CELJSKI TEDNIK Leto I. — štev. 24. Celje, dne 14. avgusta 1948. Cena 2 din. Poštnina plačana v gotovini ^O je naša last, vse za naše dni! Sebi u slavo in čast todi Qlas nam zori. 'Josip SMurn • fUeUsandtov • {'^esem o klasa) PartijsKa konferenca v Celju v nedeljo 8. t. m. se je vršila v poslopju MLO Celje konferenca dele- gatov osnovnih partijskih organizacij. Konferenco je pozdravil delegat CK KPS tov. Graif, ki je podal obširen re- ferat: O pomenu in delu V. Kongresa KPJ. Orisal je zgodovinsko pot naše Partije, pokazal na borbo naše Partije, ki je edina znala pokazati jugoslovan- skim narodom pot v svobodo. Čeprav so jo kapitalistični režimi ^neusmiljeno preganjali in zatirali, vendar ni nikoli klonila, nasprotno, v borbi s sovražni- kom se je jeklenila in čistila. Takšne Partije kot je Jugoslovanska ni mogoče uničiti, ker je njen program — pro- gram delovnih množic. »Naša Partija je bila sposobna, da je leta 1941 po- vedla naše narode v oborožen upor pro- ti fašističnemu okupatorju, sposobna je bila zmagati v neenaki borbi in po osvoboditvi takoj graditi socializem. Sposobna je bila, ker je imela vodstvo s tov. Titom na čelu«. (Navdušeno odo- bravanje.) Nato je govoril sekretar MKKPS tov. Klarič, ki je uvodoma dejal: »Cez 2300 delegatov na V. Kongresu je enodušno kot en človek pokazalo vsem delavskim gibanjem vsega sveta, vsem našim pri- jateljem in sovražnikom svojo velikan- sko ljubezem do Partije, svoje neomaj- no zaupanje v njeno vodstvo, svoje priznanje njeni marksistično-leninistič- ni liniji in herojski poti v borbi za zmago delovnega ljudstva, za ustvari- tev socializma.« V zvezi z nalogami, ki jih bo partij- ska organizacija v bodoče izvrševala, je tov. Klarič nadaljeval: »Material s Kongresa bo visoke vrednosti za teo- retsko in idejno vzgajanje naših kad- rov. To je zgodovina razvoja naše Par- tije, slavnega nauka delavskega raz- reda. V. Kongres je sumiral veličastne uspehe naše Partije in osvetlil perspek- tive njene zmagoslavne poti v sociali- zem.« V zvezi z organizacij sko-partij skimi nalogami pa je dejal: »Po sprejetju sta Statut in Program KPJ dobila značaj strogo obveznega partijskega zakona in predstavljata n- rožje Partije za njeno nadaljnjo notra- nje-organizacijsko in politično krepi- tev ter čiščenje neprijateljskih elemen- tov. Po Statutu KPJ ima naša Partija vse lastnosti Partije leninskega tipa. Naš Statut se v vseh načelnih vpra- šanjih ujema s Statutom VKP(b). Vse te lastnosti niso samo deklarirane, am- pak jih je Partija resnično skovala v teku svojega razvoja v težki borbi.« V vzezi z ideološko izgradnjo je tov. sekretar povdaril, da je glavna naloga zagotoviti v vseh osnovnih organiza- cijah Partije čimprejšnjo in čim dosled- nejšo izvedbo osnovnega in širšega pro- grama študija. »Zagotoviti je treba« je nadaljeval, >da bo preko nove mreže .študijskih krožkov vse partijsko članstvo podrob- no seznanjeno z materialom V. Kon- gresa, da se tako dvigne idejno-politič- ni nivo. V ta namen naj bodo osnovne partijske organizacije iniciator še no- vih krožkov po sindikalnih in frontnih organizacijah. Pravtako pa je velika na- loga, nuditi pomoč pri ideološkem delu vsem mladinskim organizacijam. Na drugi strani pa stoji pred nami borba za idejno čistost in kvaliteto kulturnih prireditev. V kulturno prosvetnem po- gledu bo treba izpopolniti naše knjiž- nice, utrditi kulturno-prosvetne komi- sije in bolj kot doslej gojiti kritiko in samokritiko v kulturno-prosvetnih ak- tivih.« V zvezi z delom Partije v sindikatih je govornik povdaril »da moramo iz- popolnjevati sindikate kot šolo politič- nega, strokovnega in kulturnega dvi- ganja, da bodo sindikati še bolj mno- žično in bolj aktivno sodelovali pri upravljanju države, vodstvu gospodar- stva, v kulturnem življenju, skratka, da iDodo sindikati šola upravljanja dr- žave in gospodarstva, šola komunizma.« V diskusiji, ki je nato sledila, so de- legati osnovnih partijskih organizacij iznašali probleme iz področja politične- ga, gospodarskega in kulturnega dela. Konferenca je sklenila, da bodo par- tijske organizacije še poglobile svoje delo v množičnih organizacijah. V di- skusiji je bilo poudarjeno, da bodo par- tijske organizacije ustanovile še nove krožke, preko katerih se bo dvigal nivo članstva. Dosedanji sistem štu- dija ne odgovarja več potrebam, ker ni zajel večine. Potrebno bo, da bodo dosledno študirali vsi člani Partije, ta- ko da bodo lahko vodili krožke v sin- dikalnih in frontovskih organizacijah. Pri Mestnem komitetu pa bo osnovan aktiv predavateljev, ki bo pomagal os- novnim partijskim organizacijam pri študiju. Delegati so poudarjali, da se bodo partijske organizacije borile za znižanje polne lastne cene in organizirale po tem vprašanju sindikalne in frontne orga- nizacije. Konferenca je pretresla tudi vprašanje preskrbe. Pomankljivosti v preskrbi izvirajo predvsem zaradi biro- kratskega odnosa odgovornih činiteljev, ki s svojo neodgovornostjo zavirajo pravilno preskrbo našega delavstva. V bodoče se bodo morale predvsem sin- dikalne organizacije bolj zanimati za življenje svojih delavcev in se boriti proti vsem napakam in pomanjkljivo- stim. Potrebno bo zagotoviti več mno- žične kontrole od spodaj. Ob koncu je konferenca sprejela več sklepov za svoje bodoče delo. Racionalizatorji in novatorji v Tovarni emajlirane posode pohvaljeni Pred kratkim so bili v naši tovarni slovesno proglašeni za racionalizatorje in novatorje delavci, ki so s svojim požrtvovalnim delom največ doprinesli k dvigu produkcije, k znižanju proiz- vodnih stroškov in s tem pripomogli, da je naš kolektiv presegel plan, ki mu je bil postavljen. Tako je bil v mesecu juliju plan za emajlirano posodo pre- koračen za 40 odstotkov, za pocinkano celo za 83 odstotkov, pokositreno 20 od- stotkov itd. Za racionalizatorje so bili proglašeni: Tov. ing. Ankerst Hubert in Erhatič Ivo, ki sta z racionirano uporabo či- ščenja žveplene kisline v lužilnici do- segla prihranek na kislini za 25 odstot- kov. Z montiranjem posebne naprave pa se ta prihranek lahko zviša na .50 odstotkov. Pri tem procesu se pridobi tudi zelena galica, obenem je zmanjšan odtok škodljivih snovi v Voglajno in s tem zmanjšana nevarnost -ca ribji rod. Razen tega se omenjena tovariša udej- stvujeta tudi na drugih sektorjih. Tako je n. pr. tov. Erhatič skonstruiral na- pravo za varno izlivanje kisline iz ba- lonov, ter s tem dvignil varnost dela. Tovariša sta bila za svoje delo primer- no nagrajena. Tov. Germadnik Franc je z racionira- nim mešanjem premogov dosegel zvi- šanje gospodarskega efekta pri plin- skih generatorjih. Na ta način se znat- no izboljša izgorevanje premoga v ge- neratorju samem, generatorski plin se pa tako poceni za 30 odstotkov s čimer se letno prihrani okrog 2,000.000 din. Racionirano mešanje premogov pri plin- skih generatorjih je brez dvoma ogrom- nega pomena za vso našo industrijo, ker se s tem dviguje gospodarski efekt m storilnost v naših podjetjih Tov. Arzenšek Ivan je Iznašel nov nacm izdelovanja senčnikov. Ta njego- va iznajdba se je pokazala uporabna in celo praktična, na ta način se pri- hrani letno na materialu in mezdah okrog 85 000 din. Tov. Arzenšek je bil za svojo iznajdbo nagrajen z naslo- vom racionalizatorja in denarno na- grado 650O din. Za racionalizatorje so bili razen teh, proglašeni še naslednji tovariši: Boš- njak Ivan, za racionalizacijo pri pre- stavitvi iežajev v mineralnem mlinu. Obenem je pa tov Bošnjak bil pro- glašen tudi za novatorja, ker je izde- lal pripravo, katera zmanjšuje sunke pri prevažanju preko železniškega tira na minimum im i tem znatno omejuje obtolčenje gotove posode. Letni pri- hranek na ubitju posode in popravlja- nju prehodov znaša okrog 30.000 din. Leber Kari za racionalizacijo pri po- cenitvi emajla in za izdelavo novega re- cepta za Krem-emajl brez kositro-oksi- da. Pere Ivan in Božičnik Alojz, ker sta dala pobudo glede racionalizacije po- cinkanja pokrovov, ter s tem letno pri- hranila 17.500 din. Samec Martin je bil proglašen za ra-- cionalizatorja, ker je izboljšal dela pri vlačenju radiatorskih členov, ter s lem prihranil cca 15.000 din. Novator Stanič Jože je skrajšal pro- ces pri lakiranju konzervnih doz s tem, da je izdelal napravo s katero se je lakiranje skrajšalo za 28 odstotkov. Tako se letno prihrani na mezdah okrog 161.000 din. Ta način lakiranja doz je prevzela tudi tovarna »SATUR- NUS« v Ljubljani. Za novatorja je bil tudi proglašen tov David Valentin, ki je izdelal in montiral napravo na avtomate za ro- čaje, katera se sestoji iz cilindra in deluje na zračni pritisk. S to napravo je omogočil da avtomati delujejo že 6 mesecev, ter s tem prihranil na delu in materialu okrog 70,000 din letno. Ver- jetno se bo moral isti način uporabiti na drugih strojih vsled nedostatka vznetnega jekla, katerega je težko do- baviti iz inozemstva. Tov. Valentin je za svoje požrtvovalno delo prejel na- grado 500O din. Za izboljšan način obrezovanja vrčev za vodo in za izboljšano operacijo pri izdelavi dna za zalivače in golide s či- mer je bila produktivnost dvignjena za 35 odstotkov, je bil tov. Šajna Jože nagrajen in proglašen za novatorja. Za novatorja sta bila proglašena še Vajdič Rudolf in Žibert Jože, katera sta s svojim delom pripomogla k zni- žanju proizvodnih stroškov in zvišanju proizvodnje. Delovni kolektiv tovarne emajlirane posode se v polni meri zaveda važnosti znižanja proizvodnih stroškov, se je pri vseh teh iznajdbah in izboljšavah pri- hranilo na mezdnah in materialu okrog štiri milijone dinarjev, kar je, mora- mo priznati, že lep uspeh. Zavedamo se, cla bomo samo z delom, in to z uspeš- nim delom, dosegli to, za čemer stre- mimo, to je čimprejšnja izvršitev pet- letnega plana, kajti s tem si bomo za- gotovili boljšo bodočnost nas vseh. C. D. OLO Celje-okolica je napovedal tek- movanje za čimhitrejšo dosego plana v odkupu žitaric vsem OLO v Sloveniji, katero tekmovanje je bilo objavljeno v dnevnem časopisju dne 6. avgusta t. 1. Za dosego te tako važne naloge ne zadostuje samo, da se tekmovanje na- pove v okviru OLO, temveč je tu pred- vsem potrebno, da kmetijske zadruge in KLO vodijo odkup istotako v znaku medsebojnega tekmovanja. Edino na ta način se bo plan odkupa žitaric dosegel ter tudi presegel v odrejenem roku. Kakor smo že poročali se je v nižin- skem predelu našega okraja začel od- kup v ponedeljek 9. t. m. Po poroči- lih, ki smo jih ist;,t;a dne pvol-i večeru prejeli, je bilo odkupljeno tega dne 40.415 kg žita. Tako je bila dnevna nor- ma prvega dne odkupa presežena za 10 odstotkov, kar pomeni, da je začetek odkupa potekel v najlepšem redu. Ni- kakor pa ne smemo pri tem lepem pri- mervi »dobrega začetka« pustiti roke križem, misleč, da se bo odkup od- vijal v redu sam po sebi. Verjetno se bodo ponekod v teku odkupa pojavil« razne težave, ki jih bo treba hitro in odločno premagati, če bomo hoteli čim- hitreje doseči plan. Zaradi tega je nuj- no, da so člani KLO v stalni in tesni zvezi z zbiralnico KZ. KLO morajo v vsakem pogledu nuditi zadrugam po- trebno pomoč, kajti ne smemo dovoliti, da se bodo letos pojavili sramotni pri- meri lanskega odkupa, ko niso nekateri KLO sploh vedeli, koliko žita morajo poedinci oddati. Istotako se ne sme več dogajati, da KLO odnosno KZ nima ; podatkov, koliko semenskega žita mora I zbrati ter so vsled tega nekateri odda- jali semensko blago na račun merkan- tilnega in obratno. Za čim hitrejšo izvedbo odkupa je j tudi potrebno, da so pri prevzemu stal-. i no navzoči 2—3 člani KLO kateri bodo i vodili evidenco o pravočasni oddaji i po časovnem planu ter bodo istočasno I pozivali zamudnike, da svoji obvezi i pravočasno zadoste. Neposlušneže, ki j se pa kljub temu ne bodo odzvali po- j zivu je pa javiti KLO — Upravi za od- j kup, da bodo v smislu čl. 19 Uredbe o odkupu žitaric prejeli zasluženo pla- čilo. V primeru raznih ovir (zakasnitev v \ mlačvi, pomanjkanje vreč, odvoz zbra- ! nega žita, poročevalske službe, razna j pojasnila in slično) ki bi utegnile ško- ' dovati planu odkupa, obrnite se na j člana ekipe OLO. ki je prisoten pri od- kupu, v važnih in nujnih primerih pa i na odkupni oddelek pri OZKZ. odnos- j no na upravo za odkup pri OLO, kate- ri vam bodo nudili vso potrebno pomoč. Kmetovalci, KZ in KLO tekmujte za j čim hitrejšo dosego plana te nadvse . važne akcije — za dosego čim hitrejše .' in čimbolj še preskrbe s kruhom delov- I nih množic, kajti na ta način boste prispevali znaten delež za dosego na- šega petletnega plana! TJ. A. Kmet delavcu — delavec kmetu! v vročem julijskem soncu je na njivah dozorel naš kruh. Zablesteli so srpi in kose, pridne roke žanjic so povezale zrelo klasje v snope, na katere so že čakali vozniki, ki so spremljali zvrhane vozove na poti do mlatilnice ali pa do domačega kozolca. V brnenju mlatilnic je zamirala enakomerna trda pesem mla- tičev: pika, poka, pika, poka . . , Potem je za napornim delom prišlo na vrsto tudi to, kar daje kmetu zadoščenje za neprespane zgodnje ure in zato kar je zapisano v njegovih žuljavLh dlaneh: Pridelek temno zlatega zrnja je pospra- vil v kašče. Najlepšega je odbral za seme, ostalega pa je razdelil za hrano sebi in svoji družini, takoj za tem pa še za svojega sotovariša, ki v tovarnah in rudnikih, prav talto kot on, z žuljavimi rokami dela zato, da bi slehernemu za- jamčil čim večji kos kruha , . . »Kmet delavcu — delavec kmetu!« je geslo, ki je te dni stopilo v življenje. Na- pisano je po vseh zlsiralnicah v okraju Celje-okolica in skriva za svojimi črkami veliko resnico o strnjeni borbi delovnih ljudi mesta in vasi za socializem. To ge- slo govori o tem, da se je pričela naj- važnejša gospodarska akcija — odkup žita. Kmetijske zadruge so pretekli teden pripravile vse, da bo delo pri odkupu žit potekalo brez težav in napak. Skoraj vsaka zadruga ima svojo zbiralnico. Skla- dišča so pripravili v prodajalnicah, kjer pa je mogoče, oddajajo žito kar v mlinih. Tako je po vsej Savinjski dolina. Zlasti živahno je bilo jutro prvega dne odkupa v zbiralnici za Žalec, Vrbje, Zg. in Sp. Ložnico v Vrbju. Stari mlinar Medved je zaposlil svoje valje do zadnjega. Prineše- • no žito je sproti mlel v moko. Seveda ne vsega, kajti že v dopoldanskih urah so pripeljali kmetje vse žito obvezne in kontrahirane količine. Plan odkupa so iz- polnili 100% že dopoldne in s tem po- kazali svoje razumevanje do potreb de- j lovnega ljudstva. Svojo dolžnost so izpol- nili vestneie kot v Petrovčah, ki je eden gospodarsko najmočnejših kra- jev krajevnih ljudskih odborov v Savinj- ski dolini. Sicer so tudi tu prvi dan od- kupa do 17, ure dosegli 80% dnevnega plana, toda bilo bi lahko boljše. Saj so tudi mlaje s transparentom postavili šele popoldne. Nekateri bodo mlatili šele drug in tretji dan odkupa in s tem zavi- rali akcijo, V zbiralnici ni videti nikogar od članov KLO-a, zato tudi ne gre tako kot v Vrbju, kjer je KLO razumel važ- nost akcije in pomagal zadrugi. Mlatil- nica bo morala delati tudi ponoči, če bo- do hoteli plan pravočasno doseči, V Št, Petru je zbiralnica na železniški postaji, V okrašeno skladišče vozijo svoje žito kmetje iz Podloga, Doberteše vasi, Zg, in Sp, Grušovlja in Roj, Že prvi dan odkupa opoldne so plan odkupa iz- polnili preko 50%, Do 12, avgusta so do- segli 100%. V istem poslopju je tudi zbi- ralnica za KLO Trnova. Sem vozijo svoj pridelek iz Orle vasi in Sv, Ruperta. Naj- boljše se je izkazala Orla vas, ki je do 10, dopoldne prvi dan odkupa izpolnila svojo obvezo 100%. V zbiralnici za Polzelo so prvi dan po- poldne zabeležili 50% dnevnega plana, KLO jim ne nudi dovolj pomoči, V Braslovčah so se prvi dan pohvalili, da je časovni plan 100% izpolnjen. Imajo najboljše izglede, da bo tudi količinski plan dosežen do roka. Izredno lepo so okrasili zbiralnico v Gomilskem, Pred vhodom so izobesili Ti- tovo sliko in dve veliki zastavi. Izpolniti plan do postavljenega roka — to je ob- veza gomilskih kmetov Partiji in Titu, Z velikimi črkami so izpisali geslo; »Od- dajte samo polnovredno ži/to!« Vozovi so neprestano prihajali od vseh strani. No- beden ni hotel biti zadnji pri izpolnjeva- vanju svojih dolžnosti do skupnosti. Plan oddaje so izpolnili pred postavljenim ro- kom, V Prekopi so začeli zbirati šele r po- nedeljek popoldne, ko so nekateri drugi KLO-i zbrali že Y«e kontrahirane ia ob- vezne količine. Vendar bodo tudi tu kmalu pri kraju. Najslabši uspehi so bili zabeleženi v prvem dnevu odkupa v KLO v Grižah, k; ima večino vasi v višjih legah in pri- delek še ni omlačen. Od pšenice, ki je bila prvi dan v zbiralnici, je bila najslab- ša župnikova. Ko so sporočili, da jo bo moral zamenjati za boljšo, je prišel žup- nik in se je opravičeval, da je kriva te- mu kuharica, ki je baje brez njegove ved- nosti odbrala žito za odajo. En takšen slučaj je bil tudi v Prekopi, V splošnem pa so pridelovalci pripravili za hrano delovnemu človeku od najboljših pridel- kov, kajti dobro vedo, da s tem prispe- vajo, k proizvodnji strojev in orodja, ki so jim pri obdelovanju zemlje potrebni. Rezultat odkupa prvi dan je blizu 3000 kg presežka dnevnega plana. Drugi dan odkupa je presežek narasel na 7000 kilogramov. Na splošno pa lahko ugotovimo slede- če. Če se bo aktivnost pri odkupu žita še povečala lahko računamo, da bo okraj Celje-okolica zopet na prvem mestu, ka- kor je bil pri kontrahaži. P, J. Gradnia zadružnega doma v Klancu pri Dobtni Zelo sem bil zmučen, ko ieni s to- varišem prispel na gradilišče zadruž- nega doma na Klancu. Mislil sem, da bo zadružni dom skoro zgrajen, ker so si zadali obvezo, da ga bodo .ogradili do V. kongresa KPJ. Bil sem zelo raz- očaran, ko sem opazil, da še ni dovolj razširjen prostor za postavitev doma. Delo imajo naporno, ker morajo pro- ste širiti v živo skalo. Na gradilišču sem opazil U pionir- čkov ter vzgojiteljico iz doma 'Mihe Pinterja«, kateri so pridno po svojih močeh kopali zemljo in jo odvažali v samokolnicah na prostor, kjej bodo splanirali dvorišče pred domom. Na drugi strani pa sta tov. Cvikl Kari in tovariš s kmečke zadruge »Kajuh« I zlagala kamenje za zidavo. Tov. Cvikl dela dnevno po osem plačan.n ur j,a I dve uri udarniško. Isto tako tov. iz j »Kajuhove zadruge«. Vprašal sem tov. j Cvikla če so na delu samo oni. Oejal mi je, da tudi 9 članic AF2 organiza- cije Klanec, samo da one delajo pri gradnji ceste, da bodo po njej preva- žali pesek in drug material. Vprašati sem ga hotel še druge stvari, pa mi je pokazal na ravno prihajajočega Žižek Franca, da mi on lahko bolj natančno objasni. Res tovariš mi je bil takoj voljen objasniti njihovo delo. Dejal mi je, da imajo zelo velike težkoče glede prevoznega sredstva za spravljanje ma- teriala na gradilišče, ki je na vrhu griča. Težkoče imajo tudi, ker morajo skalo razstreljevati. Vprašal sem ga ču- di, kdo se je najboljše izkazal. Začel mi je razlagati. Najboljše se je izkazal tov. Gabrič Ivan, kateri je do sedaj napravil 200 prostovoljnih ur, ter Do- bovičnik, kateri se je pokazal kot do- ber graditelj boljše bodočnosti. Orga- nizacija AF2 je delala dvakrat, dom B. H. ima 65 pionirčkov in uslužben- cev, ki so napravili 600 ur prostovolj- nega dela, dom »Mihe Pinterja« 50 ljudi čez 400 ur, Zveza borcev 150 ur, prostovoljna gasilska četa čez 70 ur pri sekanju lesa. Sindikalna podružnica zdravilišča čez 400 ur, sindikalna po- družnica uslužbencev področja KLO tudi čez 400 ur. Najboljše so se izka- zali tov. Gabrič Ivan, Dobovičnik Šte- fan, Dobovičnik Maks, ter Žužek Franc, kateri tudi vodi vse delo zadružne^! doma. Vse organizacije pa bi se morale bolj j zanimati za gradnjo, ter več doprinesti k izgradnji zadružnega doma. X.. K. stran 2. CELJSKI TEDNIK Leto I. — Stev. 24. Z organiziranjem brigad se je gradnja zadružnih domov pospešila Naši ljudje na vasi so vedno nezaup- ljivi do različnih novotarij, tako v po- gledu napredka na gospodarskem ali pa katerem koli drugem polju na naši vasi. Saj to ni nič novega za naše kmečke množice, če se upirajo stvarem, ki jim ni- so poznane, saj jih je življenje vedno bi- čalo le zaradi tega, ker so jim vedno vsiljevali razne nove metode in recepte, po katerih je moral naš kmet živeti in v vsem svojem življenju trpeti in delati in to vedno za kapitalistične gospodarje, trgovce in vaške oderuhe, le nikoli ni delal za sebe, za svoj narod. Ko so naši partizani borci in voditelji narodno-osvobodilne borbe tolkli fašiste in domače izdajalce, so ob enem tudi tolkli kapitalistične trabante in vaške mogočneže, to pa iz enostavnega razlo- ga, ker so bili vsi ti v ogromni večini najbolj zagrizeni nasprotniki NOB in vsega ljudstva, ki se je borilo za svobo- do. Naši partizani, borci, aktivisti, ofi- cirji in vsi, ki so se na tak ali driig na- čin borili proti okupatorju, so pa prina- šali tudi v poslednjo našo vas besedo resnice, odpirali so zatiranemu kmečke- mu ljudstvu oči in pogled v boljšo bo- dočnost. Takrat smo na mnogih sestan- kih, predvsem po naših vaseh, govorili o bodočnosti, o tistih časih, ko ne bomo poznali več izkoriščanja miljonov ljudi od peščice gospode. Takrat so mnogi sivo- lasi starčki pritrjevali našim borcem, ko so jim ti govorili o borbi, ki jo bijejo ju- goslovanski narodi pod vodstvom KPJ, Po osvobojenju je bilo mnogo novih stvari, na katere je zopet naš kmet gle- dal precej nezaupljivo, pa naj bo to agrarna reforma ali pa kakršni koli drugi ukrepi ljudske oblasti. Ko smo pristopili k organiziranju prvih KZ, je bilo zopet mnogo nezaupljivosti ravno od strani kmetov, katerim so te zadruge namenje- ne in predstavljajo osnovo za boljšo bo- dočnost, o kateri so govorili naši borci, katero pa danes naši narodi z bliskovito naglico gradijo. Ko je pristopila ljudska oblast h grad- nji zadružnih domov na naših vaseh, je bilo zopet mnogo nezaupanja od strani kmečkega ljudstva na naših vaseh. Ta bežen pregled bližnje preteklosti nam jasno kaže, da je naš kmet realist in praktik, ter da se hoče prepričati, če je stvar za njega koristna, potem, ko je pa to spoznal, se oa oklene te stvari z vso silo in jo popolnoma osvoji. Prav tako ko;t z vsemi drugimi predlogi, s katerimi je naša OF in ljudska oblast pomagala delovnemu ljudstvu in kmečkemu ljud- stvu še posebej, je potem, ko se je kmei prepričal, da je to v njegovo korist, spre- jel tudi gradnjo ZD kot svojo nalogo, ki mu bo pomagala na najboljši način iz- boljšati trdo življenje. Ko smo prešli do spoznanja, da ise da pri zadružnih domovih narediti mnogo več in mnogo laže, če delajo vsi ljudje, so se mnogi spraševali, kako to storiti. Imeli smo sestanke, konference, delali smo praktično na gradiliščih in prišli do spoznanja, da je treba formirati delovne brigade, kjer naj sodelujejo vsi ljudje za- to, da bomo laže in hitreje zgradili go- spodarske in kulturne objekte — zadruž- ne domove. Zopet so nas gledali začudeno in z ne- zaupanjem seveda zato, ker je bila ta stvar za našega kmeta nepoznana in no- va. Ko smo pa s prepričevanjem in do- kazovanjem uspeli organizirati nekaj bri- gad, se je tudi v tem pogledu naš kmeč- ki človek prepričal, da zgradi nekaj vasi s sodelovanjem vseh ljudi še mnogo več. To pa seveda le tako, če res sodelujejo vsi ljudje, ne pa samo tisti, ki so pri vseh akcijah prvi in ki nosijo vedno največje breme. To se pravi brigadni sistem dela, se je pokazal kot mobilizatorski in orga- nizacijsko vzgojni faktor v novih pogojih življenja na vasi. Kako smo organizirali brigade, imamo že nekaj lepih primerov. Poglejmo naj- prej kako so pristopili k temu v Grižah in bližnji okolici. Sestali so se vsi aktivi- sti, funkcionarji frontovskih organizacij in se na sestanku temeljito pogovorili o stilu dela, vsebini in organizaciji brigad. Ko so si bili v tem edini, so prevzeli funkcionarji OF in vseh množičnih orga- nizacij dolžnost, da bodo organizirali vsak v svoji vasi toliko brigad kolikor imajo množičnih organizacij vključno z gasilci, H Grižam spadajo vasi oziroma vaški odbori OF Zabukovca-center, Za- bukovca-vas. Sv, Pongrac, Megojnice, Podkamnik, Zagreben, Vsaka izmed teh vasi ima tri do pet frontovskih brigad, katere imajo svoje komandirje, vsi ko- mandirji teh brigad pa tvorijo delovni štab gradilišča. Vsak dan delata najmanj po dve brigadi, ena dopoldne in druga popoldne. Delovni štab izdela načrt dela najmanj za 14 dni vnaprej tako, da ve vsak človek, ki je za delo sposoben za štirinajst dni naprej kdaj bo prišel na delo. Zato si lahko naredi vsak človek, pa naj bo to kmet ali delavec, tudi za sebe načrt svojega dela po takem raz- poredu, da na tisti dan, ki je določen za njega na gradilišču, dejansko na gradili- šču dela. Preračunali smo, da bo delal vsak človek samo oikoli dvajset ur in dom bo pod sreho. Seveda na tak način, po takšni organizacijski in operativni ta- beli, oziroma pod dobro organizacijo, bo šlo delo bolje od rok. V Grižah že de- lajo na gradilišču, in to ne samo delavci, pač pa tudi kmetje, čeprav so govorili po vsej Savinjski dolini in še kje drugje, da kmetom iz Griž in okolice ni do dela na zadružnem domu. Tudi v Sv. Juriju pri Celju so govorili dolgo časa, da se ne da ničesar narediti. Govorili so, da je nemogoče graditi za- družni dom zato, ker ni delovne sile, ma- teriala itd. Sedanjost je že pokazala, kajti danes dela na gradilišču v Sv, Ju- riju vsak dan od zjutraj do večera naj- manj 25 ljudi, ki so organizirani v delov- nih brigadah. Obrtniki so pokazali viso- ko zavest in predanost novi Jugoslaviji tudi s tem, da so organizirali svojo bri- gado. Zopet so se enkrat zmotili vsi tisti, ki so prišepetavali našim kmečkim mno- žicam razne pripovedke o skupnih kot- lih, skupnih koritih, skupnih posteljah itd. Po brigadnem sistemu že delajo danes na mnogih gradiliščih, o katerih bomo pi- sali pozneje, takrat, ko bomo obogateli dosedanje izkušnje z novimi. Primerov kot je v Grižah in Sv. Juriju je mnogo, ven- dar sta ta dva dovolj osvetlila sposob- nosti in moč ljudskih množic, ki se za- vedajo, kaj pomeni za nje svobodna ne- odvisna in močna Titova Jugoslavija, Bremše Slavkp, Štirikrat udarna IV. celjska brigada se je vrnila Dne 2. avgusta 1948 ob peti uri po- poldne se je po dvomesečnem prosto- voljnem delu na progi Sežana—Du- tovije brigada »Lidije Sen t j ure« vrnila nazaj v svoj okraj. Brigada je štela 188 mladincev in mladink, med njimi 60 vajencev tečaj- nikov iz privatnega sektorja ter 100 tovarniške in kmečke mladine. Upa- nja, da bo postala udarna brigada ni bilo mnogo, ker so bili večina fizično slabi, Ze po treh tednih dela na progi je bila prvikrat proglašena za udarno, ter je tudi dobila prehodno zastavico glav- nega štaba, katero si je dve dekadi ob- držala in postaja še drugič udarna. Po proglasitvi je brigada še z večjim ela- nom prijela za delo, presegala je nor- mo povprečno za 60 odstotkov na dan. Udejstvovala se je zelo dobro na kul- turnem in političnem polju, kar je bil dokaz na festivalu mladinskih delovnih brigad v Sežani, kjer je dala na raz- stavo največ kvalitetnih izdelkov. Na festivalu je bila že tretjič proglašena za udarno brigado. V brigadi je bilo 60 mladincev pro- glašenih za udarnike ter 30 pohvalje- nih, kateri so res pokazali s svojim požrtvovalnim delom najboljše uspehe. Zadnji dan pred odhodom je bila pro- glašena že četrtič za udarno brigado, Ko se je pa drugi dan pripeljala, ni pričakovala takega sprejema. Ker ga sploh ni bilo. Brigada se je že tekom ene ure žalostno razformirala in mla- dinci so odšli na svoje domove. K. L. Vključimo nove učence v gospodarstvu Nikakega dvoma ne more biti o tem, da naše gospodarstvo črpa največ stro- kovnih kadrov iz vrst učencev v gospo- darstvu, ki se pod današnjimi pogoji razvijajo v visoko kvalitetne delavce. Zal pa še kljub temu dejstvu mnoga podjetja ne razumejo pravilno te trdit- ve in ne razumejo važnosti pravilne vzgoje učencev v gospodarstvu. Nale- timo na mnogo slučajev kjer se pod- jetja odnosno vodje istih direktno bra- nijo učencev in smatrajo, da so le-ti balast za podjetje, kar pa je popolnoma napačno. Nič nam ne bodo koristile novo zgrajene tovarne, če ne bomo imeli kvalificiranih delavcev, odnosno ljudi, ki bodo te stroje pognali, z njimi ravnali in proizvajali dobrine, ki jih nujno rabimo za naše vsakdanje živ- ljenje. Za dokončno oživotvorjenje zakona o učencih v gospodarstvu in to L, 2., 3., do 9. čl. Pravilnika o strokah kjer je predpisano trajanje učne dobe, je nuj- no potrebno, da vsa podjetja sklepajo učne pogodbe z učenci v gospodarstvu ravno v času počitnic, t. j. od julija do septembra, da lahko na ta način učenec že takoj v začetku svoje učne dobe stopi v strokovno šolo in isto izvrši v teku njegove učne dobe. Zato opozarjamo vse delodajalce, da točno pregledajo koliko učencev v go- spodarstvu bi še lahko v obratu za* postiti in naj te potrebe točno specifi- cirane po strokah javljajo upravi za delovno silo Celje-mesto. Vsem množičnim organizacijam, pa priporočamo, da izvedejo /na terenih akcijo za vključitev novih učencev v gospodarstvu in na ta način pripomo- rejo k čimprejšnji izvršitvi plana Predvsem so potrebni učenci za grad- beno, lesno, kovinsko, kemično stroko itd. Zato je dolžnost vsakega posamez- nika, da tudi na tem polju pripomore k mobilizaciji rezervne delovne sile in vključiti iste v, delovni proces. VINOGRADNIŠTVO in VINSKA TRGOVINA Pri nas v našem ožjem vinskem oko- lišu vinogradništvo nikdar ni bilo ren- tabilno, četudi so dani vsi pogoji za pri- delovanje kvalitetnih vin, katera bi se lahko kosala z najboljšimi vrstami že priznanih specialnih vrst, ki pridejo v poštev za izvoz in za domači trg. Nešteto je vzrokov, zakaj se naša vi- na niso mogla uveljavljati za izvoz, za domači trg pa so prišla v poštev le kot manjvredna. Na račun naših vin so se točila slaba vina drugih vinskih okolišev, naša naj- boljša pa pod imenom slovitih in že priznanih in so se jim natikali lepi naslovi, to razumljivo od onih redkih vinogradnikov, kateri so vsaj malo za- dostili zahtevam o pridelovanju vina. Način vinske trgovine je bil glavni povod na zaostalost vinogradništva in kletarstva. Vinska trgovina je bila v rokah izkoriščevalcev in špekulantov, kateri- so na račun kmeta si prisvajali bogastvo. Oni so odločevali cene vmu, kmet gospodarsko popolnoma odvisen od teh trgovcev in v vednih denarnih stiskah se je v sili vedno zatekal k njim po pomoč v denarju za kritje davkov, bolezni in drugih nesreč v hi- ši. Trgovec se je v takih slučajih po- kazal velikodušnega, dal je par stota- Icov akontacije na bodoči vinski pride- lek, s tem mu je pa že navil vrv okoli vratu, ker je on odločil ceno pri pre- vzemu vina, kdor se pa ni pokoril je imel opravke z advokatom in posledica tega je bila, da je postal kmet z dru- žino vred viničar, trgovec pa lastnik njegovega imetja. V svobodi, ki smo si jo priborili s težkimi žrtvami, je ljud- stvo samo vzelo v roke oblast in s te- mi izkoriščevalci enkrat za vselej po- metlo. Ustanovila so se podjetja, za- druge, katere imajo nalog ščititi de- lovno ljudstvo, ne samo pred špekulanti ampak v glavnem za držanje cen na eni strani pri pridelovalcu, na drugi pa pri konzumentu, tako mora priti kmet na svoj račun ža njegov trud, po drugi strani bo pa omogočeno delov- nemu ljudstvu po primerni ceni si privošči potrebno okrepčilo. Ljudska oblast je tudi poskrbela, da se več ne pojavijo nesrečne gospodar- ske krize, katere so vedno ogrožale in spodkopavale temelje našega obupnega položaja na eni strani pri krmilu, na drugi pa pri delavstvu. Skuša se, kar se je v veliki meri že posrečilo, prido- biti zunanji trg za izvoz naših sortnih vin, katera uživajo sloves ter so vi- soke kvalitete. Dolžnost vsakega po- sameznega vinogradnika in kmetij- skih zadrug je povzdigniti in obnoviti naše izčrpane vinograde. Umakniti se morajo manjvredne vrste posebno hi- bridna vina, ki jemljejo sloves našim dobrim aromatičnim vrstam ter jih nadomestiti z cepljenkani onih vrst, katere v okolišu najbolje uspevajo in se to vino lahko vnovči za domač kon- zum, kakor,tu4i agi izvoz. Velik del krivde na slabi kvaliteti vinskega pridelka je tudi naše skrajno zanemarjeno kletarstvo, prezgodnja tr- gatev, pomanjkljivo spodbiranje in sor- tiranje grozdja. V vinskih kleteh najde- mo vse mogoče zaloge kmetijskih pri- delkov, kadi zelja, krompir, repo in drugo, pogosto se najde v teh kleteh kunčjereja. Dober kletar zahteva celo kipelnico samo za sebe, kjer v zračni kleti in enakomerni stopnji mošt nemoteno brez drugih nepotrebnih in kvarljivih primesi prevre in obdrži le one narav- ne dobrine, katere so moštu in pozneje vinu potrebne. Po pretoku nikakor ni priporočljivo vino shraniti in šolati v isti kleti (ki- pelnici), ampak je treba vino spraviti v razkuženo, čisto in zračno klet, kjer naj vino zori. Tudi pravilno negovanje odvisi od letine pridelka in je poglavje zase, o katerem hočemo prihodnjič go- voriti, ravnotako tudi o trgatvi in moštu Za povzdigo vinogradništva in pri- delovanje kvalitetnih vin v celjski kot- lini so dani vsi pogoji, to pokažejo reo- tegnil nogo pod deko. Poleg ležišča pa so mu v majhnem bazenu vode plavali čevlji. Okrog šotora je bilo blata na pretek. Ali to nas ni plašilo. Lopate v roke, pa j uriš na blato. V dveh dneh je bilo vse urejeno. Naš šotor smo ob- dali z gredami in parkom, skoraj bi rekel kot v Tivoli. Povsod pozdravljajo napisi »Živel Tito, živela VI. celjska MDB »Mica Šlander«, slava Leninu itd. Tretji dan pa na delo. Sonce je stalo visoko na nebu in se z žarki upiralo v žareče obraze brigadirjev in brigadirk. Na čelo zastava, na ramenih kramp in lopata. — Brigada napred marš — in šli smo. Preko primorskih gričev pa se je sprostila pesem. Bližali smo se gra- dilišču. Še pet minut in zasadili smo prve lopate, krampi pa so zapeli himno naše petletke. Malo vstran pa so v vetru plapolale četne zastave, kot da bi hotele hladiti vroča, potna telesa bri- gadirjev. Kraški kamen se je mehčal pod udarcem Titove mladine. Na sred- njem useku so minirali. Debeli stebri kamenja so sikali visoko v zrak in zo- pet padali. Sonce se je spustilo na italijansko stran. Samo za hip je še postalo nad vrhovi primorskih gričev, nato pa po- časi utonilo. Obrazi brigadirjev so ža- reli. Njihove roke niso poznale truda. Vse sile za izgradnjo proge Sežana — Dutovlje. Vsak si prizadeva, da bo čim več doprinesel za čimprejšnjo izgrad- njo proge Sežana — Dutovlje; katero bo mladina Jugoslavije podarila skozi desetletja tlačenemu primorskemu ljud- stvu. Luči vzdolž proge so se prižgale. Temna noč je pokrila kamenito kraško telo. Brigada se je odpravila domov. Vsi imajo še živo v spominu, ko se je v Laškem pojavila med vrati Ijud-. ske šole sekretarka Daša z zvitim pa-l pirjem. Po raportu tov. komandanta je stopila pred postrojeno brigado, pre- letela z očmi slehernega brigadirja, raz- vila papir in pričela: Resolucija tov. Mici Šlander: Citala je dolgo, na koncu pa so prišle obveze: Brigada se obvezuje, da se vrne čez en mesec (200 rok je udarilo v burno ploskanje, niso ji dali, da bi skončala)^ da se vrne čez en mesec dni udarna domov. Komaj se ji je posrečilo. Sklep se je ukoreninil v slehernem brigadirju. S tem se bomo naj bolj ej pripravili za V. Kongres KPJ in tako^ dokazali z delom, da stopamo trdno poj poti, ki nam jo je začrtala slavna KPJJ na čelu z maršalom Titom. Dokazat^ hočem.o, da je brigada vredna borbe-^ nega imena »Mica Šlander«. | Pa poglejmo po enem mesecu rezul- tate brigade. 25. 7. 1948 je bila brigada na kulturnem festivalu v Sežani pro- glašeno za dvakrat udarno brigado. Na prsih naših brigadirjev so se po- svetile udarniške značke. V prsih pa nosi vsak živo sliko tov. Mice Siandej', kateri zadano obvezo smo izpolnili. Tov. Mici Šlander pa obljubljamo kakor vsej domovini, da ne bomo počivali na do- seženih rezultatih, ampak trdo kora- kali po poti obnove naprej. Iz »Celjskega tednika« smo si izre- zali sliko velike borke in jo obdali z okvirjem. Stala je na mizi v štabu VI. celjske dvakrat udarne brigade, da vsakega brigadirja, ki pride v štab opomni obveze tov. Mici Šlander. Ob njeni sliki smo črpali vsak dan nove moči, katerim se ne more upirati niti kraški kamen, niti kraška burja. Omenim še samo, da je brigada ime- la prehodno zastavo Glavnega štaba od 16. do 26. 7. 1948 kot vsestransko najboljša brigada vzdolž proge Sežana — Dutovlje. stran 4.5 CELJSKI TEDNIK Leto I. — Stev. 24. FIZKULTURA IN ŠPORT KLADiVAR - SPLIT 3 :1 (2 :1) V petek je gostovala v Celju nogo- metna sindikalna reprezentanca iz Spli ta, ter odigrala nog. tekmo s celjskim Kladi var jem. Približno 3000 gledalcev je navdušeno spremljalo lepo tehnično igro in kvali- tativno igro celjskih nogometašev, ka- teri so prav v tej igri bili na višini in pokazaU ponoven uspeh. Takoj v začetku igre so gostje prišli po Neškoviču v vodstvo, kar so pa do- mačini v 36 min. po Očkotu, kateri je bil zelo dober, na polju izenačili, a v 44. min. po Tomaniču zvišali na 2:1. V drugem polčasu so imeli igro v ro- kah domačini, kateri so z močnimi na- padi in lepo povezano igro precej zapo- slili vratarja gostov in v 9 min. po Sa- lekarju zvišali na 3:1. Celjani so izvršili še mnogo nevarnih akcij, vendar se jim pa ni več posrečilo spraviti žoge v mrežo, tako da je bil rezultat do konca neizpremenjen. Vsi igralci so igrali prav dobro ra- zen Belcerja, kateri ta dan najbrž ni imel interesa do igranja. Sodil je tov. Orel z nekoliko napa- kami. U. J. Enotnost - Kladivar 2:2 (2:1) v nedeljo je gostovala v Celju enaj- storica ljubljanske Enotnosti, katera se je pomerila z domačo enajstorico v pri- jateljskem srečanju, ki se je končala z neodločenim rezultatom. Tekma ni bila na posebni višini, saj so gostje pokazali precej surovo igro, kar ni bilo niti najmanj dokaz lepe pri- jateljske tekme. Ze v prvi minuti so gostje prodrli in zabili po Haclerju vodilni gol, kar je Dobrajc iz enajstmetrovke izenačil. V 25 min. so morali zaradi poškodbe od- nesti z igrišča celjskega vratarja, a pet min. kasneje še Polutnika, kateri je pri napadu desne spojke dobil poškodbo na glavi in s tem bil nesposoben za na- daljno igro. V 36 min. strelja Gevski v prečko, kar se je pa žoga odbila v gol in s tem zviša na 2 :1. V drugem polčasu so izvedli Celjani nekaj lepih akcij, kar jim je tudi us- pelo v 22. min. po Tomaniču izenačiti. Oba poškodovana vratarja je dobro nadomestoval Posinek, kateri preživlja doma svoj vojaški dopust in je rešil nekaj nevarnih situacij. Pred približno 5000 gledalci je sodil tov. Presinger. U. J. imenovani Radeče) N. Hočevar : Dolin- šek 1:0, M. Hočevar : Kapi 1 :0, Sri- bar : Rugelj 1 :0, Hriberšek : Pajk 1 : O, Sajna : Jazbec O : 1, Ravnikar : Horvat 1 :0, Kožuh : Opresnik O : 1, Znideršič : Taušič pol : pol. Plavalne TEKME Novo ustanovljeno Telovadno društvo Sv. Peter, Sav, dol., je priredilo plavalne tekme v okviru »Dneva fizkulture na vodi« dne 7, avgusta 1948 v jezu tukajš- nje Tekstilne tovarne. Rezultati: 1, Vzdržno plavanje: Izpit za ZREN — srebrno značko je napravilo 9 gojencev, 2, Prosto plavanje na 60 m; Člani: Koren Kari 69 sek. Mladinci: Koren Jakob 69 sek. Pionirji: Koren Franc 70 sek, 3, Prosto plavanje 80 m: Člani: Koren Kari 96 sek. Mladinci; Žnideršič Alojz 90 sek, 4, Plavanje pod vodo: Orožnik Srečko 30 m; Ameršek Josip 28 metrov. 5, Iskanje predmeta pod vodo: Ameršek Josip; Groznik Srečko. Spupno število tekmovalcev je bilo 42. Tekma je pokazala, da ima društvo agilne člane ter je pričakovati tudi vid- nega uspeha na telovadnem polju. II. gimnazija in Večerna delavska ] gimnazija ] Prošnje za popravne izpite se spreje-; majo do 25, avgusta t. 1, v pisarni ravna-j teljstva v Vodnikovi 4-1. Popravni izpiti za vse razrede se bodo vršili od 1. sep-j tembra dalje po razporedu, ki bo objavH Ijen na objavni deski v pritličju šole. Razpored privatnih izpitov, dan spre-' jemnih izpitov za višjo gimnazijo in uči-| teljišče ter naknadnega vpisovanja naj učiteljišče kakor tudi vse ostalo gledei začetka rednega pouka bo objavljeno^ istotam, j Vpisovanje na Večerno delavsko gim-i nazijo bo od 25. avgusta do 1. septembra.: Ravnateljstvo I Obveščamo prebivalstvo mesta Celja in okolice, da bo sindikalno kopališče Celje, Šlandrov trg 5, zaprto zaradi nuj- nih popravil od 15, do 31, avgusta. Uprava VOLNENA JOPICA (temno modra) je bila izgubljena na poti iz Svetine proti Celjski koči. Najditelj naj se javi proti nagradi v uredništvu C, T. ŠOŠTANJ: Pred odhodom na turnir v Rogaško Slatino je mojster Lešnik odigral simultanko proti Šoštanj skim šahistom, ter dosegel lep rezultat. Od 23 iger je zmagal 21, remiziral s Stro- kom, ^izgubil pa z dr. Mundo. ST. PETER: Na mesečnem prvenstvu tukajšnje šahovske sekcije je zmagal C. Arh z 9 točkami pred Planincem s 6 in pol točk. • TRBOVLJE: 5. avgusta je bila od- igrana prijateljska tekma med Rudar- jem in šahovsko sekcijo Radeče, na ka- teri je zmagalo moštvo Radeče z re- zultatom 5 in pol proti 2 in pol. Posamezni rezultati so sledeči: (prvo- Nudimo Vam: tu in inozemske časopise in revije: dnevnike, tednike, mesečnike, ilustracije. brošure, knjige, razglednice. Srečke državne razredne loterije FLRJ Sprejemamo oglase in objave: za vse časopisje, za vse Radio postaje v državi INVALIDSKO PODJETJE »J U G O R E K L A M« LJUBLJANA Podružnica Celje, Prešernova ul. 1 LJUBITELJI MOTORIZMA POZOR! Dne 15. avgusta t. 1. se vrši v dvora- ni »Prosvetnega Doma« (bivši Narodni Dom) izredna letna skupščina avto-mo- to društva »Slander« v Celju, s pričet- kom ob pol 8 uri zjutraj s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Volitve delovnega predsestva 3. Poročilo o dosedanjem delu in uspehih 4. Pregled izpolnitve plana 5. Volitev delegatov za letno skup- ščino Republiškega odbora 6. Razdelitev nagrad najagilnejšim članom društva. Ker bo imela skupščina velik F>omen za nadaljnje uspešno delo in razvoj mo- torizma predvsem na vasi med kmečko mladino, vabimo k udeležbi skupščine kmečko in delavsko mladino, da se pre- priča o uspehih, katere smo v tem kratkem času dosegli, ter upozna de- lovanje društva. Naj ne bo ljubitelja motorizma, ki se skupščine nebi udeležil. OBJAVA V skladišču Odsek za notranje za- deve Celje-mesto, se nahajajo kolesa in ogrodja koles, ki so bila najdena, katerih lastniki pa se dosedaj še niso javili. 1. Moško kolo znamke »Dirkop« tov št. 0224439 črne barve; 2. moško kolo tov. št. 5104039 črne barve; 3. moško kolo znamke »Patria« tov. štev. 3121-N črne barve: 4. moško kolo znamke »Puh« tov. št. 1034522 črne barve; 5. moško kolo znamke »Elita« tov. št. 25212 črne barve; 6. moško kolo tov. št. 9308 črne barve; 7. moško kolo znamke »Simeag« tov. št. 34605 črne barve; 8. žensko kolo tov. št. 330360 zelene barve; 9. moško kolo znamke »M« tov. št. 559877 črne barve; moško kolo znamke »Stajer« tov. št. 100406 rudeče barve; 11. moško kolo tov. št. 53739 črne barve; 11. mo- ško kolo črne barve. Gornja kolesa oziroma ogrodje, lahko lastniki dvignejo proti dokazu lastni- štva, na tuk. Odseku soba št. 9, v do- poldanskih urah. V primeru pa, da se lastniki ne bodo javili do 10. 9. 1948, se bo kolesa od- dalo narodni imovini. Pozivam.o lastnike grobov in svojce umrlih na mestnem, okoliškem in bol- niškem pokopališču, ki imajo na spome- nikih še nemške napise, da iste odstra- nijo, oziroma opremijo s slovenskimi napisi najkasneje do 1. nov. 1948. Za- vedati se moramo, da živimo že četrto leto v svobodni domovini FLRJ in, da je skrajni čas, da izginejo vsi znaki in spomeniki nasilne germanizacije na Spodnjem Štajerskem. Spomenike, ki bodo imeli po 1. nov. 1948 še nemške napise bo Uprava pokopališč odstrani- la in prodala interesentom, brez kakr- šnekoli odškodnine. SKORAJ NOVO KLAVIRSKO HAR- MONIKO 32 basov s kovčkom, prodam. Naslov v uredništvu. METROPOL od 15. do 21. avgusta jugosloT. film; Nove zmage in balkanijada KINO LAŠKO Češki film: Ukradena meja. sobota ob 20.30, nedelja ob 17.30. 20,30, ponedeljek ob 16.30. DEŽURNA SLU2BA: dne 15. avgusta: dr. Fišer Jože, Kržiš- nikova ul. 2. V bolnišnici so se zadnje čase doga- jali primeri, da so se bolniki inficirali potom hrane, ki je bila prinesena v zavod. V izogib hujših posledic opozarja u- prava bolnišnice, da je v bodoče vsako donašanje hrane in pijače na oddelke strogo prepovedano. K temu pripominjamo, da je bolniška hrana izdatna in okusna tako, da bol- niki ne rabijo z doma priboljškov. Razen tega je pa za bolnika in za ugodni potek zdravljenja samo koristno, če bolnik dobiva hrano pod zdravniško kontrolo. Uprava bolnice Celje Krašovcc Jurček: LOGARJEVI OBRA- ČUN Ai O S KHIVICO (Novela) 2e skoraj vsak kmet v bližini Ga- brovine je prišel ob kak kos zemlje, edino gori pod Logom, se je tik pod hosto skrivala med drevjem Logarjeva domačija, ki je bila še neoskrunjena. Gaber se izprva ni dosti brigal za to. Imel je dobička drugod dovolj. Toda tudi Logarjevina mu je prišla ob svo- jem času na misel, in od tedaj ni pre- nehal. Ozek pas Logarjevih travnikov je ločil Gabrov zgornji in spodnji vi- nograd. Čeprav je imel zgovorjeno pot, si je vendar Gaber vtepel v glavo, da mora odkupiti tisti travnik in spojiti oba vinograda. Bilo je neko nedeljo. Gaber je videl Blaža iti mimo njegove gostilne. Ga- ber je bil malce vinjen, pa ga je po- klical. »Kaj pa se ti tako izogiblješ? Nikoli te še nisem videl v moji gostilni. Mar nismo sosedje?« Blaža so te besede zbodle. Gaber se očitno norčuje z njega, ko da je pozabil kakšna zveza je med njima. Toda Blaž je na silo požrl jezljiv in obenem ža- losten občutek: »Nimamo mi toliko denarja, da bi popival v gostilnah. Saj tudi v druge krčme ne grem.« Gaber pa ga je na silo posadil na stol: »Oh saj vem za vaše težave. Mater imaš bolno, oče ni za nobeno rabo. Jaz bi ti pa pomagal, da se izkoplješ iz blata!« Blaž, ki je od neznane tesnobe vrtel kozarec vina na mizi, je ob tej besedi sunkoma dvignil glavo in z jasnimi in začudenimi očmi pogledal Gabra. »Vidiš Blaž, da se bova razumela,« je napeljeval Gaber vodo na svoj mlin, »tisti travnik med našimi vinogradi... »da bi ga prodal?« je sunkovito in razočarano vzkliknil Blaž. »No kaj pa je že na tem? Tisto pest trave...« »Ne, ne,« je Blaž zmajeval z glavo. »Zakaj ne?« Je Gaber nevoljno vpra- šal. »Zato, ker tega travnika nebi nikoli prodal, drugič pa posestvo ni moje. Zato se nikar ne mučite, ta travnik ne bo nikoli vaš!« Blaž je tedaj vrgel na mizo kovača za vino in s trdimi koraki odšel iz gotilne. Gaber pa je udaril s pestjo po mizi: »Čakaj smrkavec, boš že videl, kaj zmore Gaber, pa čeprav si moj sin. Jaz te za sina ne prepoznam!« Starega Logarja je že minilo upanje, da se bo Martin vrnil, pa je končno tudi sodnijsko izročil vajeti Blažu, ki jih je v resnici že itak dolgo držal v rokah. Nekega večera se je Blaž podal k materi v kamro in poklical očeta s seboj. >Nekaj bi vaju rad vprašal,« je dejal tiho, kot da mu beseda nikakor ne gre prav gladko od ust. j Logarica pa je sproti uganila njegove misli in mu segla v roko. »Vem kaj misliš. Mimiko bi rad vzel?« j Blaž je zarudel in pokimal. <5 I Logarica pa je sope nadaljevala: ! »Meni je to prav. Jaz itak ne bom več j dolgo tlačila zemlje. Pri hiši nas je i sicer še vedno dosti, gospodinjo boš pa i le rabil. Kaj praviš ti?« se je obrnila I na Logarja. I Logar je pokimal saj vendar ni imel I kaj ugovarjati. Blaž pa je veselih ko- j rakov zapustil hišo in se napotil na- ravnost do Knezovih. Sprejeli so ga I prijazno in ga pogostili. Razgovor je I tekel kot namazano. Blaže ni imel j kaj hvaliti, pa tudi Knezovim ni bilo I treba dolgo naštevati bale. I Tisto nedeljo pred pustom bo poro- i ka, so ob njegovem odhodu že odločili. ' Blažu je bilo prav še bolj pa Mimiki, ; ki se je zunaj pred vrati vsa srečna I ovila Blažu okoli vratu: I »Blaže. Sama ne bom prišla. Ce ho- češ dva ali pa nobenega,« mu je po- I nagajala skrivnostno. ! Blaže jo je debelo gledal: »Kako dva?« »Jaz in tvoj sin...« je šepnila na njegovo uho. Nazaj grede je Blaže močno zavriskal, da se je od Loga glasno odzval odjek. Logarica se je v postelji nagnila k Logarju: »Slišiš stari? Blaže!« »Slišim. Samo kako se boš s snaho gledala?« »Nič ne skrbi. V revščini se ljudje bolj razumejo kot v bogatiji. V Gab- rovi hiši je stalno prepir...« »Bog jih kaznuje,« je dejal suho Lo- gar in se obrnil k zidu. * * * Mladima še niso minuli medeni ted- ni, ko je Logarico vzelo. Pokopali so jo preprosto, le malo ljudi je šlo za pogrebom. Stara Gabrovka je prestreg- la pogrebce in se opravičila Logarju, ; češ da ni imela črne rute. Zvečer pa : je Gabrov hlapec prinesel pletenko vi- i na za sedmino z naročitvijo naj pri ! molitvi molijo tudi za njih. Na pogrebu se se zbrali vsi otroci razen Franceta, ki je garal nekje v Nemčiji po rud- nikih. Štirinajst dni za tem je Blaž dobil od njega 500 dinarjev za pogreb i in podporo očetu. Logarja je ženina ; smrt potrla, da je vidno hiral, kljub • temu, da mu je Mimika stregla kar se je le dalo. \ Tako je pomlad zalotila Logarjeve v i žalosti in ko se je stalil zadnji sneg na ' hribih, je Rozika šla v mesto služit. Ko pa so začeli okopavati koruzo, je pri Logarjevih zavekal novorojenček. Stari Logar je posedal ure in ure ob njegovi zibeli, saj edino temu opravilu je bil še kos. Blaža pa so od dneva do dneva trle vse hujše skrbi. Prihranki, ki jih je imel. so ob poroki, potem ob pogrebu popolnoma skopneli. Davkarija ga je neusmiljeno terjala za davek. Zastonj je Blaž ugibal, kje bo dobil denar. V hlevu je imel vsega eno kravo, telico in par volov. Prasce je pobrala rdečica Volov sredi največjega dela tudi nt mogel prodati, krava pa je bila po- trebna za otroka in očeta. V gozdu pa se je občutno poznala sečnja lanskega leta, da bi bil greh podreti kako deblo. Edino upanje mu je bilo seno, katerega so letos imeli čez potrebo. »Seno bomo prodali in telico, če bo pa v jeseni kaj vina, bomo še tistega spravili v denar,« se je zvečer menil z Mimiko. »Prav imaš, saj drugače se ne da. Bila sem doma pri bratu. Prosila sem ga, naj mi izplača nekaj od deleža. Ne more mi dati nič, zaenkrat vsaj ne,« j» dejala ona skrušeno. »Se bomo že nekam prerili,« j© j« tolažil Blaž, »saj bi si izposodil od Francetovega denarja, pa kaj veš kako bo z očetom.« Edino veselje, ki ga je Blaž imel, je bilo, da je zvečer prenašal malega kričača. »Kaj se jočeš?« mu je prigovarjal, »tebi pa res ne bo sile, bom že jaz po- skrbel, da ti nikoli ne bo šlo kot j« meni. Boš videl, da boš lepo živel, bol videl... Mali Mirko se mu je jel smehljati in ga vleči za lase. »Kako si otročji,« ga je brez jeze opomnila Mimika. Se dobro se ji j9 zdelo, da ima otroka tako rad. Tedaj pa je zunaj zakričal Jožo. Bla- žov mlajši brat. »Gori-i-i-i-i!« (Se nadaljuje) Urejuje uredtiižki odbo" — odgG^-:.:rJ urednik Lo^« Jure ~ Telefon 7 — Celje, Prešernova 17. — Tij^ Mohorjeva ri.?karna.