.
Zamišljen je gledal Trzau družbo belokožih ljudi.
Za trenutek so molče in osupli stali ter gledali mrtvega velikana in pritlikavca poleg njega.
Nato pa je eden izmed njih potrepljal pritlikavca po plečih, vsi so se zasmejali, mnogo so govorili, prepira pa ni bilo več med njimi.
Po dolgem besedičenju in krilenju z rokami so šli na obal, spravili čoln v vodo, poskakali vanj in Trzan je v nemem čudenju gledal, kako so gladko plavali po morju ven k veliki stavbi.
Poznal je vse te reči. Velika hiša zunaj na morju je bila »ladja«. Koliko lepega je o ladjah bral v knjigah in kako si je želel, da bi kedaj ladja prišla sem črez morje k njemu! šel bi nanjo in se odpeljal črez morje v svet, kjer živijo beli ljudje —.
In ladja je res prišla —. Trzanovo hrepeneje po daljnem, belem svetu pa so čudne, nemirne misli tlačile k tlom. Nezadovoljen je gledal za čolnom.
Pristal je ob ladji, ljudje na krovu — Trzan jih je dobro videl, kako so letali sem ter tja — so vrgli vrv in vsa družba je drug za drugim zlezla kvišku.
Tedaj je Trzan skočil z drevesa, pocenil in po vseh štirih pohitel h koči. Zbal se je, da mu niso ¿je odnesli njegovih zakladov.
Previdno, da ga niso mogli videti z ladje, se je približal vratom. Odprta so bila, smuknil je v kočo. •
Res —! Ni se bal zaman.
Hudo so gospodarili beli neznanci po koči. Knjige, papirji, svinčniki, vse je ležalo razmetano po tleh. Njegovo orožje, ki si ga je tekom časa nanosil vkup, so mu pobrali s sten, deloma polomili in pometali v kot.
Jeza ga je pograbila, brazgotina na čelu se mu je nabreknila, vsa kri mu je šinila v glavo.
Hipoma se spomne največje svoje dragocenosti.
Skočil je k omari in iskal po predalu.
Ah —! Zadovoljen si je oddahnil. Pločevinasta škatlja je bila še na svojem mestu. Brž jo je vzel iz predala in odprl.
Obledela slika prijaznega mladega moža in drobno popisana knjiga, ki je ni znal brati, vse je na veliko veselje našel še nedotaknjeno in nepokvarjeno.
Še je premišljeval, kam bi shranil te svoje naj-držaje reči, ko mu udari na uho nenavaden hrup.
Skočil je k oknu.
Drug čoln so spuščali v morje poleg tistega, ki je že ležal ob ladji. Ljudje so plezali s krova po vrvi in se spuščali v čoln.
Kaj nameravajo —? Ali bodo v večjem številu prišli na suho —?
Koj nato je videl, kako so spuščali po vrveh zaboje, svežnje in druge reči ter jih nakladali v čolne.
Prišli bodo nazaj —! Morebiti se naselijo v njegovi koči?
Trzan je pograbil kos papirja in svinčnik ter je v velikih tiskanih črkah, kakor se jih je naučil iz knjig, nekaj napisal na listek. Z žeblji je pritrdil listek na vrata, pograbil svojo pločevinasto škatljo, sulice, loke in
puščice, kolikor jih je mogel nesti, šinil skozi vrata in izginil v gozd.
Čolna sta medtem odplula na obrežje, polna do roba.
Kakih dvajset ljudi je stopilo na suho, ko sta se čolna ustavila na drobnem, srebrnobelem pesku.
Pa kako različni so bili ti ljudje!
Večina jih je bila mofnarjev, robati ljudje, hudobnih obrazov. Videti jim je bilo, da so izvržek človeštva, brezsrčni, krvoločni, pripravljeni za vsako hudobijo.
Med njimi pa je bilo petero ljudi, ki so se zelo ločili, po zunanjosti in po obnašanju, od sirovih mornarjev.
Eden je bil star gospod z dolgimi belimi lasmi in velikimi očali. Suhljat je bil, ozkih pleč, črno dolgo suknjo je nosil, ki mu je nerodno visela na telesu, pa je vbila sicer snažna in neomadeževana. Na glavi je imel visok, svetel klobuk, ki se mu je zelo čudno podajal tukaj na robu afriške džungle.
Drugi je stopil na breg mlad, vitek človek v beli športni obleki. Za njim je prišel spet postaran človek z visokim čelom in nemirnim, razburjenim obnašanjem.
Za njima je nerodno lezla na suho debela postarana ženska v široki pisani obleki; njene velike, plašne oči so v nemirnem strahu gledale divjo džunglo, še v večji grozi pa preklinjajočo družbo mornarjev; ki so vlačili na suho zaboje in svežnje in drugo prtljago.
Zadnja je stopila na suho nežna, vitka, develnajst-letna deklica. Mladi človek v športni obleki ji je pri tem uslužno pomagal.
Molče je stopala pisana družba proti koči. Mornarji so šli naprej in nosili prtljago. Nihče ni zinil besedice, videti je bilo, da so se že prej vse domenili.
«voj javni telovadni nastop i člani, članicami in Orlici z bogatim »poredem. Sodeluje polnoštevilna godba od Sv. Lenarta. Prijatelji orlovske mladine izkreno vabljeni! Beg živi!
št. Jurij ob Ščavnfti. Naše bralno društvo ne priredi, kakor je bilo zadnjič naznanjeno, dne 7. t. m., ampak dne 14. t. m., popoldne po večernicah, na popolnoma prenovljenem odru igro »Dom.« Zabavali nas bodo tudi naši tam-buraši. Ker bo lepa igra na novem odru brez dvoma krasno uspela, pričakujemo velike udeležbe.
Bralno društvo v Ljutomeru priredi v nedeljo, dne 14. septembra veliko tombolo na trgu. Veliki in lepi dobitki! Tablice se bodo prodajale po 2.50 din. Začetek ob 3. uri popoldne. V slučaju slabega vremena se vrši tombola v gradbi društva Katoliški dom. Pridite v obilnem številu! — Odbor.
Središče ob Dravi. Naša orlovska srenja je priredila v nedeljo, dne 17. avgusta izlet v bratsko Mediimurje in sicer v najbližnjo obmejno centralo — v štrigovo, ♦starodavno rojstno mesto sv. Hijeronima. Nastopilo je okrog 50 Orlov v kroju, navdušenega naroda, največ Medžimurcev, pa je bilo nad tisoč. Ne glede na dober gmotni uspeh, so navdušeni Medžimurci tudi sklenili ustanoviti orlovski odsek, ki bi bil prvi v tem kraju. — Prireditev je pozdravil domači gospod kaplan, na kar je po telovadbi srenjski predsednik, brat Ploh v krasnem govoru razložil navzočemu narodu pomen in namen Orla. Navdušeno odobravanje ob zahvalnem govoru medžimurskega domačina je pokazalo, da čuti narod bratsko smer sporazuma. Ob 21. uri so bili vsi naši Orli zopet doma in sa veselica se je izvršila brez incidenta.
Gornja Radgona. Tukajšnje kmetijsko bralno društvo obhaja letos v nedeljo, dne 14. septembra svojo 301etnico obstanka (ustanovljeno 16. septembra 1894). Ta veseli jubilej hoče društvo proslaviti na dostojen način z pred-poldansko cerkveno slovesnostjo v župni cerkvi sv. Petra in s popoldansko prireditvijo v dvorani posojilnice. Za cerkvenega govornika je naprčšen soustanovitelj društva, nekdanji tukajšnji kaplan mil. g. kanonik in stolni župnik v Mariboru Franc Moravec in za slavnostnega govornika pri popoldanski prireditvi pa narodni poslanec in priljubljeni ljudski govornik g. Franjo Že bo t. Sosednja društva, ki ste ob ustanovitvi in pozneje ob raznih prilikah veselic za narodno probujo rada posečala naše obmejno društvo v Gornji Radgoni, pridite tudi dne 14. septembra k nam, da pokažete, da ste istotako z nami stali vedno na braniku krščanske vere in narodne zavesti zlasti tukaj ob meji!
Orlovski dan na Gornji Ponikvi pri Žale«. Celjsko orlovsko okrožje priredi dne 8. septembra (Mali Šmaren) na Gornji Ponikvi svoj orlovski dan. Spored: Ob 8. uri se odpeljejo člani, članice in oboji naraščaj odsekov celjskega orlovskega okrožja na vozovih iz postaje Žalec. Ob pol •«10. uri sprejem istih pri slavoloku na meji župnije Gornja Ponikva. Nato sledi sprevod po vasi. Ob 10. uri sv. maša na telovadišču. Po sv. maši sprejem novih članov odseka v Gornji Ponikvi; nato javni tabor. Govori zastopnik OP brat dr. Hodžar. Popoldne icb treh javni nastop: proste vaje članov, članic in obojnega naraščaja, orodna telovadba članov. Po telovadbi prosta zabava. Igra priljubljena orlovska godba iz Radeč pri Zidanem mostu. Ker vlada v posameznih župnijah veliko zanimanje glede graditve naše nove farne cerkve, pričakujemo obilno udeležbe! — Bog živi!
Gasilno društvo Paška vas vabi vsa gasilna društva z zastavami, vse prijatelje gasilstva iz Celja ter iz cele Savinjske doline in Slovenije k proslavi blagoslovitve novega stolpa in nove društvene zastave, katera se vrši na slovesen način dne 21. septembra 1924 v Paški vasi tik' železniškega postajališča Paška vas. Ob 9. in 10. uri sprejem gostov na postaji Paška vas. Ob 10.15 slovesna sveta maša na prostem v Paški vasi pri gasilnem domu, potem blagoslovitev zastave in stolpa, razni cerkveni in civilni govori, skupen obed vseh udeležencev, nato velika ljudska veselica. Pri vseh slavnostih igra polnoštevilna rudarska godba iz Velenja. Mariborčani, Savinjčani ter vsi iz cele Slovenije, pridite ta dan v našo krasno Paško dolino ter nas s svojim obiskom razveselite in počastite. Polovična vožnja za vse udeležence na vseh postajah' državne železnice dovoljena. Prosimo, da se zaradi prijave kosila itd. udeleženci, kakor društva in posamezniki, naprej javite podpisanemu društvu Vas vse vabi uljudno — odbor gasilnega društva Paška vas.
Sv. Jurij ob juž. železnici. Ponovno vabimo vse prijatelje k proslavi 15 letnice orlovskega odseka dne 7. septembra. Priprave so v najlepšem teku. Za okrepčila bo v obilni meri preskrbljeno. Vsi udeleženci imajo polovično vožnjo. Na odhodni postaji naj kupi vsak celo karto do Št. Jurja in jo dobro shrani, ker velja za nazaj. Kdor še ni dobil izkaznice za polovično vožnjo, bo jo dobil brezplačno v Št. Jurju pri pripravljalnem odboru. Na predvečer ob 9. uri bo bakljada z godbo in prižganimi lampijončki od kolodvora skozi trg in nazaj do Katoliškega doma. Pridite v obilnem številu, da bo sprevod sijajna manifestacija in triumfalen pohod kat. mladine. Bog živi!
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
Ko je kralj potoval po južni Srbiji povodom usto-liienja pravoslavnega patrijarha v Peči in spominske proslave srbskih medvojnih žrtev v Surdulici, so radikali in Pribičevičevi demokrati izrabili nek navadni, po južnih krajih že davno običajni hajduški spopad na ta aadin, da so pisatt po svojih listih: Napad na kralja in
njegovo spremstvo, — kralj ranjen, — vlada padla itd. Tako pisanje ima zlobne namene vznemirjenja javnosti in obrekovanja vlade. Par pribičevskih listov je bilo radi tega zaplenjenih, pa gotovo še premalo. Vprašati se je treba, kdo je kriv hajduštva? — Hajduke je ustvarila velesrbska centralistična vlada, ki je ondotno prebivalstvo s svojim nasiljem in korupcijo pritirala do obupa, potem pa sama oborožila razbojniške čete in uprizorila pokolje med prebivalstvom, ki ni bilo varno ne življenja ne imetja pred bandami, plačanimi od P. P. režima.
Sedanji vladi vse laži in spletke Pašič—Pribičevi-čeve družbe ne škodujejo, ker uspešno deluje na začrtani poti ter si utrjuje vedno večje zaupanje v še tako od poprej razburkanih krajih.
. Na poti v Ženevo k seji Društva narodov se je naš zunanji minister sestal v Ljubljani najprej s češkim zunanjim ministrom dr. Benešem, potem pa z rumun-skim Duca.
AVSTRIJSKI ZVEZNI KANCLER
dr. Seipel je popolnoma okreval od posledic atentata. I Povodom njegove srečne ozdravitve bo izdana obsežna ' amnestija in kancler dr. Seipel je sam prosil državnega I predsednika, naj se ta pomilostitev raztegne tudi na \ zločinca, ki je nanj streljal.
SPREJETJE LONDONSKEGA SPORAZUMA.
Za francoskim je tudi nemški državni zbor sprejel londonski sporazum in strokovnjaške (Dawesove) predloge, ki tvorijo njegovo podlago. Nemška vlada je morala nacijonalislom obljubiti razna vladna mesta in med temi najbrž tudi kanclersko. če pridejo nacijona- > listi res v vlado, potem državni zbor ne bo mogel dela- j ti, ker bodo socijalisti v najostrejši opoziciji. — Naj j sledi nekaj nemških časopisnih glasov o sprejetju Ion- ; donskega sporazuma:
»Deutsche Tageszeitung« izjavlja, da je nemška via da storila s tem trden sklep, izbrisati največjo sramoio, ki se je izza nesrečnega junija 1919 nahajala na nemški časti. — »Lokalanzeiger« (glasilo veleinduslrije) pozdravlja dejstvo, da je vlada vzdržala bitko s svojim mnenjem in sklepa, da bodo prvemu koraku sledili še ! nadaljni. — »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše, da pomeni sprejetje Dawesovih zakonov novo poglavje v zgodovini povojnih let. — »Germania« (centrum) smat- i ra sprejetje londonskega dogovora v Reichstagu kot . zmago političnega razuma in zmago nemške spravljivo- ! sti. — »Berliner Tageblatt« (demokr.) govori o državniškem činu, ki ga je napravil Reichstag ž omenjenim glasovanjem. —■ »Vossische Zeitung« (neodv.) piše: j Nemški narod si je oddahnil. — Socialdemokratski »Vorwärts« ugotavlja, da je nastopil z dnevom sprejetja polom nacionalistične domišljavosti in prenapetosti.
DRUŠTVO NmBODOV	_
ima od pondeljka v Ženevi svoje 5. zasedanje. Navzočih j je 111 zastopnikov, ki zastopajo 54 držav, članov društva narodov. Večina držav ima svoje stare zastopnike, čisto nove pa Francija, Anglija in Jugoslavija. Za ohranitev miru se bodo na seji obravnavali razni predlogi. Predlog o vzajemnem dogovoru in jamstvu se smatra od mnogih strani za nezadosten, miroljubne države za- : htevajo popolno in dosledno razorožitev.
DANSKA DRŽAVA
daje glede miroljubnosti najboljši primer. Njena vlada	j
je te dni sklenila izvesti popolno demobiuzacijo, ute-	;
meljujoč svoj korak z opozorilom, da si mala državica	:
ne more dovoliti luksusa »narodne obrambe«, tem manj	i
pa za to, ker vojna tehnika napreduje s silno brzino in	j
ker je kot taka skoro izključeni monopol velesil. Dan-	j
ska bi imela po načrtu socialistov samo 7000 policistov	1 za vzdrževanje reda in miru. Če bo Danska ta načrt res
izvedla, se ji ne bo treba bati nobene sovražne sile,	;
hkrati pa bo gospodarsko proc.viiala, česar se o milita-	, rističnih državah ne more trditi.
Tedenski novica.
Novi župani. Izvoljeni so: V Prvencih Jakob Polanec, v Mali vasi Martin Kolarič, v Majšperku Janez Turkuš mL, ■ v Jastrebcih Peter Orešnik, na Kogu Anton Borko, v Mi- i halovcih Alojzij Bogša, na Runeču Jožef Skoliber, v So- j dincih Fric Irgolič, v šardinjah Franc Kosi, v Trgoviču i Peter Kovačec, v Veličanah Matija Zadravec, v Veliki i Nedelji Anton Hržič, v Žerovincih Franc Antolič, v Št. Lovrencu nad Prožinom Franc Horvat, v Teharjih Jožef Rebov, v Ivanjševcih Janez Trstenjak, v Grušovju Alojzij Grifič, v Št. Lenartu nad Laškim Karl Weber, v Jablanci ; Jožef Kajnik, v Koreni Anton Lešnik, na Krembergu Fran ; Peserl, v Slamnjaku Tomaž. Lipovec, v Trbonjah Jurij j Brajnik, v Vuzenici Avgust Helbl, v Ploderšnici Franc Pi- j vec, v Bistrici pri Limbušu Jožef Lipnik, v Bistrici pri Ru- , šah Ivan Juršič, v Morju Hinko Koren, v Rušah Janez j Ronjak, v Smolniku Jurko Gašper, v Legnu Franc Hriber- i nik, v Št. Miklavžu Bernard Detičnik, v Sv. Ani Anton j Jančič, v Stanovskem Jurij Plavčak, v Ponikvi ob južni žel. , Franjo Žličer, v Sv. Štefanu Karol Pungeršek, v Št. An- j dražu nad Polzelo Jožef Tajnšek, v Št. Janžu na Vinski j gori Jakob Lešnik, v Šmartnem ob Paki Martin Steblov- i nik, na Polzeli Mešič, v Destinoih Franc Čeh, v. Sv. Juriju ob Taboru Alojz Lesjak. Vsi so naši odločni somišljeniki.
Cerkvene in duhovniške vesti. Letošnje leto še bodo v naši škofiji birme po tehle župnijah: 7. t. n. v Mežici • na Koroškem, 8. na Polzeli, 9. pri Sv. Petru v Sav. dol., 10. v Žalcu, 11. v Grižah, 'd. v Galiciji, 14. na 'teharjih, lo. pri Sv. Martinu pri Vurbergu, 17. v Kamnici pri Maribora, 18. pri Sv. Barbari pri Vurberj,u, 20. pri Sv. Križa n«d Mariborom, 21. pil Sv. Petru blizu Maribora, 28.
pri Sv. Marjeti ob Pesnici, 29. v Selnici ob Dravi in 30. pri Gornji sv. Kungoti. Obmejno župnijo Sv. Duh na Ostrem vrhu je lavanlinski škof obiskal zadnjo nedeljo in birmal tamiia, 162 birmancev. — Težko s« je ponesrečil pri vožnji ia Pragerskega na Ptujsko goro, ptuj-skogorski g. župnik Franc Zagoršek. Pri padcu a voza, ker so se ustrašili konji pred ciganskim taboriščem, si je zlomil obe roki. — V Maribor je prestavljen re Dobrne tamošnji g. kaplan Franc Hrastelj. Na Dobrno pride g. kaplan iz Braslovč Alojzij Vrbnjak.
Mariborske novice. "Ze zacinjič smo omenili, da so 6e združile v obmejnem Mariboru vse narodno čuteče stranke za občinske volitve v skupni takozvani Narodni blok. Stranke, ki so združene v Narodnem bloku, so že sačele prirejati shode po posameznih mestnih okrajih. — Indu-strijsko-obrtna razstava je bila na slovesen način zaključena v četrtek. Tokratni obisk razstave je bil slab, ker je plašilo obiskovalce deževno in hladno vreme. — Zadnjo nedeljo so napravile katoliške organizacije iz Maribora romanje na Goro pri Št. Petru niže Maribora. Na romarskem potu je smrtno zadela kap našega vrlega somišljenika čevljarskega mojstra Vinka Lenariič. — Kakor povsod po Sloveniji* tožimo tudi mi Mariborčani radi vednih nalivov in hladnih dni. Dež z nevihto in nalivom nas je obiskal v pondeljek popoldne, deževalo je celi torek brez prestanka in šele v sredo se je zjasnilo tako za silo.
Gojencem dijaškega semenišča v Mariboru. Vsi gojenci dijaškega semenišča, stari in letos na novo sprejeti, se naj z ozirom na to, da se vrši dne 12. t. m. vpisovanje na gimnaziji, zglasijo dne 11. t. m. pri podpisanemu ravnateljstvu. Tisti pa, ki delajo že prej izpite, se naj že prej zglasijo. — Ravnateljstvo.
Sestanek bivših vojakov iz svetovne vojne na Brezjah. Letos "je minulo deset let, ko se je pričela krvava svetovna vojna?- ki je celemu našemu narodu prinesla neizmerno gorje, našim najboljšim sinovom in možem pa strašno trpljenje na krvavih bojnih poljanah, od koder se marsikateri ni vrnil nikdar več nazaj. Kot v spomin tega trpljenja, posebej še kot spomin za padle tovariše, so se zbrali minulo nedeljo, dne 31. avgusta v najbolj priljubljenem kraju Slovenije, pri Mariji Pomagaj na Brezjah, tisoči slovenskih fantov in mož, ki so se udeležili svetovne vojne kot vojaki. Sestanek je sklical poseben odbor, glavna sklicatelja pa sta bila bivša vojna kurata gg. Bonač in Hafner. — Par notic v slovenskih časnikih je zadostovalo, da se je njunemu pozivu odzvalo veliko število bivših vojakov. Že v soboto je prihitelo na Brezje okrog 5000 udeležencev, večinoma Štajercev in Prekmurcev. Drugi dan se je zbralo okrog 10 do 12 tisoč mož brez razlike strank in stanov. Marsikateri prijatelji, ki se že leta niso videli, so si zopet s solzami v očeh segli v roko, vzbujali si vesele in žalostne spomine, vse pa je tlačila v srcu težka bol — spomin na one, ki počivajo kot žrtve na krvavih bojnih poljanah širom sveta, ker ni menda bojišča, kjer se nebi bojeval slovenski vojak. — Sestanek se je vršil na prostem pred romarsko cerkvijo. Pred slovesno službo božjo je imel bivši vojni kurat g. Bonač krasen spominski govor za padlimi žrtvami svetovne vojne, ki je napravil na vse navzoče globok ulis ter mnoge ganil do solz. Po govoru je zaigrala godba dravske divizije drž. himno, nato pa je zapel pevski zbor nagrobnico padlim tovarišem »Blagor mu«, kateri je sledila tragično gin-ljiva pesem »Oj, Doberdob, ti slovenskih fantov grob.« Ob asistenci številnih duhovnikov se je na to vršil slovesen rekvijem za znane in neznane slovenske vojake, padle v svetovni vojni. Po maši se je pričelo zborovanje, katerega je otvoril bivši vojni kurat g. Hafner. Za njim je nastopilo več govornikov, tako pisatelj 'knjige »Na krva vih poljanah«, g. Matičič, bivši doDrovoljec, sedaj pater g. Alijančič, major Colarič, gg. Mihevc, Ham, Pire in Šturm. Na zborovanju je bil na predlog kaplana gosp. Hafnerja izvoljen odbor, obstoječ iz majorja Martina Colariča, vikarja Bonača, kaplana Hafnerja in gg. Ma-tičiča, Mihevca, Wagnerja in šturma, ki ima nalogo, da propagira oziroma skrbi za postavitev spomenikov in spominskih plošč z imeni padlih vojakov, za ponavljanje podobnih sestankov in ustanovitev zveze vojakov iz svetovne vojne. Vsi zborovalci so se tudi obvezali, da bodo v svojih krajih delovali v korist invalidov in posebno slepcev. Za predsednika odbora je bil izvoljen g. major Colarič. Na popoldanskem sestanku je bilo sklenjeno, da se pošlje vladi energičen poziv, da pospeši izvedbo invalidskega zakona. Po sprejetih sklepih je bilo sklenjeno, da se bo čez eno leto vršil zopet enak sestanek na Brezjah. Zborovalci so nabrali pri tej priliki lepo svoto za slepe invalide in spominsko sliko, katero bodo podarili slovenski vojaki Mariji Pomagaj kot zahvalo za srečno prestano trpljenje. Vsak udeleženec se bo zt veseljem spominjal tega res bratskega in prisrčnega sestanka in se ga bo prihodnje leto gotovo zopet udeležil.
Starši iz mesta in dežele, ki morate oskrbeti za novo šolsko leto svoje otroke s knjigami in drugimi šolskimi potrebščinami, vse dobite v veliki izbiri po kolikor mogoče nizkih cenah v novi podružnici Cirilove tiskarne, Aleksandrova cesta 6 (v novem bančnem poslopju, nasproti frančisKanski cerkvi). Vse šolske potrebščine razen knjig, dobite kakor dosedaj še tudi zanaprej v stari prodajalni Cirilove tiskarne, Koroška cesta 5.
Dijaki, ki obiskujete gimnazijo, realko, učiteljišče, trgovsko in meščansko šolo, vse šolske knjige, ki so določene za šolsko leto 1924-25 dobite v novi prodajalni Cirilove tiskarne, Aleksandrova cesta 6 — nova bančna palača. Tam, kakor tudi še v stari, dijakom že tako priljubljeni prodajalni Cirilove tiskarne v Koroški cesti 5 so na izbiro vse druge šolske potrebščine, zvezki, peresa, svinčniki, šestila, risala, risalne deske in risalni skladi itd., vse točno po šolskih predpisih. Cene kolikor mo-goee najnižje, postrežba todna ia v razširjenih prostorih
le hitrejia. .Zato pričakuje««» ob Eačetku novega šol- < «keg» lota vašega preobilnega obiska.
Smrtna nesreča v št. Ilju v Slov. gor. Mihael Pilih iz j Selnice ob Muri je zadnjo soboto prekrival hlev kolarja Hamerja v Št. Ilju. Pilih je če bil piecej star, nerodno je »topil, spodrsnilo mu je, padel je s strehe. Radi 5 metrov globokega padca je dobil tako težke notranje poškodbe, da je kmalu izdahnil.
Strašno neurje s točo in nalivom je privrelo v pondeljek, dne 1. septembra popoldne od severozapadne strani nad gornji del Slovenskih goric. V malo trenutkih so bili ugonobljeni vinogradi, sadje in jesenski pridelki na ajivah. Najhuje so prizadete župnije Št. Ilj. Svečina, Kun-gota in Jarenina. Ajda je popolnoma zbita v tla. Naliv je odnašal ne samo pridelke, ampak tudi rodovitno zemljo v nižave. Kar je v vinogradih še pustilo letošnje slabo vreme in trtne bolezni, je pobralo neurje, še trte in sadno drevje je za več let udarjeno. Kmetje in viničarji vijejo toke in se v obupu povprašujejo: Kaj bo? Župan nabolj prizadete občine Št. Ilj, g. Dragotin Swaty, je dne 2. sept. »kupno z narodnim poslancem g. Žebctom lin članom obč. odbora g. Baumanom posredoval pri velikem županu g. dr. Vodopivcu, predstojniku davčne oblasti g. Sedlarju in okrajnemu ekonomu g. Šega za težko prizadete občane. Glavno je, da vsi prizadeti najpozneje do pondeljka dne 8. septembra, potom občinskega urada javijo davčni in politični oblasti škodo in prizadete parcele.
Blagoslovitev novih zvonov v Svečini. Dne 15. avgusta, na praznik Marijinega Vnebohoda, smo obhajali tukaj lepo slovesnost, namreč blagoslavljanje novih zvonov. Ob velikanski udeležbi ljudstva in ob asistenci sedmih duhovnikov je blagoslovil za tukajšnjo župno cerkev tri nove •vonove g. stolni dekan dr. Ivan Tomažič. Cela slovesnost je potekla zelo veličastno. Pri sprejemu in pri dviganju zvonov v zvonik je pridno svirala godba kat. omladine iz Maribora. Zvonovi donijo lepo ubrano, vlila jih je tvrdka Biihl v Mariboru.
Romarski shod pri Sv. Križu nad Dravogradom. V
nedelja Marijinega Imena, obenem praznik povišanja »v. križa, je pri slavnoznani romarski cerkvi nad Dravogradom glavni letni shod. V soboto zvečer rimska procesija z gorečimi svečami, v nedeljo začetek sv. opravil ofe 6. uri. Pobožni romarji, pridite v obilnem številu.
Iz Otiškega vrha: Pri občinskih volitvah tukajšnje ob-Sine se je vložila le ena lista in to SLS. Za župana je izvoljen kmet Peter Sirnik, ea namestnika industrijalec Vinko Jamnik.
Iz Ruš. Od blizu in daleč se sliši, da hočejo pobožni častilci Marijini tekmovati, kateri kraj iz Slovenskih goric bo poslal številnejšo četo romarjev k staro-slavni Marijini božji poti pod zeleno Pohorje, v lepe Ru-ie. Hvalevredna je ta namera, ker zaupanje v Marijo miško je bilo vedno obilno poplačano. Ta dan, letos bo 14. pobinkoštna nedelja ali 14. september, bodo Rušani ^prejeli od neštevilnih romarjev spodbudo, da se tudi sami g prisrčno vdanostjo .zatekajo k svoji mogočni auški Materi božji. Vse se tega veseli in komaj pričakuje tega srečnega dne. Romarji, le pridite, da se zdru-iimo v en glas: »Marija ruška, nam se ni bati, saj ščitiš nas, kot dobra mati!«
Strašna nevihta v Iločah. V pondeljek, 1. septembra je popoldne ob 5. uri prihrula nad tukajšnjo okolico «iWita nevihta s silnim nalivom in točo. Prišla je od Pohorske strani ter šla v smeri proti Slivnici. Voda je prestopila bregove ter poplavila njive ia vrtove, nanesla kamenja in peska, da je uničena otava in paša; bila je nevarnost, da bi voda vdrla v cerkev, kar pa se je k sreči »abranilo. Toča se je še videla drugi dan. Zlasti hudo je divjala nevihta v občini Pohorje ia Pivola. Toče je padlo toliko, da so nekateri deli Pohorja bili videti beli, kakor s snegom pokriti. Ajda ja uničena, na Pohorju tudi ša nepožeti oves, velika ¿koda je na sadju.
Movi zvonovi v Slivnici pri Mariboru. Dolgo smo 6akali, a smo vendar dočakali dan, ki ostane nam vsem v neizbrisnem spominu! Pretekla nedeljo, dne 31. avg. smo dobili tri nove bronaste avoaove, katere je pred poznim sv. opravilom ob asistenci osmih gg. duhovnikov blagoslovil premili gosp. stolni kanonik Janežič. V prekrasnem govoru v cerkvi nara je imenovani gospod razložil pomen tega veselega dogodka: Veselite in radujte se vsi iz srca, ker to je dan, ki ga je naredil Gospodi Po sv. maši pa so jih med sviranjem godbe in sodelovanjem požarnih bramb potegnili vpričo ogromne množice ljudstva srečno v zvonik, od koder smo jih sli-Sali že proti večeru ob veselem pritrkovanju. K dostoj-ai proslavi tega dne so mnogo pripomogle pridne mladenke, fantje in možje, ki so ves naš »Glavni trg« od eerkve do državne ceste opremili s slavoloki; v cerkvi je bilo pa najlepše: žarela je vsa v električnih lučicah, verniki iz drugih župnij niso skoraj mogli verjeti, da je kaj takega v Slivnici mogoče! Bodi na tem mestu izrečena zahvala vsem onim osebam, ki so se žrtvovale xa dobro stvar, predvsem pa domačemu gospodu župniku in vsem dobrotnikom, ki so doprinesli vsak svoj dar po svoji moči, da je bilo sploh mogoče zbrati ogromno •voto, katero so stali novi zvonovi. Bog naj jim povrne! Dolžni smo se tudi zahvaliti g. Grahorniku, ki je skoraj na novo preuredil stol za zvonove, kakor je tudi brez vsake nezgode spravil zvonove na svoja mesta. Naj bi novi zvonovi oznanjevali Bogu slavo, vsem slivniškim faranom pa mir in spravo!	N.
Izid županskih volitev v raznih občinah: v Pohorju spet dosedajni župan g. Karo! Visočnik, SLS; v Plivoli spet dosedanji župan g. Jožef Pliberšek, SLS; v Rogozi: Josip Potnik, SDS; v Zgornjih Hočah: Herman Glaser, nepolitična ubožna gospodarska stranka.
Poročilo iz Puščave. Dne 8. t. m. bo pri Devici Mariji v Puščavi zadnji veliki romarski shod letos z dvojno službo btijo ob s»dmth in ob desetih. Vmes bodo še tri sv.
maše, tako da se bodo romarski »hodi dostojno končali, želeti bi le bilo, da bi nebo ostalo jasno, saj je na velike shoda ob Aninem slabo vreme zadržalo veliko romarjev od prijaznega puščavskega kraja. Tudi slovesno blagoslov-Ijenje novih zvonov je neprijeten dež precej motil, pa imamo zvonove vendarle že in prijazno "vabijo pobožne romarje. Res, žalostno je bilo, ko so dohajali romarji in jih je le mal zvonček pozdravljal in to še nekaj žalostno. Dobri Puščavčani niso mogli več poslušati ta žalostni glas malega zvončka in s hvalevredno vnemo so se združili k nabavi novih zvonov; čakali so na nje sicer dolgo, skoro poldrugo leto a danes že pojo in dobro pojo. Biihlova tovarna v Mariboru jih je napravila in sicer izborno, za kar ji gre še tukaj posebna hvala; pojo prav ubrano in vabijo domačine in romarje v veličastno svetišče Matere ; božje. Pridite torej poslušati nove puščavske zvonove in ! boste pomagali, da sedanji trije dobijo še svojega velikega tovariša, ki bo prijetno njih godbo dopolnjeval s svojim globokim bim-bam.
Občinske volitve in drugo pri Sv. Primožu na Poh. Zaradi občinskih volitev je nastalo pri nas precejšnje razburjenje. Leta 1921 se je napravila in tudi vložila sporazumna lista. Vsled agitacije g. Eisingerja iz Slovenjgradca in nekega tukajšnjega najemnika, ki je pa pred dobrim le- ; tom odšel iz naše občine, so pa nekateri socijalistično navdahnjeni kandidati preklicali svoje podpise in vložili lastno listo. Nato so pristaši SLS sklenili, da se volitev ne j udeleže in zato je bila potrjena edino vložena socijalistič- j na lista. Izvolili so za župana posestnika Ivana Garneša, j pravzaprav nestrankarja. Ker niso imeli zadosti zmožnega tajnika, jih je duševno vodil g. Šuligoj iz Vuzenice, ki je bil pri zadnji državnozborski volitvi predstavnik nemške liste. — Za letošnje volitve sta se sestavili dve stranki: Kmečko-delavska zveza, kateri je pristopal bivši župan, in SLS. Na željo slednje se je zopet vršil razgovor za sporazumno listo. Ker je pa Kmečko-delavska zveza (bil je med razgovore m navzoč v kuhinji g. Šuligoj iz Vuzenice) zahtevala za-se pet odbornikov in dovolila SLS samo dva, se sporazum ni mogel doseči. Pri volitvi dne 10. avgusta, pa je naša stranka dobila štiri, nasprotna pa tri odbornike. Nato je nasprotna stranka vložila ugovor, ki pa je bil odbit. Slednjič se je vršila v nedeljo, dne 31. avgusta, volitev občinskega predstojništva in je bil z večino glasov izvoljen županom vrli pristaš SLS g. Alojzij Peniš, potem pa soglasno ea I. občinskega svetovalca bivši župan g. Gar-neš, za II. pa naš zvesti somišljenik g. Gašper Erič. Po izvršeni volitvi je g. šuligoj, ki je bil zopet navzoč, kmalu odšel nazaj v Vuzenico. Novemu občinskemu predstojništ-vu želimo dobrega uspeha v delu za občinski blagor!
Požar pri Sv. Primožu na Pohorju. V noči od sobote na nedeljo, dne 31. avgusta, je pogorelo pri po domače Mačku, visoko gori na planini 1000 metrov. Ogenj je j nastal pri svinjskem kotlu ob prepereli, leseni steni. Najemnikov» družina si je Tešila golo življenje in živino razen enoletnega teleta. V ognju so ostale tudi ovce in j svinje in je zgorelo pohištvo in obleka, tako da je na- i jemnik sedaj velik siromak. Da bi našel mnogo dobrih j src! Hiša dn vsa velika posest je last g. šulerja iz Slovenj- i gradca.
V Vurbergu se je vršila volitev župana. Ker je nas- j protna »Gospodarska stranka« pri prvi volitvi dobila šest glasov večine, so torej lahko dobili župana in svetovalce. Da bi bili odborniki njihove stranke bolj trdni, je seveda j moral biti pred volitvijo gulaž, pa tudi zamočiti se ni po- i zabilo z vinsko kapljico, seveda vse pod pokroviteljstvom ; g. nadučitelja Lešnika. Še večje veselje je bilo potem, ko so že imeli župana in svetovalce na svoji strani. To vam je teklo vinee in žvenketanja s kupicami ni bilo ne konca in ne kraja. Sredi med tem hruščem se je veselil g. nad-učitelj Lešnik in začasni novi g. poštar, kateremu baje klerikalci nič kaj ne dopadejo. No, bomo pa videli, kako boste vriskali, ko boste mogli ceste popravljati! Če mislite ; znižati davek na vino, potem boste pa že imeli denarja do j volj za ceste. Mogoče še en del ceste vzame g. nadučitelj ; v delo, ker se tako ranima ea občinske zadeve. Bomo vi- ; deli, kako se bo tam sukal, o tem bomo pa že poročali. — i Opazovalec.
Novice od Sv. Benedikta v Slov. gor. Občinske volitvo smo v naši fari opravili prav dobro. Vse občine so v ro- | kah SLS. Edino kraljevska občina je bila tako srečna, da je g. Paurič vložil demokratsko listo. Po kaj, ko ni bilo demokratov, ki bi jo volili! G. Pauvrč se je že veselil, kako j se bo na široko vsedel na županski stolček ter si nateknil cvikarje na oči. Za blagajnika je že naprej določil nekega krojačka Peteka, misleč, če zna modra glavica krpati suk- ; nje, pa bo še znal zamašiti občinsko blagajno. No, volilci j so pa njima lepe načrte prekrižali. Da si jezo potolažijo, j so sklicali v nedeljo, dne 31. avgusta, shod demokratske ! stranke. Shod je bil seveda »sijajno« obiskan. Zborovalci j so se zbrali kar okrog navadne mize in sicer tako, da je j na vsakem oglu sedel po eden. Govoril je dr. Gorišek iz j Št. Lenarta, verno so ga pa poslušali predsednik Paurič, j propadli občinski blagajnik Petek, penzijonirani orožnik j Žižek (kojega si bomo ob prihodnji priliki od bližje ogle- ; dali), neki finančni stražnik; prišlo pa je iz radovednosti j tudi par naših pristašev. Dr. Gorišek je govoril dolgovezne 1 otrobe praznim stenam, njegovi zaupniki okrog mize so kimali in dremali, g. Paurič je celo spal, naši pristaši pa \ so se navdušenemu govorniku smejali. Na ta način se je dostojno končala demokratska polomija v kraljevski ob- ! čini iri g. Pauvrču še preostane edina tolažba, da bo vsaj prišel v državni zbor kot poslanec, ker ni mogel postati župan. Petek in Žižek ga bedeta že volila in to bo za njega dovolj!
Župani pri Sv. Benediktu v Slov. gor. Za župana občine Sv. Benedikt v Slov. gor. je izvoljen prejšnji župan g. Franc Zupe. Pomotoma se je zadnjič poročalo drugo ime. Tudi v vseh drugih občinah T ii^ni^i ao »vol^onl žnpariom sam« aovadni pristaft SLS.
Smrt mladenke pri Sv. Antonu v Slov. gor. £ Salost-
nim srcem se smo na mirodvoru poslovili od blage Marijine hčerke Antonije Slaček iz Andrenc. Bila je daleč naokrog znana kot ponižno, sknomno dekle, bila je goreča častilka presv. Srca Jezusovega, kateremu se je zlasti v bolezni vedno priporočala. Rada je pogosto sprejemala sv. zakramente in je bila s svojim obnašanjem v hiši Gospodovi drugim lep zgled in vspodbudo, pa ravno v njeni najlepši mladosti 24. let jo je napadla kostna jetika. Sko»i celih devet mesecev je na bolniški postelji voljno prenašala vse bolečine. Ni dočakala petja novih zvonov, kar si je še tako srčno želela. Bodi njej žemljica lahka!
Prošnja za pomoč. V Ljutomeru nameravajo usmiljeni bratje v kratkem času pričeti z zidanjem nove bolnice, ki je za Slovenijo neobhodno potrebna. Ker jim za uresničenje tega človekoljubnega načrta primanjkuje denarja, so navezani na radovoljna darila, katera jim naklonijo usmiljena srca. Te dni bo nabiral usmiljeni brat Placid Kavčič po Mariboru in okolici prostovoljne darove za graditev nove bolnice. Obračamo se na usmiljene ljudi, da po svojih močeh podprejo usmiljene brate, da bo Ljutomer dobil svojo bolnico.
Novice od Velike nedelje. Na angeljsko nedeljo so nam tukajšnji Orli priredili šaljivo igro »Davek na samce«, katera je med gledalci povzročila cbilo prisrčnega smeha. Igrali so prav dobro, posebno mešetar Lipe se je izvrstno odrezal. Tako je prav! Le korajžno po začrtani poti naprej. — V naši župniji so izvoljeni sledeči novi gg. župani, ki so vsi odločni pristaši SLS: Velika nedelja: Anton Hržič, posestnik v Mihovcih; Šardinje: Franc Kosi, kmečki sin v Ključarovcih; Runeč: Jožef Školiber, posestnik v Sta-novnem; Trgovišče: Peter Kovačec, posestnik v Trgoviš-ču. V občini Vičanec pa ni bilo. vložene nobene liste. Svetovali bi jim, naj Tajši vložijo kandidatno listo in tisti denar, s katerim bi morali mastno plačevati gerenta, obrnejo v boljše namene. Kar se tiče občine Trgovišče, smo bili zelo presenečeni. Trgovišče je bilo do zdaj glede edinosti vedno zelo na glasu. Zadnji čas, pa naših mislih pač zelo pozno, so se nekateri domislili, da so napredni ter so si osnovali neko »Naprdno — oprostite — napredno gospodarsko stranko«, katera je tudi pri sedanjih občinskih volitvah nastopila. Ko je po končani volitvi komisija odprla volilne skrinjice, je našla med krogljicami nek sumljiv papirnati zavitek, na katerem je bilo zapisano: »Ti C . . . si kozel, Ti K .... . pa oberkozel.« Bojimo se, da bosta kozel in oberkozel začela prav glasno rigati.
Blagoslovitev novih zvonov pri Mali Nedelji. Nebo se je radovalo dne 30. in 31. avgusta z nami vred fino izvršenih novih zvonov, ki jih je mojstrsko zlila šentvidska livarna. 45 kolesarjev, 30 jahačev ter 14 lepo ozaljšanih vozov jim je hitelo daleč nasproti. Ogromna množica pa jih je čakala na meji župnije, kjer so jih med splošnim veseljem navdušeno pozdravljali zastopniki malonedeljske župnije. Pod osmimi slavoloki se je vila dolga povorka na izredno odličen malonedeljski hribček, kjer sta še dve deklici dali duška našim čustvom. Zvečer je zažarel kres, rakete so švigale v zrak, 40 lampijonov in umetni ogenj je razsvetljevalo prostor okoli cerkve, streljanje je pretresalo zrak. Drugi dan se je začela slavnost s procesijo, pri kateri so se prvič pri nas peli evangeliji in molitve pri postajah v slovenskem jeziku. Nato je visokočastiti g. dekan blagoslovil zvonove in misijonski križ. Po službi božji je staro in mlado opazovalo dviganje zvonov v stolp. Toliko ljudstva se je zbralo,, da je bil prostor okoli cerkve skoraj pretesen. Ginljivo slavnost smo zaključili prav primerno v natlačeni dvorani, z vprizoritvijo »Dveh mater.« Igralke so se tako uživele v svoje uloge, da so ganile mnoge do solz. Vse je reklo zvečer: »Tako lepo je bilo, kakor v nebesih! Take slovesnosti še pri Mali Nedelji ni bilo!« Zadovoljni so bili vsi, najbolj pa krčmarji in lece-tarji. Mladina se je dobro držala. Veliko se je trudila a zaljšanjem prostorov. Vsa čast ji! Orožniki so vršili svojo dolžnost vzorno.
Razno od Sv. Trojic« v Halozah. Dne 15. avgusta i. 1. po večernicah se je slovesno potegnila jabolka in križ vrh dogotovij enega zvonika, ki je — čeravno nekoliko manjši od prvotnega, vendar precej dobro in okusno napravljen. Prenaredilo se je tudi vsled požara poškodovano ogrodje, stol za zvonove, katere, upajoč kmalu dobimo. Želeti bi bilo, da bi bili nekoliko težji od prejšnjih; kar bi tako velika župnija kot je trojička, prav lahko nabrala. Občinske volitve so v naši trojički župniji povoljno izpadle. V Občini Sv. rTojica je zopet izvoljen dosedanji župan, Anton Turk, possestnik v Gor-ci; Jožif Hrnec v Sedlašeku, v Gruškovju J. Šmigoc; v Podlehniku Simon Svenšek. Vsi so pristaši naše Slovenske ljudske stranke.
Volitev župana pri Sv. Bolfenku pri Središču. — V občini Vodranci je bil izvoljen za župana g. Vrbančič, zvest pristaš SLS. Svetovalca sta mu gg. Lašič in Borko, pristaša naše stranke. Znani Zabavniki, od katerih je bil eden celo vodja požarne brambe, niso prišli niti v odbor, čeravno je to njihova domača občina.
Cerkvena pobožnost. Iz Brinjeve gore poročajo: Tu se služba božja za praznik Ime Marija že od nekdaj vrši prvo nedeljo po Mali Gospojnici. Tudi letos.
G. narodni poslanec Krajnc sprejema stranke svojega volilnega okraja (Celje—Vransko), ako narodna skupščina ne zboruje, vsako sredo od 9. do 12. ure dopoldne v tajništvu SLS v Celju, hotel »Beli vol.« Kedaj zboruje skupščina, razvidite iz časnikov. Na g. poslanca se obračajte le v tem času.
Iz Dobrne. Nepozaben nam ostane mesec avgust leta 1924. V svetem veselju smo se topili, ko smo obhajali dne 10. avgusta 801etnico posvečevanja naše župne cerkve. Dalo se je padlim in pogrešanim Dobrnčanom z vzi-davo spominskih plošč z njih vklesanimi imeni pred vhodom v cerkev trajen opomin, ob 251etnici župnikovanja vlč. g. iupnika Fridarika KukoviČ. — Pot«gnili smo veliki
•voa v »*otp, k njegovima že predlanskim novima tove-•iSema Teko imamo sedaj enako rvonenje predvojnemu. Ibva zasluga ra vse to gre č. g. kaplanu Francu Hrastelju, Častnemu občanu tukajšnje občine, kateri je prvi sprožil misel o novih zvonovih in istočasno z blagoslovitvijo zadnjega združil prejnavedeno slavlje. Bog Vam bodi bogati plačnik za vse, kar ste storili njemu in naši nebeški Materi Vnebovzetja v čast. Toda tako nepričakovano, kot strela Cz jasnega neba nas je osupnilo Vaše slovo. Ravno zadnji dan za nas tako pomembnega meseca. Po sedmih letih neumornega delovanja za Boga, narod in cerkev, odidete, predragi, ki ste osvojili srca nas vseh, na povelje višjega nadpastirja na drugo mesto. Kličemo Vam na pot: Spominjajte se nas še vedno v molitvi! Spomin na Vas v Dobrni ostane.	p
Smrtna kosa. Od Št. Jurija :cb Taboru poročajo: Pri nas smo pokopali blago ženo, 53 let staro Jero Čulk, roj. Povše. Rajna je bila zvesta in izredno potrpežljiva žena, «krbna mati, izvrstna gospodinja in velika dobrotnica siromakov. Priporočamo jo v molitev in blag spomini
V Zadrečki dolini sta se vršila pueteklo nedeljo dva dobro obiskana shoda v Šmartnem ob Dreti in v Ko-kar jih. Na obeh shodih je poročal poslanec Vlad. Pu-šenjak o političnem položaju, in o programu nove vlade. Zborovalci so odobravali izvajanja poslanca, osobito glede j programa nove vlade. Po govoru se je razvila povsod prav živahna debata, osobito v Šmartnem, kjer so zborovalci j iaražali svoje želje glede izvedbe agrarne reforme in pri- j tožbe glede postopanja gozdarskih uradnikov, ki ne uvažu-fejo upravičenih zahtev ljudstva. V Šmartnem dela graščinska uprava rižo za spravljanje lesa, a na način, da bodo ; v nevarnosti ne samo gozdovi in poslopja kmetov, temveč tudi življenje oseb na cesti. Dogovorjene in v zapisnik sprejete zahteve se ne izvršujejo, uradno cenjena škoda ¡ ee ne izplača, les se spravlja kljub jasnemu besedilu do- j govora v času, ki ni določen za spravilo. Graščinska upra- , va naj uvažuje upravičene zahteve razburjenega ljudstva j in naj opusti vsako trmoglavo stališče, g. komisar iz Slo- j venjgradac naj posluša tudi kmete, ne samo zastopnike graščine, ker bomo njega klicali na odgovornost, ako bodo vsled te nepraktične riže oškodovani kmetje. Poslanec je obljubil, da bo o vseh pritožbah obvestil merodajne obla- i eti in vse storil, da se ljudstvo obvaruje škcde in da pride do svojih pravic.
Volitev novega župana v Razborju pri Slovenjgradcu. Sa občinske volitve je bila vložena pri nas samo lista j SLS. Odborniki so izvolili za župana naše vnetega pristaša Ivana Knez. Naše dobro ljudstvo odobrava taktiko SLS ter ji zaupa in pričakuje, da se bo sedaj vendarle enkrat j «ačelo obračati na bolje.
Bodi mu ohranjen blag spomin! Iz občine Marija Gradec pri Laškem poročajo žalostno vest: Dne 29. avg. j ob 1. uri popoldne je umrl vsled srčne kapi gospod Ma- ¡ ¡lija Resnik, veleposestnik v Marija Gradcu št. 6. Rajni j I« bil večletni občinski odbornik, velik dobrotnik raz- ; ■lih cerkva, poštenjak od nog do glave, kar je pričala j njegova zadnja pot iz hiše žalosti na pokopališče. Po- ; greba, kot je bil ta, ga Laško menda še ni videlo, saj se i «eni udeležba do 2000 ljudi. Gospod Resnik je bil še le j 57 let star, bil je globoko veren mož, akoravno je bil po- j sestnik lepih stvari, je zmiraj imel rožni venec v žepu, j nikdar »i rvonilo Mariji v pozdrav, da bi se mož ne bil odkril. Akoravno je imel rajni mnogo z liberalnimi trža- j ni po svojem poklicu za občevati, bil je strog čuvar vsto- ; pa liberalizma t svojo hišo. Z njim zgubi občina vrlega j abčana, župnija uglednega moža, družina pa vzornega j Očeta. Mi vsi, ki smo ga poznali, ga ohranimo v lepem i »pomin«.
Norice od Sv. Miklavža nad Laškem. Letošnje leto . smo imeli že več vremenskih nezgod in drugih nesreč, i Obiskala nas je že parkrat toča. Nalive smo imeli takšne, I bakor č» ne desetletja, pota so silno poškodovana. Dne S. avgusta popoldan je udarila strela v kozolec Ignacija • Kokotca na Brstovnici. Kozolec, ki je bil napolnjen t ži- j lom in eenotn, je pogorel do tal. — Imeli pa smo tudi j druge nesreče. Slamoreznica je nekemu posestniku odre-■ala prste na roki, zopet drugemu je kosa ranila roko, da ; j« moral biti šest tednov v bolnišnici. — Najhujša nesreča j pa se je zgodila v soboto, dne 23. avgusta t. 1. Okrog 5. ure popoldan je šel Martin Polanc, posestnik na Brstov- S niči, • sinom podirat smreke ea novo poslovpje. Prva «mreka, katero sta odžagala, se je naslonila na hrast, ker i je nista mogla spraviti na tla, sta jo pustila in začela podi- t rati drugo. V tem času pa je začel vleči silno hud veter In je smreko, ki je obvisela na hrastu, vrgel-v smeri proti tisti smreki, katero sta ravno podžagovala. Smreka je padla na očeta in mu zdrobila prsni koš. Živel je še do četrtka, dne 28. avgusta, do 10. ure zvečer. Star je bil 48 let. Ranjki je bil dober gospodar, veselega značaja, trdne j narave in je bil vedno pripravljen pomagati sosedom, ni se i ■bal tudi najtežjega dela in bil vsled tega posebno priljubljen pri vseh okoličanih. Zapušča vdovo in sedem j mladoletnih otrok. Svetila mu večna luč!
Inštaliran je bil v nedeljo, dne 31. avgusta na župnijo Buče pri Kozjem vlč g. župnik Miloš Turk. Obrede je izvršil vlč. g. dekan Marko Tomažič, kateri je tudi imel ganljivi cerkveni govor. Slavnosti je prisostvovala ogrom- ; na množica ljudi iz cele dekanije in celo iz Hrvatske, j Smarski Orel je ob tej priliki svojemu voditelju poklonil Častno diplomo.
Po občinskih volitvah v Brežicah ob Savi. V nedeljo, dne 24. avgusta t. 1., so se VTŠile v okoliški cbčini Zakot občinske volitve ,pri katerih je dosegla naša SLS sijajen uspeh. Dočim je imela v prejšnjem občinskem odboru le dva, oziroma v zadnjem času tri zastopnike, si je sedaj priborila fcest odbornikov. Uspeh je še tem večji in tem pomembnejši, ker edino naša stranka je šla v volilni boj ■ pravi« imenom, dočim sta obe nasprotni stranki zateči svoje ime in so si samostojneéi m slepilo nadejali na-
aiov »Gospodarska »tranke«, socijalisti pa »Stranka posestnikov, obrtnikov in delavcev.« Nasprotniki so namreč dobro vedeli, če gredo s pravo barvo na dan, da jih ne bo nihče volil, še kandidatne liste ne bi megli sestaviti; kajti tudi pri nas so samostojneži in sooijalisti prišli cb ves kredit, noben pošten človek jih ne mara in le lepemu vabljivemu in goljufivemu imenu »Gospodarska stranka« se imajo zahvaliti, da se je par omahljivcev vsedlc* na lim in spustilo krogljice v njih skrinjice. Izid volitev je bil naslednji: Gospodarska stranka 90 glasov, 6 odbornikov; SLS 90 glasov, 6 odbornikov; Stranka posestnikov, obrtnikov in delavcev 81 glasov, 5 odbornikov. Odborniki, pristaši SLS, so sledeči: Lubšina Ivan, Bukošek 12; Šetinc Anton, Sv. Lenart 8; Habinc Maks, Brezina 4; Šerbec Jožef, Zverinjak 5; Grubič Martin, Črne 39 in Lepšina Jožef, Cundrcvec 18. To so sami odločni možje, katerih imena nam jamčijo, da bodo vse svoje moči žrtvovali v prid in blagor občanov. Uspeh naše stranke pa je še tem sijaj-nejši, ker je pri volitvi starejšinstva v nedeljo, dne 31. avgusta, vkljub vsem naporom nasprotnikov, ki se sami niso mogli zediniti, ker so imeli preveč častiželjnih županskih kandidatov, bil izvoljen za župana naš ugleden, vrl in odličen pristaš g. Anton Šetinc, posestnik v Št. Lenartu 8, in za gospodarja, oziroma blagajnika icbčine pa ravnotako vrl naš pristaš g. Lepšina Jožef, posestnik v Cundrovcu. Ostala mesta odbornikov so si razdelili nasprotniki po med sebojnem dogovoru. Dosedaj je bil župan samostojnež in vsi svetovalci nasprotni. Krajevni organizaciji SLS, ki se prav lepo razvija, in vsem izvoljenim našim odbornikom, predvsem vrlemu županu, prav iskreno častitamo z željo, da gredo po začrtani poti pogumno dn neustrašeno naprej do končne popolne zmage!
Smrtna nesreča v Sromljah. V soboto, dne 23. avgusta, se je pri ruvanju panjskih korenin na Silovcu smrtno ponesrečil 221etni Ivan Černoš. Pri ruvanju je težko bruno s tako težo padlo nanj, da mu je zmečkalo drob in je ponesrečenec nekaj dni pozneje v bolnišnici v Brežicah v groznih bolečinah umrl. Fant Ivan je bil že en mesec doma na vojaškem dopustu. Počivaj v miru v domači žemljici!
i sigurnostjo sklepa, da bo leto 1925 »ušivo.« — Save* hmeljarskih društev v Žatcu. — NB. Nauk za naše hme-j Ijarje: Vse obrati, skrbno eušiti in sortirati, pravilno ba-sati in hraniti. Kar letos ne gre ali ne bi šlo v denar, bo pa prihodnje leto šlo! — Društveno vodstvo.
XXII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov doma in drugod in o položaju na trgu. Žalec SHS, 2. 9. 1924. Deževno vreme je večkrat motilo obiranje poznega hmelja, katero se bliža svojemu koncu. O hmeljski kupčiji ni kaj poročati; kupec in prodajalec čakata na boljše razpoloženje. Malenkostne množine so se kupovale po 7000—7500 din. za 100 kg. — Društveno vodstvo.
Petrovac, Bačka, dne 23. 8. 1924. Zadnje dni je bilo vreme prav nestanovitno. Vsled tega je postajalo mnogo hmelja rdečkastega in sicer v nekaterih legah bolj, v drugih manj. Kobule so sicer lepo doraščene in imajo obilo lupolina. Nekateri hmeljarji pričakujejo prav obile letine ter upajo pridelati na 1 oralu 400—500 kg hmelja. Predvčerajšnjim je zopet deževalo in nevihta je podrla mnogo drogov. Ena tretjina vsega hmelja je rdečkasta in bojimo se, da bi se ta bolezen širila in tako škodovala kakovosti hmelja. V starih nasadih šele dozorevajo kobule. Hmelj-ska kupčija še ni oživela, dasi je prispelo že precej pre-kupcev. Hmeljarji ne silijo k prodaji. Za 100 kg svežega hmelja plačujejo sedaj po 1300 din., za 100 kg suhega pa 5200—5400 din. V okoliških nasadih je stanje isto kot pri nas. Lepega vremena si hmeljarji želijo. — Hmeljarsko društvo.
Vendenheim, Alzacija, 27. 8. 1924. Dež, nevihte in mrzle noči škodujejo že tretji teden hmeljski rastlini. Oko-bulenje se je sicer lepo izvrševalo, vendar pa bo finost in barva blaga manj prikupljiva. Tudi se bojimo, da se bo mrčes zopet prikazal. Z obiranjem bodemo začeli Se le začetkoma septembra.
Hersbruck, Bavarsko, 28. 8. 1924. Dež in veter, veter in dež, solnca pa nič! Posledice tega vremena se kažejo tudi v naši okolici. Dosedaj lepi hmelj postaja lisast in se bojimo, da pozneji hmelj ne bo normalne velikosti. Pri teh vremenskih razmerah se tudi množina letošnjega pridelka ne da ceniti. — »Allgemeine Brauer- und Hopfenzeitg.«
Gassodarstra,
ŽITNI TRG.
Trgovina e žitom je še vedno živahna. Izvoz narašča, ker so cene nekaterim žitnim vrstam, posebno pšenici in moki, nekoliko popustile. Kupujejo jo v velikih množinah domači mlini, izvaža se je pa tudi veliko v inozemstvo, posebno v Avstrijo in Čehoslovaško, kjer se tamošnja mlinska podjetja oskrbujejo večinoma z našo pšenico. — Koruzi je cena nekoliko poskočila. Zaloge so že skoraj izčrpane, !iz inozemstva pa še vedno prihajajo nova naročila, pa se je radi tega podražila. Oves se prodaja v inozemstvo, dosti ga pa pokupi domača vojaška uprava za prehrano konj. — Fižol prihaja v velikih količinah na tržišča. Kupujejo ga pa samo domači trgovci, ker je za izvoz še predrag. Največ fižola izvaža sedaj Madžarska, ki prodaja fižol boljše kakovosti, kakor je naš, za celi dinar ceneje. — Cene posameznim žitnim vrstam so približno sledeče:
Pšenica v začetku tedna 360—365 din., kasneje že 380 din.
Pšenična moka nularica 595—600 din.
Koruza 285—300 din.
Fižol beli 440—450 din., mešani je cenejši.
Tečaj za konserviranje sadja in zelenjave se vrši dne 25., 26. in 27. septembra t. 1. (četrtek, petek in sobota) na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Poleg drugih načinov konserviranja se bo obravnavalo izčrpno sušenje sadja z raznimi sušilnimi napravami. Zanimanci in zaniman ke naj prijavijo svojo udeležbo s dopisnico najpozneje do 23. septembra ravnateljstvu «avoda.
HMELJ.
Hmelj. Prvo brzojavno tržno poročilo. Nürnberg, 26. 8. 1924. Dovoženih je 200 bal, prodanih 150 bal po 150 —270 mark, to je 57—82 din. za 1 kg. Žalec je brez kupčije.
Hmelj. Drugo brzojavno tržno poročilo, žatec, ČSR., 27. 8. 1924. Na kmetih se plačuje po 1750—1900 čK ra 50 kg, to je 84—91 din. za 1 kg. Mirno, po živahnejše nakupovanje.
Hmelj. Tretje brzojavno tržno poročilo. Nürnberg, 30.
8.	1924. Dovoženega 300 bal iz okolice trga, 150 bal po železnici, cene do 30 zlatih mark vredneje. Hmelj iz okolice po 130 do 220, Holentanski po 180 do 250 zlatih mark. Gornje cene znesejo po kurzu 18.62, 48, 82, 67, 93 din. za 1 kg.
Hmelj. Četrto brzojavno tržno poročilo. Nürnberg, 1.
9.	uI924. Neznaten promet, le najblojši hmelji so v ceni precej nespremenjeni, drugi za 20 mark cenejši.
Hmelj. Peto brzojavno tržno poročilo. Žatec, ČSR., 1. 9. 1924. Na kmetih se plačuje od 1600—1750 čK za 50 kg, v Žatcu do 1850, zelo mirno.
XXI. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov doma in drugod. Žatec ČSR, dne 30. 8. 1924. Dva dni imamo že lepo vreme. Obiranje je v polnem teku in bo končano šele -koncem prihodnjega tedna. Uspehi so prav zadovoljivi, blago iz obvarcvanih krajev in legah je lepo zelene barve in najboljše kakovosti. Nujno bi Tabili stanovitno lepo vreme. Kupčija je v polnem teku in je že do 1000 stotov prodanih po 1800— 1950 čK za 50 kg. Pri mirnem nakupovanju na kmetih je razpoloženje čvrsto, cene pa stanovitne. — Leto 1925 bo »ušivo« leto! V nizkih legah »e je namreč leto« med obiranjem prikazala hmaljskti ušica, fe če*«i »• « precejšnjo
Kmete in hmeljarja iz Savinjske doline opozarjam«, da
sprejema Ljudska posojilnica v Celju vse čeke, ki jfh dobite za hmelj, četudi se ti čeki glasijo na kako banko ali drugi denarni zavod ter izplačuje zanje gotov denar, ali pa se denar, če stranka želi, naloži na hranilno knjižico. Kmetje, nosite torej čeke naravnost v Ljudsko posojilnico v Celju, poprej pri Belem volu, sedaj Cankarjeva cesta 4, poleg davkarije. Ljudska posojilnica je pravi naš kmečki zadružni denarni zavod, kjer najvarneje naložite svoje prihranke. Vloge se obrestujejo po dogovoru do 12%.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 77 din., čeho I slovaška krona 2.30 din., italijanska lira 4.15 din., 100 avstrijskih kron 10 para. V Curihu znaša vrednost dinarja
Dopisi.
Sv. Anton v Slov. gor. Ustanovitev našega orlovskega S odseka, združena s srenjskim orlovskim zletom od ©t. Le-j narta se je vršila na prav lep in slovesen način. Motilo je sicer slabo vreme,'vendar so pa bratje Orli in sestre Orlice prihitele vsi do zadnjega. Zjutraj so vsi člani novoustanovljenega odseka prejeli sv. obhajilo. Ob pol desetih je bil slovesen cerkveni govor. Popoldne ob pol 4reb so bile slovesne večernice. Vreme se je tačas nekolik« zve-drilo vršil se je lahko telovadni nastop, lep in nad vse nepričakovan, sestoječ iz prostih, redovnih, skupinskih in orodnih vaj. Ker je bila vstopnina prosta, so požrtvovalni Antonjevčani in člani drugih odsekov nabrali tolika^ da so bili pokriti stroški za godbo, za kar se jim tem potom izreka zahvala. Domači pevski zbor se je pridno ojlašal med odmori. Vse to je pa jezilo nasprotnike, ki » pokazali svojo oliko s tem, da so med večernicami podrli en slavolok. Vsa čast orlovski srenji in fantom novoustanovljenega odseka, ki so priredili prvo orlovsko slavnast pri Sv. Antonu! Bog živi!
Stojnci niže Ptuja. Pri nas so hvala Bogu volitve minule in to v čast naši SLS, ki je dobila štiri odbornike. Čeravno so si pokojne Samostojne mešetar, agent in krč-mar Vajda In oberjunec kovač Toplak ustanovila skupno dve stranki. Republikanec g. Žuran so imeli pripravljenih par odborniških stolcev. G. Plohi so pri svoji neodvisni stranki porabili premalo agitatorske laži. Za sedaj e Bo- * gom, bomo drugič razsvetlili te polne glave! Na svidenje!
Št. Andraž nad Polzelo. K zadnjemu dopisu v »Slovenskem Gospodarju« naj sledi še poročilo, kako so An-dražani res vneti za vse dobro, kar se je pokazalo zlasti pri nabiranju prispevkov za novo zastavo Marijine družbe. Prav izvrstno so se izkazale nekatere hiže, ki jim ni bilo preveč tudi nad 1000 K darovati za Marijo. Me dekleta same ne bi bile zmožne v primeri z majhnim našim številom in skromnimi denarnimi sredstvi priti k tako lepi zastavi, pa so nam z veseljem priskočili na pomoč naši dragi starši. Pa tudi naših fantov, kojih je večina sedaj organizirana v Orlu, ne smemo pozabiti. Tudi oni so darovali — pa ne malenkostno. Vsa čast in najlepša hvala vsem in vsakemu posebej. Ker pa imamo na zastavi še nekoliko dolga, se priporočamo, da nam z denarnimi sredstvi po možnosti greste vsi še tudi v bodoče na roko. Bog bo vaš plačnik! Prednica.
Sevnica. Pri nas so pri občinskih volitvah saroostoj-neži padli v jamo, katero so hoteli izkopati drugim. Ze dolgo pred volitvami so na vso moč zatrjevali, da hočejo klerikalce uničiti. Naznanili so okrajnemu glavarstvu, da i je na listo SLS en odbornik vpisan brez njegove vednosti in dovoljenja. Pri toeadevnš preiskavi od strani okrajnega!


glavarstva po ae je izkazalo, da je bila te ovadba navadna iaž. Seeaj pa so tudi naši pogledali malo po samostojni kandidatni listi in našli tem enega našega kandidata, katerega e« samostojneži res vpisali brez njegove vednosti in njegov podpis potvorili. Ko se je dokazalo to tudi na okrajnem glavarstvu, je isto samostojno listo razveljavilo. Sedaj so samostojni čisto podivjali. Na dan volitev dne 34. avgusta je postavil župan škrinjico tudi za razveljavljeno samostojno listo-, katere vkljub vsem protestom ni hotel ©«btraniti. Nastal je hrup in prerekanje. Vsled ne-pos;»vnega postopanja samostojnega župana ta dan sploh ni prišle do volitev. Sedaj so se samostojneži ponovno zagnati v našo stranko z lažnjivimi ovadbami, toda dokazati nam niso mogli nič protipostavnega. Okrajno glavarstvo je dok,čilo druge volitve za dne 31. avgusta in poslalo na volišče komisarja. Ta dan po so samostojneži požrli sami, kar s kuhali drugim: njihove skrinjice ni bilo na volišču. Bobik so: SLS 112 glasov (II odbornikov), socijalisti 56 glasov (5 odbornikov), neodvisna gospodarska stranka 96 glasov (9 odbornikov). Noben človek v naši občini ne pomni takega volilnega boja, kakoršnega so povzročili tokrat samostojneži.
¡M OINfiHIU,
Možnega, pridnega učenca z dobrimi spričevali sprejme ta-! koj Grasselli Robert, trgovec, • Slivnica pri Celju.	1117
Majeija s štirimi delovnimi močmi sprejme Marija Lininger, Koroščeva ul. 32. 1102 3—1
Dva mlajša dijaka se sprejmeta. Aleksandrova c. 83. 1124 2—1
Deklica, 14 letna, pridna in poštena, brez starišev, želi priti sot učenka v trgovino v Miri-boru. Nasl. v upravn. H3O
Sodarskega vajenca in pomočnika sprejme takoj Jos. Ramšak, sodkrski mojster, Ruše. 1111
Deklica, poštenih starišev, dobro vzgojena, 6—8 let stara, se prejme za svojo. Naslov v u-
iravr.iStvu.	1123
—-
Tiajer s štirimi ljudmi se takoj »prejme. Naslov v upravništvu. 1131 2—1
Majer, samec, marljiv, pošten.	Posestvo, 7 oralov in dobro
ki ima veselje do živine in pclja,	idočo usnjarsko obrt da v najem
se sprejme takoj nA. lepo po-	ali proda Alojz Kosi, usnjar v sestvo. Plača dobra. Naslov v j Kuršencih p. Mala Nedelja. Pred-
upravništvu._1133	nost imajo Kranjci. u08 3-1
Iščem mesto gospodinje na ma- Proda se posestvo, eden in pol
em posestvu ali pri kakšnem orala, hiša s opeko krita, četrt
obrtniku. Nasl. v upravn. 1139 ure od kolodvora. Cena 35.OOO
^T ~-:—^--—- rtia. Šunko, Pesnica 24. im
lico se priden in trezen hlapec _!_Z_3
srednje starosti k par konjem. j Posestvo z 28 orali zemlje, hiša,
Mlinarji pozor! Proda se posestvo ckrog 15 oralov prvovrstne zemlje, zidano poslopje, mlin z dvema tečajema, v prometnem kraju blizu glavnega kolodvora, brez konkurence, ali da v najem pod jako ugodnimi pogoji. Kje pove upravništvo SI. Gospodarja.	! 105
Pozor! Prašek najboljše sredstvo proti vsaki svinjski kužni bolezni, kakor proti rudeči ali svinjski koleri ia zdravilni re-dilni prašek za živino se dobi v trgovini Albert Verdnik, Srni-klavž, pošta Slovenjgradec. — Cena 20 din. 1 kg.	5015
Sadne mline, najboljše, kar se jih pozna, (Pfeifer) naročuje in se lahko ogledajo pri I. Dolinšek, št. Pavel pri Preboldu. 1021
„Kmetovalec1' letn. 1885-1921 trdo vezani, na prodaj. Naslov v upravništvu.	O33 2— 1
Brusimo britve, škarje, nože itd. Električna brusarna (v brw-niči Koštomaj) Celje, Prešernova ulica 19.	1116
Sodarji pozor! Nudim doge za sode, velikost 3 hI, dobro biago. Naslov v upravništvu. 1129
Lepa, oeem tednov stare prasce preda Franc Klernenčič, Vilkov-je, p. Sv. Marjeta ob Pesnici.
Priden, močen pekarski učenec se sprejme v pekarni Schober,
Kralja Petra trg 2, Maribor. ----—.
Učenca sprejme Marko Keuc, mizarski mojster, Zg. Žerjavce, Sv. Lenart v SI. gor. IO36 3 -1
Proda se posestvo na lepi cesti. Vpraša sa pri G. M. Podpečan, Galicija pri Žalcu.	n26
Glasovir, kratek, dobro ohrai-jen, se ladi preselitve poceni proda. Slavko Novak, organist, Sv. Martin pri Vurbergu. 1134
Kratek glasovir, modem, prvovrsten, se poceni proda. Mari bor, Židovska ul. 1, I nadstr.
Novi sodi vseh vrst do 1000 1, iz dobrega lesa, fino izdelani, se dobijo pri Jos, Racnšak u, so-darskem mojstru, Ruše. 1112
Novi sodi, že preizkušeni se prodajo. Jakob Golob, Selnics ob Dravi.
Večjo množino debelih, smre kovih hlodov kakor tudi stoječ i les, kupi Matija Obrau, električna žaga, Maribor, Loška ulic,t št. 15.	1003 8-1
Suhe gobe, brinjevo olje in fi žol kupuje po naj višjih dnevnih cenah ter prosi za povzorjene ponudbe tvrdka Fr. Sire, Kranj 87O 26 -I
Najlepše slike za nagrobne kamne natančno posneto na por celan, izdeluje naitrpežneje zna ni ucietn. zavod Ant. Hofmann, Karlovi Vari. Naročila za Jugo slavijo sprejema in preskrbuje Informacijski biro »ksrstan«, Maribor, Rotovški trg 1. Ceniki na razpolago.	1013
Vabilo na redni občni zbor Hra silnice in posojilnice pri Devici Mariji ca Jezeru v Prevaljab, r. z. z n z., ki se vrši v nedeljo, dne 14 seot. 1954 popoldne ob 15. uri v Farcivasi. Dnevni red: 1. Citsnje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo na čelstva in računskega preglede-vsslca. 3, Odobritev rač. zaključ ka sa upravno 1.1923. 4. Volitev načeistva, rač. pregledovala in njegovega namestnika. 5. Slu čajnosti. — Ako bi občni zbor ob navedeni urine bil sklep Jen, se bode sklepalo v smislu člena 35. zadružnih pravil. K obilni udeležbi vabi odbor. 112S
Vabilo na občsi zbor posojilnega in hranilnega društva pr; 8v. Emi, ki se vrši dne 8. sept. 1.1. ob 16. uri v posojileičuen prostoiu. Spored: 1. Poročilo načeistva ia nadzorstva. 2. Odobrite? rač. zaključka sa 1. 1923, 3. Volitev n'čelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti.	1127

Plača dobra, hrana in stano' vanje v hiši. Poizve se v uprav-uištvu SI. Gosp. 1137 3—1
Krojaški pomočnik išče delo. ¿možen majhnega in velikega dela. Naslov v upravn. 1135
Krojačioa išče delo.
dva hleva in klet, vinograd na solnčni legi in trije gozdi se radi smrti zelo poceni prodajo. Mica Kalšek, Kraberg 1, Spita-lič pri Konjicah.	n 18
Posestvo v občini Ptujska gora, .. . .. lepo zaokroženo, v sredini še z Alojzija novjm poslopjem, vinogradom,.
Oswald, Žice, Sv. Ana v
goricah._U56 k Eemljišči, 26 oralov, se poceni
Gospodinja, poštena, se išče za|Pr0^a' VpraSati v Št. Lovrencu rakoj k dvema dekletoma na|na Pevskem polu, hi§.st.23.j
i I-P» posestvu z zidano, z
karagarn in ševjot za moške in ženske obleke, belo, pisano inrujavo platno, ce-fir, fcličevino, tiska -nino in razno manufakturo kupite najceneje in v veli-kanski zbiri v novourejeni in prezidani veletrgovini R, STERMECKI, Celje, št. 333 — Ilustrovani cenik za čevlje, klebuke. obleke, perilo, odeje, lasostrižnike, britve in tisoče drugih predmetov se pošlje vsakemu zastonj! Vzorce proti odškodnini! — Trgovci engros cene I
nater. Stalna služba, dobra hra- L eko krit0 hišo ia hlevom. 5 ia1 in plača. Naslov v uprav- s ^ od cerkve niitvu.	11 - o i
išče se priden mlinar, srednjih
s----------25 minut od
113" postaje, se prodi. Stanovanje
let. Naslov v upravn,
ijin 1+5
Viničarja s 4 ali 5 močmi išče Zenkovič, Pivcla 6 (Rszvanje) s 1. novembrom. II44 2 -1
Pridnega hlapca iz dežele sprej-ne Gcilšek, trgovina z vinom 7 Mariboru, Razlagova ulica 25.
Učenee, 16—18 let star, se takoj ,prejme pri Ant. Marčič, usnjar, SI. Bistrica. Učna doba 3 leta. Za hrano in obleko se bode skrbelo.	1097 2—1
Trgovskega učenca sprejmem take j v trgovino maniifakturnega in špecerijskega blaga, kakor tudi starejšo kuharico, katera e zmožna pri večjem posestvu samostojno delovati. Zglasitev osebno aH pismeno pri tvrdki Alojz Krainz, veletrgovec in veleposestnik v Ljutomeru.
1143 3-1
takoj na Hoče 46.
razpolago.
Spodnje 1140
Na prodaj je dobroidoča go-" stilna s trgovino in trsfiko tik I farne cerive, brez konkurence. ■ Zraven 16 oralov zemlje, 12 o-ralov gozda, polovic« za seč,[ Ostalo lepe njive in travniki.' Naslov v upravn. U4I 2 1
Rodovitno posestvo, poleg farne cerkve, eno uro cd Maribora, 3 orale vinograda, 6 oralov sa-donosmka, 5 njiv, veliki trav- ; niki, redi se lahko i2 glav živine, 3 hiše, ugodno na prodaj. Pojasnila daje: Sonenvald, Maribor, Grajski trg 2.	1
Hiša, 4 orali zemljs, se proda ia 58.000 D, brez gosda 33 000 din. Plača se po dogovoru. Posestvo leži na ravnini, pol ure od postaje Pragersko. Naslov: Alojzij Luršak, gostilna, Pragersko.	1O5O 3—1
lajceneje se kupi
usnje, čevlji in Čevljarske potrebščine pri
Francu Kokol
v
mmmm -■¡mm^mM^^mmmmmm
Pndajalnica Tiskovnega društvi
Slovenski tri 1 P7UJ Slovanski trg 1
ima na razpolago vse šolske knjige in vse druge šolske in pisarniške potrebščine.
Okrožni zdravnik v Šoštanju
Dr. FERDO KORUN
zopet redno ordinira vsak dan za vse zdravilstvo.
RAZftLAS.
Dovoljujem si naznaniti slavnemu občinstvu v okolici mesta Ptuj, posebno pa vaščanom Spuhlje, da sem prevzel s 1. septembrom na račun dobro znano gostilno g. Brenčiča v Spuhlji pri Ptuju. Točil bodem najpristnejša in naturalna vina iz domačih goric. Ob enem tudi nanovo uredim trgovino v isti hiši in jo preskrbim z vsemi potrebščinami po najnižjih cenah.
V gostilni bodo ob vsakem času na razpolago mrzla in pri večjem prometu tudi topla jedila.
Vljudna in točna bode tudi postrežba ter prosim cenj. odjemalce za obilen obisk. S spoštovanjem
Fmhc Erbus.
Naznaiiio
Slavnemu občinstvu iz mesta in okolice dam s tem na znanje, da sem prevzel o dg. M. Jurič v Mariboru, Vodnikov trg št. 1, trgovino z mešanim blagom, katero bom vodil picd imenom prejšnjega lastnika, vsled česar se cenj. občinstvu pripoorčam za obilen obisk in beieitm z velespoštovanjem
ALOJZIJ PLOJ, preje F. Soiko, Maribor, Vodnikov trg 1. Solidna postrežba.	Cene nizke.
Prvovrstne sode
v vseh velikostih, dobavlja takoj in poceni mehanična
sodarna
R. Pichler-ia sin» Maribor.
i
Jngometalija", Ljubljana,

''/deluj« vnt» rrste bakrenih kotlov, nadalje vseh mi Ua* »j-aiske, ključavničarska in vodovodno-inštalacijeke želi, Znsfan® cene. — Točna m solidna p>$«trsfb&.
KGLODVORSK£ ULICU 18-20
JPe&eeU in Tinček.
Tepček in Tinček iz šole gresta, ter si med potoma nekaj povesta, Tepček Tinetu veselo novico pove, da šel z mamo v trgovino k „Drojeniku v Celje" je.
Po kaj ? ga vpraša Tine uljudno, po obleko za birmo, dokler ni še zamudno, Icer le tam se da tako poceni kupiti, da zamorem namesto ene dve obleki nositi!
Naznanjamo vsem prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je naš nepozabni oče, stari oče itd. gospod
Jože T-u-šals, star.,
bivši trgovec, dolgoletni žapan, posestnik in predsednik Uranilaice in posojilnice pri Sv. Antonu v Slev. goricah,
v torek, dne 2. sept. t. 1. ob pol 20. uri preminul.
Pogreb preblagega pokojnika se vrši v petek ob 9. uri na domače pokopališče.
Jožek, trgovec, Radivoj, učitelj, sinova, Marica Klernenčič, hčerka, Jože Klernenčič, nadučitelj, zet, Jožica.Tuš&k, sinaha.
HtMHHIU
j
Ceneno češko perje!
En kg sivegn o- ■ puljenega perja 70 D, na pol belo 90 D, belo 100 D, bolje 120 in 150 D, "" mehko jak puh: 200 in 225 D, boljša vrsta 275 D. Pošiljatve carine prosto, proti povzetju od 300 D naprej pošt-. nine prosto. Vzorec zastonj, . Blago se tudi zamenja in ne- i všece vzame nazaj Naročila i samo na BENEDIKT SAC1LSEL, j Lobez št. 77 kod Piisaa, Ceho-slovaška. Poštae pošiljke gredo iz Čehoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni.	1120 6-1
mmjiiMM


procMta ¿kto»	k gvSfctfM
«i . FRANCSOV , kmffd	y
V wsiTs pre<s peoam^fcetss m »a M
»SPi««!	jbSi«}» gWna	KKmaČk
bm »Fnen^« fe» »kunti m&sl b*. — M
?FSANC5t i > kJMmh & M w^mt ^a&ft? ssč&e&a fedhl «c
j

Novi zavoj za
aspirfnove tablete'
Naše aspirinove tablete "•ŽL^efc", znano sredstvo za ublaževanje bolečin, dajemo od sedaj v promet v
ploščnatih kartonih
po 6 in 20 originalnih tablet (na lcojih je na obeh straneh v polkogu vtisnjeno "Aspirin 0.5"). Modro-bela-rdeča varstvena znamka, s katero je opremljen vsak originalni zavoj, ki ščiti pred Odklanjajte vsak zavoj, ki ni opremljen z varsteno znamko.
. Farbenfabriken S®""* \ vorm. Friedr. Bayer S. Co.
Leverkusen b. Koln a. Rb.
ponarejevanjem.
ASF1R1N
ov"
Vremenski preroki«
z ledom ti streho razbil je Matija, pa v R a č j u opeko ti nudi Zofija.
Ob Jurju če zebe te v strgani koči, opekotivRačju si urno naroči.
Ce Filip dal kmetu prehladno je vreme, kmet urno naj v R a č j u opeke si vzeme.
Nakup jajc


Kdor hoče kapiti zelo poceni
naj Jk i prodajalni
TISKARNE SV. CIRE1 ¥ MARIBORU I

Vsak, kdor hoče kaj kupiti,
naj si ogleda cene in prvovrstne izdelke sukna, platna, hlačevine, parhenta, perila, nOgavic itd. samo v mainufakturni trgovini
Ivo Vekjet, Maribor,
Šolska ulica 4 (blizu stolne cerkve).

I
THE REX CO.,
Gradišče 100. LJUBLJANA Gradišče 100. 9>I«loa št, 868 ini — Ustanovi^«« IM
Zamena oljnatih semen	Naknp deželnih pridelkov
Hj. BREZOVNIK,
trgovina mešanega blaga
Glavni trg Vojnlk Glavni trg Ustanovljena 1897.
Priporoča svojo bogato zalogo manu-fakture, svilenih robcev, svile za predpasnike, volno za moške in ženske itd. železnino, steklo, specerijsko in kolo-nijalno blago. — Postrežba solidna, blago prvovrstno, cene zmerne!
Nakup mleka
Mamica ali ste slišali ? ? ?
da se najceneje in Najboljše kupi v domači trgovini vsakovrstno manufakturno blago kakor izgotovljene hlače, srajce, moške obleke itd. ter špecerijsko blago. Kupujem vedno po najvišjih cenah: jajca, bele suhe gobe, kumno in janež. Vsi ti pridelki se lahko zamenjajo za vsakovrstno blago v trgovini:
IVAN SEVER,
VELENJE.
•II88NIII

Specijalua trgovina
prvovrstnih pisalnih' in kopirnih' strojev, rane» Sevalnih aparatov in raznovrstnih pisaroIHij treb^čin.
Pisalni stroji na obroke I
				S^pi		l
						
" lepi nagrobni kamni
v mramorju in granitu vedno v veliki izbiri samo pri
kamnoseškem mojsfu
J.F.Peyer,
Maribor»
Kersnikova ulica 7.
Gotovo še ne veste.
da kupite vsakovrstno usnje izvrstne kakovosti in najboljše podplate, lastne izdelave (špecialiteta!) po najnižjih dnevnih cenah edinole v trgovini
JOSIP PIRICH, MARIBOR,
Aleksandrova cesta 21.
Istotam se kupujejo sirove kože vseh vrst po najboIjšiH dnevnih cenah in se sprejemajo vsakovrstne kože proti malenkostnemu plačilu v ustrojenje. Sprejemajo se sirove goveje, konjske, telečje, svinjske, pasje, ovčje in kozje kože tudi v izdelavo na boks-usnje. Cenjeno občinstvo se opozarja, da izdeluje zgoraj navedena tvrdka vse kože v lastni tovarni, ki je opremljena z najmodernejšimi stroji, po nižjih cenah kakor drugod. Povdarja-mo, da se izdelujejo svinjske kože edinole pri zgoraj imenovani tvrdki na boks-usnje, kar drugje dosedaj še 10—1	ne delajo.	1005

V JUHI IN PRIKUHAH IZBOLJŠA HRANO NEPOPIS.VO!
iiraria
z nastopom službe takoj, išče Mljekarska udruga, Virovitica.
^ vsake vrsto ^
'K. KAR NE R
GRAVER A
: Ne zamudite:
9mjM po Cutfovflo v&m senah doilo manufrittsrs» 4a§o, kakor: kretona, ¿ns* trn, tiskovino, volneno bUft m moška in Žentk« *bt«B% svilena rut« ter tu drag« ?ifeabiči&a v* hrt«
Martin Šumer
kmp««,
a^mm »aioiii®
RBlbollS«	nsivaniiKfi
pri
Spodnještajerskl ljudski posojilnici r.z.z& z.
v laribora, Stolna ulica št. 6,
ki obrestuje hranilne vloge po
8% * 10%
oziroma po dogovoru.


se izdeluje v vseh poljubnih dimenzijah in barvah. Dolgoletno jamstvo jamči za izbomo kakovost. »S al o nit« je za pokrivanje streh in izoliranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti,
kateri se uporablja širom cele Evrope. Proračune, cenike, kataloge in navodila pošilja brezplačno:
99
p. i.
d. d. za cement Portland, Ljubljana,
Zastopniki se sprejmejo.	750
£lgifirajfe za
naš tisk!
Ljudska posojilnica v Celin
= reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo =====
Celje, Cankarjeva ulica 4 (poprej pri »Belem volu«)
obrestuje hranilne vloge najvišje! Daje posojila na vknjižbo, poroštvo in zastavo.
Dovoljuje trgovske kredite v tekočem računu.

_
iits-ifita.^
|	podružnica t Maribora«
W	BOST" lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. k
g.	Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek, računu,
|	Pooblaščeni prodajalec srečk državne razr« loterije«
ffevosH	[tfcvosfi
POZOR trgovci, društvči, podjetniki in fotografi!
KRAJEVNE RAZGLEDNICE
v najmodernejši obliki in po najugodnejših cenah izdeluje točno in hitro prvi domači specijalni umetniško-tis-karski zavod »AŽBE« v Maribcru, Koroška cesta št. 39. Istotam se naročajo tudi vse vrste umetniških razglednic v barvotisku,trgovska reklama, kakor tudi diplome, podobice itd. Zahtevajte cenikel Za vse večje kraje se iščejo agilni in kavcije zmožni zastopniki.
Umefntlko - ftek§rski z^vod „jlŽBE", Muribor,
KorelKa cesta 39, tel. ml 446.
Novo^fl	MguosU
■eggaaiaaai^^	;
Južno-štajerska hranilnica Oelje
v Narodnem domu, 1. nadslr. — Ustanovljeno 1. 1889.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor § mogoče najvišji obrestni meri. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Za varnost p vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj, Vransko in rezerni za-p klad. Hipotekama posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne i*J	položnice na razpolago.	1074
"ran
priporoča svojo bogato zalogo steklene m porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, okvirjev, raznovrstnih šip itd.
^^stolldja.^^«	ta točna

riilfiilíiilfiilíiilfiglfiilfiilfiSlílBlfiilfigfiiiriilíiil
m
ti
mens*
H [i
m
Tiskarna sv.
I a v
ribor
vljudno naznanja s tem p. n. župnijskim, šolskim, občinskim in vsem drugim uradom kakor tudi cenjenemu občinstvu, posebno pa še p. n. dijaštvu, da je otvorila dne 30. avgusta 1924
novo podružnico svoje znane trgovine s papirjem,
desocionalijami k pisarniškimi potrebščinam! v hiši Zadružne fjosaodarske banka na Uleksaridrovi cesti
štev. 6, pred frančiškansko cerkvijo.
V tej podružnici se dobijo tiskovine, vse pisarniške, šolske in uradne potrebščine kakor v
stari trgovini na I^oroški cesti št. 5.
Knjigarna (irilove tiskarne
se nahaja" od zdaj zanaprej samo v novi bančni palači pred frančiškansko cerkvijo,
Aleksandrova cesta 6. Le tam se dobijo od zdaj vse
za gimnazijo, realko, učiteljišče in trgovsko šolo ter za meščanske in ljudske šole.
Stara trgovina Cirilove tiskarne
na Koroški cesti št. 5 ostane tudi še za naprej in se dobijo tam vsi predmeti kakor tiskovine, papir, pisarniške in šolske potrebščine, trgovske knjige, molitveniki, devocionalije itd.
Za obilen obisk v stari trgovini in v podružnici se cenj. občinstvu najvljudneje priporoča
il
IÍE@lí@iniMIlElllE1115JliiillilllBl551llilllBliElíli