tct° I ICT ž,wrf,*a m- Naročnin« za Jugoslavijo: |j9 JHV IKMgf Tl« BfPj^ n| nH IH Hi Uredništvo: Ljubljana,) celoletno 180 din (za lno- |1§ H^HT TEfEk, Mtj WtlHrrl}W mM® a^M El l||k 11 PPv,,,,,, ižf OmJgSg 11 Gregorčičeva ulica 33. TU, eenistvo: 210 din), za V. te ta &§S m W& W8&? ig) m ESI EH« *J3 CtfSpF 25-52. Uprava: Gregori 80 din za ■/. leta 45 din. W TIIIIUIBB^ W W iičeva ul 27. Tel. 47-fllj mesečno 15 din. Tedenska v Rokopisov ne vračamo. — Časopis za trgovino.Industrlio. nlci v UuMJanTt5tlR8» lakaja rirFSS Ljubljana, petek 4.oktobra 1940 Cena KI TSO Kie le krivda T Kadar jo stiska na višku, prav za prav ni važno razpravljati, kdo je povzročil stisko, temveč je mnogo bolj pravilno zagrabiti za delo in dati čim izdatnejšo odpomoč, da stiska mine. V hipu, ko je nastala povodenj, ker se ni nasip pravočasno popravil, ni na mestu debata, kdo je kriv nepopravljenega nasipa, temveč je treba nasip popraviti, ga zamašiti, da se povodenj omeji. Tako tudi sedaj ni najvažnejše, da debatiramo o tem, kdo je kriv sedanje draginje in sedanjega pomanjkanja blaga, temveč mnogo več haska bi imeli cd tega, če bi draginjo zajezili in spravili na trg blago. Šele kadar je glavna nevarnost minila, je prišel čas za razpravo o krivdi. Pri nas pa se je tudi v tej zadevi postopalo drugače. Draginja se še ni niti najmanj zajezila, pomanjkanje blaga tudi prav nič ne odpravilo in vendar se po listih kar na debelo razpravlja o krivdi. In tej debati se je dalo z nekaterimi uredbami še oficialno potrdilo. Zato je potrebno, da tudi mi spregovorimo nekaj besed o tem poglavju. To tem bolj, ker se je od marsikatere strani skušala vsa debata čisto enostransko usmeriti in ker ■e je kar iskalo, kako bi se krivda za vsa sedanja zla naprtila le enemu stanu, predvsem trgovskemu. Tudi tisti, ki so akterji tega manevra, vedo, da se dela s tem trgovcem velika krivica. Toda to jih ne moti, ker bi sicer tudi sami morali prevzeti precejšen del krivde, a je za nje osebno prijetneje, če padajo udarci po drugih. Takšna morala jim sicer ni v posebno čast, a to jih ne moti. Ne moti pa jih niti to, da dobro vedo, da ta manever ne more imeti trajen uspeh, ker je preočitno, da niso trgovci krivi za današnje stiske. V zadnjem času smo slišali, da je dejal minister Beslič, da se ni treba bati, da bi primanjkovalo živil. Minister dr. Smoljan pa je dejal, da bomo imeli letos 200.000 vagonov koruze presežka. Izšel je tudi oficialni članek, v katerem se naglaša, da je čisto neopravičen strah, da bi primanjkovalo živil. Tudi strah, da smo preveč izvozili blaga, je napačen. In v članku se navajajo naslednje številke: V mesecih januar—julij smo izvozili v Nemčijo 1. 1939. pšenice za 50'1, L 1940. za 19‘3 milijona din, koruze 1939. za 237, 1. 1940. za 0 07, goveje živine 1. 1939. za 31’1, 1940. za 36'9, svinj 1. 1939. za 156'9, leta 1940. za 114'2, masti 1. 1939. 56'2, 1. 1940. za 98'3 in jajc 1. 1939, za 72"4, 1. 1940. pa za 75 5 milijona din. Pomanjkanja se torej ni treba bati. Če je to res, da je živil zadosti, potem se pa moramo vprašati: Kako pa je to, da je nastala pred enim letom takšna panika, da je vse začelo kupičiti blago? Ali ni v tem dokaz, da naša uprava takrat tii bila dorasla svoji nalogi, ker ni znala ljudi pomiriti niti spraviti na trg potrebne količne blaga? In kdo je kriv, če je draginja tako silovito narasla? Ali so morda trgovci nagnali ceno moki na 9 din? Ali ni bila vsa žitna trgovina v rokah Prizada? Ali so morda trgovci izdali uredbo, ki je dovolila kmetovalcem, da svobodno določajo cene svojim pridelkom? Ali so morda trgovci izvzeli kmetovalce iz protidraginjske uredbe? A v visokih cenah živil se je za-Č«la draginja? In če je manjkalo blaga, ali so bili tega krivi trgovci! Trgovci so blago pravočasno naročili, a dobili niso deviz. Kasneje pa je itak bila vsa uvozna trgovina pod vedno večjo kontrolo in danes je že toliko ko monopolizirana. In še ni blaga! Ali so trgovci krivi, če monopol ne funkcionira dobro? Draginja pa je narasla tudi zaradi vedno večjih davkov, večjega obtoka bankovcev, novih socialnih dajatev, podražitve prevoznih stroškov, zvišanja železniške tarife itd. Niti ene teh stvari niso zakrivili trgovci, temveč nasprotno se proti mnogim teh boriti. Sedaj pa naj bodo oni krivi za vse, čeprav so baš oni od teh zvišanj najbolj prizadeti. Vedno bolj posega država v vse gospodarsko življenje in zlasti še v trgovino. Jasno je, da je tisti, ki o vsem odloča, tudi za vse odgovoren, ne pa tisti, ki nima nobene besede. Saj so stalne pritožbe vseh gospodarskih organizacij, da se ne zaslišijo niti takrat, ko bi edino one mogle pravilno svetovati. — Vedno bolj se odrivajo gospodarski sloji, vedno manjša veljava se prepušča trgovcem, zato pa bi se jim hotela naprtiti čim večja krivda. To pa ne gre in tudi ne bo šlo. Ni krivda pri trgovcih, temveč krivda je v naši upravi, ki si je prilastila vso moč, ne da bi se za ta posel tudi pripravila. Zato pa doživljamo tudi to neverjetnost, da se na eni strani zagotavlja, da je vsega zadosti, na drugi strani pa kriza traja še kar naprej, če se postavlja vprašanje krivde, se trgovcem ni treba izogibati tej debati, ker morejo z dejstvi pokazati na prave krivce. Tudi hujskarije proti trgovcem te resnice ne bodo spremenile. Hujskanje proti trgovcem Neresnosti. ki diskvalificirajo iavna glasila Kadar narašča draginja v taki meri ko sedaj, kadar nastaja vedno večje pomanjkanje blaga in je stiska ljudi vedno večja, je naravno, da iščejo ljudje krivca za vse te nesreče in da si skušajo nad njim ohladiti svojo nejevoljo. Ljudje, ki so nekritični v normalnih časih, so naravno v nenormalnih časih še bolj nekritični. Ker vse to upoštevamo, se tudi ne čudimo, če se sliši v sedanjih časih marsikatera neresna beseda in če nekateri mislijo, da je hujskaštvo dobro priporočilo za popularnost. Toda nekaj drugega je, če za-greše take nekritičnosti preprosti ljudje, ki so res v stiski, nekaj drugega pa, če jih zagreše javna glasila, ki morajo vendar v vsakem primeru biti nekaj pred nekritično množico in ki so izgubila svoj raison d’6tre, svojo obstojno upravičenost, če postanejo nekritična. In tako nekritični postajajo vsi tisti, ki ponatiskujejo vse, kar se jim pošlje v uredništvo, ne da bi vsaj malo presodili, če je poslani dopis upravičen ali ne. Takšni listi pozabljajo na spoštovanje, ki bi ga morali imeti do tiskane besede, pozabljajo pa tudi na to, kaj so dolžni ugledu svojega lista. Kajti odgovornost za te nekritične dopise ne pada na onega, ki jih je spisal, temveč na tistega, ki jih je objavil. List, ki objavlja takšne nekritične napade, jemlje zato sebi ugled in izgublja na veljavi. Diskvalificira se kot javno glasilo. Skrajna nekritičnost je, kadar skuša kdo v sedanjih razmerah naprtiti vse nevšečnosti, ki jih preživljamo, le enemu stanu. Kajti predvsem je jasno to, da vseh teh nevšečnosti ne bi bilo, če bi ne bilo vojne. Več ko smešno pa bi bilo trditi, da je kriv te vojne le en stan v naši državi, še najmanj pa trgovski, ki pač v miru neprimerno laglje posluje ko v vojni, ko vedno novi predpisi onemogočajo vsako svobodno trgovino. Vzrokov za današnje razmere Je na stotine in mnogo so jih tudi že povedali, da je tembolj neopravičljivo, če se navzlic tem ugotovitvam daje prostora nekritičnosti. Zato pa tembolj obžalujemo, da smo doživeli v zadnjem času več primerov takšne nekritičnosti, ki je tembolj škodljiva, ker ovira vsako pozitivno rešitev sedanjih vprašanj. Nekritičnost še nikdar ni pripomogla k razčiščenju vprašanj in s tem k sanaciji, temveč je še vedno razčiščenje ovirala. Primer takšne nekritičnosti je kratka notica mariborskega »Ve-černika< in ki se glasi: V mnogih podeželskih mestecih, kakor tudi v mestih, se pogostokrat zgodi, da prenekateri trgovec odslovi nepoznano stranko, češ da zaželene stvari nima. V resnici pa je ravno narobe! In to včasih ne skrivajo niti sami trgovci. Zanesljivim« osebam namreč zaupajo, da dajejo gotove stvari samo svojim stalnim odjemalcem, oni »drugi« pa se naj za tak ali drugačen kup le »pod nos obrišejo«. Omenjena svojevrstna brezsrčnost zadeva najčešče preprostega, kmečkega človeka, ki mu vaška trgovinica v danih razmerah mno-gočesa ne more nuditi, zategadelj pa se mora odpraviti v mesto. Le-tu pa je pogosto ostavljen na milost in nemilost. Skrajni čas bi bil torej, da se takemu postopanju napravi enkrat za vselej konec. Zato bi naj oblastva preprosto ljudstvo že poučila, kako in kje naj išče zadoščenja! če je avtor te notice imel resen namen, da odpravi zlo, zaradi katerega je ogorčen, bi bila njegova dolžnost, da nastopi s čisto konkretnimi obdolžitvami. Povedati bi moral konkreten primer in tako jasno, da bi oblast, katero kliče na pomoč, mogla tudi nastopiti. Na njegove pavšalne in z dejstvi popolnoma nič podprte trditve pa nobena oblast ne more ničesar ukreniti. Zato moremo reči: Tistemu, ki je napisal to notico, ni šlo za objektivno resnico, temu je bila hujskanja edini in glavni namen. Kdor pa pazljivo prečita vso notico, ta bo našel tudi zadnji vzrok vse notice. Noben pameten človek se ne more razburjati, če skrbi trgovec predvsem za to, da oskrbi svojega stalnega odjemalca s potrebnim blagom. Ne le zato, ker živi od stalnih odjemalcev, temveč tudi zaradi stalnega odjemalca samega. Kje pa naj ta dobi blago, če ne pri trgovcu, pri katerem vedno kupuje! če te prednosti ne bi imel, bi sploh ostal brez blaga. Nezadovoljen s to samo po sebi umljivo prakso more biti le tisti, ki kupiči blago. Ta hoče, da ima prednost celo pred stalnim odjemalcem, ta pozna samo en interes, svoj skrajno egoistični lastni interes! In takšnemu interesu daje javno glasilo podporo? Stalni odjemalci nikakor niso sami bogataši, temveč so med njimi vsi sloji. Naravnost socialno delo opravlja trgovec, kadar ščiti stalne odjemalce. Če tega trgovec ne bi delal, bi lani v septembru, ko je bilo kupičenje zlasti v modi, ostali reveži tudi brez najpotrebnejšega blaga. Revnejši sloji so veseli, če morejo pri svojem trgovcu kupiti vse, kar potrebujejo, samo petični ljudje hočejo vse pokupiti povsod! Višek hujskaštva pa pomeni debelo natisnjen konec notice, ki se glasi: »Zato naj bi oblastva preprosto ljudstvo že poučila, kako in kje naj išče zadoščenja!« Kaj naj ta debelo tiskani poziv pomeni? Ali vzpodbudo k napadu na trgovske lokale? Ali poziv, da si ljudstvo po svoji preudarnosti poišče zadoščenje? Kaj naj pomeni? Kajti oblastva so s svojimi predpisi, kazenskimi sankcijami in tudi umetnim iskanjem krivcev že zadostno jasno povedala, kako more vsak državljan nastopiti proti navijalcem cen. Ta poziv je zato stvarno čisto odveč, boš zato pa, ker nima stvarne podlage, dokazuje, da pomeni hujskarijo, proti kateri bi morala nastopiti oblast. Za zaključek naj poudarimo: Nikdar ne pridemo iz sedanjih težav, če se bomo zatekali v nekritičnost in hujskaštvo. Rešitev je le v delu, složnem delu vseh, zlasti pa onih, ki poznajo vzroke sedanjih težav. Javna glasila bi se morala po tem ravnati, ker drugače so se izneverila svoji funkciji. Hujskaštvo proti trgovstvu ne bo nikomur prineslo lovorik! rorocno pieuseuuutu oavica je) bilo sprejeto z velikim odobrava-i njem, nakar so podali svoja poro« čila delegati posameznih zvez. O teh poročilih se je nato razvila dolga in živahna debata, v kateri so bili podani številni iniciativni predlogi za zboljšanje položaja gospodarstva in še posebej trgovine, Nato je bilo soglasno odobreno dosedanje delo uprave ter bilo sklenjeno, da posebna delegacija Centralnega predstavništva izroči' predsedniku vlade, trgovinskemu, in finančnemu ministru spomenic co z zahtevami trgovstva. V tej spomenici zahtevajo tri govci: 1. Država mora bolje zavarovati oskrbo industrije in trgovine s surovinami in neobhodno potrebnii mi predmeti. 2. Uredbe o zatiranju draginje, o kontroli cen in pošiljanju na prisilno bivanje naj se predelajo in dopolnijo tako, da se bodo mogli bolj pravično presojati prekrški, ki se po teh uredbah kaznujejo. 3. Obstoječi karteli se morajo prepovedati ravno zarodi zatiranja draginje ter se v nobenem primeru ne sme dovoliti ustanavljanje novih kartelov. 4. Ker davčne oblasti niso mogle niti v začetku desetega meseca v tem letu na podlagi posameznih davčnih novel z dne 23. decembra 1939. določiti davčne osnove za tekoče leto ter sporočiti to trgovcem, so s tem davčne novele zgrešile svoj cilj in se zato morajo razveljaviti v smislu zahtev vsedržavne konference gospodarskih zbornic in katere zahteve so bile predložene finančnemu ministru. 5. Da bi se mogli izdajati v vseh vprašanjih, ki urejajo gospodarsko življenje v naši državi, praktično izvedljivi ukrepi, je neobhodno potrebno, da gospodarska ministrstva in državne gospodarice ustanove iščejo in sprejemajo stalno posvetovalno sodelovanje gospodarskih organizacij. 6. Kontrolno knjige naj se ukinejo, ker bodo povzročale velikansko zmedo zaradi popolne nejasnosti vseh predpisov. Sela Central predstavništva zvez trgovskih združenj je bila v nedeljo v Beogradu v dvorani Srbskega trgovskega združenja. Istočasno pa je bila tudi plenarna seja Zveze trgovskih združenj. Seje Centralnega predstavništva so se udeležili delegati zvez iz Beograda, Skoplja, Banjaluke, Sarajeva, Novega Sada in iz Ljubljane. Na seji torej ni bilo le zastopnikov iz banovine Hrvatske. Ljubljansko zvezo sta zastopala podpredsednik Ferdo Pinter in tajnik dr. Pusti-šck. Oba so delegati posebno prisrčno pozdravili. Sejo je vodil zaslužni predsednik Centralnega predstavništva Nedeljko Savič ki je podal tudi obširno in zelo zanimivo predsedniško poročilo. Podrobno je poročal o vseh težkočah, ki jih danes preživlja trgovski stan ter o prizadevanju Centralnega predstavništva ter drugih trgovskih organizacij, da se te težkoče odpravijo. S posebnim zanimanjem so sprejeli delegati tudi njegovo poročilo o razgovorih s predsednikom vlade DragiŠo Cvetkovičem in drugimi odločujočimi činitelji. Nedeljko Savič je v svojem poročilu opozoril tudi na nekatere neljube pojave, ki ogrožajo enotnost gospodarskega ozemlja države. Stanje naših kliringov Največja sprememba v izkazu je nastala v stanju italijanskega kli-ringa. Dočim smo bili po stanju 22. t. m. še pasivni za 5’01 uiilijo-ua din, smo sedaj aktivni za 21'46 milijona din. Gibanje tečajev kažejo naslednje številke (vse v milijonih dotične valute): Aktivni kliringi: 30.9. 22.9. Bolgarska din 8'24 3'32 Nemčija RM 1'28 1'43 Turčija din 0'58 2‘90 Francija fr. frank 3'23 3'34 Franc, kolonije fr. fr. 2‘68 273 Italija din 21/46 >■—. Pasivni kliringi; Italija din — 5-01 Madžarska din 11/93 14-96 Poljska din 18'89 18‘89 Romunija din 614 6’49 Slovaška Ks 2575 2975 Nizozemska fl. 0'002 0'018 Češko-Moravska Kč 35‘33 6‘34 2 milijona kg tobaka za Nemčijo Na zboru sadilcev tobaka v Mostarju je izjavil minister dr. Smoljan, da si hoče Nemčija zagotoviti 2 milijona kg tobaka letno po istih' cenah in načinu kakor za mono-polsko upravo. Sadilci, ki bi s« odločili za dobavo tobaka Nemčiji, ne bi mogli dobavljati tobaka dri, monopolu. Prehrana Slovenije zagotovljena Pod tem naslovom poroča »Slovenec«, da je banska uprava angažirala zasebne uvoznike in sama najela posojila, da bo prehrana Slovenije zagotovljena. Za vsako banovino so določeni kontingenti pšenice in moke iz proizvodnih središč. Pri prvem kontingentu je dobila Slovenija 300, pri 2. in 3. pa po 1000 vagonov pšenice in moke. Pšenico uvaža v glavnem banovina sama. Če bomo dobivali kontingente v isti meri še nadalje, se nam ni bati pomanjkanja pšenice in moke. Banovina je doslej najela 64 milijonov kratkoročnih posojil po nizki obrestni meri (1 do 5%), zaprosila pa je za dovolitev zvišanja te vsote na 100 milijonov. Letošnja žetev v Sloveniji je čezmerno dobra. Pridelek koruze iv Vojvodini bo letos odličen. Zaradi ugodne letine koruze najbrže tudi ne bo primanjkovalo masti. Tudi cena koruze bo najbrže padla. Z jedilnim oljem bomo zadostno preskrbljeni. Enako s sladkorjem in kurivom. j Pri banski upravi se je ustanovil banovinski prehranjevalni urad kot samostojna pravna osebnost, ki bo protokoliran kot trgovska firma v trgovinskem registru. Pomanjkanja v bližnji zimi se nam ni bati. K tem optimističnim zatrdilom dostavljamo, da razdeljevanje pšenice in moke ni urejeno popolnoma in se zaradi tega čujejo mnoge pritožbe. Sodelovanja pri tem poslu je premalo. Pripovedke gosp- inž. Josipa Teržana špirita bo kmalu zopet dosti Lanska sladkorna kampanja je ibila ena najslabših v zadnjih letih, Iker je bilo manj posejano zemlje s sladkorno repo kakor druga leta in ker je bilo tudi vreme zelo ue ugodno. Zaradi te slabe L'ine je dobila sladkorna industrija tudi manj melase, ki je glavna surovina za proizvajanje špirita. Pomanjkanje melase se sicer občuti vsako leto, toda to pomanjkanje se navadno nadomesti s proizvodnjo špirita iz koruze. Lansko leto pa je bila tudi letina koruze silno slaba. Koruze je zato primanjkovalo in posledica tega je bila, da je cena koruzi narasla na 4 din za kilogram. Špiritna industrija ni mogla zato nadomestiti melase s koruzo, ker je bila koruza predraga, poleg tega pa je sploh ni bilo v zadostni meri. Navzlic temu pa bi mogla sladkorna industrija pokriti svoje redne potrebe, če ne bi nastopile čisto posebne prilike. Poletno deževje je poleg tega telo neugodno vplivalo na dozorevanje sladkorne repe ter se je zato sladkorna kampanja zakasnila ta cele tri mesece. V tem času so te potrošile tudi zadnje rezerve špirita. Zato se je v zadnjih dneh jobčutilo močno pomanjkanje posameznih vrst špirita, zlasti za proizvodnjo kuriv ter alkoholnih pijač, deloma pa tudi za nekatere Industrije. Sedaj se iz Beograda zagotavlja, pa bo to stanje trajalo največ en leden, ker so že večje količine melase na poti v špiritne tovarne; po odredbi centrale pridejo te količine takoj v tovarne, da bomo imeli že prihodnji teden zadostne količine špirita. Sedanje pomanjkanje špirita tnima torej nikake zveze z neko špekulacijo na višje cene. lonknrzi - poravnave Razglašen je konkurz o premoženju zapuščine po umrlem trgovskem zastopniku Ivanu Šimoncu v Mariboru. Konkurzni sodnik Ha-bermuth, upravnik mase odvetnik Cvetko Branko. Prvi zbor upnikov dne 14. oktobra ob 9., oglasitveni rok do 31. oktobra, ugotovitveni narok dne 11. novembra ob 9. V mariborskem »Večerniku« je objavil g. inž. Josip Teržan članek pod naslovom: »Zadružništvo ne ustvarja niti siromakov niti milijonarjev«. Naslov je sicer zelo lep, vendar pa ima to veliko napako, da je meglen in da je vseskozi negativen. Če zadružništvo ne ustvarja ne siromakov in ne milijonarjev, kaj pa potem ustvarja? G. inž. Teržan na to vprašanje ne odgovarja, čeprav ga je sam sprožil, zato bomo namesto njega odgovorili na vprašanje mi. G. inženir je najbrž hotel reči, da zadružništvo ustvarja srečne ljudi, da dajejo zadruge zadružnikom, kar potrebujejo, zlasti pa vse blago v zadostni meri, sijajne kakovosti in po najnižji ceni. Recimo, da je g. inž. Teržan hotel povedati to. V tem primeru pa moramo pripomniti naslednje: V Jugoslaviji je na stotisoče zadružnikov. Ni skoraj kmetskega človeka, ki ne bi bil član kake zai.. ge. Če je trditev g. inž. Teržana resnična in utemeljena, bi morali vsi ti sto in stotisoči biti srečni in zadovoljni ljudje in sedanje krize sploh ne bi smeli čutiti. Ali pa je tako? Ali pa ni resnica čisto drugačna? Kaj pa je storilo v sedanji težki krizi nabavljalno zadružništvo — ker o tem gre debata — za omi-Ijenje krize? Ali je v prodajalnah nabavijalnega zadružništva morda moka po 3 din, ali je morda v teh prodajalnah olja, kave itd. vedno dovolj na razpolago za vse zadružnike? Ali se morda ne morajo danes tudi člani zadrug zatekati v trgovine, da dobe blago, ki ga potrebujejo? Tako s ponosom se je govorilo, da bo nabavljalno zadružništvo regulator cen! Kako pa to, da se prav nikjer v Jugoslaviji ta blagodejni vpliv zadružništva ne čuti, razen seveda v tem, da skušajo neke kmetijske zadruge čimbolj dvigniti ceno kmetijskim proizvodom. Kje je torej ostala tako slavljena vloga zadružništva, da bo regulator cen. Od septembra 1939. se cene neprestano dvigajo, na tisoče zadrug imamo, ali pa je bil le enkrat zabeležen en njihov poskus, da se ta dvig cen ustavi? Cene so sc razvijalo nasprotno tako, kakor da zadrug sploh ni. Vsa bajka o zadružnem reguliranju cen je padla v vodo. Ali nam more g. inž. Teržan dokazati nasprotno? Toda o praktičnih vprašanjih g. inž. Teržan v svojem članku sploh ne govori mnogo, ker mnogo bolj ljubi filozofiranje. Zato filozofira o zadružništvu in seveda tudi o trgovini. To filozofiranje smo temeljito prečitali, a pri najboljši volji nismo mogli zatreti občutka, da smo čitali pripovedke Kaj naj bo drugo ko pripovedka če g. inž. Teržan sanjari o stari slovanski zadrugi, s katero da bi se dal ustvariti nov narodno- in državno - gospodarski organizem. Kaj je drugega ko pripovedka, če pravi g. inž. Teržan, da je stara slovanska zadruga originaln tvorba narodne duše, ki se more edino v takšni organizatorni obliki počutiti srečna? Nekoč je bila zadruga, v kateri so bili vsi srečni...« Tako bi se lahko začela lepa pripovedka o tej originalni narodni tvorbi. Toda danes so takšne pripovedke anahronizem, v času težke krize pa neopravičljive neresnosti. V moderni dobi sanjariti o patriarhalnem, najbolj primitivnem gospodarstvu, ki je bilo poleg tega zelo nedemokra tično, pač ni dokaz pravilnega pojmovanja nalog in prednosti sedanje dobe. Toda g. inž. Teržan ne filozofira samo o zadružništvu, temveč tudi o trgovini. Tu pa ima še manj sreče, ke mu je ta predmet manj pri srcu. Ne moremo tu navesti vseh klasičnih stavkov, ki jih je napisal g. inž. Teržan o trgovini, vendar pa je treba nekatere rešiti pred pozabljenjem. Tako pravi g. inž. Teržan: Trgovcu je vseeno, kaj kupuje in prodaja. — Ne vemo, kje je našel g. inž. Teržan trgovca, ki bi mu bilo vseeno, kaj kupuje in kaj prodaja. Vsak trgovec nasprotno dobro ve, kaj mora kupiti in zato se danes tudi trgovina vedno bolj specializira. Ni želez-ninarja, ki bi kupoval deželne pridelke in ni trgovca z deželnimi pridelki, ki bi nakupoval železnino. Danes se trgovina loči po strokah, ker vsaka stroka zahteva veliko strokovno znanje, brez katerega je pravilen nakup blaga nemogoč. Ni vsak usposobljen in sposoben, da postane trgovec, temveč se mora najprej mnogo učiti. Zato pa je tudi takšna trditev, da je trgovcu vseeno, kaj kupi, neresna, da uporabimo najmilejši izraz. G. inž. Teržan je zapisal še. veČ stavkov o trgovini, a na vse njegove ideje ne moremo reagirati, ker bi nam zmanjkalo prostora. Na nekatere pa moramo. Tako pravi, da trgovina, ki posreduje med producentom in konsumentom, vlada Had producentom in konsumentom in mu zapoveduje po svojih privatnih interesih. G. inž. Teržan menda ne ve, da si more producent poljubno izbrati, komu proda svoje proizvode. More jih prodati trgovcu, more jih prodati drugemu producentu, more pa jih prodati tudi direktno konsumentu. Vsak naš kmet tudi tako dela in proda tiste- Btvši ministrski predsednik Nevine Chamberlain je izstopil iz vojnega kabineta ter odložil tudi predsedstvo konservativne stranke. V pismu na Churchilla je izjavil, da odstopa, ker se njegova bolezen še ni tako popravila, da bi , . ,. . . i se mogel posvetiti svojemu poslu zan, ko si je upal zapisati te be- I tako, kakor bi bilo aa zmago posede, ki ne bodo pozabljene. Mor- trebno. V vlado sta vstopila dva da g inž Teržan ne ve, kaj prav člana delavske stranke. Vodstvo za prav pomeni beseda zajedavec, I ^hSn. P& * ^ ker bi sicer takšne besede pač ne Od sprememb v vladi je najpo- mogel uporabiti za cel stan, naj- membnejše to, da je postal notra- rnini nn 7n trt/ovskecm Kaiti zaie- mirnster socialist Morrisson. No-manj pa za trgovskega, naju zaje y. ministrl so vg. m ko 6Q let davci niso tipični za en stan, tem- nekateri imajo tu več so v vseh stanovih in tudi med Listi govore zato o »pomladitvi« šolanimi ljudmi. Ali se g. inž. Ter- vlade. Socialistična udeležba je Žan ,pl„h aa.ed«, be»edo je je izrekel? Ali bo uvrstil med za- otvoril v Leopoldvilleu novo radij- jedavce tudi one trgovce, ki so sko postajo ter imel pri tej priliki ustanovili dijaške ustanove, dali | govor, v 'katerem je izjavil, da se Dobro postrežete svoje odjemalce, ako jim ponudite zobno kremo CIMEAN denar za šole, za dobrodelne namene itd.? Ali so bili Kolenci, Cojsi, Gorjupi itd. zajedavci? bo Belgijski Kongo boril do konca na strani Velike Britanije. Italijani, Iu so člani komisije za izvajanje premirja v Siriji so p/-»Ati — n 1^4-nimUii— u_:tu napiše, ker napisana beseda ostane. G. inž. Teržan naj si to za-1 pomni! Ni danes trgovca, ki ne bi moral ročila o letalskih bojih in letalskih bombnih napadih, ki so na silovitosti še pridobili. — V Afriki se napoveduje italijanska ofenziva proti Aleksandriji. Baje bodo v tej , _______... „ ■ .ofenzivi sodelovale tudi nemške delati ves dan, naporno in z naj jnotorjajrane enote, tanki in letala, večjo spretnostjo delati, da se Reuter poroča, da je angleško vzdrži v sedanjih težkih razmerah. I poveljništvo prejelo zanesljiva poln tak človek dela naj bi bil za- ročila, da so bile poslane nemške . , ,_____. ,___„ I čete v Libijo, da sodelujejo pri lta- jedavec v narodnem telesu? Ali I Ujanski 0fenzivi proti Egiptu. ste g. inž. Teržan res premislili Angleško poslaništvo v Budapešti svojo besedo? Vsak trgovec tvega I je pozvalo vse angleške državljane, v svoji trgovini svoj denar, ne dela da takoj zapuste Madžarsko in od-„a tuj račun, kak«, se to dogaja KSnfa°? pri marsikateri zadrugi, in ta, ki nja v Romuniji Horia Sima je skli-tvega vse svoje premoženje, naj cal na nedeljo manifestacijsko zborovanje legionarjev, na katerem bo govoril tudi predsednik vlade gen. Antonescu. V svojem bo zajedavec? G. inž. Teržan, ali še vzdržujete svojo besedo? Svojo pripovedko o trgovini in I govoru ^ podal smernice vladne zadružništvu je g. inž. Teržan za-1 politike. Napoveduje se novo sodelovanje Anglije s Čangkajškovo Kitajsko. V kratkem odide angleška vojaška bro. A še v tej primeri je g. inž. Teržanu izpodrsnilo, da je moral priznati, da se tudi zadruga more mu, ki mu največ nudi. Ali naj proda morda tistemu, ki mu nudi najmanj? Naj svetuje to g. inž. Teržan kmetu, pa dvomimo, da bi mu še enkrat to nasvetoval. A tudi konsument kupuje, kjer hoče. Nihče ga ne sili, da kupuje pri trgovcu, nihče ga ne sili, da mora imeti določenega dobavitelja, razen če dobe karteli in monopoli preveliko moč. Svoboda prodaje in nakupa je v sedanjem nezadruž-nem redu še vedno veljavna. Le en konsument te svobode nima več. To je član nabavljalnc zadruge ali konsuma. Ta mora kupovati v svoji zadrugi in svojem konsumu, ker se mu ob plačilnem dnevu za nakupe v zadrugi ali konsumu toliko odtegne, da je do prihodnjega plačilnega dneva navezan na kredit v zadrugi ali konsumu. In to se ponavlja od enega plačilnega dne do drugega. To pa je ona druga plat medalje, ki ima za zadružnike polno neprijetnih posledic. Trditev g. inž. Teržana, da vlada trgovina nad producentom in konsumentom, je torej tudi le pripovedka, pri tem niti ne duhovita pripovedka. G. inž. Teržan pa si je dovolil na naslov trgovine še hujše besede. Pravi namreč: »V večnem lovu za dobičkom preneha biti trgovina činitclj gospodarskega napredka in prehaja v narodnogospodarskega zajedavca«. Veliko si je dovolil g. inž. Ter- snoval podobno, kakor je zasnovana povest o pridnem Janezku in hudobnem Mihcu. Pri trgovini je I mjSjja v Cunking. 2e sredi tega vse slabo, pri zadružništvu vse do- I meseca bo Anglija zopet dovolila .................. - - 'prevoz orožja in vojnega materiala skozi Birmo na Kitajsko. Znova bo dobila Kitajska posojilo 2 milijo-v nov funtov. Angleški veleposlanik izpremeniti v izkoriščevalsko druz- ^ Za stalno naseli v čunkingu. bo, če ni v dobrih rokah. G. inž. Vsi ti ukrepi so prve represalije Teržanu moramo povedati, da je Anglije proti Japonski. . , v . r., ... Sumner Wellcs je izjavil, da taksnih primerov bilo v Sloveniji imajo zrinjene države Severne že dosti, še več pa v drugih kra- Amerike glede vzhodne Azije na-jih Jugoslavije! Kakšen smisel pa slednje tri zahteve: V vsej vzhodni ima potem vse povzdigovanje za- AziR^e morajo ^tovati^ce druznistva, če ne more preprečiti, jjanov Vse države morajo imeti na da bi iz zadružništva zrasli izkori- ^em ozemlju enake pravice. Vse ščevalci ali zajedavci družbe? Ali obstoječe mednarodne pogodbe se naj dobe tudi ti še posebne privi- morajo spoštovati in se moreio .;„n | spremeniti le sporazumno. Nadalje . ,, . „ „ I je izjavil, da bodo nudile Združene Pripovedke g. inz. lerzana Pa I orah države velik odstotek prispevkov od tako zn.sovraženih trgovcev, ne more pač nihče tajiti. Da pa ni v teh državnih l>odporah prispevkov od zadrug, čeravno imajo nekatere od teh večmilijonska premoženja, je pa tudi resnica, ker plačujejo z 'ruge državi prav malenkostne dajatve, mnoge pa manj, kakor dobe od države. Da zadruge ne ustv. j rjo posameznih milijonarjev, bo vsaj v splošnem res. Od dobička, ki se steka v zadružne blagajne, paseb-no nabavljalnih zadrug, dobijo zadružniki le malenkosten delež, ki za posameznika ne pom » dosti, ves ostanek — po nekaj milijonov na leto — pa gre v skupno blagajno zveze zadrug. Milijonarje zadruge torej vendarle ustvarjajo, to pa v škodo zadružnikov. Trditev, da gre dobiček pri zadružništvu v korist vseh, pri trgovcu pa samo v korist enega, torej tudi ne drži. Tudi zadružništvo je danes centralizirano in zato pobaše večji del dobička centrala. V istem članku trdi pisec, da je glavna skrb trgovca, da doseže čim večji dobiček in da se pri tem prav nič ne ozira na to, če kakovost blaga ustreza potrebam konsumenta. Radi tega nakupujejo trgovci najraje blago slabše kakovosti, ker pri tem dosežejo večji dobiček. Po istem sistemu se baje ravnajo tudi nekateri producenti, izvozniki in uvozniki. Tisti, ki je napisal to trditev, zasluži v resnici največje občudovanje. Kajti takšne trditve, ki se ponašajo s tako porcijo nevednosti ali pa pristranosti, so res edinstvene. Sicer pa bi piscu članka priporočal, da si od znotraj ogleda majhno podeželsko trgovino, da od mestnih trgovin niti ne govorim, pa bo lahko opazil, koliko vrst blaga, najsi življenjskih potrebščin ali pa manufakturnega blaga, mora imeti trgovec na zalogi, da zadovolji svojo odjemalce. Je pač tako, da vsak ne premore dovolj gotovine za blago boljše kakovosti in radi tega ne preostaja trgovcu drugega, kakor da ima na zalogi blago razne kakovosti in po različnih cenah. Vprašam pa, ali poslujejo morda nabavljalne zadruge drugače? Pa še na eno dejstvo treba opozoriti: Zadružnik je vezan le na svojo zadrugo in tam mora vzeti, kar je pač na zalogi. Oni konsu-ment pa, ki ni zadružnik, ima na izbiro vse polno trgovin, kjer si lahko blago dodobra ogleda in kupi to, kar mu v resnici povsem ustreza, bodisi kakovostno bodisi z ozirom na njegovo denarnico. Znano je, da trgovci med seboj ostro konkurirajo, bolj kakor jim je to v korist, da si ohranijo stare odjemalce in pridobijo nove; to dejstvo pa obenem dokazuje, da je naravnost nemogoče, da bi trgovec pri kakem blagu dosegel čezmerni dobiček. Pisec pripoveduje dalje, da ima ta princip in smoter tudi to slabo stran, da se prideluje, izdeluje in uvaža ter trguje z blagom, ki ni neobhodno potrebno za kritje človeških potreb, daje pa posredovalcem velik dobiček. K temu bi pripomnil, da mi je znano, da so ravno nabavljalne zadruge v prvi vrsti pričele izdelovati zadružno čokolado, ki menda ni tako nujno važen predmet za preživljanje in bo torej pri tem gornja trditev pisca o dobičku najbolj držala. Kaj pa razne zadružne gostilne, zadružna vesela potovanja, ali je to tudi neobhodno potrebno? Nadalje trdi člankar, da je trgovina vzela v svojo službo tako konsumenta kot producenta. R temu pripomnim, da tudi zadruge ne delajo drugače. Tudi te kupujejo po nižji ceni od producenta ter prodajajo z dobičkom konsu-mentu. Pač pa je tukaj še posebna resnica in sicer ta, da zadruge niso vzele v svojo službo le producenta in konsumenta, temveč še tudi državo, in sicer s tem, da jim daje ta brezobrestna posojila, milijonske podpore, odpust davka in raznih taks, pocenjen prevoz blaga po železnici in še mnogo drugih takih dajatev. Končno omenja pisec tudi zadružno državo. Da o njej nikdar ne bi spregovoril, ker je to tako nezrela stvar, da so nehali o njej govoriti celo oni, ki so si jo izmislili. Pa ker se že govori o zadružni državi, naj mi avtor pove, kako bi taka država obstojala, ker zadruge od države le vlečejo, dajejo pa bore malo. Mnenja sem tudi, da bi se revežem v taki državi zelo slabo godilo. To dokazuje dejstvo, da je zastopnik zadruge producentov pšenice na anketi v Beogradu, kjer so sklepali o maksimalnih cenah za pšenico, predložil kalkulacijo, s katero je hotel dokazati, da vojvodinski producenti pšenice ne morejo te odstopiti izpod din 4‘— 'kg_ Ni se torej prav oziral na koristi ljudstva, temveč je hotel doseči le koristi za svojo zadrugo, t. j. za sebe, ne glede na to, da bi bil s tako visoko ceno pšenice povsem onemogočen nakup kruha revežem. In še nekaj! V nedeljo je bil ustanovljen konsum pri neki veliki tovarni. Ustanovitev se je izvršila z mnogimi govori in z velikim odobravanjem. V tein kon- sumu zopet vidimo, da se lotijo zadružni voditelji le poslov, kjer ni nikakega rizika. Kredit se bo delavcem odmerjal pač po njih zaslužkih in se bodo dolgovi kasi-rali že takoj pri izplačilu zaslužka. Kaj pa se bo zgodilo z delavci, ki bi jih morda tovarna odpustila? Prav gotovo jim bo kredit v kon-sumu odpovedan in bodo izročeni usmiljenju trgovcev. Konsumi ne poznajo rizika in ne milosti, za oboje je tukaj trgovec, ki lahko vsako leto pokaže celo li *o odjemalcev, katerim je moral črtati iz usmiljenja do družine kreditirane zneske! Ti dokazi menda zadostujejo, da ne morejo nabavljalne zadruge, navzlic velikim državnim privilegijem, pokazati nobene takšne resnične zasluge za ljudstvo, ki bi opravičevala njih privilegije. Zato [Ki je ne 1j neresno, temveč tudi že skrajno neprevidno, kadar se zagovorniki nabavljalnega zadružništva zaletavajo v trgovce, katerim niso kos niti strokovno, in še manj po delu, ki ga opravlja trgovec za celoto. Vse socialne akcije v mestih in na deželi bi brez trgovcev propadle in marsikatero društvo na deželi si pomaga s srečelovom le z darili trgovcev. Zato naj bodo zagovorniki nabavljalnih zadrug in konsumov lepo tiho in veseli, da uživajo mastne privilegije. Če pa bodo postali neskromni in si domišljali, da so zasluge kreditnega in produktivnega zadružništva njihove, se jim more zgoditi, da bo javnost bolj pogledala na njih delo In spoznala, da imajo njih privilegiji že čisto parazitski značaj. Ze celo pa naj ne napadajo trgovcev, od katerih naj se najprej nauče, kako se plačujejo davki, kako se dobro postreže ljudem, in kadar bodo to znali, naj se oglase zopet skromno k besedi. Če pa lega dobrohotnega nasveta ne bodo upoštevali, se jim more pripetiti, da bodo ljudje dejali, da nabavljalne zadruge res ne ustvarjajo ne revežev ne milijonarjev, zato pa ljudi, ki mnogo govore in se krase s tujim perjem. Manj samohvale, pa več dela za celoto, bodi geslo nabavljalnega zadružništva! Norme za p Na podlagi uredbe za normalizacijo z dne 1. julija 1938. je objavil Jugoslovanski nacionalni odbor za normalizacijo naslednje norme za pralno milo, ki so bile objavljeni v »Službenih novinah« z dne 2. oktobra: Čl. 1. Trdo milo za pranje se sme prodajati samo v kosih po 100, 250 in 500 gramov originalne teže, t. j. teže v svežem stanju. Če so kosi mila pripravljeni za sekanje mila na enake dele, potem mora biti vsak kos 125 gramov ali zmnožek te teže. Čl. 2. Za pravilnost teže in kakovost jamči tisti, Čigar ime ali ime firme ali zaščitni znak so odtisnjeni na milu. Tudi za gladka mila odgovarja proizvajalec. V primerih, ko prodajalec ne more dokazati izvor mila, odgovarja prodajalec, pri katerem se je našlo milo. Čl. 3. Trdo milo za pranje se deli na čvrsto jedro, znano pod imenom normalno milo ter na polnjena mila, ki se polnijo z neškodljivim materialom. 1. Trdo zrnato milo (Kernseife) je milo, ki se p ^obiva s toplim postopkom (kuhanjem in izoliranjem), iz trdih ali tekočih masti (olj) ali so iz mastnih kislin z ali brez dodatka smole (kolofonije). Mastne kisline v svežem stanju morajo imeti najmanj: V svežem milu mora biti najmanj 00% mastnih kislin, v onih pa, ki so kuhana z dodatkom smole, sme biti pogojeni odstotek mastnih kislin največ eno četrtino smolnatih kislin. Zrnato milo ne sme imeti nikakih tujih primesi, kakor vodenega stekla, so- e ffl SE PRIPOROČA H TISKARNA MERKUR ZA NAROČILA MM LJUBLJANA / GREGORČIČEVA ULICA 23 TRGOVSKIH, URADNIH IN DRUGIH TISKOVIN de, škroba in podobno. Ostanki neoiniljenih mastnih snovi ne smejo biti večji ko 0-50%. Vsebina svobodnih alkalij, izdelanih kot natrijev hidroksid, ne sme biti večja ko 0'15%. Pri prevzemanju in kupovanju pralnega mila treba upoštevati osušenost ter računati težo na bazi. 60% mastnih kislin za sveže milo. Če je zaradi osušitve z analizo ugotovljeno n. pr. 70% mastnih kislin, teža kosa pa je »a«, tedaj se zračuna merodajna teža (»x«) s 60% mastnih kislin takole: x = a. 70 GO Za primer, da se kontrolira teža kosa pri nakupu (v skladišču ali v tovarni), se vzame za kontrolo ves zaboj (vreča) in neto teža, deljena s številom kosov, daje povprečno težo kosa. Vsa zrnata pralna mila, ki poleg tovarniškega žiga (imena) nimajo označbe vsebine odstotka mastnih kislin ali sploh nimajo nobene označbe, morajo imeti pogoje, predpisane za zrnata mila. Polnjena mila Mila, ki imajo v svežem stanju najmanj 40% mastnih kislin (od česar sme biti največ ena četrtina smolnih kislin), se smejo prodajati samo pod imenom »polnjena mila«, oz. na teh milih se mora vidno označiti oni odstotek mastnih kislin, ki ga dejansko imajo v svežem stanju, za kar jamči proizvajalec. Označeni odstotek na kosih mila označuje vsebino mastnih kislin v odstotkih. Mila se sinejo polniti samo z neškodljivimi snovmi. Ta mila smejo imeti največ 0-15% svobodnih alkalij (računajoč kot natrijev hidroksid) in največ 0-50% neo. e-ljen:,i mastnih snovi. Izdelava mila z manj ko 40% mastnih kislin se ne dovoljuje. Mila, ki se prodajajo v južni Srbiji kot »Cirit mila«, smejo vsebovati do 2% svobodnih alkalij, izračunanih kot natrijev hidroksid. Čl. 4. Na milih, proizvedenih v tujini, morata biti označena ime ali firma (skrajšano besedilo), ki daje milo v promet, poleg tega pa kraj dotičnega obrata. Čl. 5. Te norme ne veljajo za zrnata mila, namenjena izključno za industrijske namene. Čl. 6. Te norme stopijo v veljavo z njih objavo v »Službenih novinah«, za banovino Hrvatsko pa t objavo v »Narodnih novinah«. Obvezno moč pa dobe 15 dan po objavi. Denarstvo Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 30. septembra navaja naslednje izpre-membe (vse številke v milijonih din): Skupna kovinska podloga se je zvišala za 8'9 na 2.380'4. Vsota kovanega denarja je padla za 27'8 na 212*1. Posojila so se skupno zvišala za 9'9 na 1.632'2. Eskont bonov državne obrambe ee je povečal za 131 na 5.155. Razna aktiva so se zmanjšala za 1*5 na 1.850. Obtok bankovcev se je povečal za 284'6 na 12.4O3-0G. Obveze na pokaz pa so padle za 183'3 na 2.646'2. Razna pasiva so nazadovala za 13'04 na 330 5. Dejanska vrednost zlate podloge je izkazana s 3.808'6. Skupno kritje se je zmanjšalo od 25'69% na ■25*61 odstotka, samo zlato pa od 22'40 na 22'29 odstotka. Obrestna mera je ostala še nadalje neizpremenjena. * Priv. agrarna banka je objavila Inesečno poročilo o likvidaciji kmetskih dolgov. Do 30. junija so plačali kmetje letos 30 milijonov din. Poročilo pa ne pove, koliko je bilo plačanih dolgov v posameznih banovinah. Menda so v nekaterih banovinah odplačila že kar ostra-čujoče majhna. Mestna hranilnica v Dubrovniku se s sklepom mestnega sveta likvidira, njene posle pa prevzame Hranilnica banovine Hrvatske, ki ustanovi v Dubrovniku svojo podružnico. Te dni je že prišlo v Dubrovnik odposlanstvo banovinske hranilnice, da prevzamejo Mestno hranilnico. Narodna banka Češko-Moravske poroča v svojem mesečnem pregledu, da je bil glavni znak češko-moravskega denarnega trga velika likvidnost. Tako v denarnih zavodih ko tudi v industriji in kmetijstvu je bilo mnogo svobodnih sredstev. žetvena dela so se mogla izvesti brez kreditnih zahtev. Hranilne vloge v denarnih zavodih so se povečale. Obtok bankovcev na Bolgarskem je znašal po poročilu bolgarske Narodne banke povprečno v juniju 6 milijard levov proti 4-3 milijarde V tem času lani. Teden varčevanja se je začel 1. oktobra v Angliji z govorom drž. podtajnika v finančnem ministrstvu Crooxa. Na stockholmski borzi prvič po 20 letih zopet no tir a ruski rubelj. Zadnjič je notiral ruski rubelj dne 0. januarja 1918. in tedaj je bil tečaj za 100 rubljev 47 švedskih kron. Pred svetovno vojno se je moralo plačati za 100 rubljev 192 Švedskih kron. Portugalska vlada je poslala 20 zabojev zlata v vrednosti 150 milijonov escudov v Združene države Severne Amerike, kjer se bo zlato hranilo. Dobave - licitacije iz davčne prakse Reforma zakona o neposrednih davkih potrebna Nekemu trgovskemu podjetju se je za leto 1940. po poslovnih knjigah odmerila pridobnina po naslednji osnovi: din I. Čisti bilančni dobi- ček za poslovno 1. 1939. 54.797'— II. K temu se prišteje. a) pridobnina . . . 14.236'— b) darila in podpore 10.570'— c) dvig lastnikov (treh družabnikov) . . . . 77.415'25 157.018'25 Od tega se odšteje: 6 % za sodelovanje lastnikov v podjetju . . 9.421'08 147.597'17 torej ostane davčna osnova za odmero din 147.500 — Odmeri se torej: 12% osnovni davek . 12% dopolnilni davek 50% samski davek od 1. III. za 1 družbenika 135% avtonomne doklade od din 17.700'— 17.700'— 17.700 — 2.950'— 23.895'— Komanda pomorskega arzenala v Tivatu sprejema do 16. oktobra ponudbe za dobavo naslonjal in sedal iz trdega lesa, hrastovih parketov, denaturiranega špirita, svinčenih akumulatorjev, kompletnega električnega stroja, merila za cilinder-motorje, sesaike ter za dobavo 1000 kg kislega zelja. Centralna direkcija drž. rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 22. oktobra ponudbe za dobavo raznega orodja. LICITACIJE: Dne 19. oktobra bo v inženirsko-tehničnem oddelku štaba moma rice v Zemunu pismena licitacija za dobavo raznih strojev; 21. oktobra za dobavo kartona in knjigo-veških potrebščin. Dne 22. oktobra bo pri Komandi mesta Ribnica ustna licitacija za oddajo prodaje boze ter sladkornih proizvodov pod zakup. Dne 28. oktobra bo pri štabu zrakoplovstva vojske v Zemunu li citacija za dobavo fotografskega materiala; dne 31. oktobra lepen ke in dne 2. novembra za dobavo papirja, lepenke in kartona za tisk in knjigoveze. PRODAJE: Dne 30. oktobra bo pri štabu moravske divizijske oblasti v Nišu javna ustna licitacija za prodajo jaznih starih in novih odpadkov j&d volne, sukna, usnja, platna, železa, medi idr. Celotni predpis davka 62.245'— Odmera je v zakonu o neposrednih davkih sicer popolnoma utemeljena, vendar pa jasno kaže, v katero smer se bo moral zakon izpremeniti, če bo hotel ustrezati dejanskim razmeram. Tvrdka ima din 54.797'— čistega dobička, a davka mora plačati din 62.245'—, torej še din 7.448'— več, kakor je dosegla dobička. Kaj je temu vzrok? Vzroki so različni. Da jih pregledamo po vrsti! a) Prištevanje pridobnine. — Prištevanje izhaja iz načela, da lasten davek ne sme nikdar kratiti lastne davčne osnove. Vendar kljub temu načelu ne more nikdo ugovarjati, da je pridobnina z dokladami vred vsekakor režija in da je krivica, da se kot taka pri odmeri davka tudi ne prizna. Zbornice so že letos v mesecu februarju zahtevale, da se pridobnina prizna za odbitno postavko, ako je bila pravočasno plačana. Ministrstvo za finance je ta predlog sicer odbilo, vendar samo to ne more ovirati, da bi se predlog ob primerni priliki obnovil. Vprašanje je deloma v zvezi z višino pridobnine, kar bomo še obravnavali. Pripomnimo le, da so doklade na pridobnino odbitne po pra-vomočni razsodbi upravnega sodišča v Celju, katero je svojčas priobčil tudi »Trgovski list«. b) Darila in podpore. — Trgovec sicer ni dolžan, da da razna darila in podpore, vendar je moralno zavezan, da podpira razne nabiralne akcije. Darila in podpore so v neposredni zvezi s poslom in bi morali biti brez nadaljnjega odbitni, če se gibljejo v običajnih mejah. Vsekako bi pa morala biti odbitna vsaj darila za socialne, karitativne in humane svrhe. c) Odbitek za sodelovanje. — Ne moremo zahtevati, da bi se odbil cel znesek, katerega so dejansko vzeli družabniki iz trgovine, vendar pa je znesek, ki se je odbil, veliko prenizek, posebno če se pomisli, da dejansko sodelujejo v obratu 3 družabniki. Za primere, v katerih se združi več oseb v enoto, ki ravno zaradi združenja dosega večje uspehe, bi se moral za vsakega družabnika odbiti prispevek za sodelovanje, vendar ne samo 6%, ampak razmeroma več, saj znaša uslužbenskega davka prosti minimum pri dohodkih do 1000 din din 7.200'—, torej več nego znaša v konkretnem primeru odbitek. Ta bi moral znašati vsaj 10.800 din na leto, toliko, kolikor znaša minimalna mezda za trgovske pomočnike. č) Davčna stopnja. — Davčna stopnja je bila že z 10% previsoka, a se je za davkoplačevalce, ki se obdačujejo po poslovnih knjigah, še zvišala na 12%. Svojčas je ministrstvo za finance opravičevalo visoko stopnjo (10%) s tem, da je v davčnem zakonu izvedeno docela načelo samoobdačenja, »kar znači, da ugotovitev davčne osnove zavisi od samih davčnih zavezancev.« Po tem je lahko uvideti, »da odstotek njih dejanske obremenitve ne bo nikdar ogrozil njihovih bitnih interesov«. Ko je ministrstvo za finance pripravljalo koncem leta 1939. dopolnitev davčnega zakona, je pustilo to načelo povsem iz vidika. Nasprotno, za davkoplačevalce, ki se obdarijo po poslovnih knjigah, torej do zadnje pare, se je osnovni davek celo zvišal za 2%, namesto da bi se najmanj za toliko, če ne za več, znižal. Leta 1928. je finančna uprava sama priznala, da je določila tako visoko davčno stopnjo, ker ne bo nihče plačal pridobnine od dejanskih dohodkov, toda deset let pozneje je ‘ že pozabila na to in je onim, ki plačajo davek od celotnega dohodka, davčno stopnjo zvišala. V trgovskih krogih se zahteva, da se onim davkoplačevalcem, katerim se odmerja davek po poslovnih knjigah, zniža davčna stopnja najmanj na 6%. Ta zahteva je popolnoma upravičena in jo finančna uprava, če se ne bo dala voditi izključno od fiskalnih interesov, ne bo mogla odkloniti. S tem v zvezi je tudi ureditev samoupravnih financ, ki naj bi uredila med drugim vprašanje, kako je postopati, kadar doklade presegajo državni osnovni davek. Ta ureditev se od leta do leta odlaga, toda težave z dajatvami za samouprave postajajo vedno večje, z njimi pa tudi potrebe samouprav, tako da se rešitev ne- bo dala večno odlagati. Da bi družba, za katero gre, mogla plačati predpisani davek, ki presega dejanski dobiček, ki ga izkazujejo kot pravilne spoznane poslovne knjige, bo morala v ta namen realizirati en del svojega premoženja, to je odprodati oz. zmanjšati zalogo blaga. Ako se zakon ne izpremeni, bo na ta način zaloga vsako leto manjša in bo družba že po par letih primorana, da likvidira, ker ne bo več mogla imeti za kupčijo neobhodno potrebno zalogo blaga. Pri vsej skromnosti, saj so n. pr. v letu 1939., porabili za vse svoje potrebe — in to 3 družabniki samo din 77.415'25, torej en sam le nekaj nad 25.000 din, bodo prišli v doglednem času na beraško palico samo radi pretiranih davkov, kar ne more in ni mogel biti namen zakonodajalca. Da se ta nesreča prepreči ne le za to družbo, ampak tudi za številne druge davkoplačevalce, bi bila zopetna reforma zakona o neposrednih davkih v naznačeni smeri nujno potrebna. polovico tako dober, moremo biti zadovoljni. Donos bučnih pešk se danes ne more še oceniti, verjetno pa je, da bo letos nekoliko večji ko lansko leto. Vendar pa se zaradi tega celotni položaj še ne bo dosti izpre-menil. Glede nove kampanje se more reči, da bo olja zadosti do prihodnjo žetve oljnate repice, to je do junija 1941., in sicer samo za krit-e najbolj nujnih potreb. Tudi glede drugih predmetov ne bi bilo sedanjih nevšečnosti, če bi se pravočasno založili. Tega pa nismo storili in zato sedanje pomanjkanje. OD 15. OKTOBRA DO 28. NOVEMBRA 1940 I. PRIVATNI IZLOŽBENI ARANŽERSKI TEČAJ ZA VSE STROKE ZAHTEVAJTE PROSPEKTK1 ENGELMAN ALBIN VODJA TEČAJA UUBUANA. TAVČARJEVA 1./UL Zakai prima jedilnega Očitki Prizadu Sonce je vir zdravja, meči in lepote! Slabo vreme onemogoča sončenje na prostem. — Prezaposlenost vam ne dovoli potovanja na morje ali v planine! Obsevajte se doma z našo patentirano ultravijoletno obsevalko »ORIGINAL RUB« Stane samo din 1200-— ln je najcenejša obsevalna naprava te vrste. Za ta denar imate doma stalno sonce in zdravje, veselje li» moč, ugodno občutje in nove življenjske sile. Potemnitev kože že po par obsevanjih! Dobavlja: JCGOPATENT, Ljubljana, Dvorakova ulica 8. Neka zagrebška tvornica je po »Industrijskem kurirju« takole navedla vzroke sedanjega pomanjkanja jedilnega olja: Do leta 1939. ni bilo pri nas nikdar pomanjkanja jedilnega olja. Še v juniju 1939. se je napovedovala zelo dobra žetev sončnic, zaradi velike suše v juliju in avgustu pa se te napovedi niso uresničile. Zagrebška tvornica je v tej situaciji zaprosila Prizad, da ji odstopi 200 vagonov repice, kar bi zadostovalo za 75 vagonov olja. Prizad pa je prodal svojo zalogo neki vojvodinski tvornici ter potrebe zagrebške tvornice sploh ni upošteval. V takšnem položaju se je začel odkup, sončnic. Vsaka tvornica je hotela nakupiti čim več sončnic, ker je videla, da je žetev slaba. Cene so začele zato rasti in narasle za več ko 30°/o. K nesreči pa je bil letos manjši tudi pridelek bučnega remena. Tako je mogla zagrebška tvornica odkupiti le 10 vagonov tega semena, dočim ga je druga leta odkupila po par sto vagonov. Drugih možnosti za nabavo surovin v državi lani ni bilo, zaradi vojne pa tudi ni bilo računati na uvoz iz drugih držav. Edino iz Bolgarske bi še mogli dobiti surovine, ker je imela ta presežke. Zaman so tvornice opozarjale Prizad, da bo manjkalo okoli 400 vagonov olja, če se hitro ne uvozi seme sončnic iz Bolgarske. Navsezadnje je Prizad vendarle dovolil dvema tovarnama v južni Srbiji nakup 600 vagonov sončnic na Bolgarskem. Z dovoljenjem pa se je tako dolgo odlašalo, da je Bolgarska že polovico svojih presežkov prodala in da smo mogli nabaviti le še 300 vagonov. V nadaljnje pojasnilo položaja naj služijo še naslednji podatki o žetvah v zadnjih letih. Žetev oljnate repice je dala leta 1938. 1000 vagonov, leta 1939. samo 500 vagonov. Žetev sončnic je dala leta 1938 4600, leta 1939. pa samo ^0° va-gonov, katerim je treba dodati se 300 iz Bolgarske uvoženih vagonov. Donos bučnih pešk je dal leta 1938. 600, leta 1939. pa samo 200 vagonov. „ Pripomniti je se, da služi letošnja repica v prvi vrsti za potrebe vojske, prometnega ministrstva in tvornic za sardine v Dalmaciji. Kar se tiče sončnic, ki ravno sedaj prihajajo na trg, je zagrebška tvrdka pesimistična in ne verjame, da bi znašal letošnji pridelek 8000 vagonov, kakor se napoveduje v listih. Če bo pridelek le za Resnica prodira na dan Hujskarije proti trgovcem se razgaljajo kot prazne V Ljubljanskem popoldnevniku je bilo objavljeno naslednje pojasnilo: Mirna, 26. septembra. Gospod urednik! V ljubljanskem popoldnevniku št. 210 ste na drugi strani v 3. stolpcu spodaj in deloma v 4. objavil dopis iz Mirne, datiran s 13. t. m. pod naslovom »Verižništvo * cvete«, glede katerega prosim, da objavite naslednje pojasnilo, oziroma odgovor piscu: Trdite, da »Trgovci, posebno oni, ki imajo večje zaloge, odirajo in špekulirajo z raznim blagom tako, da presega to že vse meje. Staro blago vsak dan sami draže in delajo ogromne dobičke. Nekatere stvari, ki se trenutno težje dobe, so poskrili zato, ker se pričakuje povišanje cen. Kljub temu, da imajo nekateri skrito moko, je ali sploh ne dajo naprodaj ali samo po 1 kg.« — nadalje — »Kljub temu, da imajo nekateri dovolj blaga, ga prodajajo v zelo omejeni količini ali pa sploh ne, cene pa vsak dan dvigajo. Marsikatero bla-go se ne dobi, ako vprašaš javno po njem, ako pa vprašaš skrivaj in obljubiš vsako ceno, pride blago takoj na dan. -Na vse mogoče načine se vara javnost s prikriva-, njem blaga ...« — in končno — »Kaj pomagajo vse uredbe, če jih ne izvajajo.« Vse te trditve so neresnične. Pisec pravi, da se to dogaja naši dolini in ker je z besedami »trgovci, ki imajo večje zaloge« razumeti vse take trgovce, se smatram upravičenega, ker imam tako večjo zalogo, da gorenje vesti demantiram. Resnica je, da nisem kriv, da so se cene blagu toliko dvignile, da ga ne morem več prodajati po starih cenah in ker se tudi ne dobe zadostne količine po starih željah. — Oblast se je • »ogromnih dobičkih«, o cenah in zalogah sama prepričala, pa ni našla ničesar nezakonitega, zato pa ni res, da bi ne izvajal obstoječih uredb, ampak je resnica ravno na drugi strani, da uredbe striktno izvajam, ker je le tako pričakovati normalizacije trgovine. Prepričan sem, gospod urednik, da sami niste informirani o razr merah v tej dolini in da boste zato tudi ne samo v mojo, ampak v obrambo tudi drugih naših trgovcev objavili gorenji popravek tudi ne glede na zakon o tisku. »Veriž-ništvo cvete«, ki je naslov vašega članka, je zgrešena obsodba in zmotno naziranje anonimnih piscev, proti katerim se žal ne moremo braniti, o stanu, ki se tudi v sedanjih časih prav tako trudi ustreči svojim odjemalcem, kakor prej in ki si ne želi, da bi padalo kamenje tja, kjer ni krive T. Josip Blažič. Kratek in preprost odgovor, zato pa tem bolj učinkovit, ln takšne odgovore, bi mogel napisati vsak trgovec? č? Ibi seveda imel toliko prostega časa, kakor ga imajo tisti, ki napadajo trgovce. Upamo, da bodo v bodoče naši listi bolj previdni za dopise, da jim ne bo treba objavljati podobnih popravkov. Statistiino-matematiino proučevanje Davčni svetovalec Prodaje »cif« in »foto« in skupni davek Družba * o. z. v L. — Vprašanje: Pri pobiranju skupnega davka klavzula »franko« ne velja in je Mjub temu transportne stroške že v računu detajli rati, sicer se ne more smatrati, da so vsebovani v celotnem fakturnem znesku. Po mednarodnih uzancah se opremljajo glede transportnih stroškov in drugih dajatev fakture tudi s klavzulo »cif« in »fob«. Prosim, ali se morajo transportni stroški tudi pri takih fakturah detajlirati? Odgovor; Po novih odredbah o skupnih davkih (§ 4.) transportnih stroškov ni treba detajlirati pri fakturah, ki so po mednarodnih uzancah opremljene s klavzulo »cif« in »fob«. Ta sprememba pa velja le od 1. januarja 1940. Ako se hočete ogniti neprilikam z de-tajliranjem, bi morali svoje dobavitelje opozoriti, da poslane fakture glede transportnih stroškov opremijo z navedenimi klavzulami. Postopek, kadar se zarubi blago, ki ni last dotičnega, komur se rubi G. N. N. v K. — VpraSanje: V svoji trgovini imam v komisiji blago, ki ni moja last, ampak last trgovca, za katerega to blago prodajam. Radi davčnih zaostankov mi je organ davčne uprave poleg drugega blaga zarubil tudi komisijsko blago. Proti rubeži tega blaga sem protestiral in je organ moj protest z dokazi, katere sem priložil, vzel na zapisnik, kljub temu sem pred nekaj dnevi dobil obvestilo, da se bo to blago prodalo. Medtem sem sicer dolžni davek že plačal, vendar me zanima, ali je davčna uprava pravilno postopala, ali ne. Odgovor: Po predpisih je moral organ glede komisijskega blaga označiti v rubežnem zapisniku, da uveljavljate, da ni Vaša last, ampak last izrečno navedene osebe. Davkarija mora to pripombo upoštevati s tem, da dotično blago v lastnem delokrogu izloči iz ru-1 'žni ali pa obvesti izvršilno obla-etvo lastnika komisijskega blaga o rubeži ter ga opozori, da lahko zahteva v 8 dneh od dne, ko prejme obvestilo, z izločitveno tožbo pri pristojnem sodišču izločitev svojih stvari iz rubeži. Ako ni lastnik blaga dobil opozorit v e, Je znamenje, da je davčna uprava Vaše navedbe upoštevala. Vsled tega bi ne smela prodati blaga, katero ste označili, da ni Vaša last. Zunanja trgovina Turški minister *a kmetijstvo je tejavil, da bo dala letošnja žetev «260.000 ton žita, kar je za 20% Z Pa- Je dala dosedaj naj- boljša žetev v Turčiji. V Grčiji je ▼ bodoče prepovedano uporabljati na poslovnih tvrdkah ime nacionalni ah narodni. Cena pšenici v Romuniji je določena s šklepom predsednika vlade na 85.000 lejev za lOtonski va-eom. Med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo Je bij dosežen sporazum o ureditvi železniškega prometa med obema državama. Po tem sporazumu se začne 16. oktobra redni potniški premet na progi Berlin—Varšava-—Minsk Moskva ter na progi Berlin—Korngsberg—Tilsit Duna - burg—Moskva. V Rio de Janeiru sta se sestali braziljska in argentinska delegacija, -da se doseže gospodarsko sodelovanje obeh držav, španski listi celo napovedujejo, da se bo sklenila carinska unija med Argentino tu Brazilijo. Hude skušnje industrije pri uvajanju novih porabnih predmetov na širši trg so imele to dobro posledico, da so prizadeta velika podjetja pričela trg sistematično proučevati in da se je razvilo to proučevanje do precejšne znanstvene višine. Resnica je pač, da so nekdanji obrtniški sistemi omogočali tesne stike z odjemalci, moderna množinska proizvodnja pa mora delati brez tega stika in dostikrat svojih odjemalcev sploh ne pozna in še niti ne ve, ali jih sploh dobi in kje. Dokler tega ne vemo, pa tudi ni zanesljive kalkulacije in proizvodnja novih predmetov je v tem smislu vedno precejšen riziko. V tem vprašanju — vpeljave predmetov — se namreč ni mogoče vedno zanesti na dobro voljo posredovalcev, potnikov in trgovcev. Tudi trgovec se boji težav z novim predmetom in baš zato prav nerad veže svoj kapital na novosti, razen Specialistov z modnimi predmeti. V dobah krize pa celo ta stroka postaja skrajno previdna. Tudi za trgovino samo je namreč vprašanje trga za nove predmete in njegove zmogljivosti trd oreh. Noben trgovec ne bo uspeval, če tega ne upošteva, posebno pa ne bo imel srečne roke podjetnik, ki ustanovi novo trgovino, ali tovarnar novo razproda-jalnico, ne da bi prej proučil svoj z morebitnim vplivom na prodajo novih predmetov je prva naloga znanstvenega raziskovanja tržišča. Za to ocenitev so nam seveda na razpolago vselej različna sredstva. Prav zanesljiva je, kakor se je doslej pokazalo, matematično-sta-tistična metoda. Ta način je že precej znan, ponekod pa le še zaradi nekake zaostalosti industrije ni uveden. Pri nas še ni znanih dosti primerov statistične obdelave trga, dirigirano gospodarstvo pa nas na to navaja. Kot primer naj navedem samo vprašanje o zunanji nabavi plugov iz zadnjega časa, kjer se vprašanje znamke in cene in kakovosti razvnema in pogreva že očitno po kartelskem načrtu. Gre pa tudi še za nekatere enako važne življenjske potrebščine, ki so jih karteli obsegli najprej z izdelavo svoje zadevne statistike. Vidimo, da tudi tu služi gospodarska statistična veda. Zanimivo je, kako se uporablja ta moderna presoja trga v vsakem danem primeru. Kajti brez dvoma smo lahko, da je tudi za nje uporabo potrebna še višja presoja. Kot prvo so vselej važna načela, nekakšna pravila socialne veljavnosti te metode. Ne bomo šli na Če upoštevamo, da je vsako podjetje nekakšen organizem, da se vse v njem giblje po načrtu in da je vse zaznamovano in obračunano, se nam bo zdelo čudno, da nima za proučevanje trga marsikatero podjetje skoraj nikakih priprav. Vsako podjetje bi moralo imeti smisla za to, vsako večje podjetje mora samo proučevati svoj trg, moč odjemalcev in ostalih porabnikov istega blaga, ki so pa važni tudi za proučevanje blaga samega in tekmujočih tvrdk ter njihovih zvez. Vse to pa se mora spojiti v celoto kot ena služba z dobrim pregledom. morebitni ali zanesljivi ali pa samo navidezni trg, pa bodisi v mestu ali kje po deželi. Proučevanje trga ima tako vedno večji pomen, čeprav se je med vojno proizvodnja že zelo omejila in se zdaj nove tovarne manj ustanavljajo. Še vedno namreč velja to, da se tudi v stiskah gospodarstva pojavljajo nove iznajdbe in novi ali zboljšani predmeti, katere je pa treba v potrošnjo šele uvesti. Z druge strani ima tudi trgovec več interesa, da dobi nov predmet za prodajo, zlasti če mu omogoča začasno večji zaslužek, a boljši zaslužek daje vsaka dobra redkost, torej predmet na začetku množin-ske proizvodnje. Kakšen bo torej najboljši način za presojo in proučitev trga? Kako se uredi, da bo predmet kar najbolj privlačen, to je naloga posebnega reklamnega strokovnjaka. Ta skrbi, da ima predmet primerno praktičen in privlačen pa lep ovoj ter ostale zunanjosti in dobro razpoznavno znamko, ki se mora razlikovati od drugih. Nato pa je le treba načeti vprašanje količine glede same proizvodnje, to je glede jakosti in stalnosti trga, ker pač ni mogoče vsakega vidnega interesenta obiskati in zavezati, da bo gotovo vzel to in to količino določene vrste izdelkov. primer glede neke damske lepotne kreme iskati mnenja in prirejati glasovanja med moške. Še na-nalančneje nakazano: ne bomo za damske moderne nogavice pritegnili v anketo otroke ali starke ali pa nune, ki prvi z,a stvar sploh ne vedo ali je ne kupijo ali pa jim kot grehotne zablode sploh niso dovoljene. Izberejo se sloji in plasti, ki bi utegnile biti kupci, in z njimi se dalje računa. Nič manj ni važno številčno razmerje celotne plasti do potrebnega minimalnega števila zaslišanih oseb. Za primer damskih novosti navaja n. pr. nemški strokovnjak E. Schiifer v knjigi »Grundlagen der Marktforschung«, da je za uvedbo nove vrste damskih nogavic treba v Nemčiji pridobiti najprej sodbo oz. mnenje povprečno od 10.000 do 15.000 žensk. Pri 34 milijonih Nemk je to razmerje 1 :2000. Važno je seveda načelno, če smo izvedli anketo v pravih kupujočih plasteh ženskega sveta. Več nam za ta račun ni potrebno. Od teh žensk lahko zvemo počasi vse važnejše pogoje in momente za bodoče prodajanje določenega izdelka. Nekatera moderna industrijska podjetja so za svoje blago razdelila anketne pole med odjemalce, posebno med gospodinje, s prošnjo, da popišejo svoje skušnje z določenim blagom. Dobila so na ta način mnoge kritike, pa tudi mnoga resna navodila in smernice za oskrbovanje trga. Dogajajo se pa tudi pri tem mnoge napake, ker se nekod dela še brčz načrta. Podjetja bi si zato morala izobraziti in vzgojiti svoje strokovnjake in vsak trgovec je ali bi vsaj moral biti sam zase takšen strokovnjak. Trgovec oziroma trgovski sotrud-nik ima za ta vprašanja dejarfsko še največ smisla, čeprav svojega znanja niti sam dovolj ne upošteva in ne ceni. Največja nevarnost teh poskusov je namreč to, da se nam razblinijo, če ni v njih pravi prijem, če ni trdnega načrta. Vedno se mora preskušnja zasnovati po smotru, ki ga imamo, morda hočemo zadeli tudi več smotrov hkrati. Tudi to je seveda odvisno od dobrega poznavanja ljudi in dobre izbire časa ter sredstev. Velika škoda lahko nastane, če se izpusti katero važno vprašanje ali kakšna označba. Pri dosedanjih poskusih se je ugotovilo, da uspe najbolj tista akcija, ki omogoča ljudem, da svobodno povedo svoje mnenje, skušnje in želje. Zadnja leta se je razvila iz teh proučevalnih poskusov posebna stroka reklame in propagande, nastala so tako .rekoč podjetja, ki Tožiteljica je podedovala 1.1938. štiri osmine hiše v N. po umrli N. N. Ker je davčna uprava v N. smatrala, da bi bila tožiteljica kot novi lastnik hiše morala v smislu pripombe 4. tar. post. 14. taksnega zakona sestaviti z osebami, ki imajo v tej hiši v najemu lokale in stanovanja, znova nove kol-kovane pismene pogodbe, ona pa tega ni storila, jo je obsodila na osnovi navedene določbe na plačilo prikrajšane redne takse v znesku din 750-—, petkratne kazenske takse v znesku 3770-— din in takse za preiskavo in razsodlro v znesku din 280'—. Pritožbo, ki jo je tožiteljica vložila zoper to razsodbo, je dravska finančna direkcija zavrnila z odločbo z dne 12. aprila 1940. leta, št. 6911/1. Zoper to odločbo je vložila tožiteljica tožbo na upravno sodišče. V tožbi zastopa tožiteljica stališče, da kot dedinja ni bila dolžna sestaviti z najemniki novih pismenih kolkovanih pogodb in da jm-temtakem ni zagrešila taksne pri-prikrajšbe, ko tega ni storila. Zato predlaga tožiteljica, da se izpodbijana odločba razveljavi kot nezakonita. Upravno sodišče v Celju je s sedbo z dne 20. avgusta 1940. 1., F 177/40—5 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo razveljavilo zaradi nezakonitosti. Razlogi: V smislu pripombe 4., tar. post. 14. taksnega zakona so lastniki stanovanj in lokalov dolžni sestaviti z najemniki pismeno pogodbo in plačati takso v 15 dneh od dneva vselitve, drugače plačajo razen redne takse tudi še petkratni znesek redne takse za kazen. Toženo oblastvo je mnenja, da je v smislu te določbe tudi tožiteljica, ki je z za take namene služijo drugim. Gotovo je namreč za mala podjetja tako trajno proučevanje trga predrago oziroma dostikrat ni mogoče z danim osebjem. Važno je tudi to, da se preskušnja izvede zelo hitro, za kar je treba dovolj prakse. Pisarna ali podjetje s specialisti zmore vse to. Pri nas opravljajo to vsaj deloma že vse gospodarske pisarne in med njimi niso na zadnjem mestu pisarne trgovskih in industrijskih združenj. Glede sistematičnega obdelovanja trga smo pa pri nas šc'-na začetku, posebno v vzhodu delih Balkana, kjer nas zato lahko zmagujejo tuji izdelki. Zato bi bilo dobro, če bi se tudi pri nas ustanovil domač in dobro zasnovan tržni arhiv, ki bi zbral poleg potrebne bogate statistike o domači proizvodnji in potrošnji tudi še kataloge in cenike ter služil gospodarskemu naraščaju v izpopolnilo in orientacijo. Sele na tem zbranem gradivu bi tudi nestrokovnjaki uvideli, koliko je še v državi nenačetega gospodarskega in socialnega dela. de d .vanjem postala lastnica predmetne hiše, bila dolžna sestaviti z n^jem-Ho stanovanj in lokalov novo kolkovano pismeno najemno pogodbo, češ da je s tem dedovanjem nastala glede obstoječih najemnih pogodb sprememba v osebi lastnika, ki ima prav za prav že značaj nove pogodbe. To stališče toženega oblastva pa ni pravilno. V smislu § 547. odz. dedič g’ de dediščine predstavlja zapustnika, oba se štejeta glede na tretje osebe za eno osebo. To pomeni, da glede zapustnikovih pravnih razmerij s tretjimi osebami dedovanje ne predstavlja nobene pravne izpremembe v osebi na strani zapustnika oz. dediča. Kar velja za zapustnikova p avna razmerja sploh, mora veljati tudi za njegova razmerja iz pogodb o najemu stanovanj in lokalov. Tudi v pogledu teh pogodb je torej sniii’rati zapustnika in dediča pravno za eno in isto osebo, oziroma da v primeru dedovanja obstoječe najemne pogodbe ostanejo neizp. ■''njene v veljavi. Pote takem se tudi v predmetnem primeru s tem, da je tožiteljica stala z dedovanjem lastnica hiše umrle N. N., ni pravno nič i/-pn menilo v najemn:h pogodb , zapustnice. Iz tega pa sledi, da tožiteljica ni bila dolžna z najemniki stanovanj in lokalov sestaviti novih kolkovanih pogodb po prip. 4., tar. post. 14. taksnega zakona in da ni zagrešila nobene taksne prikr-jšbe s tem, ko tega ni storila. Ker je tor-’ finančna direkcija pogrešila, ko je razsodbo da- čne uprave potrdila, je upravno sodišče moralo tožbi ugoditi in izp- 'bijano odločbo razveljaviti kot nezakonito. Ocena vseh tržnih iiniteliev in pogojev lastni pripomočki podjetij Priprave za praženje kave od 172 kg vsebine in vei električni mlinčki za mletje kave, orehov, maka, sladkorja, začimb i. t. d. VICT0RIAV/ERK OTTO 5WADLO WIEN,XII/, Važna razsodba nega sodiiia Cef/u V primeru dedovanja ostanejo najemne pogodbe o najemu stanovanj in lokalov neizpremenjene v ve- veliavi LJUDSKA POSOJILNICA v LJUBLJANI *• i neom. i., Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, v lastni palači na&oroti hotela »Union4* Obrestuje hranilne vloge najugodneje • Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak ias razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi po 5 7, Doma in pa svati Predsednik vlade Dragi ša Cvetkovič je imel s prosvetnim ministrom dr. A. Korošcem konferenco o aktualnih vprašanjih v zvezi z delom in sklepi vlade. Z ozirom na številna beograjska politična posvetovanja piše »Hrvat-akl dnevnik«, da so odločujoči krogi v Beogradu trdno odločeni, da se linija sporazuma s Hrvati ne »premeni. List nato zavrača razne govorice o napovedanih vladnih spremembah. Na koncu svojega članka pravi »Hrvatski dnevnik«, da na vsak način pride kmalu na dnevni red vprašanje finansiranja banovine Hrvatske, ker se njen proračun neha z 31. decembrom. Trg. ministra dr. Andresa je obiskal Italijanski poslanik Mam-meli, nato pa načelnik nemškega gospodarskega ministrstva doktor Giinther Bermann, ki biva sedaj v Beogradu. Prometni minister inž. Beslič je Izjavil, da je vsak strah, da bi nastalo v naši državi pomanjkanje živil, neutemeljen. Ta strah izvira samo iz vojne psihoze. Minister je nadalje dejal, da bomo mogli brez pretresljajev dočakati novo žetev. V Mostarju pa je izjavil minister dr. Smoljan, da bo dala letošnja letina koruze okoli pol milijona vagonov, sami pa potrebujemo le 300.000 vagonov, da bomo torej imeli koruze zadosti. Trg. minister dr. An dres je po- dal izjavo, v kateri zatrjuje, da bomo imeli zadosti jedilnega olja in da se ni bati pomanjkanja. Premoženje gl. bratovske sklad-nice v Splitu preide z vsemi pravicami in obveznostmi na glavno bratovsko skladnico v Zagrebu. Na podlagi sporazuma med Zvezo hrvatskih nameščencev ter trgovci dobe nameščenci draginj-ski dodatek v višini 50 do 10% plače. Po višini plač se odstotek zmanjšuje. Z odlokom notranjega ministra Je bila razpuščena emigrantska organizacija »Istra, Trst, Gorica« in vsa izseljenska združenja, ki so bila včlanjena v tej organizaciji. Zastopniki gospodarskih organizacij v Skoplju so poslali na pristojna mesta prošnjo, da se ustanovi v Skoplju tudi efektna borza, ker je Skoplje važno gospodarsko središče zlasti za tobak in opij in ker je nepripravno, da se razvijajo posli v teh predmetih preko Beograda. V Zagrebu se ustanovita pri šoli za ljudsko zdravje zavod za telesno vzgojo in višja šola za telovadne učitelje. Odkupna cena za sojo letošnje žetve je bila določena na 330 din, dočim so nekateri proizvajalci zahtevali pretirano ceno 450 din za 100 kg. Strahovita nevihta je divjala nad Mostarjem, da je bil Mostar tri dni odrezan od sveta. Neretva je narasla za 7—8 metrov. Mnogi pridelki so uničeni. Politična amnestija je bila izdana na Bolgarskem. Romunska vlada je izdala ured- bo, s katero so določene težke kazni za vojne dobavitelje, ki niso v redu izpolnili svojih obveznosti. V Romuniji je bil aretiran glavni direktor petrolejske družbe »Astra Romane« A. Miller, ki je šesti angleški državljan, aretiran v Romuniji. Kje se nahaja A. Miller sedaj, ni znano. Nova prestolnica Romunije se bo zgradila, kakor poroča neki romunski list, v središču Karpatov. V nekem romunskem petrolejskem rezervoarju je nastal požar. V rezervoarju je bilo 60 vagonov petroleja. Smatra se, da je požar posledica sabotaže. V 12 večjih romunskih mestih so bili imenovani nemški župani oziroma podžupani. Tudi več važnih mest v občinskih svetih so dobili Nemci. Razstava nemške knjige se v kratkem slovesno otvori v Bukarešti. Cenzura listov bo na Madžarskem omiljena, kakor je obljubil novinarjem ministrski predsednik Teleky. Madžarska vlada je odredila da uvede še tretji brezmesni dan. Brezmesni dnevi bodo sedaj na Madžarskem: ponedeljek, torek in sreda. V teh dnevih je prepovedano tudi prodajanje divjačine. Kancelar Hitler je sprejel italijanskega poslanca Farinaccija, ki biva že nekaj dni v Berlinu. Nemška vlada je dovolila evakuacijo otrok iz Berlina. To pa ni uradna evakuacija, temveč se je samo ustreglo prošnjam posameznih rodbin. Nemški letalski napadi so v Zadnjih 30 dneh zahtevali v Londonu okoli 13.000 mrtvih in ranjenih. Racioniranje živil, ki je bilo uvedeno v Italiji, se je začelo izvajati tudi v Vatikanskem mestu. Ameriški senat je odobril načrt zakona, ki daje vladi v Washing-tonu pravico, da zaseže ves vojni material, ki ga je kupila Japonska v USA in ki še ni bil odposlan. Ta vojni material se sme nato prodati Angliji. Ameriški list »Ncw Tork Tribune« zahteva, da izda ameriška vlada takoj gospodarske ukrepe proti Japonski, da takoj pošlje Kitajski orožje in denar, da pridejo ameriške vojne ladje za stalno v Port Darvin v Avstraliji in v Singapur, da se sklene ameriško-angleška zveza v obrambo Nizozemske Indije in da se zgrade močna letalska in pomorska oporišča na Salomonskih in Giltoer-tovih otokih. PROMETNA BANKA O. D V LJUBLJANI STRITARJEVA ULICA 2 Telefon 21*49 Ugodni trgovski krediti Eskomot menic - Nakazila v inozemstvo Stare in nove vloge izplačuje brez vsake omejitve Obrestovanje vlog od 4% 5°/o !■■■■■■■■! v.v.-.v.V.V.V.VVi mm V."i ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ m m a a a a m m ■ ■ ■ i I B B B B B I ■ ■■■■■•■■■•n ■ ■■■■■■■■■■a ■ ■■■■■■■■■■n ■ ■■■nannnana aaaaaaaaaa « ■ aaaaaaaaaana aaaaaaaaaa« ■ a a a a a a i :.y.v.y i a « a_ ,v.v lugoteška jugosiovensko-češka tekstilna industrija 1 Kranj Proizvaja: barvano in tiskano blago iz bombaža in umetne svile iaUUvaiU pc&Lvi/odc U dontaU U/ocmcc! v. a a a a aj a a a a a ■ ■ ■ a a a V.V.V.V.V.V v.v.v*:-:*:*:-:- ■ ■■•■J Zahtevajte povsod poznane specialitete tvrdke B. MOSER. veletrgovina z vinom BEOGRAD - ZEMUN 111., Moserova ulica St. 1 ZASTOPNIK za Ljubljano in bivšo Kranjsko M. CESAR, LJUBLJANA VII., Gasilska cesta 3 TELEFON ŠT. 23-69 KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE I reg. udr, z e. zav. ■ LJUBLJANA KOPITARJEVA 6 * Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda konte, Stra* ce, joumale, šolske zvezke, mape, odjem a la e knjižice, risalne bloke Itd. Pred 300 leti " barva, plesira in 7p v 71 urahkemiino Bnažl LG V Ul Ull obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72. se je pripisovalo z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinatveni sili. I ■ B_B_B_aJ i ■ a a a ■ ■ a bij «_« a a a a ib ara a a i Danes je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena. Je to blagodar naravo trpečemu človeštvu. Patudiranlrare je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja. Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto draga pijete Rogaško slatino 1 TGMBNA ASI UMKIH BARV l\ KCniČMH IZPELK9V Celj* Priporoča svoje Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega nalogal Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani! To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. specijalne iiclc&e barve za obleke v zavitkih, barve za luienje lesa v zav., barve za tla v zavitkih, barvo za pirhe v zavitkih, Vilbra barve za usnje. Anilinske barve za obrtniške potrebe barve za volno, barve za bomba2, barve za živila, barve topljive v masti, barve topljive v olju, barve za sveče, barve topljive v vodi, barve topljive v špiritu. Razne kemične izdelke za gospo-dinfstvo in obrt Zahtevajte cenikel MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA je največji slovenski pupilarnovarni denarni zavod, Dovoljuje posojila na menice in vknjižbe Za vse vloge in obveze hranilnice *a 111 — > Mestna občina ljubljanska IMajatelJ »KonaomU Trgovskega Uata«. njegov predstavnik dr. K*M Fkm, nre