Slovenski dom
Spedlzlon« ln abbonanento postal* Poštnina platana ▼ gotovini.
Cena Ur 0.50
-SLOVENSKI Ja
fSKI DOM“ Izhaja vsak delavnik opoldne, rrejnia: Mirko Javornik. Izdaj atolj: inž. J. Sodja. Za Ljudsko tiskarno:Jože Kramarift, vsi v Ljubljani. 1’rodniJtvo in uprava: Ljubljana, Kopitarjeva *. Telefon 4001 do 4005. Mesečna naročnina 11 Ur, xa tujino 20 Ur.
V Ljubljani 12. avgusta 1943 ■ Lela Vlil. • Si. 162
Vojno poročilo st. 1173
Hudi udarci nasprotnikovemu brodovju
I križarka, I rušilec ter 6 prevoznih ladij zadetih Srditi obrambni boji na Siciliji
Poveljstvo, vojno poročilo 1173: a l,|anske ]n nemške čete prestajajo n e obrambne boje na srednjem ln »•▼er nem predelu slellskega 0 J * č a, da bi zadržale nasprotnikovo
napredovanje.
Nasprotnikovo letalstvo je močno In več-»at bombardiralo M c s s 1 n o.
1 t **lanska torpedna letala so napadala •Oljske sprevode po sicilskih vodah »r zadela lahko križarko ln 2 parnika sred-»J* mere, nočni bombniki pa so z ugodnim ®*pehom nastopali nad pristaniščema v P a-lermu In Slracusl. V pristanišču A n-g n 8 4 1 In vzdolž severne otoške obale so nemška letala z bombami hudo poškodovala
Prevozne ladje a skupno 17.000 tonami, Hiednl rušilec ln nekaj Izkrcevalnlh vozil. rnSllec Je zbil eno angleško letalo “Ilzu sardinske obale.
Napadi, ki jih je nasprotnik izvedel na ®*sta Turin. Milano ln Genovo in ki jih omenja vojno poročilo št. 1170, so Po ' P°‘ datkih, ki so prišli do zdaj, zahtevuli mod
civilnim prebivalstvom naslednje žrtve: v Turinu 12 mrtvih in 48 ranjenih, v Milanu 101 mrtev in 267 ranjenih, v Genovi 11 mrtvih in 37 ranjenih.
Italijanske vojne izgube v juliju
Rim, 12. avgusta, a. Vrhovno poveljstvo objavlja Izgube v mesecu juliju in pa tiste, ki jih ne vsebujejo prejšnji seznami, pa so do 31, julija prišli zanje določeni podatki:
Vojska (z milico): padlih »70, ranjenih 1465.
Mornarica: padlih 58, ranjenih It.
Letalstvo; padlih II. ranjenih 117.
Trgovska mornarica: padlih 78, ranjenih 32.
Seznami padlih ao objavljeni v posebnem včerajšnjem dodatku k listu »Le forze armate«.
Slavnim bojevnikom in njihovim rodbinam velja ganjena, nevenljiva hvalož-nost domovine.
Boji na ruski fronti silovito divjajo dalje
Odbiti nasprotnikovi poskusi za prodor pri Bj elgorodu in Vjazmi - 383 oklepnikov uničenih
Hitlerjev glavni stan, 12. avg. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo naslednje uradno vojno poročilo:
Na kubanskem mostišču ln v odseku ob M I u s u so bili samo šibkejši sovjetski sunki. Lasten napad je dosegel postavljeni ellj.
Na področju pri B j e 1 g o r o d u se nadaljujejo hudi, sprememb polni boji. Močni sovražnikov) poskusi za prodore s pehotnimi ln oklepnimi silami so se s sestrelitvijo velikega števila oklepnikov Izjalovili.
V odseku zahodno od Orla so se prav tako Izjalovil) številni sovražnikovi napadi. Samo na področju ene same oklepne divizije je bilo sestreljenih <1 sovjetskih oklepnikov.
Tudi na področju južno ln jugozahodno od Vjazme je sovražnik z nezmanjšano silovitostjo nadaljeval poskuse za prodor. Razen krajevnih vdorov je fronta ostala trdno v nemški posesti.
Južno 0d Ladoškega jezera je Izvedel sovražnik krajevne sunke, ki so bili prav tako odbiti.
Na vzhodnem bojišču je bilo včeraj se-gtreljnlh 348 oklepnikov.
Letalstvo Je na vseh težišč n Ih točkah poseglo z močnimi oddelki bojnih letal ln letal za bližnje polete v boje ln Je razbremenjevalo vojsko v borbah.
Na daljnem aeveru ao nemški lovci v neprehodnem pragozdu zavzel) višinsko postojanko, ki jo je nasprotnik trdo-
Nov posvet med zavezniškimi prvaki -spet brez Stalina in čangkajška
Bern, 12. avgusta, s. Tukajšnji li*ti se bavijo s sestankom Churcliill-Roosevelt ter med drugim pripominjajo, da bo bP°' redu tega 6estanka mnogo vprašanj in da j* zato tem bolj presenetljivo, da niti Kitajska niti Sovjetska Rusija nista poslali na sestanek svojih zastopnikov. Še več, ti državi nista poslali na sestanek niti kakšnega opazovalca. Cangkajšek in Stalin torej Se dalje stojita čisto ob strani.
V zvezi s tem pripominjajo, da kitajski maršal obtožuje Anglosase, da se premalo brigajo za vojno na Daljnem vzhodu, medtem ko j® njegov sovjetski tovariš jezen, da mora danes zahtevati drugo bojišče. Poleg tega pa je seveda še mnogo drugih stvari, ki ločijo ta dva zavezniška odseka. Glede tega se »News Cronicle« čuti prisiljenega, priznati, da medtem ko le mulo-kateri vedo kaj določnejšega povedati o načrtih Sovjetske Rusije, sploh ni nikakor
mogoče opredeliti anglosaških načrtov, če izvzamemo Atlantsko karto. List tudi pripominja, da medtem ko Rusijo in Anglijo druži zavezniška pogodba, med Rusijo in Ameriko ni nobenega takšnega sporazuma. V eže ju samo »zakon o posojanju in dajanju v najem«, ki ga Izvajajo tudi pri vseh zavezniških državah, celo pri Turčiji, ki je nevtralna.
Utegne bitu res, da »i je Churobill tudi tokrat pridržal nalogo, pripraviti Roosevelta do tega, da bi Sovjetom kaj bolj popustil, medtem ko se bo na drugi strani Moskva še naprej držala čisto zase. K drugim razlogom, zakaj se tako vznemirjajo nad Ameriko, je treba dodati še različno vrednotenje sovjetskega vprašanja. Med drugim opozarjajo na dejstvo, da v Ameriki ni nobenih zastopstev iz treh baltiških dežel, in da se je \Vashington vedno upiral priznati težnje, ki jih ima Moskva do teh republik.
Vojno zavezništvo med Anglijo, Ameriko in Sovjeti ter njegove nevarnosti
Bern, 13. avgusta, s. »La Sulsse«
Prinaša uvodnik pod naslovom: »Vojna zavezništva ln nevarnosti, ki so Jim Izpostavljena.« List piše, da imajo glavne zavezniške sile, Anglija, Združeno ameriške države in Sovjetska Rusija, vse Interese na tem, da Italija neha z vojno, ker bi zaradi tega bil oslabljen vojaški položaj Nemčije. To bi tudi moralno učinkovalo na nemško ljudstvo ln bi Imelo politične posledice med nemškimi zaveznicami v Evropi. A omenjenim trem velesilam ni vsem enako do tega, da bi olajšale pedanjl italijanski vladi ta politični korak. Čudno je, da so Anglosasi na konferenci v Casablanci, kjer ni bilo
nobenega sovjetskega zastopnika, zahtevali od nasprotnika brezpogojno vdajo. Ta obrazec za brezpogojno vdajo jih zdaj tepe. Nesporno drži. da je bila to Igra Rusije, ne pa Igra Londona ln Washingtona. Brezpogojna vdaja Italije zahteva v Rimu vlado, ki bi bila trdno odločena, rešiti se obveznosti, ki so Jih sklenili njeni predniki, ali pa komunistično ylado. Takšna rešitev pa ne bi odgov>»rjala Angležem ln Amerlkancem, zakaj če bi že takoj prva država, ki bi se Cvšlla vojne, morala postati komunistična,, bi to pomenilo hudo slutnjo za vlAde zasedenih držav, ki so zdaj v Londonu. Moskvi bi pa bilo to zelo všeč.
[ t Dr« Attilio de Cecco |
* S 1
,,,,
Ljubljana, 12. avgusta.. Včeraj opoldne je za svojo delovno mizo ■enadno umrl dr. Attllto De Ceeco, kr, tlakom! odposlanec pri Visokem komisariatu.
Nj. ekse. Visoki komisar je takoj nato obiskal pokojnikove zemske ostanke. Zvečer •o Jih položili v krsto ln prepeljali na Zale. Obvesti]) so tudi rodbino.
Dr. Attilio De Cecco je imel komaj 32 in je bil odličen, izobražen uradnih ml-sistrstva za ljudsko kulturo. Bil je diplomiran v gospodarskih in trgovskih vedah in j® zmagal pri prvenj natečaju za kr. tiskovne odposlance v prefekturah. Dodelili ®° Bologno.
Zaradi ugleda, ki ga je užival pri predstojnikih, kj g0 2clo cenili njegovo sposobnost in obzirnost, je bil določen za kočljive posle zastopnika ministrstva za ljudsko kulturo pri tukajšnjem Visokem komisariatu. Zato so ga oprostili vojaške službe v njegovem oddelku, ki je nastopal ▼ Dalmaciji. Po dolgi vojaščini je zapustil Knin, kjer je služil kot poročnik, in prišel na novo mesto v Ljubljano, kjer je bil od 10. junija 1942. Užival je splošno spoštova-
nje vseh, ki so ga poznali, ter ljubezen svojih neposrednih sodelavcev.
Dr. De Cecco je bil iz odlične rodbine iz Campanije, sin uglednega profesorja. Ima še dva brata bojevnika. Eden j« bil pred kratkim ranjen v bojih na Siollijl, I* zdravega ln strogega rodbinskega okolja je dobil tiste prelepe vrline značaja in moralne premočrtnosti, zaradi kr‘orih je njegov nenaden in nepričakovan koneo vzbudil občutek bolestne vrzeli med vsemi, ki *o ga poznali.
S pokojnim dr. De Ceceom je legel v grob človek, ki so se ga naučili ccniti in spoštovati tudi Slovenci, kit so z njim imeli uradnega posla, zlasti časnikarji, založniki in drugi. Na svojem važnem in odgovornem mestu je pokojnik kazal vse razumevanje za potrebe naše kulture, književnosti, umetnosti in tiska. Posebne njegove skrbi ln prizadevanja je bilo deležno ljubljansko gledališče. Pokojnik se je nenavadno hitro vživel v naše, ne tako preproste kulturne razmere, kar priča o njegovi veliki sposobnosti za mesto, na katerem je služil. Bil je človek širokih pogledov, sam odkritosrčen In prijatelj odkritosrčne besede pri vseh, s katerimi je imel opraviti. Njegova nepričakovana smrt pomeni zato izgubo tudi za nas in našo javno življenje, v katerem se je na mnogih važnih področjih čutila njegova roka, njegova volja in njegov vpliv. Naj v miru počiva!
Vesti 12. avgusta
V Varšavi se je sošel sveti zbor pravoslavne cerkve na zasedenem poljskem ozemlju. Pravoslavni škofje so sklenili poslati vernikom pastirsko pismo za boj proti komunizmu. V pismu bodo povabili vse tiste, ki se proti boljševizmu ne bore z orožjem, naj napno vse sile, da po svoje pomagajo v tem boju.
Madžarsko Javno mnenje je z naj* večjim mirom in vedrostjo sprejelo grožnje angleške in ameriške propagande, da bodo madžarska glavna mesta bombardirana, če ee Madžari ne uklonijo. Budlmpeštanskl listi odgovarjajo na te grožnje ln pravijo, da bi bombardiranje Madžarske ne
Orel, njegov pomen in njegova izpraznitev po nemški vojski
Vse prebivalstvo do zadnjega človeka se je umaknilo z nemškimi četami
Berlin, 12. avgusta, s. Ko so sovjetske Sete stopile na kadeče se podrtije Orla, so propagandisti v Moskvi, za katerimi so prišli oni iz Londona in VVasbingtona, opisovali »osvojitev« tega mesta kot epično vojaško dejanje, in pristavljali, »da je v roke osvojevalca padlo ogromno vojnega blaga in nešteto ujetnikov«. In slednje je nasprotnikova propaganda povzdigovala ter obkladala s pretiranimi hvalnicami.
V resnici pa so dogodki, kakor je svoj čas povedalo nemško vojno poročilo z vso treznostjo in natančnostjo ter z neizpodbitno točnostjo, potekali prav nasprotno. — »Osvojitev Orla« ni bila drugega kakor vkorakanje sovjetskih čet brez posebnega junaštva tja med ruševine, ki so jih nemške čete že zapustile. Bajnih številk o količinah plena in številu ujetnikov ni bilo težko napisati, ako pomislimo na zastarelo navado sovjetskih poglavarjev, obdarjenih z bujno domišljijo, ki skušajo s propagandističnimi triki potolažiti potlačene duhove med ruskim prebivalstvom, ki jo iz mnogih razlogov že od začetka vojne nezadovoljno. Ni pa znano, koliko jim je to uspelo, kajti sovjetski vojaki in delavci potrebujejo kruha, ne pa kopice bedastofi.
Orel, ki leži na podnožju gričevja, katero se dviga med stočiščem Tek Oke in Orllke, je bilo cvetoče mesto, ki je prej, preden so odšle proti zahodu, medtem ko je številna znamenja boljših časov. Ko so se oktobra 1941, kakor zatrjuje vojni dopisnik »VSlkischer Beobachterja«, pred njim prikazale nemške divizije, so SovjeU od sto tisoč dotedanjih prebivalcev več kakor polovico odvlekli ali pa na begu pobili. Največje bogastvo mesta je bilo kmetijstvo, obilni pridelek žita in konoplje ter razvita živinoreja, dočim se je industrija v mestu omejevala le na tovarno klobučevine, na tovarno mlečnih izdelkov in, pivovarno. Zato za nemško vrhovno poveljstvo posest tega mesta ni imela drugega pomena kakor izključno vojaškega. Ko pa je prenehal ta pomen, je bilo naravno, da je bilo mesto po izvedbi primernih varnostnih ukrepov opuščeno.
Kakšno vrednost ima osvojitev kraja, ki je bilo glavno oporišče tako Imenovanega orelskega loka, »I je lahko misliti toliko bolj, ako se ve, da so nemške čete pognale v zrak še vse tisto, kar je ostalo pokonci, preden so dšle proti zahodu, medtem ko je ogromno število prebivalcev mesla in bliž-
nje okolice v strnjenih vrstah šlo za nemškimi četami. Mesto so zapustili vsi prebivalci do zadnjega moža. Na glavnem orel-skem križišču je skupina cestnih redarjev urejevala promet ln sicer s popolnim mirom kakor po navadi, čeprav je bil mnogo živahnejši. Dolge vrste vozil so prevažale v zaledje živila ln vse strelivo, kar ga je bilo v mestu, dočim so se nepregledne vrste praznih vozil vračale nazaj, da bi naložila prav vso uporabljivo vojno blago do poslednjega drobca. Pred pivovarno, ki je še do prejšnjega dne izdelovala pivo za vojake, Je stala skupina ljudi, ki so nakla-dnli sode, polne piva, ln tovarniške stroje, ki so malo prej nehali delovati. Nekaj ur kasneje so naprave te In ostalih tovarn v mestu pognali v zrak. Z isto hladnokrvnostjo bo odstranili in odpeljali tndl vse naprave na glavni postaji. Ogromni treski, ki so ee oglasili nekoliko kasneje, so bili dokaz, da so se razpočili dlnamitni naboji, ki so raztrgali tire, po katerih dolgo ne bo mogel voziti noben sovjetski vlak. Tudi oba mostova čez Oko in Orllko sta zletela v zrak. Cez nju je šel promet, dokler ni oddrdralo poslednje vozilo, Sel čez nju zadnji oivilist in zadnji nemški vojak. Ko so Iz mesta odšle zadnje skupine vojakov, se jo vse skupaj pogreznilo v globok molk.i ki so ga Bern pa tja trgale le eksplozijo dina-mitnih nabojev.
vratno obranil, In jo držali proti močnim pehotnim In topniškim protinapadom, pri čemer je sovražnik utrpel težke izgube.
Na Siciliji so naše čete v severnem odseku v trdih bojih odbile med premakljivim bojevanjem sovražnikove napade. S srednjega ln vzhodnega odseka poročajo samo o delovanju nasprotnikovih oglednlšklh In naskakovalnlh oddelkov. Pri nočnem napadu težkih bombnih letal proti sovražnemu prevoznemu brodovju pred prl-Btanličl Augusta in Slracusa so bile 4 transportne ladje s skupno 21.000 tonami uničujoče zadete. Sedem nadaljnjih ladij, med njimi ena vojna ladja, je bilo hudo zadetih.
Podnevi jo letalstvo Izvedlo presenetljive prodore proti severn) ln jngovzhodnl obali otoka ln napadlo razkladlšča v sovražnikovih oskrbovalnih središčih. Z zadetki bomb In krovnega orožja je bil poškodovan 1 rušilec ln ^ prevozne ladje ter več Izkrcevalnlh čolnov.
Preteklo noč je metal sovražnik rušilne ln zažlgalne bombe na področje mesta NUrnberg. V stanovanjskih okrajih, na kulturnih ustanovah ln javnih poslopjih j® bila povzročena škoda. Prebivalstvo je imelo samo majhne Izgube. Nočni lovci ln protiletalsko topništvo so po dosedanjih podatkih sestrelili 14 napadajočih letal.
Nemška brza bojna letala so r noči na U. avgust brez lastne Izgube z odličnim uspehom napadla vojaške cilje ▼ srednji Angliji.
Švicarski list o delu nove italijanske vlade
Bern, 12. avgusta, s. Švicarski listi poudarjajo veliko delavnost italijanske vlade, ki kaže močan zagon pri reševanju notranjepolitičnih vprašanj. Za zunanjo politiko sicer ni vidnih podatkov, vendar se italijansko javno mnenje docela zaveda težav, ki jih je fašistovska vladavina zapustila sedanji vla^i. Zato vsi pametni ljudje priznavajo, da je nujno pptrebno, da tem težavam ne dodajajo še uepolrpežljivosti, ki bi bila docela neumestna.
Poškodovane angleške in ameriške vojne ladje
v Gibraltarju
La Lines. 13. avgusta, s. V Gibraltar so zadnje dni privlekli naslednje angleške in ameriško hudo poškodovane vojne ladje: dve bojni ladji, dve letalonosilki, pet rušilcev, dve motorni torpedovki. Te edinlce so bile zadete v bojih po sicilskih vodah.
Podrobnosti o novem Obisku angleškega ministrskega predsednika v Ameriki
Potreba ne le po vojaški, temveč tudi politični vzajemnosti
med zavezniki
Buenos Aires, 12. avgusta, s. V kanadskem mestu Quebocu so včeraj uradno sporočili, da bo predsednik Združenih držav Roosevelt prišel tja, da se snide s Churchillom. Dan obiska pa le ni sporočen.
Stockholm, 12. avgusta s. O Churchillovem obisku v Kanadi so se zvedelo naslednje podrobnosti: Za Churchillovo potovanje v Ameriko so se odločili na zadnji vladni seji v Londonu, takoj za tem pa stu se obe vladi sporazumeli glede dneva in načina. Churchill, ki ga tokrat spremljajo njegova žena, hčerka, minister za prevoze, načelniki glav-
Strah pred človeškimi izgubami - glavni razlog za angleško oklevanje z drugo fronto
Zurich, 12. avgusta, s. Londonski dopis- | »Times«, in v katerem so bili naštotl sovjet-nik lista »Die Tnt-< piše v svojih pripombah l skl razlogi, zakaj jo treba vpostaviti drugo
k članku, ki ga je objavil v torkovi številki
bilo upravičeno ne pp vojaških ne po. moralnih razlogih, ker Madžarska s svojim bojem brani zahodno omiko.
Za več kakor 825.000 ton angleškega in ameriškega trgovskega ladjevja so potopile pomorske in letalske sile Italije, Nemčije in Japonske v mesecu juliju. Za kakih 850.000 ton ladij je bilo poškodovanih. Dela teh ladij sploh ne bo mogoče popraviti, tako Ua je bilo uničenih v Juliju več kakor za milijon ton brodovja. Nemški poročevalski urad pravi, da Je zaradi tega mesec julij eden najbolj poraznih za zaveznike.
Nemški policijski oddelki so v gorskih predelih BoBne ob sodelovanju domačih varnostnih oddelkov izvedli nove čistilne nastope proti komunističnim tolpam. Dobili so v roke več skladišč orožja in zasačili tudi glavno razbojniško bolnišnico.
Hudi gozdni požari so naredili veliko škodo v francoskih obmorskih Alpah. Zgorelo je več krajev, med njimi Villeneuve-Loubet s pristavo državnega poglavarja maršala Pčtatna.
Mestna uprava Japonske prestolnice Tokia Ima zdaj v službi kakih 60.000 uradnikov, njen proračun pa znaša 700.000.000 Jenov na leto.
Obvezno vojaško vzgojo za učence ln učenke vseh srednjih šol bodo z novim letom uvedli v Romuniji.
Japonski cesar Je sprejel tnlnlstr-skega predsednika Toja, ki mu Je poročal o političnem ln vojaškem položaju.
bojišče, da angleški narod, ki šteje 40 milijonov ljudi ln število rojstev pri njem stalno pada, ne more dovoliti, da bi krvavelo na bojiščih tolikšne množice njegovega ljudstva, kakor na primer krvave na vzhodnem bojišču. Dopisnik zllrlškega lista pripominja, da poročila, ki prihajajo s Sicilije, potrjujejo, da vrhovno zavezniško poveljstvo zelo gleda na to, da bi bile izgube na bojiščih čim manjše, tudi če bi zato moruli počasneje napredovati. Drugega bojišča v zahodni Evropi, tam, kjer so se odigravali boji v prejšnji svetovni vojni, ne bi bilo mogoče vpostaviti brez izredno velikega števila človeških žrtev. Značilno je, da imajo takšne pomisleke vedno tudi zagovorniki »zmage z letalstvom«. Kako zelo je v Angliji vplivala domneva, da bo vojno odločilo letalsko bombardiranje, dokazuje ne prav nazadnje tudi strah, da angleško ljudstvo ne bi moglo več prenesti tolikšne Izgube krvi kakor v prejšnji svetovni vojni.
Angleški tisk ni zadovoljen s sestankom med Churchillom in Rooseveltom
Bern, 12. avgusta, s. Iz Londona poročajo, da različni angleški listi niso zadovoljni niti h tem, da bi so Stalin eešel s Churchillom ln Rooseveltom, temveč bi radi, da bi se snidenja udeležil tudi Cangkajšek. Zato zadoščenje, s katerim je bilo sprejeto sporočilo o bližnjem srečanju med Rooseveltom in Churchillom, ne moro biti popolno. Da bi pridobili za ta načrt Sovjete, se zdi, da bo v Moskvo moral odpotovati angleški zunanji minister Eden, ki bo nesel sovjetski vladi nove načrte.
nih stanov vojske, mornarice in letalstva ter lord Mountbatten, načelnik slovitih vdornih oddelkov, se je pripeljal v Quebec z letalom, ki ga je vodil isti poveljnik letalske skupine. ki je vodil tudi zadnji letalski napad na Porurje.
Za obisk je vedela le peščica odgovornih ljudi iz kanadske in ameriške vlade. Poročilo o Churchillovem sestanku z Muckonziem, o sestanku, ki je bil nekak uvod v sestanek med Churchillom In Rooseveltom, ne pove dosti. Nasprotno pa se londonsko časopisje spušča v najrazličnejša ugibanja. Po mnenju tega časopisja naj bi temu sestanku sledila cela vrsta presenetljivih dogodkov. Zavezniki priznavajo, da so v neki meri doslej uganjali skupno strategijo, ne pa tudi skupne politike, radi bi pa videli, da bi tudi na političnem področju prišlo čimprej do sporazuma, zlasti glede vojnih ciljev, ki naj bi bili vzporejeni.
Tako tudi pravijo, da bodo »razpredelnico časov in programov« v celoti popravili.
Zadnji dogodki, kakor izkrcanje na Siciliji, politične spremembe v Italiji, ruska ofenziva in ponovno bombardiranje v velikem oljsegu — vse to naj bi bilo ustvarilo po njihovem mnenju čisto nov položaj, ki ga morajo voditelji zavezniških velesil pretehtati.
Spričo sprememb položaja naj niti sklepi, ki so bili sprejeti v Casablanci, ne bi bili več važni.
To namišljeno zopetno soglasje pa moti spet dejstvo, da se tega sestanka tudi tokrat Stalin ne udeležuje. Tudi tokrat se kremeljski diktator ni vdal rotenjem vabil. Vendar pa sta Churchill in Roosevelt prisiljena, da bosta po svojem razgovoru vprašala tudi njega, kako kaj misli, zakaj brez odobritve ni moči sprejeti nobenega dokončnega sklepa. Sovjetski vojaški odposlanec v Washlng-tonu je bil naproSen, naj gre v Quebec, da dobi potrebna obvestila, neki drugi britanski diplomat pa pravi, da je že pripravljen, da odide v Moskvo s Churchillovim ln Rooseveltovim sporočilom. Nejovolja nad tem, da tudi tokrat Stalina ni na posvet, se vidi celo iz nradnega poročila, ki je bilo objavljeno po sestanku med Churchillom in lr»-okenziem.
Nova trgovska pogodba med Nemčijo in Madžarsko
Budimpešta, 12. avguste, s. Po težavnih pogajanjih Je bila v BudimpeSti sklenjena nova trgovska pogodba mod Nemčijo ln Madžarsko. Podpisala Bta jo načelnika obeh zastopstev, in sicer za Nemčijo minister Clo-dius, za Madžarsko pa trgovinski minister. Sklenjena pogodba bo veljala leto dni, količine blaga za izmenjavo, ki jih je določala poprejšnja pogodba, so ostale nespremenjene, razen pri nekaterih predmetih, kjer so jih povečali.
Strta X
»SLOVENSKI DOMc, dne 12. avgusta 1943.
Štev. 182.
tlictoti onM tdažlio...
Ljubljana, 12. avgusta
Že za otroških nog sem rad obiskoval pokopališče. Ministrant sem bil ln sem videl mnogo ganljivih prizorov ob odprtih grobovih. Mnogokrat so ml vso noč donele v ušesih pogrebne žalostlnke ln še večkrat so ml v pozno noč OBtajale v mislih čudne podobe, v ušesih pa doneče jmdanjo kamenja na krste.
Sedem let mi jo bilo, ko ml je umrl 'prijatelj — sosedov Langusov Stanko. Kukavica Je pela svojo večerno pesem in	večerni Ave Je	zvonilo pri	Sv. Jožefu,	ko	so ga fantje	prinesli na	nosilnicah
domov — umret. Zaman Je bila operacija. Ko morem pozabiti njegovega pogleda. Oči bo se mu zasvetile ln z njimi me je zadnjič objel. Čez dva dni ga je skrila ilovnata zemlja. Kar zdrznil sem se ob pogledu na mastno ilovico,, s katero so zasuli njegovo krsto ln spominjam se le, da sem gospodu župniku podzavestno držal dalj časa kadilnico, samo da je padlo na ogenj več zrn in da je dim zakril moje rosne oči.
Od takrat sem rad hodil na pokopališče. Pohitel sem na cvetoče grobove in čutil sem, kakor da me tolažijo ... Videl sem cvetje na Stankovem grobu, videl na njem lučlce, ki so brlele na sveti večer, in ni me bilo več strah. Cvetje ln zelenje na Stankovem grobu ml je govorilo, da Je Bog zadovoljen z njim, saj	ga	je zasipal s	cvetjem in	zelenjem.
In	od	takrat sem	korajžneje	hitel ob
jutranjem svitu po rosnem obgozdnem travniku h kresnicam in niso me več motili prividi — smrtna glava, krsta s Stankom Itd.
6e bolj sem vzljubil grobove kot prvošolec. Zakaj som se prav Slomškovih pesmic najraje učil? Pokojni prof. dr. Dolar nas Je peljal h grobu tega velikega Slovenca in od takrat sem rad hodil na mariborsko staro pokopališče. NI bilo lčpo, pripravljali bo, da ga popolnoma opusto. V Slomškovi kapelici pa so bilo lučlce, na njegovem grobu je bilo cvetje in to Je govorilo o ljubezni ln hvaležnosti tistih, ki so prihajali semkaj ln Iskali tolažbo na svetnikovem grobu. Cvetoči grob Jim Je dajal poguma ln tolažbe, srkali pa so jo v zaupanju, ki ga je odkrivalo zelenje ln cvetje, sledovi ljudskega zaupanja v svetnika.
Cvetoči grobovi tolažijo... To sem spet občutil ob pogrebih svoje dobre stare mamice in ljubega brata. Kako se ml je trgalo srco, ko sem videl ob grobu zbrane vse domače — jokajoče. V srcu se ml Jo trgalo, a solze so se skrile v duši, ki Je bolestno čutila Izgubo dragih. Spet pa se ml Je zdelo, da sta me cvetoča grobova tolažila ... Zelenja ln cvetja so jima nasuli v grob ter nanj ln čutil sem se utolaženega.
Pa se tl je v srcu porodila misel: kako Je vendar lepo umreti.
Cvetoči grobovi tolažijo... To »ero najbolj čutil ▼ Jagodinl in Kraljevu. Hrca so krvavela, cvetoči grobovi pa so nas tolažili. Bratje so nas tolažili. Bosih nog so prinašati na grobove svojih rajnkih in nam dajali vere, nam jo krepili nja. In bili smo tako tudi veseli čih grobov...
DUHin uug bU
tiskih dadla pili v zamta->li teh cveto-
Cvetočl grobovi zares tolažijo.. .■ V večernih hladnejših urah, ko zlato sonce tone za planinami, sem hitel na pokopališče k Sv. Križu. Rad pohitim na ta božji vrt, kamor hodim skoraj brez občutka, da stopam po kraju smrti. Med cvetočimi grobovi je tako lepo. Skoraj vsak grob je krasna cvetna gredica. Tu najdeš vso ljubezen do rajnkih, ki se zrcali na grobovih: cvetoči grobovi med zelenjem, homulicami, rožnatimi begonijami, oživljajočem asparagusom, lilijami, z rožami sv. Janeza (astilbaml), nizkimi I dalijami, lepimi floksl, cinljami in gla-dlolami. Zares lepi so cvetoči grobovi... Kako nam ožive temno ln svetle granitne spomenike, kako nas tolažijo ob nagrobnih križih, znamenjih življenjskega boja in trpljenja!
Stopaš mimo grobov... Jegličevega, Krekovega, Ehrlichovega, Zupčevega, Kl-klovega, Natlačenovega in grobov drugih velikih mož. Cvetje na njihovih grobovih nam potrjuje našo notranjost, naše misli... Novi grobovi, novo cvetje in zelenje, nova tolažba, ki nam jo dajejo cvetoči grobovi, znamenja zemeljske ljubezni in spoštovanja do onih, ki so darovali življenje, da bi s svojo največjo žrtvijo Izprosili pri Bogu vsem zaslepljencem spoznanje ter jim Izprosili z neba notranjega miru ln ljubezni.
Pri Gregorinovem grobu sem se ustavil. Saj moliti nisem mogel, tako blizu ml je bil nocoj dobri Janez.
Planine so krvavele v sončnem zahodu in zlati odsevi so v nastopajočem večernem mraku pošiljali s planin na grob njihovega sina svoje lepote. Planinka na njegovem grobu se je kakor vzravnala. To je bil Janezov pozdrav.
Cvetoči grobovi zares tolažijo ... Govorili so ml o njegovem trpljenju, še bolj pa o njegovi zmagi, s katero se je umaknil Janez v boljše življenje ...
Lučlce so že brlele v večernem mraku, ko sem se vračal domov. Žale, en sam cvetoč grob, postavljen mrtvim, so se skrile za mestnimi zidovi ln šele tedaj sem najbolj občutil, da cvetoči grobovi zares tolažijo...
S Spod. Štajerskega
Na Glavnem trgu v Celju bo razstavljene slike lz Vinice v Ukrajini. Nad slikami izkopanih žrtev je velik napis: »Taka usoda bi bila tudi nam usojenal« Fred slikami se vedno zbira mnogo ljudi.
Umrla Je v Mariboru 20 letna poštna uradnica Ana Zemljič. Njeno truplo so pre-
Seljall v Gradeo. Dalje sta umrla v Mariom 87 letna Marija Luninšek roj. Eberli lz Bolfenka pri Majšpergu ln 73 letni upokojeni vrtnar Ivan Hafner iz Radgone, čigar truplo so prepeljali v Ščavnico.
Naročite se na »SVET«!
Z Gorenjskega
Ponovno obratovanje. Iz Smartna pod Šmarno goro poročajo: »Dobro spočita sta po končanih dopustih uslužbencev zopet za-čola poslovati obrata Seta ln Cit.«
Potnikom, ki pridejo no kolodvor v Kranju ln so potrebni oskrbe, nudi zdaj pomoč kolodvorska služba NSV. Predvsem so oskrbovani vojaki ter bolni in okrevajoči pripadniki vojske.
Smrtna nesreča. Tovarniški delavec Jožo Mohorič z Jesenic je napravil s kolesom izlet skozi Moravško dolino v Zagorje. Na povratku, 2 km pred Moravčami, se je Jožo v gozda na strmi cesti ln nepreglednem ovinku zaletel v gaber in obležal mrtev z razbilo lobanjo. Prepeljan je bil na Jesenice, kjer je zapustil vdovo.
Setev smrti. Na Jesenicah »o pokopali Antona Kokalja, nameščenca KID, v Šmartnem pod Šmarno goro pa znanega sodar-skega mojstra Franceta Medveda lz Tacna, ki je Imel svojo delavnico v Vižmarjih. V Zgornjih Pirničah je umrl Matevž Setlna, v Tacnu Ivan Moroti, v St. Vidu nad Ljubljano Anton Šuštaršič, Peter Bikovnik ln Marjana Hočevar, v Stndenčieah Anton Ca' dež, na Preski Terezija Vukoveo, v Dvoru Ivana Močnik, v Cerkljah Ivan Žagar, v Podkorenu 75 letna UrSula MertelJ, v Lefiah Stanko Papler, na Ljubnem pa Anton Mo-i*
IlOrlČ.	mmmmmmmmmmmm	^	I
lij ubij ana	\
Pošiljke
iz Italije
v Lj ubijansko pokrajino Vam najhitreje in najceneje dostavi mednarodna transportna tvrdka
Martheti Lombarda in.
MILANO, Via Arnaldo da Brescia 8
Enkrat tedensko zbirni vagon Milano — Ljubljana
Strokovna carinska služba na vseh obmejnih postajah — tudi v inozemstvu
Zastopstvo v Ljubljani:
RAJKO TURK,Vilharjeva 33
lOMA/JC-Bl.lUNKK «4
1
2?
Dnevni obrok hrane za sovjetskega vojaka
bo po izjavi komisarja Višinskega treba še zmanjšati
16.
Polno golido še toplega mleka je krava-rlca izročila beli vili z vabilom:
»Na, le vzorni mleku, pa še pridi ponj!« »Bom, bom! V zahvalo pa želim, da ne bi pri vaši hiši nikoli pogrešali mleka! Tvojim kravam pa bom že prineala takih planinskih trav, da bodo po njih še bolj dojile in vlmljale!« Vila se je še ponovno zahvalila tor vsa srečna odšla s svojo srebrno posodo, polno penečega mloka.
In res; bole vile so odslej v ranih jutrih rodno prihajale h kravarioi na pašo po mleko; krave pa so ga tudi imele kot še nikoli doslej.
Sr
m
-T- -5- _	‘	*
1
17.
Htlnjska kmetica je tega bila močno vesela, saj je bilo mleka prek zadosti; Imela ga je za otroke sladkega, za odrasle polne latvice kislega, in še ga je preostajalo za mlade prašičke, da so bili žq čisto okrogli. Gospodinja je dobro vedela, da se mora za ta blagoslov v veliki meri zahvaliti prav svoji mladi dekli. Zato ji je neko jutro podarila lepo teličko:
»Da boš imela prvo kravo...« Pri tem ji je hudomušno pomežiknila, češ saj voš, kaj mislim.
Kravarici je v nedolžna lica udarila kri, ko se je spomnila svojega drvarja, s katerim se mislita vzeti, čim bo v gošči pod gradiščem postavljena nova kočka.
Sovjetski komisar Višinski je pred nedavnim povedal zavezniškim časnikarjem v Moskvi — kakor poroča list »Tribuna« — da bo spričo »zamotanega položaja glede prehrane« dnevne obroke lirane za rdečo vojsko treba še skrčiti. Ta akrep — piše »Tribuna« — kaže, da v Sovjetski Kusijl z veliko zaskrbijonostjo gledajo na položaj glede prebrane. Zavezniško ladjevje vedno bolj trpi zaradi tega, ker mora Sovjetsko Rusijo oskrbovati z živežem. Te pošiljke pa gredo preko Vladivostoka. Sovjetska Rusija je po
mnonju omenjenega lista v največji meri odvisna od uvoza. Vse, kar bi motilo te prevoze, bi bilo zaradi tega zelo škodljivo za zavezniško stvar. Bilo bi celo kratkovidno — tako pripominja omenjeni list — če bi v Združenih državah delali propagando za to, naj bi Sovjetska zveza dala Združenim državam v najem svoja pristanišča. Nasprotno, največja dolžnost zaveznikov bi bila, poskrbeti, da živila tudi res pridejo v Sovjetsko Rusijo.
V znamenju »AMGOT-a«
Zavezniška vojaška vlada za »osvobojene dežele«
»Donauzeitung« piše:	Londonski list
»Daily Mali« se na drobno bavl z AMGOT-om (Allied Military Governement of occu-pied Terrltorios — Zavezniška vojaška vlada za zasedena ozemlja). To jo torej organizacija, s katero hočejo Angleži in Ameri-kanci upravljati svoja zasedena področja. V tem AMGOT-u so sl Angleži In Amerikancl natančno porazdelili mosta. Na čelu šestih glavnih oddelkov stoje trije Angleži in trije Amerikancl, za namestnike Amerlkancev pa so spet postavili Angleže. Ta vojaška uprava nadzoruje zdaj Libijo, Eritrejo, Somalijo, del Abesinije in Sicilije.
Iz članka, ki ga je objavil »Dailjr Mali«, sledi, da igra glavno vlogo general lord Hennel of Rott, ki je tudi solastnik bančnega podjetja Morgan, Grenfall & Co. V AMGOT-u ima poleg sebo dva ameriška od-
vetnika, ki rada politizirata, dalje dva ameriška odvetnika, ki sta gospodarsko zainteresirana na stvari, nekega založnika in nekega zdravnika, od angleške strani pa so mu dodeljeni nok bančnik, nekaj gospodarstvenikov, nek šangajski policijski častnik in še drugi zdravnik.
AMGOT je zdaj z lordom Rennelom vred podrejena generalu Eisenhowerju oziroma njegovemu namestniku generalu Alexandru. Kadar bi bila vsa Sicilija zasedena, bi imela nadzorstvo nad njo — piše »Dally He« rald« — civilna uprava. V tem trenutku pa bo tudi Sovjetska zveza zahtevala svoje sodelovanje, zakaj gotovo bo hotola — nadaljuje »Daily Herald« — imeti tudi svojo besedo, ko bo šlo za »urejevanje osvobojenih dežela«.
Skrb za »slamnate vdovce« v Poruhrju
Za dobro hrano, sveže perilo in za snago po njihovih j stanovanjih skrbi narodno-socialistično ženstvo
»Pester Lloyd« prišana v eni svojih zadnjih številk naslednje poročilo Mednarodnega obveščevalnega urada iz Essena: Skrb za moške delavce, ki so ostali v Poruhrju, medtem ko so njihove žene preselili v kraje, kjer ni toliko nevarnosti pred sovražnikovimi letalskimi napadi, je prevzelo narodno-Bocialistično žonstvo skupno z narodno-socialistično organizacijo za ljndsko blaginjo in oblastmi po posameznih občinah. Povsod so ustanovili tako imenovane »kuhinje za slamnate vdovce«, kjer moški lahko dobe poceni ln dobro kosilo, na željo pa tudi toplo večerjo, v kolikor niso ob večernih urah zaposleni. Navzlic vsem nujnim omejitvam prostorov so uredili udobno ln Čiste jedilnice.
Tudi skrb za perilo tistih moških, ki so sami brez žena ostali v Poruhrju in tam delajo, je prevzelo narodno-soeialistično ženstvo. Sešili so povsod velike cule, in »slamnati« vdovci, ki nimajo nobene drugo možnosti, da bi jim kdo pral ln šival perilo, lahko vsak teden enkrat oddajo svoje umazano ali raztrgano perilo v pripravljene cule kot v nekake nabiralnike, nato pa ga
po osmih dneh dobe proti plačilu majhne vsote na istem meetu opranega in zašitega. Perilo so prvotno prali in šivali po zasebnih hišah, zdaj pa ga po veliki večini dajejo v pralnice, nato pa ga ženske v urah, ki so določene za šivanje, pregledajo in zašijejo, če je potrebno.
Na podoben način skrbi narodno-soclall-stično žonstvo tudi za to, da so stanovanja teh začasnih samcev, ki delajo v Poruhrju, in ki spričo svojega napornega dela dostikrat nimajo sami časa, da bi še svoje stanovanje čistili in pospravljali, vedno v redu. Po možnosti bodo v bodoče poskrbeli, da bo za takšna opravila priskočilo na pomoč ljudstvo lz najbližje Boseščine.
Martin Krpan
■ ilustracijami Loj za Perka — bodo naročniki..-Slovenfieve knjižnice" v Ljubljani 'dobili od ponedeljka 10. t. m. dalje pri upravi
..Sloventeve knjižnice", Kopitarjeva 6
JSHB
Cerknica
Poroka. V cerkvi Marijinega rojstva v Cerknici sta se 9. avgusta poročila gospod Ivan Drenlk, glasbenik v ljubljanski operi, in gospodična Iva Ronko, voditeljica gospodinjskih tečajev, oba iz Cerknice. Na novi
življenjski poti jima želimo obilo sroče in j stilne Gerbec), ki zbira naročnino za knjigo
I in
Iz Novega mesta
Ravnateljstvo novomeške gimnazije obvešča vse učence, ki Imajo popravni Izpit lz Italijanščine, da se bodo pričeli počitniški tečaji italijanskega jezika dne 17. avgusta 1943. ob 9 v gimnazijskem poslopju. Tečaj smejo obiskovati tudi učenci, ki nimajo popravnega izpita.
»Quo vadis< — roman v slikah bodo naročniki lahko dvignili v novomeški podružnici »Slovenca« v soboto.
Vrhnika
t Na Stari Vrhniki je mirno v Goepodu zaspala ffospa Jera Debevc roj. Mesec, posestnica. Pogreb bo ▼ petek, 13. avgusta, ob 9 dopoldne na domače pokopališče.
Iz Metlike
Zadnji las je za naročltev knjige »Quo vadiš«, ki je te izšla. Oglejte «1 jo pri našem zastopniku v Metliki 128 (poleg go-
božjega blagoslova.
tudi za »Slovenčev koledan za leto 1944.
B.S. VANDINK:
»Ah, bežite no, dragi Heathl Ne bodite preveč preprbst. »Vešč lepoplsec Je sanjavi učenjak tudi takrat, kadar piše v domačem občevalnem jeziku. Vsa njegova pravila temelje na izvirnem spisu. Noben umetniški strokovnjak ne more reči z vso zanesljivostjo, kdo 3e naredil kakšno risbo, ln stnra egipčanska pisava sestoji lz risb. Starinarji, ki nlBo bili preveč tankočutni, so na primer večkrat prodali ponarejena Michelangelova 1 dela za pristna. Edino, po čemer je kakšno delo možno prepoznati, čigavo Je, je lepota, a v egipčanskih hieroglifih lepote ni.«
Heath je spačil obraz.
»Pa dobro, na kaj pa Je doktor potem mislil, če ponarejno pismo ne bi moglo slu-žiti za dokaz.«
»Ne vidite, gospod narednik, da bi pismo, tudi če BIIss ne bi mogel dokazati, da g“ je pisal Salveter, še vedno lahko vsakogar prepričalo, da je zločin zagrešil Salveter, čeprav bi ga ne bilo mogoče na podlagi ob- j stoječih zakonov obsoditi? Meryt-Amen bi
Koledar
Četrtek. It velikega srpana: Klara. de-(| vica ln ustanoviteljica reda; Evnoinija, mu-(j Couica; Herkulan, škof.
Skrivnosti z nevidnega bojišča
Vohunski »Domini i» prve »vetovne vojne
37
Zdaj razumem, zakaj pravijo Človeški i1 lobanji »škatla za možgane«. Včasih se ^ mi je to ime zdelo čudno, ker je dišalo po tisti zdravniški objestnosti, ki tako Obvestila	f	rada važne reči omalovažuje ter jim daje
Pokrajinski prehranjevalni tavod Vito- S vsakdanja, včasih kar pocestna imena. kega komisariata v Ljubijuni poziva v«fc(| Zdai pa vem, da je lobanja res po-
d^fignejo naka^Ua z^ ^arimSn S nal|dobna	škatli. Lahko	rečem, da	leseni
Novem trgu št. MI. in to po naslednjem škatli. (Pri tem se moram spomniti pisa-abecednem redu:	r.^nih	škatlic,	večjih	in	manjših, ki jih je
^ BŽ& ddnee U. ™ta, od M do žil'pokojni moj oče imel toliko v svoji tr-Potrošnikl se opozarjajo, da dvignejo pri	g0vini	in jih prodajal.	Kolikokrat	sem se
svojih trgovcih na odrezek St. 706 po 6«i gr	| .	,	n:;m; tako, da	sem z orehom tol-
Klra v času od 16. do 18. avg. Zamudniki niso	z	‘	’	.u i
upravičeni do navedene količine sli a.	I kel po njih kakor po bobnu.)
Trgovci in potrošniki, ki še niso dvig-j Zdai se spominjam glasu, ki so ga dahnili »urovvio masla za me*03 avgust naj .j , v, ,,	.	,	«,!	ustnice
store to takoj, najkasneje pa do 18. avgusta, le tiste škatle, in čutim, da se mi ustnice
ker v nasprotnem slučaju niso upravičeni	< nabirajo v smeh, ki	se ga ne	morem
do tega blaga.	1	ubraniti.
11 Ko sem pred nekaj kratkimi trenutki treščil SimpUcija Nuko z računskim stro-
■ I jem po plešasti glavi, se mi je prav zares - (i zdelo« ko da bil bil s težkim kladivom d i udaril na nokrovu lesene škatle. Ce bi
Razdeljevanje krompirja za avgust
Prehranjevalni zavod v Ljubljani pozi _ va imetnike navadnih živilskih nakaznio odi udaril po pokrovu lesene škatle, st. l do št. 35.000. da dvignejo 1 kg krom-(| bil katero očetovo škatlo kdaj mahnil 6 nirja na odrezek št. 707 za mesec avgust prl(i kamnom ali betom, mislim, da ne bi spodaj omenjenih tvrdkah v dneh od 13. do! dala prav nič drugačnega glasu, kakor ga 18. t. m.: Nicklsbaclier, Jelačin, Železniškaje lobanja človeka, s katerim sva delala zadruga, Smrkolj, Gregorc, Bahoveo, Kon- ,1 v tej skrivnostni pisarni zumno društvo Vič, Marinko. Krompir za J	Poki — pa nič drugega. Vse je bilo
ostale živilske nakaznice bo nakazan v ne- tiho, kakor da škatla čaka, kdaj jo bom k#4 Jarh L	i	treščil še enkrat. Nuka ni niti zavzdihnil,
ne zaječal. Slišal sem samo zamolkel padec, pa je bilo.
Še vedno se moram smehljati, ne vem zakaj. Prav res, smehljam se, verjemite mi ali ne. Smehljam se, četudi mi čelo pokriva znoj, noge pa 60 mi kakor prikovane na tla, da se niti ganiti ne morem. Zdi se mi, ko da bi na podplatih imel obešene debele uteži iz svinca, kakor jih nosijo potapljači v Nagasakiju, kadar se spuščajo v morje.
Napnem vse sile, duševne in telesne, da bi se premaknil. Res se mi posreči, da se kakor stroj poženem proti omari F.
Tukaj, v tej omari, bom našel mrežo 4825! Zdaj sem na ciljul Naredil sem vse, kar je bilo v mojih močeh, da sem prišel tako daleč.
Iz opreznosti se še enkrat ozrem proti mizi, za katero je sedel Simplicij Nuka, ker nisem docela trdno prepričan, da se ne bi bil čisto na tihem, kakor je bila njegova navada zmeraji pobral ter se spet zatopil v delo tiho in mirno, kakor da se ne bi bilo zgodilo nič.
Tam za mizo ni videti nič posebnega. Udarec, ki sem ga slišal potem, ko sem ga s strojem treščil po glavi, je bil udarec glave, ki je padla na mizo. Simplicij Nuka je zdaj podoben uradniku, ki je med delom zadremal, pa mu je glava zlezla na mizo.
bila, če le o čem, prav gotovo prepričana vsaj o tem, da Je pismo lastnoročno pisal Salveter. In prav to je Bllss hotel.« Mark-ham se je obrnil k Vanceju. »To za sodnika gotovo ni kakšna posebno važna stvar, Salveter bi se tudi lahko Izognil obsodbi, a BIIssu b| se bil njegov načrt tudi v tem primeru posrečil. Po Kylejevl smrti bt Bllss Imel na razpolago polovico njegovega premoženja, ln Meryt-Amen bi zavrgla Sal-vetra, ker bi ga Imela za morilca. Tako bi Bllss dosegel vse. Salveter pa' bi bil prav gotovo obsojen, če bi le držali tisti zelo obremenilni dokazi, ki jih je ovrgel Hani. namreč opij, nožnica in pismo v Scarletto-vem žepu.«
»Toda, Vanče, kako naj bi bilo vendar mogoče najti plsmot« je vprašal Markham. »Če tl ne bi bil zaslutil, kaj se skriva za vso stvarjo. In če ne bi bil šel Iskat Scarlet-ta v tisti sarkofag, bi on večno lahko ostal v njem.«
»Ne.« Vanče Je zmajal z glavo. »Scnrlett bi ostal v sarkofagu kvečjemu le nekaj dni. Ko bi jutri Bllss spoznal, da Scarletta ne Iščemo več, bi njegovo truplo polsjtal verjetno on sam in z njim vred tudi pismo.«
Pri tem je Vanče samega sebe ustavil ln zbegano pogledal Markhama.
»Kako bomo Bllssa obtožili zločina,« je dejal, »ko Je bil vendar Salveter tisto uro, \ko se je zločin odigral, v hlšlt«
»Ce se Scarlettu zdravstveno stanje Izboljša .. •«
»Ce... A vzemimo, da se mu ne zboljša.
nah, potopljenih v somrak, plešejo in ska čejo nemirne, pošastne sence, da je človeka kar na lepem strah.
Neumnost! Čemu bi se plašil in bal' .
Jamada Murasaki, pogum! Z daj si skoraj na pol poti pri svojem tako rekoč blaznem podvigu, še korak, še nekaj gibov, še malo skrbi in tesnobe, pa bo dopolnjeno I Ne omahuj, saj veš, kako se glasi zapoved! Saj si vendar sin enega izmed pet in sedemdesetih! Ali se več ne spominjaš nauka starega modreca Haku-seki ja ?
»Uspeh je odvisen od poslednje četrt ure,« ie govoril. Poglej zdaj na steno
« .	. .	i	M*	__:u
Edino, kar je v vsem prizoru nena vadnega, je luč, ki se maje, in po ste- .kar je na žalost zel0 verjetno. Pa tudi če
•	«	1	*	 'L	_	  -	1	 1	_	X_!»	K	f1	n	1*10 4 i	V« t	1, v* aA 1 n .tl ■«	lohlr«.	■
ozdravit Searlett bi kvečjemu lahko pričal, da ga Je Bliss napadel. Zaradi tega napada |ibi Bllssa pač lahko obsodili, še vedno pa Kylejev morilec ne bi bil' znan. Ce pa bl Bllss dokazal, da ga jo le Searlett napadel, on pa da se je samo branil ln ga v samoobrambi udaril po glavi, ga še obsoditi ne bl mogli kar tako lahko.«
Markham Je vstal ln začel hoditi po sobi sem ln tja. Ce* nekaj časa pa se je oglasil Heath z vprašanjem:
»Kakšno vlogo pa igra pri tej stvari na* Mustafa, gospod Vanccf«
»Hani Je vse od začetka slutil, kaj se je prav za prav zgodilo. Zadosti je prevejan,
Še četrt ure, pa bo dopolnjeno!«
*
Rusi kakor sploh vsi ljudje v Evropi in na Zahodu skoraj nikoli ne znajo lo-
Kitajci enaki. Vsi so rumeni.
In če ima potem tak »rumenjak« obraz še zamazan s premogom in sajami, potem ga ni v Evropi, ne v Rusiji človeka, ki bi znal ločitii ali je to Japonec ali je Kita-
.(Dalje.l
jec .ti
kjer visi ura! Ali ne vidiš njenih velikih, ,i da Je lahko spoznal, kako satanski načrt Je svetlih številk? Ali ne vidiš, koko njeni } bil skovan proti Salvetru. Hotel Je Sal-kazalci neusmiljeno romajo svojo pot? ^ vetru ln Meryt-Amen dobro In Je želel, da
bl bila srečna. Kaj je mogel storiti drugega. 11 kakor da jo ,1e z dušo ln telesom branllt Tako Je tudi storil. Vzhodnjaki niso takšni kakor zahodnjaki. Njegovi naravi se je upl-
čiti	Japončevega	obraza	od	obraza ka-l'ralo. da bl prišel k n.mln	»^nekega	Kitajca.	/Tanje	so	vsi	Japonci	in vsi I jrčuo povedal, kaj sluti Han J« spre no
.	(»Igral In takšna njegova Igra je bila edino
mogoča. Nikdar ni veroval v maščevanje boginje Sakhmet. Tega praznoverja se je poslužll le, da bl prikril resnico. Z mečem svojega uma se je boril, da bl rešil Sal« ^ vetra.«	(Dalje.).,,,