■ tt'J Političen list za slovenski narod. V* poŠti prejemati velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol let« 8 gld., za četrt leta i gld., za en mesec 1 gld. 10 kr T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I gld.. za en meseo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. I Naročnino in oznanila (insorate) prejema upravništvo in ekspedioija v .Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št, 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniskih ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V,6. uri popoludne. 72. V Ljubljani, v Bredo 29. marca i 893. Imetnik: XXI. (Ha Resolucije katoliškega shoda — in papežev jubilej. (Dalje.) 14. Organizacija. Da izvedemo svoje sklepe, potrebujemo organizacije. Kaj je biti brez organizacije, videli smo pri zadnjih deželnozborskih volitvah. Sami nismo vedeli, pri čem smo. — Kaj stori organizacija, pokazalo se je koj čez dve leti pri državhozborskih volitvah. Imeli smo takrat že katoliško politično društvo. Toda organizacije je Še vedno premalo. Organizacije je veliko premalo. Organizacije je povsod premalo. V Ljubljani sami je premalo organizacije. Vsak v svojem kotu tuhta in študira. In dobra misel posameznika, ker nima podpore od drugod, usahne in zamre. Nalogo, organizacijo izvesti, ima in organiza-cja že sama na sebi je — .slovenski katoliški odbor". Prevažna točka, katera zaključuje resolucije prvega slovenskega katoliškega shoda. Ta ima zagotoviti izvršitev drugih sklepov, nadaljevati misel katoliškega shoda in pripravljati na drngi. Stalna komisija drugega in izvrševalni odsek prvega katoliškega shoda. Obetal se nam je menda kmalu zopet drugi slovenski katoliški shod. Se bomo li z enako gorečnostjo sošli in v istem navdušenju zborovali? To je odvisno od vspehov prvega shoda. In t i 8 o o d v i sni naj več o d izvrševal-nega odseka njegovega. Njemu veljajo prav posebno naše besede. Osnoval se je — ne zamerite, gospodje, bili ste nekoliko počasni — zdaj vzbujaj in koncentruj vse naše moči, vodi in nadzoruj naše delo! Pravite, da se nam preveč mudi. da sanjarimo in previsoko segamo? — Besede samd nas ne morejo izveličati, ne zadovoljiti. Storimo, kar moremo; storimo, prej ko moremo. Pozno smo se spoznali; mnogo zamudili. Liberalizem se je zajedel že glo- boko in se zajeda vedno globlje v niš narod. Ce je res, da dvakrat d&, kakor hitro d&, dvakrat stori, kdor brž stori. 15. Očetov god. Kaj pa vendar hoče naš napis „ Resolucije katoliškega shoda — in papežev jubilej". Kdaj bo o tem kaj govora in kaj imata ta dva med seboj? Srečno smo dospeli do leta 1893. Željno smo ga pričakovali. S skrbjo smo se ozirali zadnja leta večkrat tje proti Rimu na očeta našega, Leona, če mu morda ne bodo že opešale moči v hudem boju, ki ga v sivi svoji starosti bije s peklenskimi vratmi, in zdihovali na tihem: Dominus conservet eum et vivificet eum . .. Izpolnile so se nam srčne želje; Bog ga je ohranil. 1893. leto je tu — papežev jubilej — očetov god. To je praznik katoliške cerkve, praznik — katoliške ideje. To leto naj se pojavi v vsem svojem veličastvu zopet ideja katoliška. Svet naj zv^, da amo katoličani še na svetu, da neporušena in čila kakor nekdanje čase vsem bojem vkjob še vedno stoji sveta katoliška cerkev ! Zeleh smo že davno, da bi bil naš katoliški shod — slovesen pojav katoliške ideje med Slovenci — leta 1893. v proslavo papeževega jubileja. Bil je 1892. leta; — čim prej, tem bolje. Proslaviti papežev jubilej moramo pa kako drugače. Mnogi odbori za slavnostno praznovanje škofovske petdesetletnice so si stavili tudi nalogo, pospeševati snovanje katoliških društev, dobrodelnih zavodov, sploh naprav, ki bodo gojila in utrjevala katoliško zavest in katoliško življeuje. Kdo ne da sv. oče sam to najsrčneje želi? Ustrezimo tudi mi, kolikor moremo, tej želji njegovi. Praznujmo in proslavimo njegov častiti jubilej s — katoliškim dejanjem! In kar smo 1892. leta sklepali, to 1893. z gorečnostjo izvršujmo. Komur srce bije za katoliško stvar, razgrej se ob tej pre-veseli priliki, prihiti in daruj dobre volje in denarja, če nič, pa — molil Ce je res kako navdušenje v nas, pokažimo, da katoliška ideja več premore v nas, kakor da le živio vpijemo! Kako so sv. očetu na srcu verske šole! V spomin njegovega jubileja začne naj se že letos — če tudi skromno v početku — z učiteljskim semeniščem; v spomin njegovega jubileja postavi naj se podlaga ideji Hrenovega spomenika — katoliški gimnaziji. — Leon — sam učenjak — kako pospešuje vedo, kako blagoslavlja katoliške časnike in časnijcarje! V spomin njegovega jubileja ustanovi naj se v e d n o s t n o in umetniško društvo, osnuje naj se č a s-niški in knjižni odbor. — Kaj je .delavskemu papežu" bolj pri srcu, kakor srečna rešitev zamotanega socijalnega vprašanja? V spomin njegovega jubileja snujejo naj se delavska iu rokodelska društva po vseh krajih, kjer je potreba. Raztegnimo katoliško gibanje čez vso zemljo slovensko! Katoliška politična društva naj prirejajo shode po raznih krajih in naj se množ& Ljudstvo mora vedeti, da je katoliško, in vedeti mora, kaj se to pravi, pa tudi — sami moramo vedeti. Zalibog, še vedno premalo katoliške zavesti! — Pred vsem poživimo katoliško življenje! Vedno bolj sili v nas pogansko življenje in mi tega — niti ne čutimo. Posvetimo sebe, posvetimo ljudstvo! Kar služi temu namenu, tega se ne strašimo: misijoni, bratovščine, stanovske družbe, farne knjižnice. Razširjati in voditi tretji red v pristnem duhu sv. Frančiška, bo gotovo po želji sv. očeta — tretjerednika. In ako je res, kar smo brali, da bo sv. oče ob tej slovesni priliki povabil razkolnike k združenju z Rimom, kaj je bolj prav, kakor da razširjamo njegove preblage namere z molitvijo — z razširjanjem pozabljene bratovščine sv. Cirila in Metoda ? Najsrčnejša želja sv. očeta pa je brez dvojbe, kar izraža v svojem geslu „ut omnes unum sint", LISTEK lz vojaških spominov. m. G6slar Miloš. Brez miru vlekel uaju |e voz po neizmerni ogerski pustinji vedno dalje in dal|e. Redko kje obstalo mi je oko na kacem predmetu. Cesto dospela sva do kacega vodnjaka, kojega sem že uro daleč zagledal. Voznik ustavil je svoja mršava, brzonoga konjiča, napojil ju, — in dirjala sta zopet v skoku naprej po tleh, po kakoršnih bi se upal naš domači voznik le v koraku voziti. Potem zopet sem zagledal v pustinji čudne kole se dvigati v nebo, liki bili bi pred kratkim vešala in potem zopet čredo govede, ki je za vročega poletnega dne v krogu stala ter svoje rogate glave k zemlji pripogibala, tako jih braneč žgočih solnčnih žarkov. Naenkrat prikazali so oe nenadno urno svitli oblaki na višnjevem nebu, ki so pa ravno tako hitro zginili, kot so prišli, in enkrat zdelo se mi je cel6, da vidim daleč na obzorju skozi vroče ozračje nekaj, kar bilo je mogočni reki podobno. Vendar Tise ni bilo moč iz te krajine videti! Moj .sceke-res£ (voznik) mi je rekel, da je to .delMIa" ali „fata morgana". Neznosna vročina stvarila je neko čudno čustvo, kot bi sanjal, iz njega pa me je probudilo glasno pasje lajanje. Nekaj velikih, suhih čveteronožcev obstopilo je voz in če bi ne imeli nekacih kolcev krog vratu navezanih, ki so jih zavirali v njih po-željenju, bi ne bilo prijetno znanstvo i njimi. Do .csarde" smo dospeli, t. j. do krčme v pustinji, voz se ustavi in voznik hvali izvrstno vino, ki ga tu toč6. „Csarda" bila je podolgasta lesena bajta, v katero 60 samo jedne duri vodile, oken ali kake druge odprtine ni imela. Krog bajte bilo je mnogo trnja in dračja nakopičenega, češ, da volkovi potem ne morejo blizu. Hejda, to je bila vesela družba v „csardi"! Pod ubogo, začrnelo streho naselila se je danes radost. Lepe, črnooke deklice v rudečih krilih gledale so mladeniča, ki je jedno njenih tovaršic v plesu obkroževal. Plesalec v črnosvilnatem telovniku s srebrnimi gumbami in belo „gatyo" vdarjal je z ostrogi in dajal takt. Goslar-cigan razvnemal je živce vročekrvne mladeži. Držal je z umetno roko čarobno palčico, s katero je srca teh ljudij vladal. Oko privadilo se je polmraka, a glasi gosel znani so mi bili. Poslušam in gledam g6slarja. Bog me, Miloš je! — Stari znanec, a ne več v opravi c. in kr. huzarja, temveč le v ciganski. Sin je ciganskega vojvode, koji ima v svoji mavhi srebrno, dragoceno starinsko kupo, v koji ima skrit marsikateri zlat in tolar in kojega raztrgano suknjo zapenjali so veliki srebrni gumbi. Sinko rodil se mu je pod gostim grmom in ko je bil Miloš pol leta star, valjal se je že in solnčil po gladkih od solnca razgretih kamenih suhe vodne struge; pet let star znal je najvspešneje beračiti; z osmimi leti najspretneje kuretino krasti; desetleten pušil je kot kak turški paša . . . dvajset let star moral je postati vojak in ta čas sem ga jaz spoznal. Nekoč nadzoroval sem hleve. Krasna mesečina je bila. Kot posrebrene zdele so se mi stavbe naše garnizije, ko sem počasi koračil po stezi čez vrt komandanta proti hlevu častniških konj. Ob durih slonela je temna vojaška podoba ter zrla nepremično v daljavo. Bil je to Miloš, čegar nemirno srce koprnelo je po prostoti, po rodu, po pustinji, po igri, ker tu v polku ni mu bilo prijatelja. — Tešil sem ubogo cigansko dušo in videl sem tačas prvič solzo zaliti črno oko prostega siuu narave. Ostala sva prijatelja, i pozneje često sem poiskal Miloša Ur mu skušal olajšati ta .presneti vojaški stan" .. . (Konee sledi.) da b i bili v tolikem nasprotovanju sveti cerkvi vsaj vsi sinovi njegovi enega duha in enega srca. Zato tedaj zjedinimo se t udanosti do rimske stolice in slehern, ki si prisvaja ime katoličana, daruj dar pokorščine iu zvestobe papeški in škofovski avtoriteti, kateri je posvečeno letošnje praznovanje. To bo vredno praznovanje očetovega godu, to bo pravo sveto leto, leto — katoliškega dejanja. Politični prekleti. V Ljubljani, 29. marca. Mestne volitve na Dunaju. Letos so volitve za prvi volilni razred in torej ni upati, da bi krščanski socijalisti spravili dosti svojcev v mestni zbor. Hišni gospodarji so največ liberalni. V prvem razredu ima židovstvo prvo besedo, Protis6mitje pa vendar vkljub neugodnim razmeram ne drže križem rok. Z vso silo delajo, da pokažejo, da tudi v tem j razredu niso židje neomejeni gospodarji. V kakem volilnem okraju utegnejo le zmagati kiščanski socijalisti. V mestnem zboru bi tak vspeh razmer dosti ne premenil, ali imel bi velik vpliv na prebivalstvo. Nasprotniki Židov bi potem dobili še le prav pogum > in agitovali bi s tem večjo silo za svoje ideje po ] Dunaju. Vspeh tek agitacij bi se pa pokazal, ko bi j bila volitev v druzih razredih. Karakteristično za . razmere na Dunaju je pa, da se nemški liberalci ; že tudi v prvem razredu malo boj6 protisemitov, in pretresa jih že strah, da kdaj zgubč še večino v ■ dunajskem mestnem zboru in kak protisemit še postane dunajski župan. Mladočehi in nemški liberalci. Jeden-krat je že kazalo v tem zasedanju, da se Mladočehi in nemški liberalci popolnoma pobratijo. Pri posvetovanju o finančnem zakonu se je pa stvar popol- ; noma spridila. Pokazalo se je, da je nemškim liberalcem sicer ljuba pomoč Miadočehov, ali zaradi tega se pa še vendar ne mislijo ozirati na mladočeške želje. Da nemški liberalci ne bodo za češko državno pravo, to je bilo razumljive samo po sebi. j Čuditi se je le kratkovidnosti mladočeških politikov, j da so kaj takega pričakovali. Pa tudi proti občni { volilni pravici se je izrekel Plener. Po njegovih mislih avstrijsko prebivalstvo za občno volilno pravico še ni zrelo. Posebno se on boji tega, da bi kmetje dobili potem večji vpliv na parlament. Kmetje pa niso liberalni. Tudi bi se po uvedenju občne volilne pravice narodni boji še poojstrili, česar se ; Plener boji. Seveda Slovani bi utegnili dobiti večino v državnem zboru, ker jih je večina v državi. Ple- j ner in tovariši pa rajši puste ves liberalizem, nego ' bi dopustili, da bi se Nemcem in pa židom kako prikrajšale predpravice. Mladočehi sedaj ved6, kaj imajo od liberalnih Nemcev pričakovati, in le želeti ]e, da bi jih to zmodrilo, česar pa, žal, še ni upati. i Priprave za volitve na Francoskem. ! Zbornica še ni razpuščena, ali vlada se že pripravlja za volitve. Ministri so z okrožnicami opomnili svoje ! podrejene uradnike na dolžnosti, ki jih imajo kot republikanci. Namignilo se jim je, da naj se ravnajo po poveljih prefektov, kateri dobivajo navodila naravnost od osrednje vlade. Iz vsega se vidi, da bo vlada porabila uradnike za agitacije pri volitvah. Sedanji republikanci vedo, da brez vladnega pritiska gotovo ne zmagajo pri volitvah, kajti vsled panamskih sleparij izgubili so preveč zaupanja. Kornelij Herz. Angleška policija je dobila več Herzovih papirjev. Sedaj sestavljajo natančen ' seznam teh papirjev. Iz teh papirjev je baj6 toliko j razvideti Herzova krivda, da ni dvoma, da ga An- j gleži izroči, ako le toliko okreva, da ga bode moč prepeljati na Francosko. Novi predsednik senatu. Francoski senat le izvolil s 172 od 238 glasov Challemela Lacoura j predsednikom. Novi predsednik je bil rojen leta 1827 j v Avranchesu in je po svojem poklicu časnikar. J Zaradi njegovih svobodnostnih nazorov so ga bili pod Napoleonom III. zaprli in iztirali iz domovine. Mej vojno z Nemci ga je Gambetta imenoval pre-fektom v Lyonu. Povsod je on podpiral Gambetto. Leto 1876 je bil voljen v senat. Pozneje je nekaj . časa bil diplomatični zastopnik Francoske v Bernu in Londonu. 1883 leta je v Ferryjevem ministerstvu postal minister vuanjib stvarij in je radi Tonkinga Francijo zamotal v kratko vojno s Kitajem. Znan je kot dober poznavatelj nemško filozofije, zlasti Schoppenhauerja in je bil zadnji četrtek namesto j Renana voljen v francosko akademijo znanosti. Katoliški redi na Portugalskem. Na Portugalskem se je začelo močno gibanje, da bi se zopet vpeljali katoliški redi, ki so se odpravili 1834. leta. V zbornici je celo liberalni poslanec Dantas Barocha se potegnil za katoliške rede in posebno priporočal, da se dovolijo v portugalskih kolonijah v Afriki. Drugače se razmere v teh kolonijah nikdar izboljšale ne bodo. Barochove besede napravile so silen vtis, ker je on znan kot dober poznavatelj afriških razmer. Barochi je pritrjeval celo koloni-jalni ia pomorski minister. Katoliki v Oportu in Vragi bodo porabili to priložnost, da pošljejo peticijo z mnogobrojnimi podpisi zborniei, da dovoli verske rede ne le v afriških naselbinah, temveč tudi na Portugalskem. Nadejajo se, da ta peticija ne bode ostala brez vspeba. Ce tudi se morda verski redi takoj ne dovolijo, začelo se bode močno katoliško gibanje, ki se bode razširilo po vsej državi in od katerega je v verskem oziru pričakovati najboljših posledic. Dahomej. Poleg panamskega škandala dela največ skrbi Francozom Dahomej. Dahomejski kralj nikakor še ni popolnoma poražen. Se vedno ima zbrane svoje vojake. Tudi se poroča zadnji čas o dveh bojih. Sploh se ne v^, kdaj bode mogoče napravili red v tej divji afriški deželi, ki je že zdaj za Francoze postala nekak drugi Tonking. Francoski poveljnik sicer poroča, da so mnogi domačini naklonjeni Francozom, ali kdo v4, koliko je tej naklonjenosti zaupati, ker izvira jedino iz strahu pred francoskim orožjem. Vojaki mnogo trpd v tej nezdravi deželi. Francoski poveljnik se nadeja, da kralj Behanzin ne bode mogel dolgo vkupe držati svoje vojske. Kdo v4, če se ne moti. Preteklo je že nekaj mesecev, ko je polkovnik Dodds poročal, da se nadeja, da kmalu uniči dahomejsko vojno silo. On je ta čas postal general, ali dahomejska vojska pa še ni uničena. Francosko občinstvo se za Dahomej toliko ne zanima, kakor za Tonking, ker velike sleparije sedaj na-se obračajo vso pozornost. Cerkveni letopis. Fran Anijan Feretič, krški škof. Kakor smo že poročali, je krška škofija dne 19. t. m. ob 5. zjutraj izgubila svojega vrhovnega pastirja. Blagi pokojnik se je rodil dne 3. decembra 1816 v Vrbniku, krasni vasi ob obali krškega otoka. Za duhovnika je bil posvečen dne 29. dec. 1839. Poslali so nadarjenega novomašnika v Avguštinej na Dunaj, koder je postal doktor bogoslovja. V svojem službovanju v mestu Krku je dosegel pri vseh največje spoštovanje; vse se je klanjalo njegovi učenosti, občudovalo njegovo pobožnost in priznavalo neumorno delavnost. V poreškem zboru je bil več let zastopnikom za krški okraj. Boril se je z moško vztrajnostjo za katoliška načela in narodna prava. Cela škofija se je razveselila, ko so izvedeli, da je cesar dr. Feretiča imenoval za škofa. Dne 23. maja 1880 je bil v Gorici posvečen. Škofija je majhna; zato je do dobra poznal yse razmere; z ljudmi je občeval, ko oče z otroci. Priprosti ljubeznivosti njegovi so se vsi čudili. Ce je že za življenja ime si oslavil, je s svojo oporoko postavil si najveličastnejši spominek. Skoraj celo svoje premoženje je daroval blagim namenom za svojo ljubljeno škofijo. In vkljub slabim dohodkom je s svojo skromnostjo in zmernostjo prihranil si precejšno svoto. Zapustil je 10.000 gld. za podporo dijakom njegovega sorodovinstva; 50.000 pa je zapisal, da se utemelji malo semenišče s hrvatskim naučnim jezikom. Kedor pozna razmere v Istri in ve, kako se Madjari zadirajo v jedino hrvatsko gimnazijo na Beki, ta bo vedel vsaj po nekoliko ceniti pogoj hrvatskega naučnega jezika. Narekavala mu je to — ljubezen do siromašnega naroda. To ustanovo upravljata dva kanonika krškega kapiteljna. Ce bi se pa imele okolnosti tako izpremeniti, da bi hotela svetska oblast se kaj vmešavati, odredil je, da pripada potem uprava te ustanove sv. stolici. Dne 22. t. m. so v veličastnem sprevodu pokopali drazega pokojnika. Ob 9. se je sprevod pričel iz škofovske palače, krenil jo skozi tako imeno-vaua „mala vrata" na morje, zatem na glavni trg in po glavni mestni ulici do mestnih vrat (porta Pitana): potem je na „Kamplin" in •— v stolno cerkev. Ljudstva je bilo od sile; tudi duhovnikov je večina prihitela poslovit se od svojega ljubljenega škof*. Pokopaval je prošt dr. Ivan Bolmarčic. Krsto so nosili duhovniki in bogoslovci. Odlični meščanje so svetili. Okrajni glavar Germano Zuech je zastopal namestništvo. Povsod, koder je šel sprevod, so vi« sele s streh in oken črne zastave. Ko so odpeli črno mašo in blagoslovili truplo, so ga prenesli k morju, koder ga je pripravljena ladija odvela na bližnji otočič Košljun. V tamošnji frančiškanski oerkvi je bil po svoji želji pokopan. Hvaležnega srea mu želi njegovo dobro ljudstvo in mi i njimi: Počivaj v miru 1 Katoličanje na Cetinju. Dosedaj ni bilo dovoljeno črnogorskim katoličanom, da bi si smeli postaviti na Cetinju svojo cerkvico. A sedaj se obetajo bolji časi. Iz „Kat. Dalmacije" posnemamo, da so na Cetinju svečanost sv. očeta obhajali sijajno; na večer je bilo razsvetljeno vse Cetinje. Knez je tudi pred kratkim obljubil, da dopusti katoličanom, da si segradijo malo cerkvico._ Dnevne novice. V Ljubljani, 29. marca. (Avdijenca pri sv. očetu.) Predsednik osrednjega odbora za jubilejske slavnosti v Rimu, mon-signor Jakob Badini Tedescbi, je odpisal odboru katoliške družbe, da bodo sveti oče dne 15. aprila Bprejeli slovenske romarje z Avstrijci vred. Dobili bodo vsi romarji za to posebne listke. — Za vstop v vatikanske muzeje je dovoljen čas od 10 dopolu-dne do dveh popoludne; v oddelkih bodo morali vstopati; vsak oddelek vodi svoj voditelj, ki nosi posebno znamenje. Vhod bo skozi „ P o r t o n e di bronzo" in „MuseoClementino". (Skrajna nedostojnost.) Dne 26. marca so v Stainzu na Štajerskem osnovali krajno skupino nemškega društva „Stidmark". Pri tej priliki je neki dr. „Potpet6chnig" poživljal kmetsko prebivalstvo, da naj se spominja pregovora, da je srajca nam bližje, kakor suknja in naj ne trosi denarja za spreobrnjenje paganov v Afriki in za „tako imenovanega vjetnika v Vatikanu", temveč naj rajši kaj daruje za nemški — Siidmark. Dr. Potpetschnig se sedaj popolnoma vjema z našimi liberalci, ki se tudi izpodtikajo nad darovi za mure v Afriki in za papeža. Liberalci so pač povsod jednaki. (Potovanje v Rim.) Kakor se iz Rima poroča je ustanovil sv. Oče Lev XIII. vsprejem čeških romarjev v dan 26. aprila; torej se romarji z Češke in Moravske pripeljejo v Dunaj v dan 18. aprila, zvečer ob 9. uri se pa pripeljejo na ljubljanski kolodvor, kjer bodo večerjali. Vseh skupaj se je doslej priglasilo blizu 300 romarjev. (Imenovanje.) Pravni praktikant pri deželnem sodišču v Ljubljani, gosp. Ferd. Eger, imenovan je avskultantom za Kranjsko. (Odlikevanje.) Cesar je podelil predstojnici podružnice usmiljenih sestra sv. Vincencija Pavlau-skega v Lankovicih, Ernestini M i h a 1 o v s k i, zlat zaslužni križec s krono. (Vojaška vest.) Namestni asistenčni zdravnik v ljubljanski garnizijski bolnišnici postal je g. dr. K. B 1 u m e n t h a 1, doslej v štirskem polku kralj belgijski št. 27. — Kadet, poročniški namestnik, Vilj. Meeraus, je premeščen od pehotnega polka štev. 14 k kraujskemu polku baron Kuhn. (Nabrežina ne več medpostaja.) V predvčerajšnji seji tržaškega mestnega zastopa je priporočal odbornik Combi, da se Nabrežina opusti kot medpostaja v dosego direktne prometne zveze z Italijo. Zopet udarec zoper Slovence! (»Slovani in lahoni v Primorju.") Pod tem za-glavjem objavil je i praški „Cech" v prevodu fulmi-nanten dopis iz Primorja, kojega je te dni priobčil dunajski „Vaterland", v kojem se opisuje v živih barvah, kako je tlačena slovanska večina v javnem in političnem življenju. Dopis slove konči: „Z drzovitostjo, kojo nahajamo samo pri orijentalcih, se vse zasramnje in mrzi, kar je Slovanom drago in sveto. Zdaj se zasramuje njih vera in cerkvene institucije, zdaj zopet njih nravi, običaji in jezik, ter se stavijo na posmeh čitateljem. Nobena laž, nobeno natolcevanje jim ni preslabo, da dosežejo svoj namen. Slovenski duhovniki, ljudski zastopniki, uradniki, profesorji in čislani občani so neverojetnim načinom napadani, zasramovani iu natolcevani. Tako je torej v našem Primorju, in skrajni čas je, da se temu stori konec!" (Nove slovenske šolske knjige) je ministerstvo za nauk in bogočastje dovolilo rabiti za pouk na nastopnih učnih zavodih, in sicer knjigi: »Osnovni nauki iz fUike in kemije za meščanske šole" (spisal A. Senekovič); dalje „Prirodopis za meščanske šešen, dela na vse moči, zbog velikega pritiska visoke liberalne klike na uči-teljstvo za nemčursko šolo! Tudi sedaj je hodil učitelj z drugimi nasprotniki-nemčurji od hiše do hiše in »zapisoval" otroke za šolo! S kolikim in kakim uspehom, kaže veselje v nemškutarsko-liberalnem Izraelu! Tužna nam majka, da je takim vzgojiteljem — narodnim izdajicam izročena slovenska mladež!! (Gimnazijska mladina.) V Celovcu obnašal se je nedavno neki dijak višje gimnazije ▼ gledališču tako nespodobno in predrzno, da sta ga morala dva gospoda zavrniti. A dijak jima je pomolil svojo vizitnico, ter ju tako pozval na — dvoboj!! Gospodoma pa se je taka zahteva vendar zdela — preneumna, in naznanila sta dijaka gimnazijskemu vodstvu, ki mu je prisodilo šesturen zapor. Dijak pa se je branil kazen nastopiti ter rekuriral na c. kr. deželni šolski svet! Pač — značilno!? (Iz Cerkelj) dne 28. marca: G. Vinc. Mayr-ju, vpokojenemu župniku v Zalogu pri Cerkljah, se je bolezen zdatno shujšala. Bojuje se s smrtjo. Priporoča se prijateljem v „memento". (Z Goriškega,) 27. marca. Liberalna taktika liberalcem vseh narodov je le jedna. Najnovejši dokaz je praska med .Corriere" pa „Eco". Ni nam do razsodbe, kdo ima prav, kdo ne. Pravičnost »Corriere-jeva" nasproti katoličanom je dovolj znana. Mi hočemo le posneti, kako se vojuje liberalizem proti katoličanstvu med goriškimi Lahi z ozirom na stične pojave mej liberalizmom in katoličanstvom na Slovenskem. Laški liberalci pod vodstvom židovskega glasila, pripravljajočega pot združenju Italijanov in j Furlanov na avstrijski zemlji z materjo Italijo, pred-bacivajo laškim katoličanom nenarodnost. Nič drugače liberalni slovenski listi. »Soča" ne more aadosti dopovedati svojim čitateljem, kako silno ue-narodna je duhovščina; kako se je v sakristiji zavezala, da ne da beliča za narodne namene. Narodni, uzorni so jej le oni svečeniki, ki z roko v roki pohajajo z liberalci, kakor so narodni le oni maziljenci laški, ki prisegajo v nezmotljivost goriškega laškega najliberalnejšega liberaluha. Kako nenarodna je kranjska duhovščina, poučil nas je .»Narod" čestokrat. Nekaj šopkov, povitih od »Narodove" bojne čete kranjski duhovščini , najdemo zbranih v »Slovenčevem" uvodnem članku: »Slovenski liberalci in loža" pod zaglavjem: Narodnost. »Corriere" blati katoliško društvo: »Cir-«olo cattolico", »Narod" katoliško tiskovno društvo, katoliško politično društvo, komaj rojeno vzajemno ; podporno društvo itd. Laški liberalci se križajo pred politiko laške in slovenske duhovščine, slovenski--slovenske. Med Lahi bojni klic: contro i preti! med Slovenci: proti duhovnikom! Lahi skušajo zgnesti delokrog laških duhovnikov le v spovednico in propoveduico; slovenski v najnovejšem času svetujejo, naj se omejijo na evangelij. Laškim liberalcem je najboljši dokaz — surovost. Dokaz je .Corriere-a" 8t. 35—36. »Nevednost, denar, simonija, strahovanje, nesramnost, sužnost v mišljenju, silovitost, je bilo d o 8 e d a j orožje »Eco-a* in stranke." Tako sklepa »Corriere" svojo duhovito polemiko z »Eco". Ni li v Slovencih enake prikazni?! Očitali in dokazali so »Soči" večkrat, da hodi z liberalci. Za danes dodamo le jeden dokaz, ki odvaga vse dosedanje. Liberalec »Corriere" (tudi »Soča" ga tako imeuuje), ki se vedno ponaša s svojim liberalizmom, menda pozna dobro liberalni duh in ne moti se v sodbi o kakovosti »Sočinega" duha. Št. 35—36 očita „Eco"-u, da se je ! b i 1 spoprijel s „ S o č o " le takrat, ko seje bila poliberalila (»che se ha dispu-tato colla »Soča" č stato solo quando quella si era I fatta liberale"). Bes sicer, da jo spira, češ: »vrnila se je v stari sistem", a mi nočemo biti krivični v i sodbi, ampak pravični. Bekli bomo s »Corriere": I »vrnila se je v stari sistem" == je katoliška le tedaj, ako odobri in podpiše resolucije katoliškega shoda in prekliče vse psovke, ki jih je takrat sesula nanj. Liga + 25. (Umor.) Dne 22. t. m. so imele biti nove volitve v Moskvi. Vse je kazalo, da zopet izbero za j župana mestu dosedanjega predstojnika, velezasluž-j nega N. A. Aleksjejeva. Isti dan ga je pa Bovražnik j njegov napal in ubil; dne 23. t. m. je umrl. Buski listi slavd pokojnika in zatrjujejo, da cela Busija žaluje za njim. (Zjedinjeni opoziciji hrvatski) sta rodile povsod mej dobromislečimi Hrvati veliko navdušenje. Da bi se postavil tudi vidni znak združenju, je že več nasvetov. Sklenili so že, da naberejo s prostovoljnimi darovi denar, s katerim zgradč »dom dr. A. Starčevica — dom hrvatskega naroda". Drugi na-svetujejo, naj se ustanovi hrvatsko kulturno društvo pod imenom »Stro8smayer-Starčevičevo društvo", ki naj bi gojilo hrvatsko zavest, hrvatsko idejo in hrvatski jezik. Vzlasti naj bi delovalo, da se mej tujci razširi znanje hrvatskega jezika. Mi želimo le, naj bi navdušenost, ki se zdaj tako živo pojavlja, rodila za seboj na vseh straneh — plodonosno delovanje. (Kreditno društvo.) Letni shod so imeli udje kreditnega društva kranjske hraniln ce v torek dne 28. marca ob štirih v hranilnični dvorani. Društvo ima sedaj 185 članov (I. 1891 188) in skupnega kredita za 557.760 gld. (I. 1891 — 556.540 gld.). Bezervnega zaklada ima društvo 38 474 gld. 99 kr. Hranilnica je koncem leta 1892 znižala za društvene menice obresti za 4 mesece na 5 odstotkov in za 4—6 mesecev na 51', odstotka. Posojilo dobivajo tedaj društveniki jako po ceni. Pretečenega leta je bilo 926 posojil na menice v denarjih — 1,244.415 gld. ; vračil pa 939. v denarjih — 1,295.700 gld. Letos izstopivži udje odborovi, gospodje M. Treun, F. Bilina, V. Hansel in A. Le-denig so zopet izvoljeni. (RimsKe najdbe.) Na ptujskem polju so odkrili pri izkopavanju dvoje prekrasnih velikih rimskih t&l od mozaika. Ptujski stanovniki vro na polie ter občudujejo te dragocene starinske izkopine. (Adolf Fischhof f) Vest, da je umrl stari nemški rodoljub in poštenjak, vzbudilo je izvestno i v Slovencih veliko pozornost, kajti rajnik se je mnogo trudil v obranu avtonomnih načel in za spravo med Nemci in Slovenci. Pokopali so ga v ponedeljek na Dunaju, kamor so ga pri pel tali u Celovca. Bilo je doba, ko se je Fiscbhofovo ime s spoštovanjem in simpatijami med nami pozdravljalo, iu spisi njegovi in članki marljivo čitali f prevodih po slovenskih listi b. Zlasti je zaslul Fischhof med Slovenci s znanim spisom: »Avstrija in poroštvo v nje obstoj", v kujem je priporočal federativno upravo Avstrijske, Fischhof je bil znaeajen rodoljub, dasi rodom Žid, in je spadal vselej med one redke nemške politike, ki so spoštovali pravice i drnzih narodnostij. (Iz Prage): Premil. g. Edv. Brynych je b,l ob svojem prihodu v Kraljevi Gradec prav prisrčno pozdravljen. Sprejema se ie udeležila duhovščina s msgr. Prašingerjem na čelu, zastopniki srednjih šol, uradniki in višji vojaki. Vsi so razocfevali svojemu , škofu iskreno veselje in udanost. — Dn4 19. t. m. ! je umrl v Netichovicah, svojem rojstnem kraju, umirovljeni vojaški kapelnik Karol KomzAk, rojen leta 1823. Kot devetletni dečko je že orgljal. Pozneje je bil pet let podučitelj s plačo 70 gld. Kot organist v Pragi je napravil orkester, ki je sodeloval prve čase pri začasnem'.Narodnem gledališču", in kojega član je bil sedaj svetoznani dr. Anton DvofAk. Leta 1865 je postal Komz4k kapelnik pri 11. polku. Zložil je kakih 200 komadov za ples, ! potpourri narodnih pesmij, »Camelien-Quadrilleu, za I katero je dobil prvo ceno. Za svoj pogreb je zložil ■ še pogrebno koračnico. Naj v miru počiva! — V Chrudimu bodo zgradili Janezu Resslu, ki je iznašel t parn ški vijak, spomenik povodom njegove stolet-1 niče rojstva. Ima že spomenik na Dunaju iz leta 1860, a hudobna roka je isto noč pred odkritjem izbrisala besede: »Natione Bohemo". Ob slovesnosti bode govoril g. Alojzij Gallat, ki ima o Resslu naj-j natančnejša data. — Mesto Praga je podelilo za narodopisno razstavo, ki bode leta 1894, 1000 gld. za pripravna dela. Dalje se je obljubilo pogajanje pri deželnem zboru, da se na razstavišču puste pli-novi pavilloni in da deželni odbor podjetje podpira. — Soha sv. Vaclava na Svetovaclavskem trgu se bode za gotovo postavila. Prof. Kyselka je predlagal, da naj bode kip umetno in krasno delo, primerno 1 velikemu SvetovaclavBkemu trgu. Mladočeh dr. Pod-lipny pa je nasvetoval, da se postavi na istem trgu tudi kip Jana Husa in Palackega. Mladočeh in Hus | — značajno! — Češka umetnost na svetovni chi-kagski razstavi bode zastopana s slikama »Matčino potčšeni" (materinsko veselje) od Frant. Dvoraka iz Chikaga in pokrajino blizu Monakovega od Vinc. Novotny-ja iz Cincinnati. Strokovnjaki so se izrazili, da ste sliki umetno delo. (Lasalle — spasitelj delavcev.) Ruski učenjak in rodoljub E. de Cyon, ki živi v Parizu, piše v svojem spisu »Nihilism et Anarchie", da je poznal kot dijak osobno zelo nadarjenega Lasalla, da se je pa tudi prepričal o njegovi častiželjnosti in sebičnosti. Pripoveduje o njem naslednjo anekdoto : Duč 14. aprila 1864 je bil pričujoč banketu na čast Lasalla. Lasalle se je hlinil, kar se je dal,o, božal je umazane otroke, segal v potne roke njih materam, ter se delal popularnega, kolikor mogoče. »Imenitno posnemate Haruna al Rašida," ga je pisatelj ogovoril. — „Da," odgovoril je oni, in na uho mu šepetajoč: „vse bi bilo lepo, da bi bilo pivo boljše," in »wenn diese verfluchten Kerle nicht so stinken mocbten". Navdušenje je Rusa minulo. — Spoznali naj bi enkrat delavci, da niso socijalistom nič druzega, kot »slepo orodje", da jih socijalisti sleparijo. Obljubujejo jim v slučaju 6tavke veliko podporo, na katero bi pa delavci lahko čakali do sodnega dne. Liga -f- 38. (Iz bosanske Dnbice) Letošnja huda zima jela je o Svečnici nehati tudi pri nas, sv. Blaža dan je vodna sila premogla na reki Uni z velikim ropotom; mlini, ki so počivali celo zimo, sedaj zopet meljejo, Nasledki hude zime se sedaj kažejo od vseh stranij; zlasti hudo se je godilo drevesom sliv, ki so se raz-pokala vsled mraza in se bodo posušila; vzlasti so poškodovaue one slive, ki so jeseni drugič listale iu cvetale. Posestniki nekateri imajo do 100 in več gold. škode. — Papeževa 50Ietnica škofovanja smo pri nas obhaiali bolj na tihem; v cerkvi se je bral pastirski list našega baujaluške;*a škofa; po Hrvatskem so slovesneje praznovali ta spominski dan, slišali smo celo sem v Bosno pokanje topičev. — Mesec duij smo imeli lepo, gorko vreme; dne 18. t. m. pa smo dobili sneg iu ž njim mraz in hude vetrove. — Zdaj vsa Bosna počiva. Turki imajo svoj »Ramazan-po8t"; ta čas po dnevu niti vode ne pijejo, pač pa spe in lenobo pasejo, po noči pa jedo in razgrajajo. Sami se hvalijo, da v tem svojem »postu" največ denarja zapravijo. Pravoslavni imajo ojster post, mnogi celo rib in oljkinega olja ne vži-vajo, dokler se ne »pričestijo" ali obhajajo. Tudi katoličani so še pred malo leti imeli ojster post, > sedaj jim je polajšano. kakor po drugih deželah. Razkoltnki se zato iz njih norčujejo, Češ nimajo no-i benega posta. Sploh pravoslavni post strogo drže, k službi božji pa največ gredo le dvakrat v letu. | Nerodnost v verskih rečeh je zato med razkolniki 1 silno velika. (Delo dona Belloni-ja.) Duhovnik don Belloni, | poln iskrene ljubezni do bližnjega, kakor don Bosco, ■ je spoznal, da je dobra vzgoja mladine najboljše sredstvo zoper zlo. Ali kako naj bi uresuičil svojo ' misel, ker je bil reven profesor blizu Jerujalema? Dvajset frankov, koje si je bil prihranil, je bilo začetek njegovega dela leta 1863. Ž njimi je oblekel prvega otroka. Čez 30 lft so se razmere močno spremenile, delo je raslo po božjem blagoslovu, tako da obsega: 1. katoliško sirotišnico v Betlrhemu s 100 gojenci v zavodu iu. 200 vnanjimi; k njej spada tudi lepa iu prostorna cerkev; 2. večerno šolo, katero obiskuje 30 mladeuičev; 3. gospodarsko šolo v vinskem kraju Er^misanu blizu Betlehema; 4. gospodarsko sirotišnico v Beit Džemalu s 65 gojenci, in 900 hektari zemlje darovane markizom de Bute; 5. razsežno zemljo s poslopjem pri Jeruzalemu; in 6. enako zemljo s poslopjem pri Nazaretu. Tu je že tudi vse pripravljeno za zavod za revne otroke. Liga -j- 38. Društva. — Slovenska posojilnica v Srni-! helu pri Pliberku na Koroškem je izdala ; 6voje poročilo za četrto upravno leto 1892, kateremu povzamemo: Posojilnica je imela denarnega prometa 90.200 gld. 60 kr. Posojil se je vrnilo J 9732 gld. 50 kr.. dalo 26.585 gld. Hranilnih vlog se je vložilo 29.501 gld. 30 kr.. vzdignilo 16.042 j goldiuarjev 3 kr. Upravnih troškov je bilo 173 gld. j 71 kr., čistega dobička 688 gld 4 kr. Koncem 1 leta je bilo stanje posojil 61 344 gld., hranilnih vlog i 57 025 gld. 38 kr., deležev 2368 gld., rezervnega ! fonda 1122 gld. 30 kr. j — Katoliško-politično in gospo - j darsko društvo za Slovence na Ko-; roškem napravi na Velikonočni ponedeljek dne j 3. aprila t. 1. javen shod v gostilni gospoda j J. Ebrlicha (na pošti) v Žab n i c ah v Kanalski . dolini. Na vporedu so govori o namenu društva, o j šolah, o kmetijstvu itd. Telegrami. Dunaj, 28. marca. Letna razstava v umetniškem domu otvorila se je dopoludne v navzočnosti cesarja, nadvojvode Karola j Ludovika, velikega vojvode Toskanskega in ; vojvode Cumberlandskega. Cesar je pri : ogledovanju govoril z več osebami, mej drugim z ministroma baronom Gautschem in grofom Falkenhaynom in predsednikom zbor- i niče poslancev, Chlumeckim. Dunaj, 29. marca. „Wiener Zeitung" objavlja imenovanje okrajnega sodnika v Trebnjem. Ludovika (Jolje, dež. sodnije svetnikom pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Praga, 28. marca. Vsled smrti poslanca grofa Zdenka Kolovrata in odpovedbe po- ! slancev Marijana Bombalda in opata. Žige ■ Starega potrebne deželnozborske dopolnilne ' volitve je namestnik razpisal na 19. dan • aprila. i Budimpešta, 28. marca. Rodbini umrlega generala konjiče, barona Edelsbeim-Gyulaya, prihajajo iz vseh krajev države so-žalni telegrami. Nadvojvoda Evgen poslal je prvi venec. Minister Fejervary bode povelj-stvoval mrtvaškemu sprevodu. Nadvojvoda Evgen bode zastopal cesarja. Philadelphia, 28. marca. Predsednik Cleveland najbrž v septembru skliče kongres. Buenos-Ayres, 28. marca. Včeraj so bile v pokrajini Buenos-Ayres volitve za zbornico. Zmagala je vladna stranka. Tuj c i. 27. marca Pri Maličn: Katz, Bosk, Reiss, trgovci; Szinovacz, po-tovalec, z Dunaja. — Siegel, Hofmaa, Lorenz, operni pevci, iz Celovca. — Guttraan, trgovec; Bekesy, potovalec, iz Budim- pešte. — Prvileggi iz Poreč*. — Žagar z Dovjega. — Kas-manhuber, tovarnar, s sestro, in Harner, ravnateljica, iz Beljaka. — Neuseheller, zasebnica, in Konig iz Gradca. — Sehvvab, zasebnik, iz Šmarija. — Spintre iz Kočevja. — Grinter iz Ljubljane. — Kohn, potovaleo, iz Prage. Pri bavarskem dvoru: Fasc-hing, stražmošter, iz Zadra. — Pregl, uradnik, iz Preserja. Pri avstrijskem curu: Belina iz Ljubljane. — Rosso iz Kranja. Vremensko sporočilo. Razpela stoječa in videča v vseh velikostih, kapelice in kropllčki s podobami in kipi najfinejše iz lesa izrezljani so posebno pripravni za 180 4—1 darila o veliki noči, božiči, rojstnih dneh in godovih. Prodaja jih po ceni F. Stampfel v Ljubljani, Kongresni trg (Tonhallc). Srednja temperatura 1 4°, za 4'7" pod normalom _____________________________ Pnnirnf* Vlll z elastiSn!mi tuli najskrb-1 »l I m lic SIHUUl/UIliC nejoe izdelane, v največji izberi, po najnižjih cenah priporoča papirna trgovina Eduard* Bosohau-a na Dunaju, I., Hohenstaufengasse 2. (45 13-6) Na Starem trgu štev. 28 je radi preselitve ^ razprodaja solnčnikov in dežnikov ^ po zelo znižanih cenah. 170 3-2 Josip Vidmar. Službo organista in cerkvenika želi takoj nastopiti; prosilec je oženjen ter ima dobra spričevala. 174 3_i Več se izve pri upravništvu tega lista. Lekarna Trnkoczy-jeva, Dunaj, V. 0 >o 1 a a cA M v a grenki konjak, okusne in najboljše sredstvo za želodec. i steklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld. prodaja Ubald pl. Trnkoczy, lekarnar v Ljubljeni. Prodajalci na drobno dobe rabat. Lekarna Trnkoczy-jeva v Gradcu. £ M M 11:11 Iffl ii p registrovana zadruga z neomejeno zavezo. irnšlm ? Ptuji, Akti*'". BILANCA za 9. poslovno leto. I*, i sira. Hiša vi. štev. 346 Ptuj...... - , „ 52 ........ Inventar ........... Posojila 3172 zadružnikom..... Zaostale obresti od posojil..... Naloženi denar v hranilnicah . . . V postni hranilnici....... Menice in tiskovine....... Gotovine v blagajni dn6 31. decembra 1892 gld. ki 31057 33 7250 — 39 i 12 565591 38 4475 82 18219 99 1154 97 344 77 5936 07 634424 i ■ 40 Glavni deleži . . ...... 2000-— Opravilni deleži od 3185 zadružnikov ......... 48651 04 Hranilne vloge od 1214 vložnikov 51o2I6 U6 Kapitalizovane obresti od hranilnih vlog do 31. dec. 1892 18810-90 Za 1. 1893 predplačano obresti od posojil ....... Splošni rezervni fond 1. januva- rija li-92 . . . 5 "fi obresti do 30. junija 1892 . . 4'/j% obresti do konca dec. 1892 Vstopnina 1. 1892 Spec. rez. fond za sluč. zgube znaša 1. jan. 1892 5% obresti do 30.junija 1892 . . 41/, % obresti do konca dec. 1892 Donesek leta 1892 za posebni rezervni fond . . in ker se je dal ostanek čistega dobička v znesku .... vsled sklepa današnjega občnega zbora k posebnemu rezervnemu fondu, znaša'a oba rezervna fonda vkup....... Čisti dobiček leta 1892 . . . . gld. 7744 10 „ 193 60 „ 174-24 „ . 980 - gld. 26255 90 „ 656-40 590 76 9091 94 15360 27356-66 3o748 60 5251-40 42000-— gld. kr. 50651 04 534026 5780 96 54 36748 60 7217 634424 31 45 V Ptičji, dt-e 31. decembra 1892. 178 2-1 I > u n a j 8 k a borza. Dni 29. maroa. Papirna renta 5%, 1(5% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... 4% avstrijska kronina renta, 200 kron Vkcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kreditne akcije, 160 gld....... London, 10 funtov stri....... Nfapoleondor (20 fr.)....... ■.Tesarski cekini Metliških mark 100 98 irld. 98 . 117 „ 96 . 992 „ 359 r 121 „ 9 . 5 , 59 80 65 15 80 25 35 65 75 37' kr. Dn6 28. maroa. Ogerska zlata renta 4% . ... 116 gld. 05 kr. Ogerska kronina renta 4 200 kron , . 95 „ 35 „ 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 148 „ — „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 167 , — „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld. .... 198 „ - „ Zastavna pisma avsrr. osr. zem. kred. banke 4 % 98 „ 60 „ Zastavna pisma „ ' „ „ „ „ 4l/i t 100 . 20 „ Kreditne srečke, 100 gld......201 „ 50 „ St. Genois srečke. 40 izid 67 _ — 18 4% srečke dunajske parobrodne družbe . Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, )0 gld.......— Salmove srečke, 40 gld........69 Windischgraezove srečke, 20 gld..........74 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banko, 200 gld. . . 159 Akcije Ferdinandove sov. želez. 1000 gl. st. v. 2940 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . — Papirnih rubcljev 100 1-7 140 gld. - kr. bo 50 70 25 List ,Mcrcnr. Zanesljiva lnform&olja o stalno obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polin, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Sveti pismeni in ustni biezplafino. Celotna naročnina s poštno pošiljatvijo vred gld. 2 60. Menjarnična delniška družba „M ERCU R" VVollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. ajt Veatni naaveti IS za kolikor mo5 visokega obrestovanja | pri najpopolnejši varnosti 11 n 1 o ž e 1» i H glavnic,