Štev. 118.	V	Ljubljani,	v	torek	dne	24.	oktobra	1911.
ttarja Izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina t dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18*—, polletna K 9-—, četrtletna K 4-50. — Za Inozemstvo K 30*—. — Naslov: Upravništvo „Zarje“ v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in _________________od 6.—7. zvečer.	::
Posamezna številka O vinarjev.
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino In inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom; finostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov; Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6,11., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od '/26.—'/27. zv. — Reklamacije poštnine proste
Leto L
Delavsko življenje.
Kaj je delavčeva vsakdanja skrb?
Pri rojstvu so mu dali s seboj želodec, ne da bi ga bili kaj vprašali, če si ga želi ali ne. Ima ga, in če hoče živeti, se ga ne more iznebiti. Nositi ga mora s seboj do smrti, neizogibno. Ali če bi bila to nadloga, bi človek že lahko prepeval. Toda želodec ima navade, ki jih izvršuje tiransko. Neizogibno zahteva reden davek od svojega lastnika, vsak dan, brez ugovora; in vsako insubordinacijo kaznuje z oslabelostjo, z boleznijo, trajno neposlušnost pa s smrtjo.
Življenje je zelo pisano in ustvarja jako raznovrstne potrebe. Toda brez salona, brez lakastih čevljev, brez oljnatih slik, brez parka, brez pridige ni treba umreti. Človek težko pogreša copate, če jih je vajen, ali zaradi njih ne dobiva grobar dela. Uro je prijetno in koristno imeti v žepu; ali j če je ni, se še živi. Bazum si da marsikaj dopovedati, želodec ničesar ne.
Človek potrebuje zdravnika in zdravil, če je bolan. Ali bolezen je izjema; doktorja in medicine je treba izjemoma. Hrane je treba praviloma. Nič na svetu ni tako nujno, tako neizogibno kakor hrana. Ona je prvi in naj-silnejši pogoj življenja. Vse zaman! če ni zadoščeno Lemu pogoju, je vse drugo iluzija. Kdor ne verjame, uaj poizkusi. Izkušnja je najboljša šola in njeni dokazi so najbolj zanesljivi.
Junak naj ostane osem dni brez hrane, pa bomo videli, koliko bo vredua njegova hrabrost. Oe želodec ne bo dobival svojega tri-buta, ne bo roka sukala meča, ščit ji bo pre-težak in oko ne bo spravilo cilja in muhe na puški v eno črto.
Idealist naj hodi od nedelje do nedelje s svojimi ideali po svetu ter naj izraža želodcu svoj prezir o tem, da mu ne da zahtevane materije. Njegovi ideali se bodo razblinili kakor smodkin dim, zakaj tudi možgani dobivajo svojo moč od želodca.
V	družbi angleške dame je prepovedano izreči besedo želodec. Angleška lady lahko stopnjuje svojo priderijo do te višine, kajti če je prava lady, ima papa lord že toliko, da ji zahteve želodca ne delajo skrbi. Med lordi in delavci pa je na tem svetu še precej razlike in največja je ta, da povzroča proletarcu vsak dan največ brige to, kar se zdi gospodu prenizko,^ preprosto, presurovo.
Če milostiva gospa ali gospodična ni prisiljena, da bi si belila glavo, odkod bi nabavila potrebne dače svojemu želodcu, vendar ni res, da ne misli na kurjavo svojega umrjočega telesa. Morda ji je fazan ljubši od purana, morski raki ji nemara bolj teknejo od morskih pajkov in šampanjske »marke" mora dolgo po-
MAK8IM GOBKIJ:
Mati.
Socialen roman ? dveh delih.
— Mogoče pa bo le . . . on . . . — si je milila in se nanaglo oblekla.
čez uro je bila mati na polju za jetniš-nico. Bezek veter je pihal okolo nje, privzdigoval ji obleko, udarjal ob zamrzlo zemljo, majal stari plot, ob katerem je stopala, z zamahom se zagnal čez nevisoko ozidje jetnišnice. Na zidu se je zlomil, vzdignil hrup z dvorišča, ga raztresel po zraku in nesel proti nebu. Po njem so urno bežali oblaki odkrivajoč male špranje v sinje višave.
Vzad za materjo je bil vrt, spred pokopališče, a na desno jetnišnica. Okolo pokopališča je vojak gonil konja na lancu, a drug je stal poleg njega, teptal z nogami glasno po zemlji, kričal, žvižgal in se smejal . . . Drugega ni bilo nikogar pri jetnišnici.
Po čudnem nagonu se je mati napotila naravnost k vojakoma in ju vprašala:
— Ali ni šla moja koza tod mimo?
Eden od njiju je odgovoril:
— Nisva videla . . .
Počasi je šla mimo njiju k pokopališki ograji, oziraje se izpod čela na desno in nazaj. Naenkrat je začutila:, da so ji zadrgetale noge in težke so postale, kakor da bi bile pri-mrznile na zemljo. Izza vogla je urno,- kakor hodijo prižigalci cestnih svetilk, prišel zastaven
kušati, da se prepriča, katera najbolje ugaja njenemu mžnemu grlu. Pravi gurman je v .visoki družbi" včasi ravno tako ali pa še bolj „interesanten" človek kakor svetovnoznan tenorist ali pa najmodernejša plesalka.
Stvar, s katero se bavijo misli tako, da se je iz nje razvila posebna Bveda“ za ljudi, katerim je dan predolg, s posebnimi strokovnjaki", s posebno tržno organizacijo, vendar ne more biti tako zaničljiva, kakor trdi „boljša družba", če mislijo nanjo in če govore o njej ljudje, ki imajo te reči v vsaki obliki premalo. Zuan slovenski pisatelj in politik je nekoč zapisal, da je razlika med pečenim fazanom in pečenim krompirjem. To je tako resnično, da ni treba dokazov. Ali če ni umazano zahtevati pečenega fazana, tudi ne more biti umazano zahtevati kuhan krompir.
če bi imeli delavci dovolj — ne fazauov in ostrig, ampak hrane sploh in če ne bi bilo treba zanjo skrbeti, tedaj bi jim vsak prijatelj moral reči: Uprite svoje oči više! Se živite, da jeste, temveč jejte, da živite in napravite življenje lepo in bogato, da se bo boljinbolj odmikalo živalstvu, pa boljinbolj približevalo božanstvu.
Kdo bi mogel reči, da ljubi Človeštvo, pa ne želeti takega napredka, takega splošnega napredka, ki bi neprenehoma dvigal ves od Adama izhajajoči rod? če uživa desettisoč ljudi visoko kulturo, če prebivajo kapitalisti v palačah, ki jih lahko napolnjujejo z vsakovrstnimi umotvori, če so za bogataševe sinove odprta vseučilišča in akademije, če poje trustov-cem Caruso in jim igra Eleonora Duše, še ni kultura človeška visoka. Vsi njeni plodovi niso dobiček človeštva, dokler mora delavčev otrok prodati moč svojih rok, ko je komaj dovršil zakotno ljudsko šolo, dokler mora vsa proletarska družina s starci iu otroki prebivati v eni zatohli sobi, dokler mora na tisoče revežev umirati za jetiko le vsled revščine, dokler so ljudje na svetu, ki po cele dni ne vedo, če sije solnce ali če dežuje, dokler je nekoliko milio-nov ljudi obsojenih, da nosijo najtežja bremena brez počitka skozi življenje in da sami nikoli ne žive.
Začetek napredka je pri želodcu. Misel na želodec ovira druge misli; materialna skrb je največja zapreka kulture.
Ali delavstvo si želi kulture, zahteva jo in ima pravico, da jo zahteva, ker sodeluje na njenem polju, ker jo pospešuje z vsemi svojimi močmi, žrtvujoč pri tem delu samo sebe. Poskusite si zamisliti moderno kulturo brez parnega stroja, brez premoga, brez — premo-garja! „ Železnemu veku" se prišteva naša doba; železo prinaša delavec iz zemeljskih skrovišč, delavec ga lušči iz rude, topi ga v plavžih, izdeluje iz njega lopato in plug, pero in kladivo, lokomotivo in motor. Knjigo, obse-
človek z majhno lestvico na hrbtu. Mati se je ozrla na vojaka — na istem prostoru sta teptala in konj je tekal okolo njiju; nato je pogledala na človeka z lestvico — prislonil jo je k steni in se počasi vzpel kvišku . . . Vzgor je zamahnil z roko proti dvorišču, zlezel urno dol in izginil za voglom. Srce je materi utripalo hitrejše, sekunde so se pomikale počasi... Na jetniškem obzidju je bila med blatnimi lisami in med opeko, od katere je odpadel omet, lestvica komaj vidna .. . Naenkrat se je iznad zida pokazala črna glava Mihajlova, vse njegovo telo je zraslo v višavo, se prevalilo čez steno, zdrknilo navzdol . . . Pokazala se je druga glava s kosmato kučmo, na zemljo se je potočila črna kepa in izginila za voglom ... Mihajlo se je vzravnal, ozrl se naokolo in zmajal z glavo . . .
—	Beži, beži! — je zašepetala mati in zacepetala z nogo.
V	njenih ušesih je godlo, začuli so se glasni klici — nad steno se je pokazala tretja glava . . . Mati se je prijela z rokami za prsi, strmela, zamižala . .. čakala . . . Svetlolasa glava brez brade se je vzpenjala kvišku, kakor da bi se hotela odtrgati, in nenadoma — izginila za zidom. Hrup je postajal vse glasnejši, vse burnejši, veter je raznašal po zraku tenke žvižge . . . Mihajlo je korakal ob zidu, jo prešel, stopal preko odprtega prostora med jet-nišnico in hišami. Zdelo se ji je, da gre prepočasi, da nosi preveč po koncu glavo — vsak, kdor ga pogleda v obraz, si zapomni ta obraz za vedno . .. zašepetala je .. .
gajočo najvišje človeško znanje, stavi delavec s črkami, ki jih je ulil delavec, tiska jo delavec na papirju, ki ga je izdelal delavec, veže jo delavec, spisal jo je duševni delavec. Mili-oni in milioni rok ustvarjajo kulturo, nekoliko tisoč ljudi jo uživa.
Stvarniki se morajo duševno postiti, ker jim napovedo revolucijo želodci, če ne posvetijo vseh misli njim.
Kaj je delavčeva vsakdanja skrb .. . ?
.... Vzemite od delavca brigo za nizke želodčne potrebe, rešite ga telesne skrbi in njegov duh se bo dvignil, da se napije svetlobe, po kateri hrepeni zavedno ali nezavedno vse, kar je rojeno od človeške matere. Odpravite lakoto in njen strah, pa bo ljudstvo poseglo po naj plemenitejših idealih in uprlo vse moči, da jih uresniči. Izvedite množice iz — —
Ali — komu kličete to ?
Oni tam na drugi strani so „beati possi-dentes", pa vas ne razumejo. Ce bi pridigali volkom in medvedom, bi dosegli enak uspeh. Ali veste, kako teknejo jerebice? Ne? — Ne, ker jih še niste jedli. Ali veste kako greje kožuh, ali poznate Aristotelovo filozofijo ali Luki-anove satire ? — Ne,
Oni ne vedo, kaj je lakota, oni ne razumejo, kaj je pomanjkanje.
Da govore vaš jezik ? — Ej ne. Vaš jezik jim je tuj. Nemec ne razume Nemca, Japonec ne Japonca, Slovenec ne Slovenca, kadar govori tisti, ki ima vsega preveč, z onim, ki nima ničesar dosti.
Svojo pesem ste jim že dostikrat peli, ali ta melodija ne gre v njihova ušesa. Gospodarji so; vso moč imajo. Vse gospodarstvo je v njihovih rokah ; v parlamentih odločujejo ; svoje vlade sestavljajo. Če bi hoteli napraviti drugačne razmere, kaj ne bi mogli ?
Ne. Ne morejo hoteti, ne morejo jih napraviti, kajti svet ima zanje drugo lice kakor za vas, njihove misli hodijo po drugih potih
—	ne morete se srečati. Ne pričakuje pomoči od njibu
Bečeno je : Pomagaj si sam . . .
To je edino pravilo za delavsko politiko : Delavci, pomagajte si sami 1 Združite se, zberite svoje moči in jih organizirajte. Le s svojo zmago si morete pomagati.
Pomagajte si sami — to se pravi : Brez njih. če ste z njimi, pomagate njim, pomagate jim proti sebi. Vaša politika pa mora biti taka, da pomagate sebi.
Vaša mora biti ; čisto vaša, čisto delavska. Tedaj pojde po ravni poti do zmage.
Sodrugi! Agitirajte za soclaluo demokratično časopisje! Vsak so-drug hodi naročnik našega lista, vsaka družina naj čita „Zarjo“.
— Hitreje. .. hitreje . . .
Za jetniškim obzidjem je nekaj zaropotalo . . . zadonel je tenki žvenket razbitih šip. Vojak se je uprl z nogami ob zemljo, potegnil konja k sebi; njegov tovariš je nastavil pest na usta in zakričal nekaj proti jetnišnici; potem je zasukal glavo in nastavil uho.
Mati je z veliko napetostjo obračala vrat na vse strani; njene oč» so vse videle, a ničesar verjele — prehitro in preveč preprosto se je zgodilo, kar si je predstavljala za strašno zapleteno, in ta naglica ji je omamila zavest. Na cesti ni bilo več videti Bibina; visok človek v dolgem plašču je korakal in je bežalo dekletce . .	.	Izza vogala so	prihiteli	trije pazniki, tekli	tesno drug ob drugem in	vsi so iz-
tegovali naprej desno roko. Eden vojakov jim je skočil nasproti, drugi je tekal okolo konja, hoteč se vzpeti nanj; pa ni šlo: konj je plesal in ž njim je plesalo vse naokolo. Neprenehoma so rezali zrak žvižgi, ki jih je bilo strah lastnega zvoka. Njih nemirni, obupni vzkriki so	zbujali v ženici	zavest	opasnosti;
zadrgetala je, šla ob ograji pokopališča sledeč paznikom; ali z vojaki so tekli okolo drugega vogala jetnišnice in izginili. Za njimi je tekel znan podpaznik v odpeti uniformi.. . Odnekod se je pojavila policija, ljudstvo se je nabiralo.
Veter je krožil in žvižgal, kakor da se raduje, in	donašal materi	na uho	odtrgame,
zmedene klice:
— Ves čas je tu 4
-	—*■ Lestvica ?	>
— Kajpakda 1 Vrag vas vzemi. ..
Železničarji in draginja.
V	imenu kluba nemških socialno demokratskih poslancev sta vložila poslanca Tom-schik in dr. Ellenbogen predlog, ki obspga najnujnejše zahteve uslužbencev drž. železnic vseh kategorij. Predlog sta utemeljila takole :
„Splošno podrsženje življenjskih potrebščin in stanovanj je položaj vsega osobja na državuih železnicah močno poslabšalo. Izpolnitev zahtev, ki so jih naslovili organizirani železniški uslužbenci na upravo državnih železnic, je tem nujnejša, ker bi prizadela železniška pasivna rezistenca ali celo stavka vsemu narodnemu gospodarstvu občutno škodo. Država ima dovolj sredstev, da železničarjem izpolni zahteve. Še pred par meseci je razlagal v Bu% dimpešti finančni minister v vojnem odseku delegacij, da je budget ^elastičen" in da prav lahko prenese nova bremena. Ako je dovolila delegacijska večina 812 milionov za nove vojne ladje, tedaj vlada pač ne more odkloniti skromnih zahtev državnoželezniških uslužbencev. Izpolnitev teh zahtev bi gotovo manj veljala nego en sam drednot. Sicer pa je — ako zahteva vlada posebnega pokritja za izpolnitev teh zahtev — prav lahko odkriti nove davčne vire, ne da bi se ljudstvo obremenilo. Parlament bo gotovo rad dovolil, da se zviša osebna dohodarina tistih davkoplačevalcev, ki imajo nad 210.000 K letnega dohodka, da se odpravi oprostitev pri članih cesarske rodbine in častnikov od osebne dohodarine, da se spremeni zemljiški davek v progresivni davek od poljedelskega donosa in da država dobi z višjim obdačenjem veleposestev nekaj milionov. Tudi s štedenjem, ne samo pri vojaških zadevah, ampak tudi pri ostali upravi ter z odtegnitvijo ugodnosti, ki jih dobivajo kapitalisti in agrarci iz državne blagajne — opozarjamo samo na darove izdelovalcem špirita — bi imeli lahko mnogo milionov za izpolnitev zahtev državnoželezniškega osobja. Nikakor pa ne moremo pričakovati od državnoželezniškega osobja, da bi se zato odreklo svojim upravičenim zahtevam, ker je vlada najprej v času konkordata državne železnice prodala za smešno nizke cene velikemu kapitelu in jih potem preplačala, ko jih je po de-setih letih kupila nazaj."
Izpolnitev zahtev državnih železničarjev je velike važnosti tudi za osobje južnih železnic. Po okrožnici glavnega ravnateljstva južne železnice se bodo z izboljšanjem plač državnih železničarjev izboljšavale plače tudi osobiu južne železnice. Socialni demokratje se bodo seveda z vso vnemo zavzeli za zahteve železničarjev. Nacionalistični poslanci pa bodo imeli najlepšo priliko, da svojo ljubezen do železničarjev tudi v dejanju pokažejo.
In zopet so se oglasili ostri žvižgi... Ta zmedenost jo je veselila; hitreje je stopila in si mislila:
— Mogoče je ... če bi le hotel!
Izza vogala ograje so ji pridirjaii nasproti nadstražnik z dvema policajema.
— Stoj! — je zakričal nadstražnik težko sopeč. — Ali nisi videla . . . človeka. .. bradatega? Ali ni bežal tod mimo?
Z roko je pokazala na vrtove in mirno odgovorila:
— Tja je bežal. . .
— Jegorov 1 Beži.. . Zažvižgaj! — je zakričal nadstražnik. — Ali je že dolgo?
— Da, nekaj minut.. .
Žvižganje je zadušilo njen glas, nadstražnik se je ne čakajoč odgovora zapodil preko zmrznjenih kep in mahal z rokama proti vrtovom. Za niim so drveli s sklonjenimi glavami in žvižgaje policaji... vi
Za njimi je gledala in odšla domov. Žal ji je bilo nečesa, a mislila ni o ničemur; le na srcu ji je ležalo bridko, zoprno čuvstvo. Ko je dospela s polja na cesto, ji je prestrigel pot izvošček. Vzravnala je glavo in v kočiji je zagledala mladega človeka s svetlimi brki in z bledim, utrujenim licem. Tudi on jo je pogledal. Sedel je po strani in VBled tega je bila njegova desna rama višja od leve.
Nikolaj jo je veselo pozdravil.
— Ali ste še živa? Kako je bilo?
— Mislim, da se je posrečilo.
NOVICE.
* Dolarske počitnice. Pod pritiskom soeialno-demokratičnih poslancev je prva ljudska zbornica izdelala zakon o trgovskih uslužbencih, ki ureja službene in delovne razmere trgovskih pomočnikov in ki jim zagotavlja — po dolgosti službene dobe — deset-, štirinajst in enoindvajsetdneven plačan dopust. V § 17. omenjenega zakona se glasi določba o dopustu sledeče: Ce traja službeno razmerje nepretrgoma šest mesecev, je dovoliti uslužbencu vsaj nepretrgan desetdneven dopust na leto. Ce traja službeno razmerje pet do 15 let, znaša letni dopust najmanj tri tedue. Nastop dopusta je treba dogovorno za časa določati z ozirom na razmere. Uslužbenec ohrani za čas dopusta pravico svojo plačo. V obrtnih podjetjih, kjer ni zaposlenih več uslužbencev kakor trije, se dopust lahko razdeli na dve enaki polovici. Dobe, ko uslužbenec zaradi bolezni ali nezgode ni mogel opravljati svoje službe, ni všteti v dopust. Delodajalec ni dolžan dovoliti dopust,
Že je uslužbenec odpovedal. — Na petkovi seji so socialni demokratje predlagali, da se določba § 17. razširi tudi na delavce in delavke ostalih kategorij. O tem predlogu se bo vnel v socialuo-političnem odseku oster boj med socialnimi demokrati in med meščanskimi poslanci, ki priznavajo oficirjem in uradnikom pravico do plačanega dopusta, ki so morali pod pritiskom socialno-demokratičnih poslancev priznati to pravico tudi trgovskim uslužbencem, ki pa trdovratno odrekajo pravico do počitnic delavcem in delavkam, ki so jih z zdravstvenih ozirov najbolj potrebni.
* Zaradi podpor rezervlstovsklm drnžinem so vložili socialno demokratični poslanci v petkovi seji na domobranskega ministra interpelacijo, iz katere povzamemo: V zadnjem času se nenavadno množe slučaji, da se rezervistovskim družinam iz povsem neopravičenih razlogov ne izplačuje podpore, ki imajo pravice do nje. To postopanje je tem bolj čudno, ker oblasti niti ne navajajo razlogov, zakaj po podporo odrekle. Namesto, da bi pristojne oblasti rezervistovo družino, ki so ji odrekle podporo, poučile, zakaj ne dobi podpore, in bi ji s tem dale možnost, da neopravičene razloge na višjo instanco ovrže, ravnajo ravno nasprotno. Oblasti pošiljajo rezervistovskim rodbinam kar vnaprej tiskana naznanila, da ne dobi podpore. Prav tako tudi deželne oblasti zavračajo rekurze, ne da bi preje navedle razloge. Na ta način bo strahovito množe slučaji, da niti najpotrebnejše rodbine ne dobe podpore. Oblasti zavračajo potrebne rodbine kratkomalo s tem, da se družina lahko preživi. Zlasti rado se to zgodi tistim družinam, kjer tudi rezervistova žena dela, dasi je zaslužek žene navadno jako pičel in komaj zadošča z moževim zaslužkom vred, da družina za silo shaja; nadalje se to po krivici dogaja tistim družinam, kjer je zaslužil mož na mesec povprečno čez 100 kron. To je protipostavno, kajti postava z dne 21. julija 1908 določa, da se morajo plačevati podpore rodbinam tistih rezervistov, ki je rodbina od njihovih dohod kov bistveno odvisna. Podporo smejo oblasti odreči samo tedaj, ako poklicani rezer vist še nadalje dobiva plačo, ali če so njegove razmere take, da ni nikake nevarnosti za rod bino. Da pa ob sedanji neznosni draginji dru žina ne more zdelovati, ako dela samo žena za pičli zaslužek in da si rodbina tudi ni mogla ničesar prihraniti, čeprav sta delala mož in žena in čeprav je znašal možev povprečni zaslužek nad 100 kron mesečno, je popolnoma jasno in ni treba še dokazovati. Najbolj čudno pa je to: ako se je postopanje oblasti kritiziralo, so oblasti izjavljale, da so jim višje instance ukazale tako protiljudsko postopanje.
* Dragocena podoba. Ravnatelj na veleposestvu grofa čhorinskege v Halenkavi na Moravskem, gospod Oec, je imel že dalj časa v svojem stanovanju podobo, ki jo je njegovim pradedom podaril knez Liechtenstein. Oec se sa podobo ni menil in jo je pustil viseti v kuhinji. Slučajno je nekdo opozoril na podobo nekega umetniškega strokovnjaka in ta je ugo tovil, da je podoba delo nekega Lionavdovega učenca. Te dni pa je že ponudil bogat Ame-rikanec, ki je zvedel za podobo, gospodu Gecn 1.200.000 kron. — Gec je ponudbo sprejel.
* Gimnazijci stavkajo. Učenci osmega gimnazijskega razreda na državni gimnaziji v Sučavi so stopili v stavko, ker so ž njimi profesorji prestrogo ravnali in jih preoblagali z delom. Dijaki so prišli nepripravljeni v šolo in izjavil, da tako dolgo ne bodo nič delali, dokler ne bodo z njimi milejše ravnali.
* Bankir Je hotel umoriti svoio soprogo. Hamburški bankir Egon Mtlller se je polakomnil zavarovalnine svoje soproge, ki je
300.000	mark, in jo je sklenil utopiti. Dogovoril se je s šoferjem, da napravijo s soprogo nočen izlet 'po Labi in da pahneta ob tej pri liki žrtev v vodo. Za izvršitev zločinskega načrta je določil 19. dan t. m. Toda bankir se je zagovoril napram svojemu prijatelju, ki je vso stvar ovadil. Policga je zagrabila Milllerja in njegovega pomočnika, ko sta se z bankir-
jevo ženo pripeljala v Blankenese. Pri Mttllerju, ki odločno taji svojo zločinsko nakano, so našli revolver in bodalo.
* Skrivnosten nmor v Belgiji. V mestu Foret blizu Bruslja se je zgodil umor, ki spominja na znano afero Steinheilove. Eo je stopila žena ^bogatega trgovca Aguessaneja
sobo svojega moža, ga je našla mrtvega. Bil je popolnoma slečen, roke na hrbtu je imel zvezane, glava je bila privezana na ser-vijeto. Ko je policija trgovčevo ženo zasliševala, se je ta zapletla v nesoglasje. Sumijo, da se je žena udeležila umora svojega moža v družbi s svojim ljubimcem.
* Praznovanje prvega majnlka na Norveškem zakonito priznano. Leta 1907 so praznovali strokovno organizirani delavci papirnice Embretsfos na Norveškem prvi maj brez dovoljenja tvorniškega vodstva. Za-raditega je tvorniško vodstvo vseh 250 delavcev odpustilo in tvornico za nekaj časa zaprlo. Delavci pa so smatrali takojšnjo odpustitev za neopravičeno in so podjetnika tožili, da jim izplača 14 dnevno plačo. Tri instance so pritožbo delavcev zavrnile, najvišje sodišče na Norveškem pa jo je priznalo za opravičeno in obsodilo tvorniško vodstvo, da mora plačati delavcem 16.000 kron odškodnine. Najvišje sodišče je utemeljilo razsodbo s tem, da enkratno izostanje ni povod za odpustitev in da je popolnoma vseeno, ako tudi drugi tisti dan izostanejo. Vodstvo je ugovarjalo, da delavnega počitka na 1. maja niso priredili delavci, ampak strokovni odbor. Ta ugovor je sodišče zavrnilo z utemeljitvijo, »da se mora smatrati odbor strokovnih organizacij za postavni organ strokvnih organizacij" in sklepov tega odbora se morajo člani držati tako dolgo, dokler jim večina članov izrecno ne ugovarja. Tako je priznalo najvišje sodišče na Norveškem 1. maj za postavni demonstracijski dan in izreklo, da se morajo strokovno organizirani delavci brezpogojno držati sklepov svojih organizacij.
* Italijanske citrone. Italija zavzema še vedno prvo mesto v kupčiji s citronami, dasi ji Zdiužene države začenjajo delati hudo konkurenco. V Italiji je okroglo 8 in pol milijona citroninih dreves; od teh jih odpade 7 milijonov na Sicilijo. Ker rodi eno samo drevo 800 do 1200 sadežev, včasi celo do 2000, je letina vedno jako bogata. V letu 1910 je izvozila Italija okroglo 30 milijonov citron v skupni vrednosti skoro 20 milijonov mark. Citrone cveto v južni Italiji meseca aprila in maja, dozore pa večinoma začetkom oktobra. Vendar pa cveto citrone v Italiji skoro ob vsakem letnem času. V neapeljski okolici, torej proti severu, dozore citrone šele začetkom fe-bruvarja. Sadeži se ne potrgajo takoj vsi, ampak se brez škode puščajo na drevesu še dalj časa; v nekaterih krajih vise citrone celo leto na drevesu. Nemčija uvaža vsako leto dobre tri milijone citron iz Italije.
* Oploditev Sahare. Znano je, da Sahara v starem veku ni bila puščava v tej obsežnosti kakor dandanes. Severni deli Sahare, n. pr. stara Nuraidija so bili porasteni z naj-bujnejšimi palmovimi gozdovi, so bili jako rodovitna. Barbarski Vandali in Saraceni pa so krasne gozdove požgali, dežela ni imela dovolj moče in preko nje je vedno pihal severovzhodnik ter odnašal rodovitno prst. Tako se je spremenila cvetoča dežela v kamenito, peščeno puščavo. Nikakega dvoma pa ni, da bi se dali veliki deli Sahare zopet spremeniti v rodovitno zemljo, ako bi bilo dovolj moče. V ta namen so zasnovali že razne projekte, ki pa se niso mogli izvesti zaradi pomanjkanja denarja in zaradi tehničnih zaprek. Zdaj se snuje v francoskih tehničnih krogih nov projekt, ki name rava po 80 km dolgem prekopu napeljati vodo iz morja na tiste kraje, ki leže pod morsko gladino. Na ta način bi puščavo v njenih naj nižjih delih preplavili in jo izpiemenili v veliko jezero. Učenjaki so mnenja, da bi ta ogromna množica vode vplivala na podnebje, tako da bi dobili tudi višji kraji dež Franco ska kolonialna uprava se skrbno peča z vprašanjem, kako bi oplodila Saharo, zlasti zategadelj, ker si je zavarovala naj večji del Sahare za svojo last. Prišel bo čas, ko bo spreten in ženir izpremenil obsežne dele Sahare zopet v rodovitno zemljo.
* Kevolverski atentat na srednješolska ravnatelja. Iz Kutaisa v Zakavkaziji poročajo : Bavnatelja gimnazije in realke sta bila med plesnim venčkom z revolverskimi streli težko ranjena. Atentat je izvršil najbrže bivši dijak, ki pa je ušel.
* Novi San Francisco. Pet let je tega, kar je uničil strahovit potres združen z velikim požarom San Francisco. Statistika je pokazala, da je bilo tedaj razrušenih 28.188 poslopij. Z občudovanja vrodno vztrajnostjo so šli Ame-rikanci na delo in zdaj so skoro vse popravili in nanovo sezidali, kar jim je bila pred petimi leti razdejala strahovita nezgoda. Nič manj kakor 31.000 novih hiš so v tem času sezi-zidali in nastala je cela vrsta novih predmestij. Z(asti prvi dve leti se je delalo z nenavadno energijo. Vsak dan je bilo gotovih po 12 hiš.
„V minuti smo izdali 104 dolarje", je dejal neki inženir. Treba je bilo šol za 40.000 učencev in kmalu so otvorili 35 šol. Ogromno mesto se dviga iz potresnih razvalin lepše kakor je kilo pred potresom.
Železničarski shod.
Sinočnje zborovanje ljubljanskega delavstva je bilo jako dobro obiskano. Že ob osmih je bila arena Narodnega doma polna železničarjev in drugega delavstva. Zlasti smo opazili mnogo žena, kar je dokaz, da ravno žena živo občuti neznosnost sedanjih razmer.
Najprej so imeli železničarji svoj shod. Ogromna udeležba je pokazala, da se železničarji močno zavedajo resnosti položaja Shod je posetilo tudi več železaičarjev nasprotnih organizacij. Predsedoval je shodu sodrug P e-t r i č, ki je dal besedo poročevalcu sodrugu Kopaču. Sodrug Kopač omenja živo razliko med železničarskim gibanjem do 1. 1908. in od te dobe dalje. Do leta 1908. je bilo organiziranih 29 odstotkov vseh železničarjev, ko pa so v tem letu dosegli nekaj izboljšanja, se je naselila med vrste železničarjev velika malomarnost in leta 1910 je bilo organiziranih same 19 odstotkov. Zato je tudi postopanje vlade od leta 1910. drzno in izzivajoče, ker vlada pač dobro ve, da železničarska organizacija ni tako močna, kakor bi bilo želeti. Da se je končalo železničarsko gibanje v letih 1905 do 1908 z zmago železničarjev, se morajo železničarji zahvaliti samo svoji centralni organizaciji. Od leta 1908. pa je draginja narasla tako neznosno, da so morali železničarji staviti nove zahteve. Ako bi hoteli železničarji dobiti vse, kar jim gre po pravici, bi vlada potrebovala okrog 150 railionov kron. Železničarji pa so bili skromni in so zahtevali 69 milionov, torej niti polovice svojih najopravičenejših potreb ne. Vlada pa je obljubila samo 14 milionov, pa še za to svoto šele išče pokritja. Vlada se izgovarja, da nima denarja. Ta vladin odgovor je nesramna provokacija ! Ko je vlada zahtevala railione in milione za nove ladje, tedaj ni prav nič vprašala, kje bi dobila denar ! Železničarji se ne smejo udajati praznemu upanju, tudi tistim narodnjakarskim junakom naj ne slede, ki delajo pasivno rezistenco samo z jezikom l Kadar bo treba, bodo železničarji brezpogojno šli v boj in če bo treba tudi s pasivno rezistenco. (Viharno odobravanje.) Casi so resni, odločitev je blizu ! Zato pa je treba, da železničarji strnejo vrste, da pritegnejo zadnjega k svoji organizaciji. Zlasti žene v tem oziru lahko mnogo store. Okrepite organizacijo, potem bomo z vlado lahko odločno govorili in zmaga bo na naši strani ! (Veliko odobravanje.)
Končno je sodrug Petrič še enkrat opozarjal navzoče, naj bodo pozorni na bližnje dogodke, zlasti naj pazijo, kaj bodo storili meščanski poslanci, ki imajo ob volitvah vedno polna usta obljub, v parlamentu pa izdajajo železničarske koristi.
S	tem je predsednik zaključil shod, o katerem moremo na tem mestu podati le kratko poročilo. Vse vedenje železničarjev, značilni medklici in živahnost zborovanja je kazala, da čutijo železničarji vso silo vprašanj, ki zahtevajo rešitve v najkrajšem času. Kakor je bila napetost na shodu velika, tako je bilo ob vsem bojevitem razpoloženju spoznati, da se je disciplina med železničarji močno utrdila. In te bo pred vsem treba, da dosežejo čim večji uspeh.
Volilni shod.
Snoči takoj po končanem železničarskem shodu, ki je bil v areni »Narodnega doma", je sodrug B a r 11 v im enu lokalnega odbora otvoril volilni shod. Uvodoma je omenil dopolnilno volitev za kranjski deželni zbor, ki bo dne 31. oktobra v Ljubljani ter naznanil, da ie ljubljanski volilni odbor sklenil predlagati kandidaturo sodruga Etbina Kristana, (Odobravanje.)
Nato je podal besedo sodrugu Kristanu. Ta je povdarjal, da se hoče stranka udeležiti volitve predvsem zato, da se ugotovi tudi v tej priveligirani meščanski kuriji število socia lističnih glasov. Možno je tudi, da pride vsled štirih kandidatur do ožje volitve in tedaj bo morala meščanska gospoda uvideti, da se mora včasi ozirati tudi na nazore in težnje socialno-demokratičnega delavstva. Kraj tega pa je tudi volilna dolžnost in bi bilo brez pametnega razloga, ako bi socialnodemokratični volilci oddali prazne glasovnice. Edino pametno v tem slučaju je, da zapišejo na glasovnico ime social-nodemokratičnega kandidata. Ako bi ne bila klerikalna stranka v svoji slavni demokratičnosti skovala zakona, ki sili delavce, da morajo iti volit tudi v tisti priveligirani kuriji, kjer delavstvo preglasuje meščanski element, teda bi delavci mirno prepustili liberalce in klerikalce samim sebi, naj se bijejo za manda priveligirane kurije. Ker pa je volilna dolžnost tedaj je edino umestno, ako volijo delavci so-cialnodemokratičnega kandidata.
Govornik opisuje na to brezmejno korupcijo klerikalnega gospodarstva in vladanja na Kranjskem. Toda liberalci nimajo pravice, da
se zdaj preveč zgražajo, kajti tudi oni so mnogo grešili, ko so bili na krmilu. Dokler bodo vladale v deželnem dvorcu meščanske stranke bodisi klerikalne ali liberalne barve, ni upati da bi bilo naše javno življenje kdaj moralno. Treba bo, da pridejo socialisti med to gospodo. Za to pa se moramo že zdaj pripravljati. Zategadelj vsi na neumorno delo za kandidaturo socialnodemokratične stranke! (Viharno odobravanje.)
Kandidatura sodruga Kristana je bila nato soglasno sprejeta. Govorila sta še sodrug F o r s t n e r , ki je zavračal laž, da bi nemški organizirani sodrugi izdajali slovenske sodruge in je pozival na marljivo agitacijo za socialno-demokratičnega kandidata, ter sodr. Petrič, u je izpodbujal zlasti železničarje na krepko agitacijo, nakar je predsednik sodr. B a r 11 zaključil lepi shod.
Ljubljana in Kranjsko.
— Socialno demokratična kandidatura za kranjski deželni zbor je bila na snoč-njem shodu od ogromnega števila udeležencev soglasno sprejeta. Po predlogu volilnega odbora je kandidiran sodrug Etbin Kristan. V naši stranki ni personalnega kulta; ne zaradi candidatove osebe, temveč zaradi strankinih načel, ki se izražajo v tej kandidaturi, je zdaj naloga vseh pristašev, da se pridno polotijo dela in poskrbe, da dosežemo tudi pri tej vo-itvi Časten uspeh. Zanašati se imajo seveda le na svojo moč. če bi živeli v drugih razmerah,
)i bilo seveda napredno — mislimo resnično napredno — meščanstvo že samo spoznalo, da .ie naš deželni zbor nepopoln, dokler ni v njem zastopana tako važna stranka kakor je socialno demokratična, ki le zaradi nazadnjaškega volilnega reda ni mogla priti do nobenega maudata. Kdor je količkaj socialnega mišljenja, bi bil spoznal, da je deželni zbor sam v sebi pomanjkljiv, dokler se ne more v njem slišati ne ena prava beseda delavstva. Ali vse to uvaževanje je v naših razmerah praktično irezpomembno; kar hočejo socialisti doseči pri tej volitvi, morajo doseči s svojo močjo. Zato je potrebno, da gredo v boj z vso agilnostjo in z vsem temperamentom ter da porabijo kratko dobo, ki je še do volitve, za najmarljivejšo agitacijo. Kadarkoli je socialna demokracija v boju, morajo pristaši misliti na to, da gre za ugled stranke in vsak njen član mora izvršiti popolno dolžnost. Od boja do boja je treba korakati do končne zmage.
— Poslanec dr. Ravnihar je postal meseca julija član mladočeškega kluba. To se je zgodilo, ker je bil v državnem zboru osamljen, ko sta poslanca Rybar in Gregorin potegnila s Šušteršičem. Politika primorskih poslancev je bila pač vse kaj druzega kakor načelna in se je vjemala z obljubami, ki sta jih dajala volilcem na svojih shodih tako kakor klofuto z ljubeznijo. Drja. Bavniharja pa je to tako bolelo, da je za vsako ceno hotel priti nekod pod streho in je našel zavetišče v mla-dočeškem klubu, odkoder se je potem pobahal: Glejte, nisem	osamljen! V	zvezi sem,	ki
je še močnejša od	Šušteršičeve!	— Če	bi	bil
čutil dr. Ravnihar	v sebi dovolj moči,	ne	bi
bil prav nič tekal	k Kramaru,	temveč	bi	bil
ponosno dejal: Bolje da sem sam, kakor da sedim v klubu, kjer moja načela ne uživajo svobode. — Pa bil poizkusil s svojim delovanjem dobiti toliko zaslombe, da ne bi bil marioneta v državnem zboru. Tudi drugim poslancem se je že zgodilo, da so bili osamljeni, ali njih moralni vpliv je bil pogostoma večji od vpliva mnogih skupin s številnimi člani. Dr. Ravnihar ni hotel izvoliti te druge poti, ker mu je šlo za svoj »prestiž". In tako sedi v mladočeškem klubu. Ta klub se sedaj pripravlja, da zleze v vladno večino, kjer ima biti pod Gautschevo komando ravno tako bataljon kakor nemško nacionalna zveza. Nič ne bomo vpraševali, če se dr. Ravnihar še kaj spominja, da je govoril pred volitvami tudi toinono o delavskih zahtevah, o socialnih vprft’ šanjih. Ko so socialni demokratje pri ožji volitvi glasovali zanj, niso zahtevah od njega ničesar Kajti vedeli smo, da liberalec ne more biti socialist, In za volilne obljube liberalcev ne dajo socialisti izza Hribarjevih časov niti počenega groša. Zato ima dr. Ravnihar od naše strani popolnoma proste roke , da bomo njegovo delo kontrolirali in rabili kot nauk za volilce, to je druga reč. Ali z drugega stališča bi nas zanimalo, če pojde tudi Ravnihar s Kra-mafem v vladno večino. Dr, Ravnihar je narodnjak, velik narodnjak, odkar je pozabljena njegova »izdajalska koalicija z dr. Egerjem". Gospod Gautsch »rešuje" češko vprašanje, zato da postane dr. Kramar lahko njegov trabant. Nikjer pa nismo slišali, da rešuje tudi — slovensko vprašanje, če je dr. Ravnihar kaj po-litičarja, tedaj bi moral vedeti, da gre enostranska rešitev češkega vprašanja na račun slovenskih zahtev. Le zato bi bilo zanimivo zvedeti, če pojde s Kramarem v vladno večiuo. čudno je, da še ni iz lastne inciative zanikal tega. Nemara sploh ne misli zanikati.
—	Iz deželnega odbora ima klerikalno glasilo sledečo vest: »Deželni vladi ee prijavi govor mestnega tržnega nadzornika Ribnikarja, poln insultov proti deželnemu odboru^
ki ga je govoril pod predsedstvom deželnega odbornika dr. Tavčarja z naročilom, da se disciplinarna preiskava raztegne tudi na ta ne-kvalifikovani nastop magistratnega uradnika".
— Mogoče, da nimamo pravih pojmov; ali zdi se nam, kakor da bi to dišalo nekako po denuncijaciji. Ali najbrž se motimo. Da bi de-6elni odbor denunciral, to vendar ni mogoče sredi Evrope kaj? Ali če ni deuuncijacija, tedaj nismo tako modri, da bi vedeli, kaj da je.
— Na bojkot jneklerlkalnega Časopisja poživlja zopet včerajšnje glasilo Katoliške tiskarne. Zdi se nam sicer pametno, da dotična notica ni koufiscirana. Ali zakaj ima gospod državni pravdnik drugo merilo za „Zarjo“, katero konfiscira celo tedaj, kadar se pristašem le priporoča, da naj v prvi vrsti obiskujejo lokale z našim časopisjem, ne da bi bil kdo bojkotiran?
— Goljufaš židovska tvrdka in njeni krSčanskl agentje. Prevaran krščansko socialni delavec nam piše:	Neka obrezana čevljarska tvrdka je inserirala v »Naši Moči", da pošlje proti povzetju za 8 K 50 v »štiri pare čevljev z dobro zbitimi podplati". Zanesel sem se, da bo blago židovske tvrdke, ki ga priporoča krščanski list, dobro in solidno, pa sem naročil začetkom septembra čevlje. Čevlji so res prišli, ali plačati sem moral zanje ne samo 8 K 50 v, temveč 9 K 96 v; mislil sem si: štirje pari čevljev za 10 kron so še zmirom dober kup. Toda moje 'za-upauje na krščansko priporočilo me je grdo prevaralo, zakaj čevlji »z dobro zbitimi pod-pliti" niso vredni piškavega oreha. Na čevljih sem se prepričal, da krščanski listi na zadnji strani zapeljujejo delavstvo v škodo; iz hvale klerikalnih poslancev, ki s svojo politiko na Dunaju~varujejo draginjske oderuhe in jim dajejo potuho, sem posnel, da varajo krščanski listi verno ljudstvo tudi na sprednjih straneh, pa 6em pograbil čevlje »z dobro zbitimi podplati" in jih zavil v »Našo Moč", kjer trohne že 14 dni. Svojim sotrpinom želim cenejšega spoznanja, jih svarim pred nakupom Čevljev »z dobro zbitimi podplati' in pred sleparsko robo, ki jo krščanki listi vsiljujejo delavcem na prvih straneh v uredniškem delu!
— Izza šišenskih volitev. Okrajno sodišče je 19. t. m. obsodilo g. Ojstra iz Spodnje Šiške na 80 K globe, oziroma 8 dni zapora, ker je nespodobno žalil sodruga Klemenčiča.
— Umrli so v Ljubljani: Ana Fajdiga, hči mizarskega mojstra in posestnika, 21 let.
— Henrik Bučman, sin užitkarice, 10 let. — Marija Glavič, strežnica, 54 let. — Budolf Pogorelec, občinski ubožec. 26 let. — Mihael Kerenčič, mizarjev sin, 8 let. — Doroteja Selan, poljska dninarica, 70 let.
— Iz Škofje Loke nam pišejo: Na nedeljskem shodu je povedal sodrug Slapnik bridko resnico, da se delavci v našem kraju veliko premalo zanimajo za delavsko časopisje. Kolikor mi je znano, pride v naš kraj samo 8 izvodov »Zarje", kar je v primeri s številom tukajšnjih delavcev veliko premalo. Bes je, da so pri nas delavci jako slabo plačani, toda ravno slabe razmere bi jih morale siliti, da se nekoliko pobrigajo, kako je drugod. Čisto resnico pa bodo izvedeli samo iz časopisa, ki je delavski. Organizacija mora biti ravno tam najbolj čvrsta, kjer so slabe razmere, da se od pravijo. Časopis pa je takorekoč pionir, ki kaže organizaciji in njenim članom pravo pot in jim daje poguma v težkem boju za delavske pravice. Zato upamo, da besede sodruga Slapnika niso padle na nerodovitna tla. Sodrugi v Škofji Loki in okolici, naročite se na »Zarjo" in pridobivajte ji novih naročnikovi Kdor ne more sam, naj stori to v družbi s svojim tovarišem. List je tako poceni, da ga vsaj dva delavca lahko skupno naročita. Kdor je za pošteno delavsko stvar, na delo, da se naše vrste podvoje in potroje 1
— Nasilen žganjeplvec. Dne 28. septembra se je napil žganja 32 letni Janko Miklič iz Male Lese pri Zatičini. Na Germovem vrtu se je vlegel, Kristijan Mestnik ga je pa spravil, dasi je imel otroka v naročju, na njegov dom. Ko je stopil Mestnik iz veže, je snel Miklič kar vežna vrata in jih vrgel za Mestnikom, da bi bil kmalu zadel Mestnika in otroka v naročju, Na pomoč je prišel Jože Miklič in miril brata, ta je pa treščil Jožefa ob tla in skočil po motiko. Jože Miklič je zbežal, Janko pa za njim, pa je vsled pijanosti padel jn spustil motiko, ki jo je hitro skril Mestnik. Miklič jo skočil po koso in jo ubere za Mestnikom in bratom Jožefom, češ, da jih mora zaklati. Mestnik je zapregel in šel po orožnike. Ko sta prišla dva orožnika, ju je hotel pijanec pretepsti in vreči na tla. Še z vklenjenima rokama je mahal proti orožnikoma in jima grozil. V gozdu se je spustil Miklič v beg, toda orožnika sta ga dohitela. Na potu k sodišču ju je zmerjal vso pot.
— Jesenice-Fužine. V soboto 21. t. m. zvečer se je vršil v prostorih pri Jelenu na Savi dobro obiskan shod proti draginii, Porogal je sodr. Anton Kristan iz Ljubljane. Obrazložil je postanek sedanje draginje in pripomočke proti nji, ki so možni že danes. Pečal ee je obširno o predlogih socialno demokratičnih
poslancev v dunajskem parlamentu, ki so vladi in poslanski večiui jasno začrtali pot, ki jo je hoditi, če hočemo omiliti sedanjo draginjo.*— Za poročevalcem so še govorili: sodr. Ogris ki se je bavil s potrebo cenenih stanovanj na Jesenicah, gosp, Osvvald, bivši jeseniški policaj, ki je pripovedoval, kako je gerent sovražen delavstvu, s. S v e t i n a , ki je navduševal zbrane za vstop jv konzumna društva, kojih važnost je neprecenljiva in sodr. J u g w i t z, ki je sporočal, kaj je doslej socialno demokratična organizacija na Jesenicah storila glede nastajajoče draginje. Sodr. Jugvvitz je povedal, da so se vse jeseniške organizacije na svojih odborovih sejah zedinile na sledečem memorandumu, ki so ga podale g. gerentu po posebni deputaciji:
1. Na Jesenicah in Savina j se uvedeta dva tržna dneva na teden, eden za Savo, eden za Jesenice. Občina naj priskrbi za ta namen primerne prostore ter to razglasi kmetovalcem po Gorenjskem.
2. Prepove naj se na tržne dni prodajanje blaga po hišah (to je ponujanje blaga v stanovanjih) — vsak mora privesti blago na določeni prostor, kamor naj pridejo kupci.
3. Občina naj po svojih ornih nadzoruje blago, ki se prodaja ljudem na trgu, zlasti naj pazi, da bu kakovost zdrava in dobra. Posebno velja to zaradi mleka.
Zborovalci so odobrili postopanje socialno demokratične organizacije ter izrekli željo, da naj bi se odbor še v naprej brigal zato, da se to, kar zahteva memorandum, tudi izpolni.
Shod je bil mestoma prav buren, ni čuda, ker je na Jesenicah draginja mogoče še hujša kot drugje,
— Žira baklja. Devetletni delavčevi hčeri Hermini Pavli v Turniščah pri Kamniku se je vnela obleka, ker je prišla preblizu kotla kjer so kuhali žganje. Naenkrat je bila obleka vsa v plamenu. Deklica je dobila tako hude opekline, da je v ljubljanski bolnici umrla.
— Truplo r vodnjaku. Due 17. t. m. so našli v Hrašah, v radovljiškem okraju, v tri metre globokem, z vodo napoljnenem vodnjaku 66 letnega upokojenega železniškega čuvaja Fr. Ažmana mrtvega. Ažman je bil slaboten, bolehen starček; zjutraj tistega dne je šel s škafom k vodnjaku pa je najbrže omahnil, padel v vodnjak in utonil.
Elektrokinematograf »Ideal". Spored od torka do četrtka: Žurnal Pathe, najnovejše športu in modi. »Sprava", senzacijska drama. Najuovejši aparat za lovenje tatov in »Služkinja Vova", velekomične slike. Družba Burtheis varietetna slika. V petek specialni večer z de-tektivno dramo »Zapestnica grofice" z malim
6	letnim Trickom v glavni ulogi, v soboto velika življenska drama svetovnoznane Nordisk-film Oomp. »Greh mladosti (samo zvečer.) V soboto otvoritev moderne električne fotografije v čakalnici kinematografa; 12 slik stane samo 80 vinarjev.
— Zakup užltnlne ▼ ldrij. okraju ali klerikalna demagogija. Po naključbi nam je prišel v roke letak, tiskan v »Katoliški tiskarni" v Ljubljani. Letak so izdali idrijski klerikalci za prodajalce vina, mošta in mesa v idrijskem sodnem okraju. Ta letak ima namen preprečiti doslej obstoječemu užitni nskemu društvu v idrijskem sodnem okraju, da se obdrži nadaljna tri leta zakup užitnine v režiji domačih obrtnikov. Pravkar razpisani zakup užitnine naj prevzame dežela, ne pa zakupno društvo, ki ga komandira par mogotcev. Za tako društvo se ne bo izrekel noben zaveden prodajalec vina, mošta in mesa, zlasti v sedanjih draginjskih časih ne. če zakupni delež ne izkaže velikega dobička, zviša zakupnik ceno vinu, navadno pa špekulira z obojim. Tako delajo draginjo! Kričavi idrijski »mokrači" z županom vred in liberalci so vpili nad draginjo ter na shodih zabavljali, da se uvaža premalo mesa. V Idriji pa nezakupnikom niso pustili vina in mesa spravljati pod streho če ni bilo natančno dvanajst ur naprej napovedano. Tako in natančno podobno pripoveduje klerikalni letak. Klerikalci bi s svojim letakom nevednim ljudem radi oči zamazali, zato smo primorani pribiti tem modrijanom sledeča dejstva: 1. V zakupno društvo, osnovano pred tremi leti zato, da si prodajalci vina, mošta in mesa v idrijskem sodnem okraju odkupijo užitnino, od katere si dele dobiček ali izgubo sami, ne pa kak ljubljanski kapitalist, so bili povabljeni, da pristopijo kot člani vsi prodajalci vina, mošta in mesa v idrijskem sodnem okraju, tako tudi »Občno konzumno" in »Krščansko gospodarsko društvo" v Idriji, poslednje pa ni hotelo pristopiti. 2. Odborniki zakupnega društva se niso v odbor sami vsilili, ampak jih je izvolil soglasno občni zbor na katerem je imel vsak zakupnik po en glas. 3. Gene vina in mesa niso vsled tega če imajo zakup domači obrtniki v svojih rokah, prav nič višje, kajti čim višje če so cene, tem manj se proda vina in mesa in društvo ima gotovo izgubo, zakaj — čim manj se proda blaga, tem manj užitnine sprejme društvo. Zakupno društvo nima absolutno nobenega vpliva na
cene in draginjo ? Zakaj pa »Krščansko gospodarsko društvo" ne prodaja vina nič ceneje, kot oni, ki so člaui zakupnega društva. 4. Besnica pa je, da bo sedanje povišanje zakupne svote od 48 tisoč na 54 odn. 56 tisoč kron, ki so bržčas povzročili naši klerikalci, da onemogočijo domačinom zakup, vplival na podražitev vina in mesa, ker bo vsak bodoči zakupnik primoran strogo paziti in kaznovati vsak najmanjši prestopek, da bo vkup spravil povišek 6 do 8 tisoč kron, česar doslej ni bilo. Umevno pa je, da bo to plačal navsezadnje le konzument. 5. Kar se je med tem časom godilo med užitninskim uradnikom in »Krščanskim gospodarskim društvom" nas nič ne briga, kajti znano nam je, da je bilo sodno dokazano, da društveno vodstvo ni pravilno postopalo, vsled česar je moralo baje društvo globo plačevati — seveda na račun članov. Kako bo odslej prestopke dežela ščitila, bomo videli v bodoče.
Šttgersko.
—	Zastrupljen j e. V mariborsko splošno bolnišnico so pripeljali 17 letno šiviljo Sofijo Eichholzer, hčerko bivšega gostilničarja v Mariji Puščavi. Dekle je v bolnišnici umrlo v okolščinah, ki kažejo na zastrupljenje.
Goriško.
—	Politična kavarna. Iz Gorice nam pišejo: Kavarna »Central" še doslej ni naročena na »Zarjo", dasi so jo gosti — ne le pristaši naše stranke, temveč tudi ljudje nasprotnih političnih nazorov — že ponovno zahtevali. Gospod kavarnar z jalovimi izgovori zavrača zahtevo svojih gostov; kavarna mu — kakor kaže — ni obrt za postrežbo gostov, temveč lokal za enostransko politično agitacijo. Pri naročanju časopisja zanj niso merodajne želje gostov, temveč lastno s precej tesnimi mejniki omejeno politično obzorje. Vsem čita-teljem našega lista naznanjamo, da v goriški kavarni .Central" ni dobiti »Zarje".
Istra.
—	Čudne razmere v poreški škofiji.
Sobotni »Slovenec" ima sledečo notico: Že opetovano smo bili primorani baviti se z razmerami v poreški škofiji, ki so preveč anor-malne, da bi jih mogli zamolčati. Žalibog pa niso merodajni faktorji naših pomislekov nikoli upoštevati, čeprav zanjo dobro vedo. Zal da moramo zopet beležiti dogodke iz poreške škofije, ki ne zaslužijo nič manj javne graje kakor prejšnji. Dočim je dobil hrvaški kanonik, Č. g. Orlandini strog ukor, ker je v poreški stolnici hrvaški par poročil v hrvaškem jeziku, niso dodanes dobili niti najmanjšega ukora oni pridigarji iz laškega kraljestva, kateri so v taisti cerkvi nedavno opravljali neko pobožnost, v kateri se je naglas molilo za 11 a l i j o , za Avstrijo pa ne. Od dobro poučene strani izvemo tudi, da č. g. župnik Cozza v Poreču ne pridiguje svojim mnogoštevilnim hrvaškim žup-ljanom, ker hrvaškega jezika ne razume, ampak niti ne laškim, kar velja ravnotako za č. g. Pavana^ v Puliu, kar je proti kanoničnim predpisom, č. g. Cozza v Poreču je tudi pri zadnjih državnozborskih volitvah po višjem nalogu potoval v Bovinj, da je ondi pregovoril pristaše laške krščansko-socialne stranke, da so glasovali za liberalca Candussija, da ne bi bil izvoljen Laginja. Popolnoma proti določilom cerkvenega prava se nadomeščajo celo v popolnoma ali pa saj po pretežni večini hrvaških krajih ljudskega jezika često nevešči duhovniki večinoma iz kraljestva — tako v Funtauah, Novi vasi. Višnjanu, Žbandaju, koder pase hrvaške ovčice Italijan g. Franza, ki je nedavno spisal neko knjigo o bigijeni, katero je poklonil Nj. Veličanstvu kralju Viktorju Emanuelu III., pridiga pa tako, da ga župljani nič ne razumejo. V Labincih vrši sistematično poitalijančevanju č, g. Babudri, ki je bil v semenišču v Gorici najgorečnejši Italijan celega »ne-odrešenega" Primorja. Isto velja glede Vižinade in v Tari. V Tari je vsled poitalijančevanja cerkev danes prazna in morala ljudstva strašno pada, dočim so pod župnikom Korcem ljudje radi v cerkev hodili. Duhovniški naraščaj se rekrutira po velikem delu iz gojencev iz laškega kraljestva, koder je priznano po mnogih krajih slab material, ki nima zadostne prediz-obrazbe. Te razmere zahtevajo energično sanacijo, ker tako po zatrdilu najboljšega dela duhovščine ne bo moglo iti dalje". — Ne maramo se vtikati v te zadeve, ki srbe klerikalce pač bolj kakor nas, dasi bi se bilo prav lahko ponorčevati iz vzorne organizacije, discipline in stika katoliške cerkve. Ali vse to prepuščamo klerikalcem in nezmotljivim cerkvenim pastirjem. Dobro pa si je zapomniti to reč za slu čaj, kadar bo klerikalno glasilo ob kakšnem nesoglasju v socialno demokratični stranki zopet delalo slona iz komarja. Da pride v politični stranki, v tako veliki stranki, kakršna je socialno demokratična, v stranki, v kateri je izražanje misli tako svobodno kakor v socialno demokratični, včasi do nesporazuma, je veliko bolj naravno, kakor da so take reči, kakršne opisuje klerikalni list, na dnevnem redu cerkve, torej organizacije s strogimi »na-
čeli", predpisi in določbami. Sicer tudi »Slovenčevemu" ogorčenju ne verjamemo preveč. Včasi mora pač nekoliko krepkeje naglasiti tisto svojo narodnost, ki mu je navadno deveta briga. Ali če bo dobil migljaj od »merodajnih faktorjev", ki »žalibog niso nikdar upoštevali njegovih pomislekov", bo takoj upošteval njihove pomisleke o taki pisavi — žalibog. Med moderniste škofovo glasilo še dolgo ne pojde.
Umetnost in književnost
Slovensko gledališče. Nocoj se igra Grillparzerjeva »Sappho" v prevodu Al. Benkoviča. Naslovno vlogo igra gospa Danilova, Melitto gdč. Wintrova, Phauna gd. Šimaček, Bhamnesa g. Skrbinšek. To je prva klasična predstava v sezoni, ki utegne postati prvi korak, da se klasična drama zopet udomači na našem odru.
Draginja.
(Piše dr. H. Tuma.)
(Dal)e )
Ako 8ežemo sto let v Avstriji nazaj, najdemo še povsodi poleg malorazvite obrti po mestih, ki služi onevnim potrebam, po deželi poljedelca, ki največ zase producira, kolikor mu priroda brez umotnih tredstev daje, preostanek pa znosi v trg in mesto.
Tarif iz leta 1806 na Dunaju nam kaže, takratno ceno živil; stari funt govedine je stal 12 kr., teletine 16 kr., br&vine 10 kr, svinjine 14 kr. Volova noga se je dobila za 6 kr., funt jeter za 4 kr., pluč za 3 kr., funt kuhanega masla 41 kr., funt ribe 12 kr., stari bokal piva 8 kr., funt črnega kruha 6 kr. Tarif iz Teplic na Češkem iz leta 1858 za restavracijo »Na stare radnici" nam kaže: juha 3 kr., beafsteak s krompirjem 20 kr, telečji kotleti s citrono 18 kr., pečen kopun porcija 16 kr. itd. Ta dva tarifa nam jasno govorita, da do leta 1858 tudi v danes tako industrialni deželi kakor češki ni bilo intenzivne industrije in je poljedelcu vsa mesnina preostajala za prodaj. Na Francoskem je stalo leta 1868 v boljši restavraciji v Parizu navadno kosilo z več jedil 1 frank 40. Leta 1810 je delavec v Parizu pošteno izhajal s 440 franki na leto, za hrano, obleko in stauovanje.
Šele ko je kmečki sin zapustil domačo grudo, ko ga je pregnala ali želja izboljšati s obraz življenja v velikem mestu, ali pa tud lakota in pomanjkanje doma vsled številne družine, šele takrat se je premenilo razmerje med onimi, ki so živila proizvajali in onimi, ki so jih le konzumirali. Na eni strani je raslo vedno število konzumentov, na drugi strani se je število producentov na deželi znižalo. Ako na-kratko pregledamo glavne podatke statistike, konstatiramo, da je bilo 1880. v Nemčiji 25 milionov prebivalcev, po pretežni večini poljedelcev. Leta 1882 je bilo 45 milionov prebivalcev, in sicer od teh 18 in pol miliona poljedelcev, 16 milionov industrijskega prebivalstva. Leta 1907 pa je bilo 62 milionov prebivalcev, od teh pa le 17 milionov poljedelcev in 26 milionov industrijalcev. Lsta 1882 je bilo samostojnih posestnikov, obrtnikov, trgov-itd. 34 in pol miliona, leta 1907 pa le 17 in pol. V Britaniji je bilo leta 1901 okolo dva miliona poljedelcev ali 5% in 16 milionov fabričnih delavcev na 41 in pol miliona prebivalstva. V Avstriji je bilo leta 1880 na deželi 13,637.000 prebivalcev, v mestih pa 8,307 000. Leta 1910 je bilo na deželi
14,130.000	prebivalcev, torej v 30 letih komaj za 400.000 več, v mestih pa 14,438.000, torej za dobrih 6 milijonov več.	(Dalje.)
ZADNJE VESTI.
Italijansko turška vojna.
Boji pred Tripolisom.
Carigrad, 24. oktobra. »Jeni Gazetta" poroča o hudem boju pri Kirki vzhodno od Bengazija, dalje o spopadu med italijanskim vojaštvom in domačim prebivalstvom vtripoliškiokolici. Italijani imajo velike izgube. (To vest je treba sprejeti z rezervo, ker ni dospelo vojnemu ministrstvu do sinoči nobeno poročilo iz Tripolisa, Derne in Bengazija.)
B i m , 24. oktobra. Sinoči je bil pred Tripolisom spopad med predstra-ž a m i in so bili trije Turki ubiti. Položaj v Tripolisu je za Italijane ugoden. Včeraj se je odpeljalo 500 turških državljanov domov na krovu nemškega parnika.
Klanje r Bengazljn.
Pariz, 24. oktobra. O pogromu na kristjane poročajo iz Bengazija: V noči od srede na četrtek je o b k o 1 i 1 poglavar Senusijev s svojimi pristaši poslopje katoliške misije. Vodja katoliškega zavoda, pater U m b e r t o se je hotel pogajati s poglavarjem fanatizirane čete. Senusi pa so poklali vse stanovalce brez p a r d o n a. Odondot so se podali morilci v katoliško zavetišče za otroke in poklali 10 do 121etne otroke.
E i m , 24. oktobra. Turške čete, ki so se ustavljale izkrcavanju italijanskih žet, so se v velikem neredu umaknile v notranjost dežele. Beduini napadajo vsako noč predstraže, ne da bi prizadjali občutnejšo škodo.
Odhod italijanske ekspedicije.
B i m , 23. oktobra. Iz Neaplja je včeraj odšel četrti oddelek ekspedicijskega zbora, obstoječ iz 10.000 mož. Polovica teh je n a m e n j e n a za Ben-pazi, ostala polovica za Demo. Transport spremlja velik parnik z živili.
Not ultiniatnm?
Milan, 24 oktobra. „Corriere della sera" napoveduje, da poda Italija izjavo, preden započne italijansko brodovje akcijo v Egejskem morju. V izjavi, ki bo proglasila n e -preklicno gospodstvo Italije nad Tripolitanijo in Kirenaiko, zagrozi Italija, da bo nadaljevala boj brez pardona, če bo Turčija še nadalje vztrajala v pasivnosti. Kakor zatrjujejo v političnih krogih, velevlasti ne bodo ugovarjale italijanski akciji v Egejskem morju.
Nervoznost na Balkana.
Atene, 24. oktobra. Vladni organ izjavlja, da Grška ne ostane mirna , če napade Turčija'Bolgarijo. Prav tako izjavlja uradno glasilo bolgarske vlade „Mir“, da Bolgarija ne bo držala križem rok, če bo Turčija nadlegovala Bolgarijo.
Gospodarski blagoslov vojne.
Trst, 24. oktobra. M i t i 1 e n s k a banka je vsled vojne krize ustavila izplačila. Primanjkljaj znaša okolo miliona. Banka ima več podružnic v Turčiji.
Milan, 24. oktobra. Iz Ferrare poročajo : Vsled vojne je p a r n i m I i n „Em i-1 i a n a“, ki zaklada Turčijo z moko, ustavil izvoz svojega blaga in odpustil ogromendel svojega delavstva. Zastoj vsled vojne občutijo tudi italijanske cukrarne.
Carigrad, 24. oktobra. Solunski trgovci zahtevajo od vlade, da določi trimesečen moratorij.
Mesno vprašanje.
Budimpešta, 23. okt Pogajanja o mesnem uvozu so se danes zopet nadaljevala. Glavna točka konferenc so kompenzacije za zvišanje srbskega mesnega kontingenta, čas pogajanj jo odvisen od ogrskih zahtev.
Stojalowskl umrl.
Krakov, 23. oktobra. Ob 1. popoldne je umrl bivši državni poslanec S t o j a 1 o \v -s k i.
Stavka prejcev v semllskem okraja.
Praga, 24. oktobra. Včeraj so prejci v semilskem okraju ustavili delo, ker so se pogajanja s tovarnarji o zvišanju mezd razbila.
Nadvojvoda se je odpovedal.
Dunaj, 23. okt. Zopet se je odpovedal habsburški nadvojvoda vsem pravicam in* častem, da se poroči v meščanskih krogih. Kakor poroča „Prager Tagblatt" se je nadvojvoda Ferdinand Karl s cesarjevim dovoljenjem odpovedal nadvojvodskemu naslovu, privzame ime grofa Bur-g a in se poroči s hčerko profesorja C z u b r a.
Poskušen roparski umor na Dunaju.
Dunaj, 23. oktobra. Danes ob 1. popoldne je stopil v trgovino j u v e 1 i r j a S t o c k a v Leopoldstadtu 27 leten mož, da kupi zlato verižico. Nenadoma je udaril zlatarja na zatilnik in ustrelil dvakrat s samokresom. S t o c k , ki sta ga kroglji zadeli v glavo se je zgrudil na tla in napadalec gaje začel daviti. V tem je vstopil še drug mož in oba sta oropala trgvino in jo zapustila z bogatim plenom. Ranjeni zlatar se je s težavo privlekel do vrat, da je poklical na pomoč. Prenesli so ga v bolnico ; njegovo stanje je nevarno. O napadalcih ni nobenega sledu.
Ogrska kompromisna pogajanja izjalovljena.
Budimpešta, 24. okt. V vladnih krogih zatrjujejo z vso določnostjo, da so se kompromisna pogajanja razbil a in da bo treba seči po novi taktiki za pobijanje obstrukcije še pred razpustom zbornice.
Ogrski moralisti.
Budimpešta, 24. okt- Policija je zaplenila v nekem izložbenem oknu reprodukcijo Bocklinovih „Otrok v kopelji“ in Benczur-jeve „Bakhantinje“ ; založnika je kaznovala z
globo 100 kron Konfiskacija se je izvršila na zahtevo klerikalnega poslanca Molnarja.
Položaj na Hrvaškem.
Reka, 24. oktobra. Reški „Novi List“ poroča, da bo sklican hrvaški sabor n a d a n 2 8. t. m., da reši predloge o kmečkih zadevah in o uravnavi učiteljskih plač in pa proračun za leto 1912. Ker bo deželno-zborska večina odklonila proračun, je pričakovati odstop dr. Tomašiča ali pa razpust sabora.
Odstop dr. Tomašiča.
Budimpešta, 24. okt. V političnih krogih je razširjena vest, da hrvaški ban dr. Tomašič »kratkem odstopi, deloma vsled napadov ogrskega časopisja, deloma vsled tega, ker ni mogel pridobiti hrvaških strank za proračun. N j egov naslednik bo prejkone grof P e j a č e v i c.
Kolera na Hrvaškem.
Zagreb, 24. oktobra. Na Hrvaškem se je pojavilo šest novih slučajev kolere. Eden je smrten.
Bosanska saborska kriza.
Sarajevo, 24. okrobra Deželno-zborska kriza je poravnana; moslimsko - hrvaški blok je privolil v vstop Derviš bega Miralema v proračunski odsek, ki se pomnoži od 18 na 27 članov.
Požar v Stambuln.
Carigrad, 24. okt. Policijsko poročilo
o	požaru v Stambulu trdi, da je pogorelo 119 poslopij. Opisi tujega časopisja so pretirani.
Poštni rop na TnrŠkem.
Solun, 24. oktobra. Roparji so napadli pri Elbasanu pošto, ki vozi med Š k a d r o m in M o n a s t i r j e m in ugrabili 3 0. 0 0 0 turških funtov.
Draginja v nemškem drž. zbora.
B e r o 1 i n , 23. oktobra. Zbornica razpravlja o draginjskih interpelacijah, ki so jih vložili socialni demokratje, centrum in svobodomiselci. Dr. S p a h n (ceu-trum) obžaluje, da imajo korist od znižanih železniških tarif v prvi vrsti ne konzumentje, temveč trgovci. Posl. Scheidemann (soc. demokrat) pravi, da je agrarna politika milione prebivalstva obsodila na stradanje, le da peščici agrarcev priskrbi mastne profite. Nujna zahteva je, da se odpravijo carine na živiuo in na krmo. Tudi O e f e r (svobodomislec) zahteva znižanje carin. Državni kancelar Bethmann-Hollweg pravi med drugim : Nezadovoljnost z visokimi cenami daje levici upanje za bližnje volitve. Ce se agitaciji posreči vplivati na sestavo državnega zbora, bo mimogredoča draginja trajno oškodovala naše gospodarsko življenje. Nobeni napadi me ne odvrnejo od dosedanje gospodarske politike. (Nemir na levici.) Na predlog posl. Bebelna (soc. dem ) je sklenila zbornica razpravo o kan-celarjevem odgovoru.
Mornariški minister proti mrtvemu Tolstemu.
Peterburg, 24. oktobra. Mornariški minister Gregorovič je ukazal, da se odstranijo dela Tolstega^ iz vseh knjižnic na ladjah, češ da kvarijo častnike in moštvo
Revolucija na Kitajskem.
Zmaga revolucionarjev v Jlankavu.
London, 24. oktobra. Reuterjev urad poroča iz Hankava, da so se cesarske čete po spopadu z revolucijo-narji umaknile daleč proti severu. Čangča in Ičang so si vetaši osvoji i. Pred Nančangom se boii nadaljujejo.
Poraz cesarskih det.
London, 24. oktobra. Iz Pekinga poročajo : V pogorju med Hunanom in Hupekom so bili hudi boji. v katerih so bile v 1 a-dnečete popolnoma poražene. Ranjenih je okolo 1000 mož vladnega vojaštva. Poveljnik se je obrnil v Peking po zdravniško pomoč. Družba »Rdečega križa" pod načelstvom Amerikanca Fergmona je odposlala ekspedicijo s šestimi evropskimi in s šestimi kitajskimi zdravniki na bojišče. Tu so razširjene govorice, da ustanove revolucionarci na jugu posebno državno zvezo in da prepuste sever Mandžurom. Dalje so razširjene vesti, da je mladi cesar zapustil Peking.
Nevtralnost velevlasti.
H a n k a u , 24. oktobra. Konzuli so izdali proklamacijo v kitajskem jeziku, v kateri proglašajo nevtralnost velevlasti.
Kitajska vlada mobilizira.
Peking, 24. oktobra. Vlada je izdala oklic, v katerem poziva Kitajce na vstop v cesarsko vojsko. Dalje je vlada pomnožila policijo za 2000 mož in odprla žitnice, v katerih so shranjene velike žitne zaloge za slučaj vojne ali vstaje.
Itcvolucija se šfri.
Peking, 24. okt. Angleško poslaništvo je dobilo obvestilo, da se vsa dolina reke Jang tse pridruži uporu če se generalu Jinčangune posreči v prihodnjih dneh izvojevati odločilne zmBge.
Kitajsko posojilo.
L o n d o u , 24. oktobra. Pogajanja novem posojilu za reformo kitajske valute v znesku 10 milionov funtov šterlingov so suspendirana.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba Zaris.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
C
□C
□
D-B. Ipavic
(ženske bolezni)
zopet ordinira.
3c=r-
C
VT	za slabokrvne in prebolele je
Ml	zdravniško priporočeno črno dal-
1\UV matiusko viuo Kuč najboljše sred-Kssasgggg, stvo, 5 kg franko K 4*50.
Br. Novakovič, Ljubljana
Kavarna
••
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Bianca
:: se priporoča.
••
••
3E
D
Priporočam svojo bogato zalogo
nagrobnih spomenikov
iz najraznovrstnejšega kamna. Zaloga se nahaja v moji delavnici in na dvorišča pokopališkega oskrb-ništva. Istotam so na razpolago tudi cementni in kamniti nagrobni okvirji lastnega izdelka. Naročila, bodisi iz granita, sijenita, labradorja, kraškega in beljaškega marmorja itd., jako točno in z nizkimi cenami. Preskrbujem tudi slike po najnižjih cenah.
Fr. Kunovar, kamnosek
•\ LJUBLJANA, novo pokopališče
T cilindre
in čepice
v najnovejših fasonah in v veliki izberi
priporoča
IVAN SOKLič, Ljubljana
Pod Trančo št-
J Laška in dunajska J
kuhinja
I l
g Šelenburgova ul. 7 g
|	nasproti	glavne	pošte.	g
R Vsak čas se dobe mrzla in goika je- R dila, zmiraj sveže morske ribe in iz-
I	vrstno in ravno došlo vino ..Brioni4*. B | Kuhinjo vodi staroznani kuhar gospod g Sernatto. Sprejema se abonente na . ■ hrano in deklice v pouk. Na novo ® g urejeni prostori. — Slavnemu občinstvu g j se najvljudneje priporoča	^
- j	novo	ravnateljstvo.
Največje podjetje konfekc. stroke je ogromna trgovina
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg štev. 5
katera ima Se začetkom sezije
nad 30.000 kom. svežega blaga
po najnižjih cenah — in to:
nad 5000 kom. najfinejšili oBfek za gospode „ 2000 „ naj finejši fi površnikov,šport-tiifi in zitnskifi sukenj „ 3000 „ pelerin
Solidna postrežba!
nad 2000 kom. posamezn. filae in teloonikoo „	3000	„	oSfek za deške in otroke
15000 najmodernejše konfekcije za dame in dekfiee.
Priznano nizke cenel
v vsaki množini kupuje po nizkih cenah
Iv. L Hartmann mi A. Tomažič
 	"""""...v Ljubljani, Marije Terezije cesta.
tff Tvrdka oddaja	AMDTD	zdrav in brezhiben f f f
••• najboljše vrste iV JA. V/iv J. 17 1IV v vsaki množini tudi •••
OREHE
cele vagone po prav solidni nizki ceni?
,SLAVIJA‘
VZAJEMNO ZAVAR. BANKA V PRAGI,
ki ie naivečji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se najtopleje priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, bodisi za življenje, proti požaru, proti ulomu ali pa proti razbitju stekla in ogledal, le pri njej. — BANKA ,SLAVIJA‘ ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine la zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbJjenje za starost za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so na cenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. Banka .Slavija* je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko narodno upravo. Zivljenske police banke .Slavije" so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka .Slavija* narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstvi. Ogromni rezervni fondi K 54,000.000’— jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim članom življenskega oddelka K 2,495.719'—. Kapitalij in škod pa je do sedaj izplačala K lOg.SSe-Sftl’—. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine presto
GENERALNI ZASTOP ,SLAVIJE‘
VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI.
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek rpravega: Fran ck;: . s kavnim mlinčkom iz tovarne v Zagrni);;, vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje ru -prebolene kakovosti je pravi Franck loli priljubljen v vsakem gospodinjstvu. - -	-