LETO X. ST. 34 (469) / TRST, GORICA ČETRTEK, 22. SEPTEMBRA 2005 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY NOVI CENA 1 EVRO www. noviglas. it NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 Uvodnik Mara Petaios Stavka potrošnikov V'sredo, 14. septembra 2005, so združenja potrošnikov, ki delujejo v Italiji, oklicala stavko nakupov. Ta stavka je predvidevala, da v celem dnevu omejimo nakupe, za 5 minut ugasnemo luči in zmanjšamo uporabo fiksnih in prenosnih telefonov. Na tak način bi proizvajalce in prodajalce opozorili, da smo potrošniki nezadovoljni s prodajnimi cenami, saj so po mnenju potrošnikov previsoke. Naslednjega dne so združenja potrošnikov javno ocenjevala, da je stavka nakupov zelo uspela, istočasno pa so trgovci trdili, da se prodaje v sredo niso zmanjšale. Mimo podatka o uspehu oz. neuspehu stavke pa se moramo zamisliti o utemeljenosti oz. neutemeljenosti take odločitve. Če je kako združenje potrošnikov oklicalo stavko, potem lahko sklepamo, da marsikdo meni, da so prodajne cene izredno visoke in da to ni samo občutek nekaterih potrošnikov. Sicer pa cen ne moremo soditi po občutku, potrebna je statistična analiza podatkov, in to redno opravlja vsedržavni zavod za statistiko ISTAT, ki že dalj časa ugotavlja, da cene ne naraščajo tako skokovito, kot si domišljamo potrošniki. Cene so sicer v zadnjih letih nekoliko narasle, vendar ne za toliko, kot mi mislimo, in tudi vpliv nove evropske valute na to naraščanje cen ni bil tako velik, kot smo ga mi občutili. Razlogov za tako naraščanje cen je več in so zelo različni od vedno višje cene surove nafte do vremenskih neprilik in ne nazadnje do evra, ko so trgovci in proizvajalci nekoliko zaokrožili cene v svojo korist. Če se trenutek zaustavim pri visoki ceni nafte, moram, žal, takoj povedati, da bo cena surove nafte še naprej naraščala, in to iz enostavnega razloga, ker se cena nafte "ustvari" na tržišču, na podlagi ponudbe in povpraševanja. V zadnjih letih je povpraševanje po surovi nafti močno naraslo, saj jo kupujejo tudi številne države, kot npr. Kitajska in Indija, ki so trenutno v fazi razvoja, in še narašča, proizvedena količina pa je skoraj nespremenjena. Nove države v razvoju bodo še povečale svoje porabe surove nafte in s tem bo tudi prodajna cena sodčkov naraščala. Pri visoki ceni osnovne surovine pa naraščajo tudi cene končnih proizvodov in že so tu visoke cene bencina in drugih naftnih derivatov. Seveda bi lahko pri tako visoki ceni osnovne surovine in posledično visoki ceni bencina in ostalih naftnih derivatov priskočila na pomoč potrošnikom tudi država in bi zmanjšala delež davkov, ki ji danes pripadajo. Danes prejme država približno 70% zneska, ki ga mi plačamo za bencin in naftne derivate, v prihodnje pa bi se lahko država odpovedala svojim prihodkom (ali vsaj deležu) v korist potrošnikov, saj je za lete to le še dodaten neposreden davek. Visoka cena surove nafte pa vpliva na visoke cene številnih drugih proizvodov od električnega toka do prevozov, zaradi česar bodo cene spet narasle. Tudi tu bi lahko posegla država in bi lahko, vsaj v primeru električnega toka in telefonskih pogovorov, pospešila liberalizacijo tržišča, zaradi česar bi cena resnično nastajala na podlagi ponudbe in povpraševanja ter ostre konkurence med operaterji. Če govorimo o prodajni ceni jestvin, marsikateri prodajalec opravičuje visoke cene sadja in zelenjave z vremenskimi neprilika-mi in večkrat se slišijo stavki: na jugu je toča pobila paradižnike, zato je cena tako visoka. / stran 14 Slovenik, 13.-16. september 2005 Zvest Kristusu in narodu UKMARJEV SIMPOZIJ V RIMU T f akor že vrsto let je Slovenska teološka akade-1^ mija pripravila v prostorih papeškega zavo-X\da Slovenik v Rimu septembrski simpozij, letos namenjen tržaškemu duhovniku mons. Jakobu Ukmarju. Jakob Ukmar je bil Kraševec z Opčin, ki pa je večji del svojega dolgega življenja (blizu 70 let) preživel v Trstu. - Rojen 13. julija 1878 na Opčinah kot sin železniškega čuvaja iz Sežane Simona in gospodinje, prav tako Sežanke, Marije Šuštaršič, je slovensko osnovno šolo obiskoval v domačem kraju, nemško državno gimnazijo v Trstu, bogoslovje v osrednjem bogoslovnem semenišču v Gorici, v duhovnika pa je bil posvečen 14. julija 1901. Kot duhovnik je najprej začasno deloval v Bazovici (1902), nato je bil štiri leta (1902-1906) kaplan v Rojanu in končno je bil tri leta (1906-1909) upravitelj Ricmanj v času razvpite "Ricmanjske afere", to je spora z uradno Cerkvijo zaradi bogoslužnega obreda in jezika. Od leta 1910 dalje so mu bile zaupane vzgojne in odgovorne upravne naloge na sedežu škofije. Tri leta (1910-1913) je vodil "Dijaško semenišče" v Trstu in po njegovi ukinitvi je leta 1913 postal katehet na tržaški nemški državni gimnaziji. Med prvo svetovno vojno je bil leta 1915 zaradi suma protidržavnega delovanja zaprt za pet tednov na ljubljanskem gradu in mu je bila praktično odvzeta služba gimnazijskega kateheta. Zato je medvojni čas porabil za študijsko poglobitev na dunajski univerzi, kjer je leta 1917 dosegel doktorat iz teologije. Po vojni mu je bilo za tri leta (1919-1922) zaupano vodstvo začasnega tržaškega bogoslovja v Skednju, kjer je poslej našel svoj končni dom. V obdobju med obema vojnama je opravljal razne upravne službe na škofijskem ordinariatu, bil je urednik škofijskega lista, član škofijskega cerkvenega sodišča, izpraševalec pri župniških izpitih, osebni svetovalec vrsti tržaških škofov, ves čas pa izredno dejaven v dušnem pastirstvu v raznih mestnih in primestnih župnijah, zlasti v Skednju. S svojo pokončno držo pri obrambi verskih in narodnih pravic Slovencev na Tržaškem je bil trn v peti fašistični oblasti, ki ga je budno nadzorovala na vsakem koraku, a mu do živega ni mogla. S svojimi številnimi spomenicami, poslanimi v Rim, je poskrbel, da je bilo najvišje cerkveno vodstvo seznanjeno s tragično usodo slovenskega življa pod Italijo. Bogato znanje, oplemeniteno z življenjskim izkustvom, je bilo odločilna iztočnica za njegovo povojno imenovanje za apostolskega administratorja jugoslovanskega dela tržaško-koprske škofije v Jugoslaviji. Krvavi dogodki v Lanišču v Istri leta 1947, s katerimi je takratna jugoslovanska komunistična oblast hotela obračunati s pogumnim možem in mu stregla po življenju, so preprečili, da bi se njegovo imenovanje uresničilo. Poslej je živel skromno in neopazno, kot je bila njegova navada, v svojem škedenjskem domu, budno spremljal raz- grete povojne čase in se v svojih posegih uspešno okoristil z osebnim poznanstvom z beneškim patriarhom Angelom Giuseppejem Roncallijem, kasnejšim papežem Janezom XXIII. Še vedno je bil na razpolago številnim iskalcem tolažilnega nasveta in modrosti življenja vse do svoje smrti 2. novembra 1971. Že v otroških in mladostnih letih so prišle do izraza pomembne značajske poteze: bil je izredno nadarjen in študijsko uspešen, kraško trden, natančen, dosleden, redoljuben. Zaradi asketske naravnanosti, kulturne in filozofske razgledanosti, življenjske premočrtnosti je užival splošen ugled in nedeljeno priznanje. Sloves pobožnega, učenega, osebno neoporečnega in poštenega moža je im-poniral celo nasprotnikom, najprej zagrizenim italijanskim nacionalistom in fašistom in kasneje nič manj nestrpnim komunistom. Poznavalci pripisujejo bogastvo Ukmarjeve osebnosti dvema temeljnima držama: na eni strani zvestoba Kristusu in njegovi Cerkvi, na drugi strani predanost narodnim koreninam. Razvejanost njegovega delovanja je bila predmet rimskega simpozija, ki je obenem služil kot koristno izhodišče pri začetku procesa njegove beatifikacije. Simpozija so se udeležili ne le številni razpravljal-ci, ampak tudi vedno ljubeznivi gostitelji simpozija (rektor Slovenika dr. J. Pirc in vicerektor I. Luzar), predstavniki rimskih Slovencev, ambasador republike Slovenije pri Svetem sedežu L. Toplak in prvi sekretar ambasade J. Štunf, delegacija tržaških Slovencev s promotorjem procesa beatifikacije g. Dušanom Jakominom na čelu. /stran 15 Franc Kralj Umetniški vodja našega gledališča, režiser in pisatelj Marko Sosič o današnjih izzivih hit universeof fun KONCERT NA MEJI 2005 Sodelujejo: ELISA-TINKARA Vlado Kreslin, Bruno Lauzi, Gabriella Gabrielli, Tatjana Mihelj, LXD Cristina Mauro, Andro Merku'. Orkester "Karme/os" - dirigent Valter Sivilotti. ZSKP Petek, 23. septembra 2005, ob 20.30, "Skupni trg" Gorica - Nova Gorica. “Pozdravljam drage romarje iz Slovenije! Nekateri ste se zbrali k znanstvenemu srečanju o doktorju Jakobu Ukmarju, gorečem tržaškem duhovniku in velikem duhovnem voditelju slovenske manjšine v težkih časih... ” (BenediktXVI., 14. septembra 2005) NOVI GLAS Srečanje Illy - Caveri v Trstu O nezaslišani zamudi pri izvajanju zaščite Italijanska notranja politika Odlična lekcija Riccardo Illy in Luciano Caveri, predsednika Dežel F-Jk in Val D'Aosta, sta na nedavnem srečanju pravilno poudarila nezaslišano zamudo državnih oblasti pri izvajanju zaščitnega zakona. Na njuno skupno izjavo je neprimerno reagiral minister La Loggia, po katerem gre zastoj pripisati kreganju med slovenskimi komponentami Paritetnega odbora. Trditev je očitno neresnična. Med slovenskimi člani odbora ni nikakega konflikta. Odbor je najprej poslal v Rim seznam občin, nato, na zahtevo same vlade, pa še utemeljitev sklepa, po katerem se mora zakon uveljav- ljati v celotni Tržaški občini, to po mednarodnopravnih dokumentih. S tem je odbor opravil svoje delo po črki in duhu zakona. Prav gotovo pa ne spada v zadolžitve Paritetnega odbora ugotavljanje prisotnosti Slovencev v Trstu, Gorici, Čedadu ali kjerkoli drugje po naši deželi, kakor neutemeljeno trdi rimska vlada. Takšna zahteva je skregana s pametjo in dejansko neizvršljiva, saj ne more odbor opraviti nekakšnega štetja slovensko govorečega življa, kaj takega pa niti ne nameravajo početi tisti njegovi člani, ki spoštujejo besedilo zaščitnega zakona. Zato je ministrovo metanje kriv- de na odbor brezpredmetno in neosnovano. Slovenska skupnost obenem sodi, da bi se za hitrejše izvajanje zakona morale močneje angažirati tudi krajevne institucije, ki jim po zakonu pripadajo pomembne zadolžitve. Tako bi npr. Deželni odbor in Deželni svet morala nujno zamenjati tiste člane odbora, ki sta jih imenovala po 3. členu Zakona in ki odkrito bojkotirajo delovanje organa. Pred nedavnim je Slovenska skupnost zahtevala od predsednikov lilija in Tesi-nija, naj pride do njihove zamenjave. Že kar nevzdržna pa je zamuda pri dogovarjanju med Deželo Furlanijo-Julijsko krajino in tržaško univerzo glede nastanitve manjšinskih ustanov v Narodni dom v ulici Filzi. Medtem ko je, po zaslugi SSk, Dežela vknjižila na svoje ime lastninsko pravico na Narodnem domu pri Sv. Ivanu, se ni v zvezi z bivšim "Balkanom" zgodilo čisto nič. Zato Slovenska skupnost poziva pristojne deželne in univerzitetne organe, naj čim-prej vzpostavijo potrebne stike, da bi se v ulico Filzi pričele seliti manjšinske ustanove. Deželno tajništvo SSk Trst, 12. septembra 2005 Kot beremo v italijanskem dnevnem tisku, bodo državnozborske volitve po vsej verjetnosti v nedeljo, 9. aprila 2006. To pomeni, da so sedanjemu parlamentu "šteti dnevi" in da torej ni več mnogo časa za redno delo. Kot jasno določa 61. člen republiške ustave, morata biti obe zakonodajni zbornici (poslanska in senatna) razpuščeni 70 dni pred izvolitvijo novih. Berlusconijeva parlamentarna večina pa bi želela, da bi se še pred novimi volitvami zakonsko uredili dve temeljni točki njenega volilnega programa : ti sta t.i. devolucija in novi volilni red. Kot vemo, se za devolucijo odločno zavzema predvsem Severna liga, medtem ko se za spremembo sedanjega volilnega reda ogreva UDC (bivši kršč. demokrati). Zakonski predlog o devoluciji je že bil predmet parlamentarne razprave, ki pa se še ni zaključila, saj gre za delno reformo republiške ustave, zaradi česar je v parlamentu potrebno dvojno branje. To je med drugim tudi eden glavnih vzrokov, zaradi katerih se postopek še ni izčrpal. Izredno sporno pa je vprašanje novega volilnega zakona, ki naj se odobri tik pred samo volilno preizkušnjo. Kot vemo, je v Italiji zdaj v veljavi večinski volilni sistem, medtem ko bi UDC ob tudi formalni podpori celot- ne desne sredine hotela uveljaviti proporčni sistem, češ da bi tako bolje prišla do izraza resnična volja volilnih upravičencev. To sicer drži, a je prav zgodovina povojne Italije dokazala, da se ob takem sistemu dejansko ne morejo sestaviti stalne in trdne vlade. Poleg tega se prav dobro spominjamo, da se je volilni zbor na referedu-mu bil odločil za večinski volilni sistem in od tega ni poteklo mnogo let! Levosredinska opozicija je seveda predlog, naj bi večina in opozicija o tem vprašanju dosegli sporazumno rešitev pred ali med parlamentarno razpravo odločno in enotno zavrnila ter napovedala obstrukcijo med morebitnim parlamentarnim postopkom. Leva sredina je tako stališče zavzela brez kakršnegakoli obotavljanja, saj so se za obstrukcijo izrekle tudi tiste njene komponente, o katerih je znano, da so načelno za proporčni volilni sistem. Zanimivo je, da so prav zaradi vprašanja novega volilnega zakona nastale hude razpoke v sami vladni večini. Prvi se je oglasil sam zunanji minister Fini, ki je tudi predsednik Nacionalnega zavezništva, za njim pa še prvak Severne lige Bos-si. Oba sta izjavila, da sta njuni stranki pripravljeni razpravljati o proporčnem volilnem redu, če se prej v parlamentu spravi pod streho vprašanje devolucije. Bossi pa je pristavil, da na volitvah ne zmagaš, če se poslužuješ "večjih ali manjših trikov". /stran 14 Drago Legiša Svetovni slovenski konqres Svetovni slovenski kongres, Konferenca za Italijo z veliko zaprepaščenostjo in zaskrbljenostjo gleda na stališče, ki gaje minister La Loggia nedavno zavzel v zvezi z delovanjem paritetnega odbora za izvajanje našega zaščitnega zakona. Iz tega je popolnoma jasno razvidno, da gre za načrtno zavlačevalno stališče, ki hoče onemogočiti izvajanje zakona samega. Pri tem je treba pripomniti, da od vlade imenovani predstavniki v odboru s svojo odsotnostjo sabotirajo delovanje odbora in bi jih bilo logično zamenjati. To seveda velja tudi za tiste člane odbora, ki jih je imenovala deželna vlada in ki ravno tako izostajajo od sej. Po mnenju SSK bi bilo zelo primerno, če bi Slovenska skupnost skupaj s slovenskimi komponentami vse- državnih strank sprožila postopek za internacionalizacijo problema zaščite Slovencev v Italiji. Pri tem se seveda predpostavlja sodelovanje z zunanjim ministrom Republike Slovenije. Iz sedanjega dogajanja je namreč popolnoma jasno, da sedanja rimska vlada do konca svojega mandata ne bo omogočila izvajanja zaščitnega zakona. Popolnoma nesmiselno pa bi bilo čakati na eventualno nam bolj naklonjeno novo vlado po prihodnjih državnozborskih volitvah, ker bi se v najboljšem primeru izvajanje zakona zavleklo najmanj za eno leto. Svetovni slovenski kongres Konferenca za Italijo (podpreds. Rafko Dolhar) Povejmo na glas Možnost zasvojenosti vedno obstaja Pred kratkim smo v Gorici zabeležili v tem letu že tretji smrtni primer zaradi prevelike doze mamil. Ne da bi bila situacija kaj slabša od lanskoletne, toda dejstvo je, da se ob tragičnem izteku ponovno zavemo, da zasvojenost obstaja in je na delu, in to še posebno med mladimi. Dogodek se je toliko ostreje postavil pred naše oči, ker je pred nedavnim problem izbruhnil v Novi Gorici, in sicer s kaljenjem javnega miru s strani zasvojencev. Po uradnem poročilu s strani občine, ki se je odzvala pritožbam prebivalcev zaradi vse bolj nasilnega obnašanja odvisnikov, je mesto vse izrazitejše pribežališče porabnikov droge s celotne severne Primorske, preprodajalci prihajajo tudi iz sosednje Italije, se pravi z naše strani. Mamil je dosti vrst, posebno aktualno naj bi bilo mešanje psihoz-dravil z alkoholom, za vse pa v večji ali manjši meri velja, da so razmeroma draga in je pogostoma lahko priti do njih le po nelegalni poti, ki uživalce potisne vse globlje na družbeno dno. Prebivalci zahtevajo odločnejši poseg policije, saj naj bi bila slovenska zakonodaja popustljivejša od tiste v državah zahodne Evrope. Vprašanje je seveda, če ostrejši prijemi problem zasvojenosti zares učinkoviteje rešujejo, prav gotovo pa je res, da možnost zasvojenosti vedno obstaja in da je v uvodni fazi nemara sploh ni mogoče preprečiti. Prvo srečanje z mamili, podobno kot pri zasvojenosti s cigareto, alkoholom, hrano, spolnostjo, največkrat nima slabega namena. Poskusiti pač velja tisto, kar menda pri- naša prijetno počutje, če že ne užitek, in iz te lahkotnosti, pomešane z radovednostjo, verjetno izvira prvi stik s prej neznano vabljivostjo. Slej ko prej se mlad človek odvisnosti zave, ko je že znotraj nje, jo težko prizna sebi, kaj šele drugim in zasvojenost se medtem poglobi ter poglablja. Na pričetku ni nič problematičnega, težave se pričnejo, ko oseba ni več gospodar same sebe in to ali ono drogo preprosto mora uživati. In tu se problem šele zares odpre in ni več daleč trenutek, ko pride do konfliktne situacije v družini in tudi v družbi. Kar hočemo s tukajšnjim opisom izpostaviti, je prepričanje, da nikogar, ki je podlegel takšni ali drugačni zasvojenosti, ne smemo obtoževati in obeleževati, ker je pri mladih v večini primerov pričetek povsem slučajnosten, drugačen kot pri odrasli osebi, ki zapade zasvojenosti pretežno zaradi povsem določenega življenjskega razočaranja - zato torej tudi nimamo razloga, da bi obtoževali odraslo osebo. Resničen boj se prične - in tukaj velja samo to, da osebi v igri stojimo ob strani in ji pomagamo - ko se je treba z zasvojenostjo spopasti in jo premagati. In dokazano je, da v tem boju dokončno zmagati sploh ni lahko. Ob nemajhnih družbenih prizadevanjih naj bodo ta torej še večja. In še močnejše naj postane naše prepričanje, da je zmaga nad zasvojenostjo možna, predvsem pa popolna tedaj, kadar povratnika sprejmemo medse brez kakršne koli sence očitka. Janez Povše Foto Kroma ’ KONEC KONCEV 3\ NAŠI NA VOLITVAH LAHKO DOSEGLI PRAG _ ŠTIRIH PROCENTOV? V ITALIJI ALI VŠTEVERJANU? Na dnu... SCO ter za kmetijstvo in prehrano FAO, ki je pomembna zlasti za nerazvita območja v svetu. Slovesna praznovanja omenjene obletnice so, kot vemo, potekala letos spomladi s sklepno proslavo 26. junija, datum podpisa ustanovne listine OZN leta 1945. Vendar se dan Združenih narodov u-radno praznuje 24. oktobra, ko je ustanovna listina stopila v veljavo. Letošnje redno zasedanje glavne skupščine te organizacije je iz razumljivih razlogov potekalo v znamenju omenjenega jubileja. To je bila obenem priložnost za vrhunsko srečanje voditeljev držav članic (vseh je nemreč 191) za obravnavo najaktualnejših problemov in krize, v katero je zašla Organizacija in ki se je najbolj očitno pokazala ob vprašanju vojaškega posega v Iraku in boja proti terorizmu na vseh ravneh in prizadetih območjih. Odtod nujna potreba po ustrezni reformi OZN, zlasti Varnostnega sveta, ki je pristojen za sprejemanje odločitev o glavnih problemih današnjega sveta, glede katerih je potrebno izoblikovati temeljno soglasje. O potrebnih reformah za nov zagon in bolj učinkovito delovanje OZN je na srečanju spregovoril generalni tajnik Kofi Annan. Obžaloval je, da program reform ni naletel na pričakovano odobravanje vseh predlaganih sprememb, s pomočjo katerih bi bilo mogoče ponovno oživiti poslanstvo svetovne organizacije. /stran 14 Alojz Tul HžjV / ( 2005/6 TROBILNI ANSAMBEL Slovenske filharmonije Andreja Šolar, dirigent M. Gabrijelčič, Š. Mauri, J. Golob, I. Štuhec Vokalna skupina ČARNICE Stojan Kuret, zborovodja M. Kogoj, P. Merku’, L. Lebič, A. Kumar, A. Čopi, N. Forte KONCERTNA MAŠA posvečena papežu Janezu Pavlu II. Pija Brodnik, sopran Maks Strmčnik, orgle F. Cavalli.J.S. Bach, A. Stradella, W.A. Mozart, J. Haydn, G. Rossini, C. Franck, G. Bizet, M. Strmčnik WIENERSAN GERKNABEN Kerem Sezen, zborovodja Zbor dunajskih dečkov poje božične pesmi KLAVIRSKI RECITAL Zmagovalca na tekmovanju "Mesto Gorica" Nagrada "G. Pečar" PRAVLJICE IN LEGENDE V RUSKI GLASBI Romina Basso, mezzosopran Mihail Rudy, klavir Ensemble vocale Le Pleiadi Zbor Furlanije-Julijske krajine Simfonični Orkester ArsAtelier Marco Feruglio, dirigent I. Stravinskij, D. Šostakovič, A. Borodin SLOVENSKY KOMORNY ORCHESTER Bratislava Sijavuš Gadžijev, klavir Ewald Danel, dirigent W.A. Mozart, I. Zeljenka, L. Janaček ABONMAJI: REDNI 50 EVROV, ZNIŽANI 40 EVROV. INFORMACIJE: 0481/532163 IN 0481/531445 Obvestila Društvo krvodajalcev iz Sovodenj pod pokroviteljstvom občine in Zadružne banke Doberdob in Sovodnje ter v sodelovanju z društvi in župnijami organizira v soboto, 24. septembra, ob 19.30 v športnem centru društva Vipava na Peči baklado za dom Via di Natale iz Aviana. V nedeljo, 9. oktobra 2005, bo ob 15. uri v Gabrjah ob Vipavi zahvalna sv. maša ob 50-letnici duhovniške službe župnika Viljema Žerjala. Župnija sv. Andreja v Štandrežu vabi na romanje v Rim od 7. do 10. oktobra. Vpisovanje in informacije v župnijskem uradu v Štandrežu. Darovi Vrh sv. Mihaela: Letizia v spomin na sina Darina 50,00 za cerkev; Milanka Černič za lačne otroke (p. Kosa) 50,00; starši novoporočencev Kristine in Edija za župnika 100,00 evrov. Za cerkev v Gabrjah: Ljudmila Špacapan Florenin 40,00 evrov. Za cerkev na Peči: V.TS. 25,00 evrov. Ob poroki sina Maurota daruje družina Tommasi 50,00 evrov za sovodenjsko cerkev. Sožalje Ob boleči izgubi sestre Zdravkice sočustvujejo s prof. Stankom Jericijem slovenski travniški pevci in člani zbora Lojze Bratuž. RADIO SPAZIO 103 Slovenske oddaje (od 23.9. do 29.9.2005) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od ponedeljka do petka, od 20. do 21. ure. Spored: Petek, 23. septembra (v studiu Andrej Baucon): V diskoteki 103 z Andrejem: domače viže, zanimivosti in obvestila. - Iz krščanskega sveta. Ponedeljek, 26. septembra (v studiu Andrej Baucon): Glasbeni lističi z Andrejem: moderna glasba, zanimivosti in obvestila. Torek, 27. septembra (v studiu Matjaž Pintar): Ali veste, da... glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 28. septembra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Jakob Ukmar, lik svetnika LP narodnjaka. - Izbor melodij. Četrtek, 29. septembra: zvočni zapis: Posnetki z naših kulturnih prireditev. - Glasba iz studia 2. Čestitke Našemu iskrenemu prijatelju dr. Dimitriju Brajniku čestitamo ob uspešno opravljenem masterju MBA v mednarodnem poslovništvu! Uredništvo Novega glasa Dr. Dimitriju Brajniku ob čudovitem življenjskem uspehu čestitajo goriški in tržaški likovni umetniki mlajše generacije, ki Dimitriju želijo predvsem veliko prostega in ustvarjalnega časa v družbi s stojalom, paleto barv in platni! Na tržaški menedžerski šoli MIBje uspešno opravil master MBA v mednarodnem poslovništvu DIMITRI BRAJNIK Čestitajo mu vsi Komjančevi z Mocverja in želijo nadaljnjih uspehov. { KATOLIŠKA KNJIGARNA Nudi vsem odjemalcem s tem kuponom 10% POPUSTA na veliki izbiri šolskih potrebščin ■ GORICA - Travnik 25, tel. 0481 531407 Pobuda za postavitev spomenika msgr. Kazimirju Humarju Slovenski duhovniki, Novi glas, Katoliško tiskovno društvo, Kulturni center Lojze Bratuž, Zveza slovenske katobške prosvete in Slovenska zamejska skavtska organizacija iz Gorice nameravajo prihodnje leto, ko se bomo spomnili 5. obletnice smrti msgr. Kazimirja Humarja, duhovnika, vzgojitelja, časnikarja, kulturnega delavca in organizatorja, postaviti v spominskem parku ob Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici doprsni kip. Zato pozivajo vse, naj darujejo sredstva za izdelavo bronastega doprsnega kipa. Denar zbiramo tudi v našem uredništvu in upravi. Za postavitev spomenika dr. Kazimirju Humarju ste do 31. avgusta 2005 darovali 3.730 evrov in 250 am. dolarjev. Novi darovi: Eleonora 300,00 evrov, Davorin Vodopivec 50,00 evrov. Vljudno vabljeni na odprtje razstave SLIKARSKE C A TLUJT '717Z1 predstavlja novejša likovna J/lTL; 1 Z/L G/ dela v različnih tehnikah O umetniku bo spregovoril Jurij Paljk. Kulturni center Lojze Bratuž, četrtek, 6. oktobra 2005, ob 18. uri & GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev knjige Maje Melinc MOTIV SMRTI V DELIH GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE Pogovor z avtorico o njeni knjigi, pa zlasti o njenem študiju na področju pouka književnosti na stičišču slovenske in italijanske kulture bo vodil predsednik GMD dr. Oskar Simčič. Četrtek, 22. septembra 2005, ob 18. uri Galerija Ars nad Katoliško knjigarno, Travnik 25, Gorica DRUŠTVO JADRO prireja 2 TEČAJA SLOVENŠČINE ZA ODRASLE na lastnem sedežu od oktobra do maja, skupno 50 ur po dve uri tedensko. Organizacijsko srečanje bo v ponedeljek, 3. oktobra, ob 20. uri na sedežu društva v ul. Monte 6 Busi 2. Informacije pri članih društva, v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču (Informagiovani) na trgu Falcone Borsellino (0481-798011). POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE PROSVETNO DRUSVO PODGORA Praznik na Britofu ŽE ČRIČEK PREPEVA SLOVENSKA TRGATEV NEKOČ Trg pred cerkvijo v Podgori, nedelja, 25. septembra 2005, ob 17.uri. Nastopijo dramska skupina PD Podgora, otroški zbor Podgora, MePZ Podgora, MS Akord NOVI GLAS Slovenski sodobni klasik Veno Taufer o festivalu književnosti Vilenica v iskanju evropske kulturne paradigme manj, kar je mogoče sklepati, je porast samozavesti slovenske sodobne literature, h kateri je ta njen vsakoletni in zdaj dvajseti praznik individualne uglednosti zgovorno prispeval. Le samozavest je zmožna odpiranja in se ute- kaj usodnega. Občutek, da se nekaj usodnega svetovno širi, ne vara. Tudi zato ni več mogoče določati posebnih prestolnic. V Srednji Evropi in v Združeni Evropi ima vsaka razlika svojo prestolnico. In vsaka literatura svojo prestol- Veno Taufer (foto JMP) Primož Čučnik Pisatelji v Vilenici: Dragojevič, Podlogar, Debeljak, Hartinger in Gauss (foto JMP) Za naš jezik ODTENKI BIVANJA Primož Čučnik: Nova okna. Ljubljana: LUD Literatura (zbirka Prišleki), 2005. Gorazd Kocijančič uvaja na zavihku novo pesniško zbirko Primoža Čučnika stemi besedami: “Za poezijo imam včasih čuden kriterij. Kaj bi si mislil, če bi čez tisočletja našli njene drobce na nazobčanih pergamentih ali papirusnih lističih: v puščavskem pesku raztresene fragmente, kitice, verze ali posamezne sintagme? Bi vzdržala primerjavo zdeli starih poetov, ki se jim je to res zgodilo? Bi v usodni zgoščenosti izražala skrivnost življenja? Bi v njej kotv razdrobljenem zrcalu zasijala lepota?” Ta kriterij velja kot vlit Primožu Čučniku, predstavniku mlajše generacije slovenskih pesnikov, ki se z zbirko Nova okna prikazuje kot na novo prerojeni lirik, prepojen z izkušnjami, ki delajo življenje celovito in vedro ter ob njem razmišlja z vseh zornih kotov gledanja na bivanje. Bivanje je namreč primarna instanca, ki se razliva iz Čučnikove poetike. Pogled, ki ga avtorizraža, se zaustavlja ob vsakem odtenku človekove eksistence. Pesnikta pogled prekvasi v različnih tonalitetah pesnjenja in ustvarja s tem ambient lagodnosti, ki je naravnost poln komunikacijskega naboja. Sporoča nam svet, kakršen je, v svetu, kakršnega sam videva, doživlja in se z njim bojuje. Bivanje postane čučniku Agen t ali policist? Pred nekaj leti me je intelektualka iz Kopra opozorila na napako, ki jo delamo na Tržaškem in ki se ji onstran meje smejejo: namesto policist radi uporabljamo izraz (policijski) agent. Jasno, da je to dobesedni prevod italijanskega agente (di polizia). Agent je v slovenščini samo: - zastopnik podjetja (npr. zavarovalni agent) - zaupni sodelavec državne varnostne službe (tajni agent). Policista, ki zahteva od nas legitimacijo (osebno izkaznico), lahko imenujemo tudi varnostnik, kdor pa ureja promet, je prometnik. komunikacija. Avtorstako poetiko približa bralca včasih neznanemu in hermetičnemu svetu poezije, ki je oddaljen in tuj. Čučnik se otresa retorike, hermetičnosti in ezoterike ter sprejema svet s “privilegijem pogovornega jezika”. V njegovih urbano in moderno zastavljenih pesmih so lirska občutja iskrena, ker pričajo o popolni utopljenosti v človekovo izkušnjo bivanja, zato nam izražajo vse njene odtenke. Vedrost (“Te dneve bi morali posneti / zvsemi kamerami in vsemi mikrofoni,/ kar jih premoremo”), bolečina (“Jaz sem imel / drugačne sanje, ki se niso uresničile”), lahkotnost (“Kot po tekočem traku grejo dnevi! / Ha-ha-ha-ha, to je pozaba.”), globina (“Prijetno je brez strahu hoditi / po sredi ceste - iz avtobusov mahanje - / je to naš prvi radostni pogreb?”), nezmožnost (“Skoraj pozabili smo, / da bo treba enkrat stran, / kot vedno ponižani”), dvom (“Je to mesto / smrti ali kraj, kjer sem prišel na svet?”), gotovost (“Zdaj, ko imam nova okna, / se vidi več in bolj razločno”), prihajajo na dan vsprošče-nosti, kijeobenem pretresljivo resnobna. Čučnik je iskren gledalec, ki vsa videnja pridno zapisuje in jih hrani v večnem spominu poezije, da bi bila bralcu potrebna tolažba v morda enolični vsakdanjosti, njemu samemu pa podvig, kjer je mogoče razbirati, da “življenje ni nikoli povsem nepremišljeno, brezskrbno ali obupano”. Polifonija njegove poezije kaže bralcem sedeči ne znamo odpisati stemnitev”). Bivanje, ki nam ga kaže Primož Čučnik, je popolnoma po meri človeka, ki se v vsakdanjosti ne znajde in išče potrebnih življenjskih impulzov v dogajanju, da bi mu navidezni nesmisel rutinskega vsakdana vdahnil pravi smisel (‘"Skozi nova okna sem jo pripravljen / videti drugače.'Tosi rekel-/am-pak kaj si s tem mislil?”). Opazovanje bivanja drugih in sebe odpira torej nova okna, skozi katera lahko gledamo in upamo, da bo novo obzorje, ki se bo prikazalo skoznje razsvetljeno in sončno, pa čeprav smo ga vajeni gledati vsak dan. Iz tega postopka lahko razbiramo edino instanco, ki vsakega pesnika žene k pisanju in - naj se sliši še ta ko banalno - vsakega človeka potrjuje v preizkušnjah. Upanje, da bivanje ni samo sebi namen. Tako je dan odgovor uvodu Gorazda Kocijančiča. Čučnikova poezija bi vzdržala času, ker izraža tisočletno človekovo željo po odkritju smisla našega tostranskega potovanja. Tvegamo pogled v prihodnost: to je klasika ... David Bandelli nico široko odprtih vrat. To bistveno izkušnjo SE v zgodovinskem spominu njene ponovne obuditve si velja zapomniti. Bojim se, da bomo novo evropsko kulturno paradigmo spoznali, ko jo bomo, če si bomo prav prizadevali, v glavnem že živeli. Kaj lahko za to spoznanje prispeva literatura in z njo Vilenica? Vilenica je nastala iz misli in upanja na prihodnost in po 20 letih še živi; obrnjena v prihodnost se še upira konformnosti, poenotenju različnosti, odlikuje in ponuja svetu literaturo, ki dogajanje v človeku in o njem odkriva in imenuje v njegovem jeziku in z njegovim jezikom. Tako zgodbe in pesmi ohranjajo identiteto človeka in njegovih človeških skupnosti kot temeljni element nove evropske paradigme. Posredno Vilenici ostaja celo politična vloga, kar je tudi naloga v procesu iskanja paradigme. Ko kaže na tiste literarne ube-seditve, ki živo predstavljajo različnosti, kaj to pomeni ne le v literarnem, marveč tudi v političnem jeziku? Skrb za ohranjanje odločilne besede vsakogar na svojem, odgovornost za svoj jezik, svojo skupnost, ki ga govori in živi, za prostor, v katerem živi. Povedano še primerneje temu našemu političnemu svetu? Literatura, kadar je umetniško prepričljiva, torej drugačna, glasno razkrinkava pridobit-niško brezobličnost in surovo sebičnost, odkriva drugega in drugačno, spoštuje soseda, njegovo dragoceno lastnino tradicije tako kot svojo lastno družinsko srebrnino, kliče proti razosebljenosti individualnosti, dežele, kulture, literature in pokrajine. Veno Taufer pot, ki jo mora vsak prehoditi, preden se bo dokončno zavedal usodne dvojnosti in enkratnega daru bivanja. Čeprav je vedrina eno izmed glavnih obču- tij Čučnikovega pesništva, se bo pozorni bralec zavedel, da je ta vedrina zakrita s tančico grenkobe in minevanja, ki pa ni podvrženo klasičnemu slovenskemu svetobolju, ampak je trezno predstavljeno kot naravna posledica življenja. Prav zaradi zavedanja o svoji minljivosti je človek “obsojen" na žalost in na pomanjkanje temeljev (“Nabuhlo je misliti o sebi kot Bogu, / zato smo tako potrti in eden ob drugem / Dvajset let je dokončen vstop v odraslost. Zdaj se je že mogoče ozreti na prehojeno pot brez strahu, da bi oziranje lahko škodilo. Vilenica, ki je začela v nenak- lonjenem času in odkrito samosvoje, uporniško, je pred 20 leti takoj začela poganjati korenine: poezija in pesniki so ji bili naklonjeni, v Sloveniji, po srednji Evropi in v svetu so ji rahljali tla. Korenine so prijele, vzdržale, se krepile 13 let in potem jih je naslednjih šest pesnik Iztok Osojnik še poglabljal in širil v svet. V Sežani in na Krasu jo je Aleks Peršolja zasidral z Mlado vilenico. Vilenica je zdaj eden izmed odličnejših evropskih pesniških dogodkov. Preživela je začetne strahove in ovire, prestala suha leta tranzicije, prešla skozi lastne zadrege, se prebila do polnoletnosti v časih, ko mnogo projektov v kulturi ne v Sloveniji ne v prostorih Srednje Evrope ni več pri življenju. Hkrati pa se zdi, da je za kar nekaj novih bila navdihujoč zgled. Že zato lahko služi kot vzpodbuden primer, element paradigme, ki jo iščemo, jo bomo še iskali in jo življenjsko potrebujemo. Nastala je kot glasno opozorilo na nujnost in možnosti sobivanja različnih kultur v Evropi in kot zgodnja udeleženka procesa iskanja nove kulturne paradigme. Mislim, da je Vilenica takšna še zmeraj, čeprav so zdaj drugačni časi in okoliščine kot ob njenem rojstvu. In da je tej in takšni možna prihodnost, da jo prihodnost potrebuje. Nastala je kot herezija z razlogom, političnim, kulturnim, literarnim, kar je odkrito poudarjala. Že v prvem zborniku Vilenica 86 je razglasila kot temeljno gibalo in cilj: "integracijski princip različnosti", ki daje "življenjsko moč evropskemu občestvu" in je "še posebej prepoznavna izkušnja in kulturno sporočilo" Srednje Evrope. "Integracijski princip različnosti" - tiste čase ne le heretična, marveč tudi absurdna, če ne celo nerazumljiva sintagma - danes in, upajmo, tudi še jutri in pojutrišnjem poglavitna mantra Združene Evrope. In prav tako še vnaprej za preživetje vz- podbudna izkušnja: dota Srednje Evrope kot življenjska moč novemu-staremu evropskemu občestvu. Iz tega principa je potem politično zatajevana, zatirana -spet oživela demokratizirana, pluralistična SE. V tem principu je vir samozavesti kvalitete ne kvantitete kulture, intenzivnosti ne ekstenzivnosti literature vsakega naroda posebej in tako tudi gibalo inte-raktivnosti v celotni evropski kulturi in vseh njenih literatur. Ta pravica do veljave, do enakopravnosti, do spoznavanja in priznavanja različnosti je pravična zahteva srednjeevropskih literatur in je bila eden sprožilnih momentov in gibal Vilenice. Večkrat je bilo zapaženo, da se je v obdobju Vilenice strmo in samozavestno povzpelo u-veljavljanje slovenske literature po svetu - s prevedenimi deli v knjigah, revijah, antologijah, z nastopi in sodelovanji avtorjev na festivalih in v raz- ličnih projektih. To je posebej opazno v mlajših literarnih rodovih, že nekaj vileniških generacijah, če jih smem tako imenovati. Številke razveseljivo naraščajo. Seveda to ni le neposredno zaradi Vilenice, meljuje na enakopravnosti svoje in vsake drugačnosti. In ni prave samozavesti brez radovednosti za drugega in različno. so še druga srečna naključja prispevala svoje, najbolj seveda osamosvojitev, vendar naj- Ko je pisatelj Peter Handke 1987 na Vilenici razglasil Srednjo Evropo za meteorološki pojav, nam ni bilo všeč. Bolj smo - še zazrti pretežno v politični, le njen delni cilj -bili zadovoljni, ko je madžarski pisatelj Gyorgy Konrad, disidentski zagovornik "antipolitike", 1989 natanko tri mesece pred padcem berlinskega zidu razglasil Vilenico za "prestolnico Srednje Evrope". Naj je imel karkoli v mislih, Handkejeva opredelitev je metaforično, torej približujoča se resnici - še zmeraj veljavna. Za preteklost tistega prostora Evrope, kjer Vilenica s svojo nagrado opozarja na najodličnejše avtorje mnogoštevilnih in mnogokrat spregledovanih literatur, je brezbrižna muhavost, neusmiljena svojeglavost tako imenovanih zgodovinskih dogajanj znana. Potem petnajst let naivnih pričakovanj, bridkih razočaranj, bolečih protislovij, surovih egoizmov in tudi najhujših krutosti v tej "vmesni” Evropi še kar naprej prepričljivo priča o močeh, silah, ki so v toliki meri onkraj obvladljivosti, da se zgrinjajo nad ljudi kakor ujme, kot ne- NOVI GLAS Na besedilo Ljubke Šorli Kantata Poslednje srečanje Š. Maurija u Skladatelj Štefan Mauri je leta 2003 napisal kantato Poslednje srečanje za sopran, mešani zbor in orkester. Zdaj je to skladbo izdal v samozaložbi, tisk partiture pa sta omogočili Solkanska industrija apna Solkan in Občina Kanal ob Soči. Izdajo je oblikoval Pavel Medvešček in pri tem zelo smiselno vključil na platnici tudi dva kipa Franceta Goršeta, notografiral je Jernej Rustja, tiskala Grafica Goriziana. Besedilo kantate je sonet Ljubke Šorli z naslovom Poslednje srečanje, ki ga je goriška pesnica napisala leta 1970. Zato je v partituri najprej natisnjen ta sonet v faksimilirani rokopisni obliki. Kantata je napisana za sopran solo, mešani zbor, ki nastopa tudi samostojno v štiriglasni ženski in štiriglasni moški zasedbi, ter komorni orkester, v katerem so po ena flavta, oboa, klarinet, fagot in rog, timpani ter običajna godala. Že na prvi pogled je to partitura s kontrapunktičnim glasbenim razpletanjem in razkošno harmonsko in zvočno paleto. Orkester je prav zaradi komorne sestave izkoriščen maksimalno, tako da - razen redkih pavz - igrajo vsi ves čas. Orkestrski parti niso zahtevni za izvedbo. Zbor pa mora suvereno obvladati petje v osemglasni zasedbi, in to ne samo glede vokalne izrazitosti in uravnovešenosti, ampak predvsem zaradi intonančne zanesljivosti, saj se v partituri ob melodičnih linijah in tradicionalnih kadencah pojavljajo poltonski melodični vzorci in atonalna govorica. Zborovski sopran pogosto seže v precejšnjo višino, ženski zbor ustvarja kristalno prozornost, medtem ko se moški zbor oglaša v najbolj sočni legi; a tudi pri tenorju je precej zahtevnih višin. Solistka (sopran solo) ima zelo ekspresivno izpeljane fraze v glavnem v ugodni legi, a tudi z daljšimi prehodi v zelo visoki legi; v celoti pa je obseg solistične vloge zelo širok, saj gre od malega do dvakrat črtanega h, kar bo verjetno močno pogojevalo izbiro pravega tipa soprana. Partitura obsega 65 strani in kantata traja skoraj 20 minut. Začenja se z instrumentalnim uvodom, nato sopran solo poje prvi dve kitici soneta. Ob intenzivni govorici orkestra se oglaša tudi ženski zbor večinoma z vokaliziranjem na samoglasnik a. Po kratki orkestrski medigri poje sopran tretjo kitico, tokrat ženski zbor dopolnjuje razplet na besede iz soneta. Na prehodu v četrto kitico se oglasi še moški zbor, tako da je zborovska partitura od tu do konca osemglasna. Moški zbor poje besedilo soneta, sopran solo in ženski zbor pa imata ob besedilu tudi daljše prehode vokaliziranja. Spet krajša medigra, nato pa se z zborovskim fugatom začne sklepni del, v katerem se proti koncu spet oglasi sopran solo. To je v splošnih obrisih le nekaj informacij o novi skladbi, za katero lahko Štefanu Mauriju izrečemo čestitke in zahvalo, da je z njo obogatil goriški, primorski in vseslovenski glasbeni prostor. Vsekakor bo oblikovne in vsebinske značilnosti skladbe v podrobnostih odkril, šele kdor bo partituro natančno analiziral in jo študiral za izvedbo. Janko Ban Kratke Razstava Muze na fronto v Kobariškem muzeju V Kobariškem muzeju so v petek, 16. septembra, odprli razstavo Muze na fronto!. Gre za razstavo društva AdalbertStifterVerein iz Munchna, ki govori o vključevanju umetnikov v avstro-ogrsko vojno propagando v prvi svetovni vojni. Avtor razstave je Jožo Džombo. Muze na fronto! sestavlja 34 razstavnih panojev, ki predstavljajo razlikujoča se doživljanja vojne in nalog, ki sojih umetniki imeli znotraj avsto-ogrskega vojnega propagandnega stroja v prvi svetovni vojni. Tako razstava med drugim prikazuje vzdušje pred izbruhom vojne in navdušenje na njenem začetku, razlike v odzivih med pesniki in misleci, arhiviranje podob vojne, pisanje "vojnih zgodb" o prejemnikih odlikovanj, cenzuro ter vojno kinematografijo, fotografijo in slikarstvo. “Tisti med njimi, ki so med rožljanjem orožja in donenjem bojnih krikov premogli dovolj moči in poguma, da so pisali drugačne besede, slikali drugačne slike in peli drugačne pesmi, so bili hitro ožigosani kot izobčenci ter celo kot nasprotniki ali izdajalci,” je zapisal kustos iz Kobariškega muzeja Željko Cimprič. Razstava je letos že gostovala v Pragi in Innsbrucku, v Kobaridu pa si jo bo mogoče ogledati do 15. oktobra. Od četrtka nov tabloidni dnevnik Direkt Časopisna družba Dnevnik je minuli četrtek začela izdajati nov tabloidni dnevnik Direkt, ki bo izhajal vsak dan od ponedeljka do sobote. Odgovorni urednik Direkta je Bojan Požar, njegova ekipa pa šteje približno 40 novinarjev, urednikov in fotografov. Časopis bo vsak dan na najmanj 20 straneh prinašal atraktivne fotografije, udarne članke in informacije iz sveta zabave, medijev, športa, kulture, gospodarstva, politike in kriminala. Njegov slogan je “brez milosti” in temu primerna bo tudi vsebina. Cena Direkta znaša 99 tolarjev, začetna naklada pa 80.000 izvodov, so sporočili iz Dnevnika. Direkt bo pokrival domače in svetovne novice, črno kroniko, poslovne in gospodarske novice, družabno kroniko, šport, popularno kulturo itd. Vse te vsebine se bodo pojavljale v rednih rubrikah Moja dežela, Brez meja, Bulevar, Bazar, Favoriti, Črna kronika in Magazin. Večer poezije v Novi Gorici Gonfest 3 iz Nove Gorice prireja v nedeljo, 25. septembra letos ob 21. uri v Mestni galeriji v Novi Gorici Večer poezije, na katerem bodo svojo poezijo prebirali italijanski avtor, novogoriška pesnica, ki živi v Ljubljani, Maja Vidmar in Dane Zajc v sodelovanuju z igralcem Janezom Škofom. Italijanskega pesnika bo izbrala goriška knjigarna Equilibri. Pogovor / Maja Melinc Verjamem, da se je smiselno boriti za svoje ideale // Ko sem prelistal knjigo Motiv smrti v delih Goriške Mohorjeve družbe, ki je pred nekaj tedni izšla pri GMD, me je po eni strani najprej presenetil svež odnos avtorice Maje Melinc do jezika, po drugi strani pa njena živa in samozavestna zakoreninjenost v primorski literarni stvarnosti, ki je obenem klena vrašče-nost v književno ustvarjalnost enotnega slovenskega kulturnega prostora. Mladi primorski slovenistki čestitamo za njen podvig, hkrati pa se ji toplo zahvaljujemo za prisrčen pogovor. Nam lahko kaj poveste o sebi in svoji študijski poti? Doma sem s Kamnega pri Kobaridu. Po končani gimnaziji v Tolminu sem se vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Študirala sem slovenščino ter sociologijo kulture in letos diplomirala. Med študijem sem se preizkusila v različnih delih. Eno leto sem na fakulteti delala kot demonstratorka, inštruirala slovenščino, vseskozi veliko lektorirala in vodila priprave na maturo. Na koncu študija sem se, malo tudi zaradi prijaznega in "človeškega" odnosa mentorja prof. dr. Hladnika odločila, da bom diplomo delala iz književnosti. Pot do odločitve, da bom pisala o Goriški Mohorje- vi družbi, potem ni bila več dolga. Svojim ljubljanskim kolegom sem namreč želela predstaviti naše specifično kulturno politično okolje. Kasneje sem se ga dotaknila tudi v diplomskem delu iz sociologije kulture. Opisala sem politično angažirano slikarstvo Toneta Kralja. Njegove poslikave cerkva so imele izredno narodnoobrambno funkcijo. V verske simbole je skril prizore, ki pomenijo obsodbo fašizma, raznarodovanja in pozneje nacizma in okupacije. Zatrto slovensko besedo je nadomestil s slovensko sliko. Tako lahko najdemo nekakšno vzporednico tudi med Kraljem in Goriško Mohorjevo družbo. Tuje državljane poučujete slovenščino. Kakšna je ta izkušnja? Poučujem predvsem Erasmu-sove študente, torej tuje študente, ki so prišli f Slovenijo na izmenjavo. Znanje slovenskega jezika potrebujejo predvsem za študij in življenje v Sloveniji. Nekaj je tudi takih, ki so se k nam preselili za stalno. Ti se pripravljajo na izpit iz znanja slovenščine, ki ga potrebujejo za državljanstvo. Izkušnja je vsekakor zelo zanimiva. Udeleženci prihajajo od vsepovsod. Veliko jih je iz Poljske, Francije, Italije, Finske, Švedske, pa tudi Mehike, Argentine, Avstralije... Imamo res prijateljski odnos, tako da po urah velikokrat klepetamo o kulturnih razlikah in njihovem počutju pri nas. Na koncu leta me zelo razveseli, ko uspešno opravijo izpit in se že prav sproščeno in tekoče pogovarjajo v slovenščini. Vsi pa so enotnega mnenja, da je slovenščina zelo težka, a tudi lepa. Na podiplomskem študiju se boste ukvarjali z didak-tiko književnosti. Pri tem vas zlasti zanima vloga pouka književnosti pri kulturnem ozaveščanju na stičišču dveh kultur. Kaj nam lahko poveste o tem? Res je, na podiplomskem študiju na slovenistiki sem si izbrala smer Književna didaktika. Vlogo pouka književnosti na stičišču italijanske in slo- L MOTIV SMRTI GORIŠKE MOHORJEVE venske kulture pa nameravam obravnavati v svoji magistrski nalogi. Zanima me narodnostna, jezikovna, pa tudi šolska situacija na obravnavanem območju. Rada bi opozorila na velik pomen umetnostnega besedila pri poučevanju in učenju na narodnostno mešanih območjih. Večkrat se namreč opaža, da v šolah dajejo večji poudarek na razvijanju jezikovne zmožnosti, književnost pa je marsikje zapostavljena. Raziskovala bom, kakšen vpliv ima literatura, predvsem učbeniki, na oblikovanje narodne in kulturne zavesti dijakov. Leposlovje namreč izraža najgloblje ideje in čustva človeškega bitja, ki so splošna in večna ter presegajo prostor in čas. Od kdaj poznate Goriško Mohorjevo družbo, kaj veste o njej in kako ste stopili v stik z njo? Goriško Mohorjevo družbo poznam že od otroštva. Po pripovedovanju staršev je bil f njihovi mladosti pravi praz- nik, ko so v hišo prišle mo-horjevke. Na fakulteti smo sicer omenili Mohorjevo družbo, vendar se Goriški Mohorje- vi družbi nismo posebej posvečali. Prav to je bil glavni vz-rok, da sem se odločila, da jo podrobneje raziščem. Pritegni- lo me je predvsem njeno poslanstvo, da med primorskim človekom širi slovensko besedo. Kasneje, ko sem pri pisanju diplome zbirala podatke, sem uredništvo GMD tudi večkrat obiskala. Navdušilo me je, ko sem videla, kako čutijo z založbo in s kakšno iskreno željo in zanosom želijo še naprej širiti mohorjansko misel. Zdaj imam priložnost, da se iskreno zahvalim vsem, predvsem pa gospe Mirjam Simčič in msgr. dr. Oskarju Simčiču, da so mojo diplomsko delo izdali v knjižni obliki. Vesela sem, da bom o njihovem delu lahko v začetku oktobra poročala na Kongresu Slavističnega društva Slovenije. Kakšno je bilo po vašem poslanstvo ljudske založbe GMD v preteklosti, kakšen pomen pa ima mohorjanska misel v današnjem času? Sama mohorjanska misel v svojem prvinskem smislu ostaja enaka. Slovenskega človeka še vedno versko in moralno izobražuje ter ga spodbuja k poštenemu krščanskemu življenju. Res je, da je predvsem v njenih leposlovnih delih opaziti večje premike. Predvsem moralen nauk, ki je bil najbolj tipičen za večernice, je prepustil prostor večji avtorjevi prostosti. V delih je bolj izraženo avtorjevo osebno iskanje, njegov odnos do sveta in vere. Že sami naslovi del zadnjih let pričajo, da se je GMD odprla in tematsko prerasla nekdanje začetke, kljub vsemu pa še vedno ohranila prvine krščanskega humanizma. Izdaja leposlovna dela, strokovne knjige, monografije in knjige z versko vsebino. Zadnja leta z deli v italijanščini svojim večinskim sosedom posreduje pestro bogastvo slovenske kulture. Glede na knjižne izdaje zadnjih let, lahko z gotovostjo zaključim, da se GMD prilagaja in uspešno na- govarja tudi sodobnega bralca. Kako to, da ste za svojo diplomsko nalogo izbrali motiv smrti in umiranja v delih GMD? To vprašanje sem pričakovala. "Tako mlada, pa piše o smrti." Ob prebiranju leposlovnih del, ki so izšla nekako v obdobju od tridesetih do osemdesetih let, sem hitro našla njihovo skupno točko. Vsa so posredovala verske vrednote in vedenjske modele. V tem, kako osebe v knjižnih delih dojemajo smrt in umiranje, se zrcali tudi njihov odnos do življenja samega. Katoliško usmerjeni avtorji so namreč nadvse poudarjali vzorno krščansko življenje, ki lahko edino reši dušo pred pogubo. Opozarjali so, da mora človek vsak trenutek živeti tako, kot da bo jutri umrl. Izbor sem omejila na petnajst del, kjer je na najbolj izrazit način predstavljeno katoliško dojemanje smrti. Večina glavnih junakov umre pripravljenih in spravljenih z Bogom. Redke smrt doleti nepripravljene in umrejo v nesreči. Za take svojci potem še intenzivneje molijo, da se očistijo greha. Iz del je opazno, kako zelo se kristjani bojijo hitre in nepredvidene smrti. Vse dobre osebe v knjigah imajo čas, da se na smrt pripravijo, nekatere slabe, pa še zadnjo možnost, da se spreobrnejo. V večini starejših del so osebe jasno razdeljene na dobre in slabe. Pričakovali bi, da na koncu povesti vse dobre zmagajo, pa ni vedno tako. Res sicer dobro velikokrat premaga zlo, pa vendar veliko dobrih oseb na koncu tudi umre. Vidi se, da so vsa ta dela napisana v katoliškem duhu in da velja načelo, da več kot oseba pretrpi na tem svetu, večje je njeno plačilo v nebesih. Motiv smrti je bil v prvih desetletjih 80-letne zgodovine GMD bolj prisoten kot kasneje. Kako si to razlagate? Seveda, mlajši avtorji so se prilagajali bralcu. Danes nihče noče govoriti o smrti. Vsi se obnašamo, kot da bomo večno živeli. S potrebo, da bi se avtorji približali bralcu, tudi to ni več tako opazno. S tem povezano, dela niso več v prvi vrsti moralnovzgojna, ampak zajemajo tudi druge funkcije -človeško željo po vznemirljivosti in nečem novem. Avtorji bolj svobodno izražajo svoj odnos do sveta in okolja. Pomembno pa je, da imajo dela, ki jih izdaja GMD, kljub vsemu še vedno moralnovzgojne elemente. Kaj vam je ta raziskava pomenila kot slovenskemu, primorskemu dekletu, ki ži- vi tu in zdaj, v postmodernem, individualističnem, tehnokratskem in globalizi-ranem svetu? Te teme sem se lotila predvsem zato, ker sem želela poseči v korenine primorskega Slovenca in izpostaviti njegovo trmo, jekleno voljo in moč. Verjamem, da se je smiselno boriti za svoje ideale, ne le zase, ampak tudi za svoje potomce, in nikoli pozabiti svojih korenin. Mislim, da je to v današnjem individualističnem svetu še kako pomembno. Danijel Devetak NOVI Kratke Še o Sesljanskem zalivu V predsedstvu četrte deželne komisije, kjer je tajnik predstavnik Slovenske skupnosti Mirko Špacapan, je bil sprejet sklep, da se obnovi zaslišanje naravovarstvenih in ostalih organizacij glede Sesljanskega zaliva, ki je bila svoj čas prekinjena zaradi nestrpnih izpadov pristojnega odbornika Lodovica Sonega. Špacapan je predlagal, naj namesto odbornika pridejo na zasedanje župan Ret in predstavnik lastništva zaliva družbe S. Gervasio e Protasio, da bodo člani komisije lahko prisostvovali argumentom ene in druge strani, pa tudi zato, da pride do morebitnih razčiščenj med nasprotnimi postavkami. Zaslišanje bo 20. septembra popoldne, z možnostjo nadaljevanja 22. septembra, prav tako v popoldanskih urah. Koncert prijateljstva v devinskem gradu Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu in Generalni konzulat Republike Hrvaške v Trstu prirejata skupni slovensko-italijansko-hrvaški glasbeni dogodek, ki se bo odvijal v četrtek, 22. septembra 2005, ob 20.00 na dvorišču devinskega gradu. Letošnja prva izvedba predvideva jazz koncert v luči prijateljskega sodelovanja treh držav, ki jih vežeta skupni prostor in čas, predvsem pa jih povezuje Jadransko morje, od koder izhaja tudi ime skupine-Adriatic Ensemble. V naslednjih letih bi lahko pobuda prerasla v vsakoletni festival glasbe, na katerem bi nastopili tudi glasbeniki drugih držav. Adriatic Ensemble sestavljajo Aljoša Jerič (bobni-Slo), Marko in Martina Feri (vokal in kitara Slo/It), Ettore Michelazzi (flavta-lt), Andrea Zullian (kontrabas-lt), Vladimir Babin (klavir-Hr) in Vivien Galletta (vokal-Hr). Pobudo, ki je nastala v sodelovanju slovenskega in hrvaškega konzulata v Trstu s tržaškim glasbenikom Ettorejem Michelazzijem in veliko naklonjenostjo princev družine Torre in Tasso, so omogočili tržaška Trgovinska zbornica, podjetja ATG-Italpanelli, Gorenje Korting in Graphart, RTV Koper-Capodistria kot medijski sponzor, Občina Devin/Nabrežina, pokroviteljstvo pa je sprejela tudi Občina Trst. Število sedežev je omejeno. V primeru dežja bo koncert v kongresni dvorani devinskega gradu. Prenovljeni trg Granatieri Tržaško mestno središče postaja iz dneva v dan vedno bolj urejeno in očesu prikupno. Če izpustimo prenovljeni Goldonijev Foto Kroma trg (o katerem bomo še pisali!) in se osredotočimo na nov stranski vhod tržaške občinske palače na Trgu Granatieri, lahko z mirnim srcem pozitivno ocenimo novo podobo, s katero se bo ta kotiček za Velikim trgom ponujal očesom Tržačanov in morebitnih turistov. Prenovitvena dela niso namreč zajela le vhodnih vrat občinske palače, pač pa tudi ulico, ki povezuje nekdanjo judovsko četrt z Velikim trgom, tako da bodo odslej stranke tamkajšnjih kafičev mirno posedale pod senco sončnikov s hladno osvežujočo pijačo v roki. Razstava v tržaškem semenišču Tržaško združenje Lotta per la vita v sodelovanju s škofijsko Karitas je v petek minulega tedna v prostorih semenišča v ul. Besenghi priredilo zanimivo in prisrčno razstavo, na kateri so bile na ogled igrače, izdelane na podlagi bujne fantazije otrok, ki si ne morejo privoščiti novitet, ki so našim otrokom na voljo v bleščečih zahodnih izložbah. Potujoča razstava, ki je v zadnjih letih obiskala kar nekaj italijanskih mest, prikazuje namreč igrače, ki so jih otroci iz raznoraznih 'jugov’ zemeljske oble izdelali s pomočjo odpadnih in drugih materialov, da bi si z igro popestrili težak vsakdan. Razstavljeni so bili tako raznorazni jekleni aviončki in avtomobili, temnopolte punčke, izdelane iz cunj ali slame, številna glasbila, tolkala, lesene šahovnice in drugi predmeti. Na srečo je otroška fantazija dejavna tudi v hudih razmerah! tammrmm Pobuda Kmečke zveze Kmalu se bo trgatev začela V četrtek, 15. t .m., je v openski dvorani Zadružne kraške banke, na pobudo Kmečke zveze in v sodelovanju Zadružne kraške banke ter krajevne občinske uprave, potekalo nadvsem koristno predavanje o letošnji trgatvi. Prepolna dvorana vinogradnikov in vinarjev je s strokovnim zanimanjem sledila predavanju izvedenk za vinogradništvo in enologijo Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije oziroma Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica, profesorice Majde Brdnik in Tamare Rusjan, ki sta prek diapozitivov orisali vse probleme, s katerimi se vinogradniki soočajo: od gojenja trte do točenja vina. Profesorica Brdnik se je v svojem govoru osredotočila predvsem na pravilno prehrano rastline. "Pravilna prehrana je za rastlino najpomembnejša stvar - je povedala Brdnikova - svojo vlogo igrajo pa seveda tudi tla in klima. Vsi ti dejavniki močno oblikujejo vino in določujejo tudi njegovo kvaliteto" in nazadnje še dodala, da "bodo skušali rešiti tudi tiste probleme, ki so nastali za- radi velike količine padavin." Prisotnim je ponudila tudi raznorazne nasvete o gojenju trte, o integrirani pridelavi ter o hranilih, ki jih trta potrebuje. Problema gnilobe, ki se pojavlja ob preobilnih padavinah, se pa je "lotila" profesorica Rusjan. "Letošnja trgatev bo zaradi gnilobe drugačna od lanskih, zato bo treba - je razložila Rusjanova - ukrepati tudi s tehnologijo: od pridelave grozdja do raznih bolezni rastlin, ne nazadnje pa za zaščito mosta". Strokovnjaki so si ogledali že precej kmetij in iz analiz ugotovili, da je sladkorna stopnja presenetljivo višja, kot so si pričakovali, stopnja kisline pa nekoliko nižja. Vse to kaže, da bodo lahko kmalu začeli trgati. Na predavanju so spregovorili tudi o zdravstvenem stanju trt. Znaki raznih obolenj so bili vsekakor prisotni, a do večjih problemov ni prišlo. Kljub slabemu vremenu bo letina po vsej verjetnosti dobra in kleti polne dobrega vina. Naj še omenimo, da je upravni svet Zadružne kraške banke pomislil na posebno ponudbo, ki naj bi razbremenila resor kmetijstva. Gre za razna posojila z dobrimi obrestnimi merami za investicije in opremo kmečkih podjetij, za nakup zemljišč, za posodobitev nepremičnin itd. Foto Kroma V STOLNICI SV. JUSTA Deželne Karitas Mir preko glasbe in dialoga Minuli teden so predstavili hvalevredno pobudo z mednarodnim prizvokom Srečanje civilizacij, ki si prizadeva le eno, in sicer zbliževanje dveh različnih narodnih - predvsem pa verskih in svetovnonazorskih -skupnosti. Spori med Izraelci in Palestinci so dolgotrajni, globoki in večkrat - če že ne vedno - srditi. Pravijo, da je v Palestini oziroma Izraelu, prevelika količina zgodovine na prostoru, ki je pretesen. Rešitve pri tem korenitem spopadu je težko najti. Nekateri, ki še verjamejo v hladno pre- devajo vliti kanček upanja v morje izraelsko - palestinskih hudih odnosov. Deželne Karitas so namreč pred časom povabile k nam desetčlanski skupini mladih študentov palestinske oz. izraelske narodnosti, da bi daleč od svojih vsakodnevnih tegob skupno razmišljali o miru in dialogu. Na tiskovni konferenci, ki je potekala minuli teden pred glasbenim dogodkom, so podčrtali ravno te smernice medsebojne strpnosti, ki - kaže - se bodo v prihodnje razvile v plodno in redno kulturno izmenjavo. Slavko Pregel (foto IG) bili tako nagrajeni z lepim številom knjig, ki so jih darovale NŠK, Goriška Mohorjeva družba, Mladika in Založništvo tržaškega tiska. K temu gre prišteti še celoletni naročnini na reviji Galeb in Pastirček ter abonmaja Zlata ribica in Gledališki vrtiljak, ki sta ju prispevala Slovensko stalno gledališče in Radijski oder. Vprašanja na temo zemljepisa, književnosti in zgodovine so nastala pod koordinacijo mentork Olge Tavčar, Ksenje Majovski in Nevenke Škrlj. Ob sklepu prireditve pa so izžrebali še enega izmed sodelujočih, ki se bo v spremstvu mentorja odpravil oktobra v Ljubljano, kjer se bo udeležil sklepne prireditve Slovenskega knjižnega kviza: ta je Alberto Varisco, učenec osnovne šole Josip Jurčič iz Devina. Igor Gregori Uvod v novo sezono Bralne značke Nagrajevanje malčkov v razposajenem duhu V petek minulega tedna je bila velika dvorana bivšega Narodnega doma nabito polna radoživega otroškega nasmeha in igrivosti. Učenci zadnjih razredov slovenskih osnovnih šol na Tržaškem so se prvič v letošnjem šolskem letu srečali na prireditvi, ki je bila hkrati tudi uvod v novo sezono bralne značke. Obenem je srečanje predstavljalo tudi zaključno etapo za učence, ki so v lanskem šolskem letu reševali Slovenski knjižni kviz, posvečen Ivanu Cankarju in Ljubljani z okolico ter Notranjski. Mali radovedneži namreč že pet let s pomočjo knjig in drugih virov potujejo po Sloveniji ter odkrivajo njene skrivnosti in lepote, v petek pa jih je končno dočakala nagrada za vložen trud. Ko so prisotni odpeli himno Bralne značke, je malčke nagovoril slovenski pisatelj Slavko Pregel, priljubljen pisec razgibanih mladinskih zgodb. Pregel se je z dolgoletno živo in pestro pripovedno žilico Slavka Pregla so se otroci seznanili takoj ob vhodu v dvorano, kjer je bila na ogled razstava dosedanjih pisateljevih mladinskih del. Nekatere Pregljeve zgodbe so dobile tudi filmsko obliko. Petkova prireditev, ki jo je priredila Narodna in študijska knjižnica v sodelovanju z na-brežinskim in openskim didaktičnim ravnateljstvom, je bila tudi priložnost za žrebanje bogatih nagrad, ki so jih prispevali sponzorji. Nekateri osnovnošolci, ki so uspešno rešili knjižni kviz, so otroki pomudil v pogovoru, v katerem je na svojevrsten duhovit način predstavil sebe in svoj opus ter dejal, da so mladi bralci "neizmerna to- varna domišljije, zapletov in razpletov". Pregel je tudi predsednik Bralne značke, knjižnega tekmovanja, pri katerem sodeluje okrog 140 tisoč otrok iz Slovenije in zamejstva. Tako veliko število udeležencev potrjuje dejstvo, da "pisatelji pišejo dobre knjige". Srečanje je bilo zanimivo tudi zato, ker je gost obenem tudi avtor zgodbe v nadaljevanju, ki jo bo objavljala revija Galeb. Z računljivo realpolitiko, zaupajo diplomaciji, drugi , ki smo nekoliko bolj naivni, pa še vedno menimo, da je velika kultura temelj, na kateri lahko gradi- mo dialog z manjšimi-nacio-nalnimi kulturami. O tem so prepričani tudi prireditelji koncertne pobude, ki je v četrtek minulega tedna poteka- la najprej v Vidmu, nakar se je v petek preselila v stolnico sv. Justa. Šlo je za krstno izvedbo kantate Pray for the peace of Jerusalem, sad kompozicijskega navdiha dirigenta tržaške Cappelle civice Marca Sofia-nopula. Cantata, katere osnova so svetopisemski teksti Jeremije, Isaije, Tobije ter psalmi, je nastala zato, da bi še bolj podkrepila načrt škofijskih Karitas naše dežele, ki si priza- NOVI Galerija Kraške hiše Odprli so razstavo Tin Pierna V galeriji Kraške hiše so pod orjaškimi oblaki, prepolnimi dežja v soboto minulega tedna odprli razstavo fotografij Valentina Trinca, ki mu domači pravijo Tin Pierno. Umetnik je nečak buditelja in kulturnega ter političnega delavca naše Benečije, msgr. Ivana Trinka. Razstavo, ki bo na ogled do 9. oktobra, sestavljajo fotografije na različno tematiko. Pobudo je omogočila podpora Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Sklada Libero in Zora Polojaz. Prisotne je uvodoma pozdravila predsednica zadruge Naš Kras Martina Repinc, o fotografu in njegovem delu pa je spregovorila predstavnica študijskega centra Ne-diža Stefania Cralig. Obvestilo Barkovljani vabijo k rožnovenski procesiji v nedeljo, 2. oktobra, po maši ob 8. uri zjutraj. Zelo so dobrodošle narodne noše. Slovenska Vincencijeva konferenca vabi na proslavo godu sv. Vincencija Pavelskega, ki bo v četrtek, 29. septembra, pri šolskih sestrah pri sv. Ivanu v Trstu, ul. del le Docce 34. Začetek s sv. mašo ob 16.30; sledilo bo družabno srečanje. Klub prijateljstva prireja v ponedeljek, 10. oktobra, izlet po “Slomškovi poti”, to je od Slomškove rojstne hiše v Slomu do njegovega groba v Mariboru. Ogledali si bomo še druge mariborske zanimivosti. Informacije in vpisovanje čimprej, do zapolnitve mest, na tel. št. 040 639949 (Bole) in 040 43194 (Martelanc). V sredo, 28. septembra, bo zopet mesečna konferenca v župnijski dvorani v Nabrežini. Na sporedu je pričevanje goriške mladine na svetovnem dnevu mladih v Kolnu v besedi, sliki, petju in družabnosti. Darovi Za misijone: Ob obletnici smrti sestre Mare darujeta Ada in Dorica Žagar 50,00 evrov. V spomin na pokojnega moža Vinkota daruje žena Marija Marc 20,00 evrov za cerkev v Bazovici. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV obvešča, da se bodo v soboto, 1. oktobra 2005, obnovili tečaji za pritrkovalce. Prvo srečanje bo v Finžgarjevem domu na Opčinah ob 16.30. Tečaj bo vodil prof. Andrej Volk. Za informacije Matjaž Rustja, tel. šte. 328 5446894 Ustanavlja se vokalno-instrumentalna skupina za izvajanje duhovnih popevk. Prvo srečanje bo v petek, 23. septembra 2005, ob 17.30 v Marijanišču na Opčinah. Vabljeni mladi od 14. leta dalje. Skupino bosta vodila Martina Feri in Iztok CergoI. Za informacije pokličite na tel. št. 328 2590369 ali 3282254910 Praznik Marijinega rojstva Tradicionalna procesija na Proseku Kot običajno smo se tudi letos zbrali v vaški cerk- vi sv. Martina na Proseku in s procesijo po vasi, ki jo je ob navzočnosti župnika Jožeta Špeha vodil msgr. Franc Vončina, škofov vikar za Slovence, počastili praznik Marijinega rojstva. Naša procesija ima že dolgo tradicijo. Pri njej so žene hodile oblečene v dolge kikle, dekleta v bele lurške noše, fantje in možje pa so v procesiji nosili zastave in "flarje". V desetletjih se je marsikaj spremenilo, le procesija je ostala zakoreninjena v srcih župlja-nov, kar se vidi v dejstvu, da je še vedno aktualna in se nanjo pripravljajo z veliko vnemo. Na praznik smo se pripravljali s tridnevnico, pa tudi s fizičnim delom, saj je bilo potrebno primerno okrasiti cerkev, pripraviti Marijin kip, v domovih pa je prijetno zadišalo, saj so gospodinje pekle sladice, s katerimi smo se po končanih obredih ob čaju ali kozarcu domačega vina posladkali. Kot običajno so tudi to leto dekleta v lurških nošah spremljale Marijin kip po vaških ulicah, ki so ob soju sveč zadobile mističen pridih. Procesija se je odvijala v nočnih urah. Vsakdo je nosil prižgano svečko, pogled pa mu je od plamena lastne splaval tudi k plamenom sveč, ki so krasile okna hiš, iz katerih so viseli vezeni prti, delo non in pranon. V jasno noč z luninim krajcem na nebu so odmevale Marijine pesmi in molitev rožnega venca, iz cerkvenega zvonika pa so v presledkih zadonele uvodne melodije "Zvonovi zvonijo premilo pojo, častijo preblaženo Lurško gospo". Kljub pozni uri so vztrajali tudi otroci in si prizadevali, da jim plamena ne bi ugasnila večerna septembrska sapica. Po vrnitvi v cerkev so sledile litanije Matere Božje, "Marija skoz življenje", piko na "i" pa je pristavil naš organist, Davorin Starec, ki je z melodijo, izvabljeno iz orgel, napolnil vsak kotiček cerkve, pa tudi naših src. Veseli smo, da je naša proseška Cerkev živa in dejavna, kar nam je pokazala tudi nam vsem priljubljena procesija. FB Foto Kroma Župnija Bazovica Doživet izlet na Tolminsko Zadnje dni avgusta in prve dni septembra so se otroci otroškega zbora SLOMŠEK pridno zbirali v prostorih in na športnem igrišču ob Slomškovem Domu, kjer so ob petju in raznih drugih dejavnostih, kot sta risanje in igranje preživeli zadnje počitniške dni. Ta pevsko -rekreacijski teden je kot že prejšnja leta pripravila in vodila skupaj s sodelavci naša neutrudna pevovodkinja Zdenka Križmančič. Sodelavcev je bilo letos res veliko, saj so bili naslednji: Sonja, Petra, Mitja, Neža, Anja in Ivana. Vsem iskrena hvala za vse, kar so otroke naučili ali se jim pomagali igrati in se sprostiti. V nedeljo, 4. septembra, pa smo se z otroki in starši odpravili na lep nagradni izlet na Tolminsko. Kar 60 se nas je odpravilo od doma na to lepo, poučno in veselo dogodivščino. Ob 10. uri smo sodelovali pri sveti maši v eni od naj starejših primorskih župnij, to je v Volčah pri Tolminu. Nato smo na ladji Luciji na umetnem jezeru na reki Soči imeli kosilo ter poslušali zgodbe o nastanku, o razlogih za tako lepo barvo reke in jezera,... Popoldne smo si ogledali še zgodovinski muzej v Tolminu in spoznavali starejšo in naj novejšo zgodovino teh krajev od prvih naselbin, železne in bronaste dobe, pa antike in iz časa obeh svetovnih vojn do današnjih dni. V poznih popoldanskih urah smo si ogledali še svetovno znana "Tolminska korita", kjer smo občudovali lepoto narave, vode, slapove in še kaj. Tudi slikali smo se, kot se vidi na priloženi sliki. Iskrena hvala pevovodji Zdenki za pripravo in izvedbo tega lepega izleta, župniku Žarku za spremstvo na izletu in seveda za plačilo izleta za otroke ter seveda vsem staršem, ki svoje otroke pošiljajo na vaje in včasih poskrbijo za potrebne stvari ob raznih prireditvah med letom. Vsi smo se naužili še toplih sončnih žarkov, občudovali lepo naravo, se družili v skupnem veselju in doživetjih. 21. septembra se spet dobimo s starši na skupnem sestanku pred začetkom vaj v novem delovnem letu in z otroki na prvi pevski vaji. Kdorkoli se še želi pridružiti našim otrokom na vajah, je lepo dobrodošel. V nedeljo, 25. septembra, bodo otroci lepo in pridno sodelovali pri župnijski maši, saj se bomo spomnili na svojega svetega zavetnika, blaženega škofa A.M. Slomška, po katerem naš zbor tudi nosi svoje ime. SLOVENSKA SKUPNOST | Zakonski osnutek o Kraškem parku Kras je nastal zaradi Kraševcev Predlog zakonskega osnutka, po katerem naj bi bil osnovan Kraški park, je že nared. Javnosti so ga predstavili na sedežu stranke Slovenske skupnosti v petek minulega tedna. Ob deželnem svetniku SSk Mirku Špacapanu, ki je osnutek sestavil, so sedeli glavni predstavniki naših organizacij, ki so na tovrstni korak dolgo čakali, se pravi Agrarna skupnost, ki združuje 29 srenjskih in jusar-skih odborov, ter Kmečka zveza. Predlog svetnika Špacapana neposredno zadeva velik del našega zamejskega narodnega tkiva, v kolikor postavlja kot osrednjega akterja pri upravljanju Kraškega parka ravno kraškega človeka, ki je v tisočletnem bivanju na tem ozemlju oblikoval podobo svoje zemlje; naj bi bil torej naravni upravitelj svojega okolja. Če bo svetniku Špacapanu uspelo prepričati koalicijske kolege o naravni poštenosti tega zakonskega predloga oz. preiti interesne mline deželne politike, bomo šele videli. Gre pa poudariti, da sodi načrt o Kraškem parku v širši kontekst ponovne vzpostavitve Kraške gorske skupnosti, ki - tako Špa- capan - kot Illyjeva uprava podpirata. V tem kontekstu postaja vloga Agrarne skupnosti bistvenega pomena, saj "so srenje oz. jusar-ski odbori postali po zakonu leta 1996 pravne osebnosti pri racionalnem izkoriščanju teritorija", je povedal Marko Legiša v imenu Agrarne skupnosti, tako bi gotovo imeli pri tej nalogi manjšo pristojnost, ki bi se naposled izkazala še v manjši učinkovitosti. "Zaščitena področja naj torej ostanejo zaščitena", je dejal Špacapan, "kar pa se tiče sosednih obdelanih območij, bi bilo zaželeno, naj lastniki sami odločajo: krivico bi storili v slučaju, da bi njihova da izvajanje načrta Kraškega parka pripada ravno tem ustanovam. Deželni svetnik SSk je namreč tudi mnenja, da mora perime-tracija in upravljanje zaščitenega območja potekati prek neposredne soudeleženosti domačega prebivalstva (se pravi lastnikov poljedeljskih, gozdnih in pastirskih površin); javni organi zemljišča obremenjevali s služnostmi in jih tako zaustavljali pri izkoriščanju teritorija." Tako smotrno obliko sodelovanja s prebivalstvom so že preizkusili v Venetu (Dolomitih in Cadoreju). Po mnenju predlagatelja zakonskega osnutka bi v takem slučaju zadeli dvoje: po eni strani bi končno zaščitili in valorizirali Kras kot tak, po dru- gi pa bi povečali možnosti čezmejnega sodelovanja, tako da bi "slovenska manjšina postala pravi protagonist", je še dejal Špacapan. Tako po mnenju tajnika Kmečke zveze kot pokrajinskega tajnika SSk Petra Močnika bi s takim predlogom končno priznali suverenost skupnosti pri upravljanju svojega območja. Močnik pa je na tiskovni konferenci dodal še politično pojasnilo, v kolikor je SSk dokazala, da je pripravljena sprejeti in posredovati predloge o Kraškem parku, ki ne gredo v škodo prebivalstva, saj je "Kras nastal tudi zaradi Kraševcev in je zato obenem geografski ter etnološki pojav", ki mora živeti izpod okrilja naravovarstvenih teženj tistih, ki bi ga radi postavili pod stekleno kupolo. Zastopnik agrarne skupnosti, Karlo Grgič je bil ob sklepu novinarske konference dokaj jasen, ko je zaupal jusarjem in srenjam, se pravi neposrednim organizacijam vaščanov, dolgo življenjsko dobo tako v preteklosti kot v prihodnosti: "Medtem ko bosta občina in dežela morda nekoč izginili, se bo vas vendarle ohranila". SSk se je tudi odločila za vrsto javnih srečanj po raznih kraških občinah, da bi prebivalstvo neposredno seznanila z zakonskim predlogom svetnika Špacapana, prvo bo na sporedu 30. septembra v Repnu. IG 12 22. septembra 2005____________________________________________ Koroška / Beneška NOVI GLAS Izjava za javnost ob zaprtju dvojezičnih šol na avstrijskem Koroškem Višarje pojejo 2005 Slovenska pesem v snežnem objemu Seje Avstrijsko-Koroška vlada odločila za popoln izbris Slovencev z nekdaj slovenskega ozemlja? To vprašanje se nam zastavlja zato, ker smo že desetletja priča njenega nespoštovanja 7. člena državne pogodbe. Ob tako arogantnem zaprtju dvojezičnih šol (Plajberk, na Kotu v občini Sele ter na Obirskem, občina Železna Kapla) se sprašujemo, do kdaj bo avstrijska vlada dopustila deželni vladi kršenje osnovnih pravic Slovencem na avstrijskem Koroškem. Slovenci na Koroškem imajo po prej omenjeni pogodbi absolutno pravico do učenja materinega jezika, ne glede na število. To je obveza in ne izsiljevanje, ki jo mora vedno znova zagotavljati avstrijska vlada ter njeno uresničevanje zahtevati od deželne Koroške vlade. Svetovni slovenski kongres najostreje obsoja vsa dejanja avstrijskih oblasti, ki so naperjena proti slovenstvu na Koroškem. Za Svetovni slovenski kongres Franci Feltrin,l.r., podpredsednik Izjava za javnost Za pravično mejo z Republiko Hrvaško "...pesem je moč, ki združuje ljudi." S temi besedami je v nedeljo, 18. t. m., gospod Andrej Lampret zaključil dvojezično mašo v cerkvici na Sv. Višarjah, obenem pa tudi uvedel mednarodno pevsko revijo Višarje pojejo 2005. Medtem ko so se ljudje vedno bolj številni zbirali v cerkvi, je zunanjost že popolnoma prekrila snežna odeja in podarila nadnaraven čar tej pevski manifestaciji, ki je iz leta v leto vedno bolj priljubljena. Pobudniki revije, Slovensko Kulturno Središče "Planika -Stella alpina" in Kulturno Športno Društvo "Rojanski Krpan", so v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, s Slovensko prosveto in z Zadružno Kraško banko, letos povabili šest pevskih skupin oziroma oktetov, točneje dva iz vsakega zamejstva. Prvi je za oltar stopil koroški oktet Suha, ki je pod vodstvom profesorja Matevža Fabjana zbrano izvedel ljudsko Pr Zile ruožce rastaja, Gruberjevo Sonce že zahaja in Hartmanovo/Logarjevo Zeleni Jurij. Sledil je nastop okteta Simon Gregorčič iz Kobarida in pod taktirko Metoda Bajta zapel Ipavčevo Kot dar o Bog, Volaričevo Rastanek in Venturinije- Za temeljito prenovo notranjosti višarske cerkve je trenutno premalo denarja. To je v bistvu izid srečanja, ki ga je deželni svetnik Mirko Špacapan imel z odgovornim za obnovo svetišča arhitektom Colettijem na Zavodu spomeniškega varstva v Vidmu. Dela so bila usmerjena predvsem v ohranitev in zaščito dotrajanega in poškodovanega zidovja cerkve; obseg del pa ne predvideva niti restavriranja fresk, kar je V Tolminu so pred kratkim na prenovljenem mestnem trgu (v soboto, 10. septembra) svečano počastili 20. obletnico delovanja domače folklorne skupine Razor. Kot je ob tej priložnosti za bralce Doma povedal njen vodja Boris Laharnar, je bila skupina ustanovljena v Tolminskih Ravnah. Njena ustanoviteljica je bila domačinka Rafaela Dolenc. Najprej so plesali v njej le domačini in rojaki, ki so izvirali iz te vasi. Na vaje so navdušeno in vztrajno prihajali tudi iz oddaljenih krajev. Zaradi naglega razvoja in tako tudi iz potrebe po še večjem številu in izboru plesalk in plesalcev, pa tudi, ker se je veliko njenih mladih članov preselilo za delom v občinsko središče, je skupina svoj sedež prenesla v Tolmin, tako da lahko danes govorijo, da je to folklorna skupina iz Tolmina. Nastopajo največ po Sloveniji, in to v različnih krajih. Večkrat na leto tudi v tujini, posebno v Italiji in Avstriji ter na Madžarskem. vo Znamenje. Bolj resno vzdušje so razvedrile pisane ženske narodne noše skupine Stu ledi, ki so pod mentorstvom Igorja Cvetko izvedle tri ljudske skladbe, točneje Oj Boži- me, Mati pokliče in Vora bije. Oktet Akord iz Podgore, ki ga vodi Mirko Špacapan, je pripravil gorenjsko Soldaško v priredbi F. Marolta, rusko narodno Kaj viharjev bi se bali v priredbi L. Bratuža in Kosovelovo Bori, medtem ko se je moška skupina Jepa iz Koroške, pod vodstvom magistra Alexa Schusterja predstavila z Marijino Zgodnjo Dani- vsekakor nezadostno, da bi božjepotna cerkev na Sv. Višarjah zadobila umetniški videz, kot ji ga je zadnjič dal umetnik Tone Kralj leta 1960, ko je sam vodil restavracijo notranjosti. Arhitekt Coletti je sicer s početka podal svojo razlago, s katero se strinja menda tudi videmska škofija, naj bodo notranji zidovi bolj svetli kot doslej, ker naj bi bila - po njegovem mnenju - dosedanja podoba notranjosti pretemna. Za predstavitev zares originalnega plesa so želeli gledalcem predstaviti tudi posnetke originalnih starih oblačil. Tukaj je leta 1990 raziskavo vodila Rafaela Dolenc, ki je takrat vodila skupino. Raziskala je noše skupaj s hčerko Jano, ki je akademska slikarka. Te skice, vse, kar so videli po domovih, v omarah ali zabe- co, Svetekovo Pod noč in Raz-logovo/Ipavčevo Domovini. Koncert je izvrstno zaključil Slovenski oktet. Pa se sliš, N'-Mau čriez izaro in Kangalilej-sko ohcet je sicer zapelo le osem oseb, ki pa so s svojimi glasovi napolnile cerkev, kakor da bi pela stoglava množica. Kot zahvalo za udeležbo je vsaka skupina dobila tri steklenice vina, ki jih je društvo Rojanski Krpan kupilo od treh rojanskih vinogradnikov. Po koncertu so se pevci in osta- li udeleženci počasi (tla so bila zaradi snega spolzka) prebi- li do gostilne pri "Juretu", kjer Špacapan je glede tega ugovarjal, da je umetnikovo delo treba spoštovati do konca in da je nujno, da se povzamejo njegove ideje glede ureditve notranjih sten, tudi zato, da se na ta način da primeren poudarek freskam, ki so danes na platnu kot je sam Tone Kralj hotel. Nezaslišano bi bilo, da bi kdorko- li spreminjal notranji videz cerkve, kot si ga je zamislil snovalec in umetnik sam, saj se motivi na zidovju ponavljajo na stebrih in v absidi in tvorijo tako celoto, katere važnosti ne gre prezreti. Arhitekt Coletti je soglašal z deželnim svetnikom, da se mu dostavi primeren dosje o delu Toneta Kralja, zlasti v zvezi z njegovo zamislijo o višarskih delih iz leta 1960. veliko oporo sta jima bili tudi dobra poznavalka in raziskovalka slovenske narodne noše gospa Makarovičeva iz Ljubljane in za frizure gospa Košuta iz Trsta. Tako so po večletnih raziskavah prišli do tistih pravih ljudskih noš, ki so jih na prelomu iz 19. v 20. stoletje ljudje tudi resnično nosili. To obdobje so izbrali tudi jih je čakalo obilno kosilo. Ob kozarčku dobre domače kapljice smo se pogovorili z dr. Miranom Dolharjem, enim izmed pobudnikov te pevske revije. "Ideja za tovrstno manifestacijo se je rodila čisto slučajno, med kramljanjem z rojanskimi prijatelji." - nam je povedal Miran. "Pri maši na Višarjah smo pred petimi leti poslušali neko italijansko petje. Takoj mi je prišlo na misel, da je cerkvica na Višarjah vendar tudi slovenska. Kaj ne bi bilo lepo, ko bi se slišala tudi slovenska pesem?" Ta ideja - je nadaljeval Miran - je kaj kmalu postala konkretna. Prvo leto namje priskočil na pomoč Mirko Špacapan s cerkvenim zborom iz Podgore. Po tem, recimo, začetnem poskusu, smo si izmislili nekoliko drugačno formulo, in sicer da bi ta manifestacija postala revija oktetov. To nam je tudi uspelo, tako da je zdaj že četrto leto, ko uradno prirejamo to revijo." Tudi letos je revija Višarje pojejo požela veliko uspeha, gotovo pa bo za vedno ostala v spominu prisotnih kot enkratna. Dvajset centimetrov debela snežna odeja je res neobičajna za mesec september.... Metka Kuret Oba sta bila tudi mnenja, da bo morala žabniška župnija, ki je lastnica svetišča, predstaviti naknadno prošnjo za restavratorski poseg, ki naj znova upošteva barve in odtenke, kakršni so bili po Kraljevi izbiri. Sicer bo višarska cerkev po zadnjih prenovitvenih posegih v notranjosti bela. Coletti je še zatrdil, da bela barva v ničemer ne onemogoča naknadnih restavratorskih posegov. Deželni svetnik Špacapan meni, da je prav tako nujno, da poseže v zadevo in izrazi svoje stališče tudi drušvo, ki je nastalo v Sloveniji prav z namenom, da skrbi in hrani avtorske storitve Toneta Kralja, ki je v 20. stoletju poslikal toliko cerkva na Primorskem. zato, ker so plesi iz tega časa. Na praznični dan dvajsete obletnice so pripravili še modno revijo in pri tem je, ob skupini Razor, sodelovalo še več drugih folklornih skupin, kot npr. FS Dragatuš, FS Skala Kubed... Plesali so največ po taktih domače harmonike. Ta dan pa je s starimi glasbili požela velik aplavz tudi glasbena skupina Dednina. Ob modni reviji starih tolminskih oblačil pod naslovom "Poglejte, kako so štmani!", so nastopile še FS Justin Kogoj Dolenja Trebuša, FD Ivan Laharnar Planota in seveda vselej tudi FS Razor. Na koncu je vsaka skupina zaplesala še ples, najbolj značilen za njihove kraje. FS Razor je zaplesala "Ta čotasta", ki izvira iz Tolminskih Raven. Pohvalno je, da so plesalci FS Razor, ki jih je trenutno 40, danes iz različnih krajev, tudi po 30 in več kilometrov daleč. Tako ohranjajo in širijo navdušenje za zbiranje starega narodnega blaga, plesov in drugih običajev. Nekateri plesalci niso več rosno mladi, toda njihov korak je ohranil mladostno gibčnost in poskočnost. To jim želimo tudi za naprej, posebno FS Razor, ki pa ji tudi naraščaja ne manjka, saj zanimanje za ljudsko izročilo raste. MM Civilni družbi, Svetovni slovenski kongres in Zavod za oživitev civilne družbe v svojem imenu in v imenu članov, doma in po svetu, podpirata ukrepe sedanje slovenske vlade: da brani in ubrani ter ohrani (zgodovinsko) celovitost slovenskega ozemlja, da na njem vzpostavi suverenost ter pravno in sodno oblast (jurisdikcijo). Prav tako pričakujemo od slovenske vlade, da bo čim prej vzpostavila ustrezen nadzor tudi nad celotnim Piranskim zalivom in na delu slovenskega morja razglasila zaščitno ekološko cono. Civilni družbi v celoti podpirata stališče slovenske vlade, da se ob tem upoštevajo vsa zgodovinska dejstva, ki potrjujejo (in dokazujejo) potek nekdanje nacionalne meje in da le-ta postane bodoča državna meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Zavračamo pa zavajanja posameznikov in politikov o že dokončni urejenosti kopenske in morske meje, ki jih v teh dneh hrvaški in slovenski javnosti vsiljujejo hrvaški nacionalisti in posamezni ljudje nesvobodnega duha. Kot civilna družba zavračamo tudi posamezne izjave nek- Deželni odbornik za kmetijstvo, gozdarstvo in parke Enzo Marsilio pripravlja nov deželni zakon o gozdovih. V ta namen se je že sestala druga deželna komisija, ki je besedilo že pregledala, v prejšnjih dneh pa se je sestala večina četrte komisije. Deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Mirko Špacapan je opozoril na sporni 81. člen, na podlagi katerega bi občine lahko na zapuščenih ozemljih, in to že po treh letih neobdelane zemlje, vzpostavile programe in načrte za boljšo okoljsko in kmetijsko izkoriščanje le-teh s tem, da bi jih zasegle za dobo desetih let, nakar bi jih po tem obdobju vrnile lastnikom. Namen zakona je seveda lahko pozitiven, saj skrbi za to, da bi neobdelane površine ne zasegel gozd, pa tudi za to, da bi občine lahko razpolagale s tereni, ki nimajo lastnikov ali obdelovalcev, in jih dali v izkoriščanje v kmetijske namene tistim, ki se s tem resnično in poklicno ukvarjajo. danjih predstavnikov slovenske jugo-diplomacije, v katerih je odraz pomanjkanja odgovorne nacionalne zavesti. Tako (nacionalno) pomanjkanje so kazali že v času nastajanja Osimskih sporazumov ter nedavno od tega tudi ob neuspelem poskusu uveljavitve Oglejske izjave. Slovenija je v preteklosti, pod tisočletno tujo nadvlado, izgubila veliko svojega nacionalnega ozemlja, danes ima pravico in dolžnost, da kot samostojna država in članica EU ubrani nacionalne in ozemeljske pravice in da zagotovi svobodno življenje vsem svojim državljankam in državljanom, ki živijo ob meji z rojaki za mejo njenih sosed. Le na svoji zemlji svoboden človek lahko odgovorno odloča o svoji prihodnosti in o prihodnosti celotne družbe. Kljub naši podpori pozivamo slovensko vlado, da vendar razmisli, do kdaj še neomajna podpora Hrvaški pri pogajanjih za vstop v Evropsko u-nijo. Franci Feltrin, podpredsednik Svetovnega slovenskega kongresa Akad. Dane Zajc predsednik Zavoda za oživitev civilne družbe Špacapan pa je kolegom Demokratičnega zavezništva razložil, da zakon št. 38 iz leta 2001 v 21. členu ne dovoljuje nemotenega izkoriščanja teritorija, na katerem živi slovenska manjšina v urbanistične, kmetijske in infrastrukturne namene, pač pa predvideva spoštovanje njegovih zgodovinskih in kulturno - jezikovnih značilnosti. Svetovalec SSk je še posebej omenil problem tržaškega Brega, kjer je danes marsikatera površina že dolgo neobdelana in kjer bi torej občina Trst s takim zakonom lahko izvajala Slovencem nenaklonjeno politiko. Poleg tega pa obstoj društvenih zadrug lahko pomaga, da se v sklopu teh organizmov, ki so izraz domačinov, dobijo bolj smotrne rešitve za skupno koriščenje neizrabljenih parcel. V debati, ki je sledila, sicer ni bi- lo zaznati posebnih zagovornikov Špacapanovih tez, vendar so prisotni problem vzeli na znanje in si dali čas za razmislek. Trst, 13. septembra 2005 Foto R. Bartaloth Deželni svetovalec Špacapan na Sv. Višarjah Za temeljito prenovo Marijinega svetišča! Ob 20. obletnici folklorne skupine Razor Razcvet obujene tolminske kulturne tradicije na strokovni ravni Če bi jih še povabili, bi radi kdaj ležili po pripovedovanju, je po- zaplesali tudi v zamejstvu. tem tudi natančno narisala. V Posegel je tudi svetovalec SSk Špacapan Pripravlja se deželni zakon o gozdovih NOVI GLAS Parlament o uresničevanju pristojnosti na morju Med kampanjo za referendum primeri nestrpnosti do Cerkve V Sloveniji javno mnenje, predvsem pa politiko, najbolj zanimajo in celo vzburjajo štirje dogodki. To so razprave o referendumu glede zakona o RTV Slovenija, ki bo v nedeljo, 25. septembra, ki potekajo z nepričakovano ostrino in osebnimi obračunavanji, odmevi na prvo državno obeležitev 15. septembra obletnice združitve Primorske z matično domovino v Portorožu, zagotovilo vlade, da v državi ne razmišljajo o gradnji nove jedrske elektrarne - članek v nekem časniku o taki možnosti je najbolj vznemiril politiko in javno mnenje v Avstriji -, in odločitev, da bo državni zbor na zasedanju, ki se bo začelo v ponedeljek, 26. septembra, obravnaval tudi zakon o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnega pasu kot ukrepa in mehanizma za uresničevanje pravic in pristojnosti Slovenije na morju. Glede nujnosti in primernosti omenjenega zakona soglašajo vse politične stranke, nekatere med njimi pa opozarjajo, da bi morala Slovenija svojo suverenost, pravice in pristojnosti zavarovati že pred leti, s čimer bi lahko učinkoviteje nasprotovali Hrvaški, ki si poizkuša prilastili del Piranskega zaliva. Kampanja za referendum o novem zakonu o RTV Slovenija je polna obtožb in priobtožb o tem, kdo laže in kdo manipulira. Kakšen bo izid glasovanja v nedeljo, 25. septembra, je težko predvidevati ali celo napovedati, zagotovo pa bo tesen, bodisi v korist LDS in Socialnih demokratov, ki sta ljudski opredeljevanji zahtevali, ali pa strank parlamentarne in vladne koalicije, ki zagovarjata obstoječi novi zakon o javni radioteleviziji kev svoj položaj, ugled in avtoriteto pri verujočih zlorablja za politično propagando", so še zapisa- li v naj večji opozicijski stranki. Ostre besede zoper Izjavo obeh komisij Slovenske škofovske konference je uporabil tudi Miran Potrč, vodja poslanske skupine Socialnih demokratov, stranke, ki je naslednica nekdanjih komunistov. Časnikar Marko Pečauer je v dnevniku Delo obsodil Cerkev, da nastopa ostro, pri čemer da "pravica do propagande gre le pobudnikom zakona in nasprotnemu taboru, njihovim političnim nasprotnikom. Sicer pa je usoda referenduma o zakonu RTV Slovenija zapečatena. Cerkev je povedala, da je treba glasovati za, in skoraj ni dvoma, da bo tak tudi izid referenduma." Podobne očitke skupni izjavi obeh komisij Slovenske škofovske konference je v članku z naslovom Krasna nova RTV, objavljenem v časniku Dnevnik v Ljubljani, navedla tudi časnikarka Ranka Ivelja. Štirje kandidati za Ropov položaj V LDS, največji opozicijski stranki, so objavili imena kandidatov za novega predsednika, ki ga bodo izvolili na kongresu stranke 15. oktobra v Ljubljani. Kandidati za položaj novega predsednika LDS, ki bo nasledil Toneta Ropa, so Jelko Kacin, evropski poslanec, poslanec Jožef Školč, Ivo Vajgl, svetovalec predsednika države dr. Janeza Drnovška in pretežno neznan Tone Videnšek. Na kongresu bo za mesto podpredsednika LDS kandidiral tudi Črtomir Špacapan, ki pri prejšnjem predsedniku Antonu Ropu menda ni bil priljubljen. Marijan Drobež pričanj in svetovnih nazorov. "Kot sta v omenjeni Izjavi zapisala predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci mariborski pomožni škof Anton Stres in predsednik Komisije za sredstva družbenega obveščanja pri omenjeni konferenci, mariborski škof Franc Kramberger (na sliki), je ob podpori novemu zakonu o RTV Slovenija pomembno vedeti, da mu nasprotujejo nekdanje politične sile iz strahu, da bi nova ureditev RTV ogrozila njihov prevladujoč vpliv nanjo. RTV Slovenija je sicer med najpomembnejšimi mediji še najbolj pluralna. Pripravila je veliko dobrih oddaj, med njimi tudi nekaj verskih, vendar bi morala iti še dlje. Trditev, da je prejšnja zakonska ureditev nacionalnemu radiu in televiziji zagotavljala politično neodvisnost in vpliv nepolitične civilne družbe, je neresnična in nasprotuje dejstvom." Na ocene in stališča obeh komisij Slovenske škofovske konference so se nekateri politiki in časnikarji odzvali z besednjakom, kakršen je bil razširjen v prejšnjem režimu. V stranki LDS so, denimo, menili, "da je katoliška Cerkev prestopila meje spodobnosti, saj je zlorabljala svoj položaj med verujočimi. Rimskokatoliška cer- Slovenija, ki ga je Državni zbor dvakrat potrdil. Referendum pa bo očitno bolj kot izrekanje o stvari sami, opredeljevanje za oblast ali proti njej. Z vidika stopnje in razširjenosti demokracije v Sloveniji zaskrbljajo nekateri komentarji in ocene Izjave Komisije pravičnost in mir in Komisije za sredstva družbenega obveščanja pri Slovenski škofovski konferenci, o referendumu oz. novem zakonu o RTV Slovenija. V dokumentu je, denimo, tudi zapisano, "da so številna javna glasila kadrovsko in vsebinsko ostala na ravni preteklega režima, ki je bil ideološko nestrpen in je izključeval vse, ki se niso z njim strinjali, tudi Cerkev in verne. Večinoma še niso dovolj sodobna, neodvisna in pluralna, da bi lahko služila kar najširšemu krogu državljanov vseh političnih pre- Šeo televiziji... Ob referendumu o Zakonu o RTV Slovenija Volivke in volivci bomo v nedeljo, 25. septembra 2005, poklicani na volišča, da bomo izrazili svojo voljo za ali proti novemu Zakonu o RTV Slovenija. Ta referendum je izjemnega pomena, saj gre za prihodnost najbolj odmevnega in najvplivnejšega javnega glasila v državi. Dolžnost vsakega državljana je, da gre na referendum in soodgovorno odloči o skupnem dobrem. Demokratična družba uspeva le takrat, ko imamo državljani dostop do nepristranskih in celostnih informacij o tem, kaj se dogaja v svetu, v katerem živimo in kjer se na osnovi teh informacij lahko odgovorno vključujemo v javno življenje. S svobodnimi volitvami, z demokratizacijo in s potjo v samostojno državo smo pri nas veliko spremenili. Toda ne povsod enako. Številna javna glasila so kadrovsko in vsebinsko ostala na ravni preteklega režima, ki je bil ideološko nestrpen in je izključeval vse, ki se niso z njim strinjali, tudi Cerkev in verne. Večinoma še niso dovolj sodobna, neodvisna in pluralna, da bi lahko služila kar najširšemu krogu državljanov vseh političnih prepričanj in svetovnih nazorov. Ob podpori novemu zakonu o RTV je pomembno vedeti, da mu nasprotujejo nekdanje politične sile iz strahu, da bi nova ureditev RTV ogrozila njihov prevladujoči vpliv nanjo. Predsednika dveh političnih strank, ki sta naslednici organizacij iz komunističnega in socialističnega enoumja, torej časa, ko so mediji v prvi vrsti služili partijski politiki in je bila demokracija prepovedana, sta se pred meseci celo v javnih pismih prepirala, katera od njunih strank ima večji politični in kadrovski vpliv na RTV. S tem nočemo reči, da se do sedaj RTV ni spreminjala na bolje. RTV Slovenija je v času demokratizacije in osamosvajanja igrala pozitivno vlogo in med najpomembnejšimi glasili je še najbolj pluralna. Pripravila je veliko dobrih oddaj, med njimi tudi nekaj verskih. Vendar bi morala iti še dlje. Trditev, da je prejšnja zakonska uredi- tev nacionalnemu radiu in televiziji zagotavljala politično neodvisnost in vpliv nepolitične civilne družbe, je neresnična in ji nasprotujejo dejstva. Katoliška Cerkev, ki je velj ala v preteklem komunističnem režimu za najhujšega notranjega sovražnika, je bila tudi pod vlado strank, ki danes nasprotujeta novemu zakonu o RTV, zaradi političnih ali ekonomskih razlogov predmet zasmehovanja, nestrpnosti in ostrega ideo- RT vIsLO loškega nasprotovanja. V številnih polemikah z njenimi stališči so javna glasila uporabljala tudi polresnice, neobjektivne prikaze ali celo izkrivljanje zgodovinskih dejstev, žal so to včasih počeli tudi nekateri uredniki in novinarji na RTV Slovenija. Nacionalna televizija in radio o Cerkvi dostikrat ne poročata dovolj profesionalno ali pa celo izrazito pristransko. Nazoren primer takšnega poročanja je vztrajno prikazovanje pokojnega papeža Janeza Pavla II. in tudi sedanjega papeža Benedikta XVI. kot dveh zadrtih konservativcev, ki se ne zmenita za potrebe ljudi. V Komisiji Pravičnost in mir in Komisiji za sredstva družbenega obveščanja pri Slovenski škofovski konferenci menimo, da je sedanja zakonska ureditev povzročila zastoj profesionalnosti in avtonomije na RTV Slovenije. Upamo, da bo novi Zakon o RTV prispeval k hitrejši posodobitvi našega najvplivnejšega javnega glasila, da bo odpravil zaostanke v demokratičnosti, pluralnosti in ne- pristranskosti, da bo prispeval k enakopravni odprtosti do vseh političnih in nazorskih smeri naših državljank in državljanov, pa tudi k smotrnejši rabi denarja, ki ga davkoplačevalci namenjamo za delovanje RTV Slovenija. Slovensko javnost zato pozivamo, naj da RTV priložnost za nadaljnji razvoj in zato novi zakon na referendumu podpre! Ljubljana, 13. septembra 2005 dr. Anton Stres, mariborski pomožni škof predsednik Komisije Pravičnost in mir pri SSK dr. Franc Kramberger, mariborski škof predsednik Komisije za sredstva družbenega obveščanja pri SSK GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA v sodelovanju z vaško skupnostjo iz Deskel vabi na predstavitev knjige Dorice Makuc PRIMORSKA DEKLETA V NEMČIJO GREDO v soboto, 24. septembra 2005, ob 19. uri v župnijski dvorani v Desklah. Kratke Obletnice pomembnih dogodkov za Slovenijo pri odpiranju v Evropo V letu 2005 se spominjamo nekaterih pomembnih dogodkov iz preteklosti, ki so zaznamovali Primorsko oz. celotno Slovenijo pri njenem odpiranju v Evropo. Pred petdesetimi leti je bil podpisan t.i. Videmski sporazum o maloobmejnem potniškem prometu vzdolž meje med tedanjo Jugoslavijo in Italijo, ki je omogočil izboljšanje odnosov in sodelovanja zlasti med Novo Gorico in sosednjo Gorico v Italiji. Pred štiridesetimi leti sta se, denimo, prvič uradno srečala župana obeh omenjenih mest. To je bilo simbolično dejanje velikega pomena. Pred tridesetimi leti so z Osimskimi sporazumi določili novo državno mejo med tedanjo Jugoslavijo in Italijo. Pred dvajsetimi leti je bila odprta nova cestna povezava, prek italijanskega ozemlja na Sabotinu, z Goriškimi Brdi. Nova mesnica ob meji v Rožni Dolini Iz gospodarske družbe MIP (Mesna industrija Primorske) v Kromberku so javna občila obvestili, da so po nekaj letih, ko je bila zaprta, ponovno odprli Mipovo mesnico in delikateso v Rožni Dolini. Nahaja se le okoli sto metrov od mednarodnega mejnega prehoda. V obnovljeni trgovini so na voljo razne vrste predvsem slovenskega mesa in izdelkov. Prodajajo tudi polpripravljeno hrano, kot so t.i. mrežne pečenke in razna nabodala. Nova Gorica: 500 novih stanovanj in trgovski center v naslednjih letih V Novi Gorici posvečajo skrb predvsem tistim predpisom s področja urejanja prostora, ki bodo omogočili gradnjo novih stanovanj in razvoj novih industrijskih dejavnosti. Tako je že pripravljen lokacijski načrt za območje železniške postaje in bližnje Prvomajske ulice. Župan mestne občine Nova Gorica Mirko Brulc je med proslavljanjem njenega praznika, 9. septembra, obljubil, “da bodo na območju železniške postaje in vzdolž Prvomajske ulice, v naslednjih letih zgradili preko 500 stanovanj in trgovski center, ki bodo v Novi Gorici zagotovili nov razvojni utrip in nove zaposlitve. Za Rožno Dolino in Ajševico pa so izdelani lokacijski načrti, ki bodo omogočili gradnjo več kot sto novih zasebnih poslopij. V Kromberku pa bodo zagotovili več kot osem hektarov zemljišč, ki jih bodo namenili gradnji novih poslovnih in proizvodnih prostorov. V Italiji višje plače, v Sloveniji pa več socialnih pravic Na območju Nove Gorice je obrt zelo razširjena, sestavlja pa jo skoraj dva tisoč obrtnikov najrazličnejših poklicev, panog in dejavnosti. Ob 25-letnici delovanja Območne obrtne zbornice so v njenem glasilu Podjetniške novice zapisali, “da se motijo tisti obrtniki, ki morda še pričakujejo, da bodo čez noč obogateli. Da te kupci sploh redno omenjajo, potrebuješ v povprečju kakih pet let, da se dodobra vtisneš v njihovo zavest, pa še nadaljnjih pet. Vendar, če si poslovanje zastavil na dolgi rok, boš prej ali pozneje dosegel rezultat. Saj seje, denimo, tudi v gostinstvu že pokazalo, da je tržišče ob meji na Goriškem v zadnjih desetletjih naredilo svoje in marsikoga “odpihnilo". Slavko Šuligoj, predsednik Skupščine območne obrtne zbornice v Novi Gorici, je ob jubileju te stanovske organizacije spregovoril tudi o čezmejnem sodelovanju s slovenskimi in italijanskimi obrtniki. Po njegovem mnenju "nas obrtniki onkraj meje še vedno nimajo za enakovredne partnerje. Njihovo večjo konkurenčnost utrjuje, vsaj za sedaj, tudi dejstvo, da v Italiji višje plače zaposlenih privlačijo tudi delavce iz Nove Gorice oz. iz Slovenije. Vendar pa v Italiji obrtniki in drugi delavci nimajo toliko socialnih pravic kot v Sloveniji. Nekatere pravice oz. ugodnosti, na primer nadomestilo stroškov prihoda na delo in zagotavljanje toplega o-broka, se v slovenski zakonodaji “vlečejo” še iz časov socializma in so ostale v miselnostni delavcev in sploh aktivnega prebivalstva. Morda ponekod obstaja prepričanje, da obrtniki v Italiji vidijo v nas nevarno konkurenco, a ni tako. Nam namreč manjka tiste dolgoletne tradicije podjetništva, ki se v Italiji kaže zlasti v družinskih obrtnih podjetjih.” / M. SNG Nova Gorica / Predstave v septembru Slovensko narodno gledališče se pripravlja na zlato, 50. sezono, ki se bo v oktobru začela s krstno uprizoritvijo liričnega musicala Aliča v čudežni deželi Levvisa Carrolla - Reneja de Ceccattyja -Artura Annecchina v režiji Janusza Kice. Konec avgusta in začetek septembra sta bila namenjena sedmim predstavam Mednarodnega lutkovnega vrtiljaka. Domači igralci so s Cankarjevo dramo Kralj na Betajnovi, v režiji Jaše Jamnika, 3. in 9. t.m. gostovali v Kanalu na Kontradi, v dvorani SNG pa so si 21. in 22. predstavo ogledali dijaki. Za ostale gledalce bo na sporedu v torek, 27. t.m., ob 20.30. Štirijezična uprizoritev Marjana Bevka Jaz sem zdrav in se mi dobro godi je bila 10. t.m. v gosteh v Delachu na Avstrijskem. Oktobrski program napoveduje gostovanji Drame SNG Maribor z delom Hlapci.pdf in Prešernovega gledališča Kranj s predstavo Blazno resno zadeti Dese Muck in Mihe Trefalta v režiji Katje Pegan. Slednja bo na ogled tudi dijakom v petek, 30. t.m. Ljubitelji gledaliških desk si lahko priskrbijo abonma 2005/06 do 30. t.m. pri blagajni SNG, ki je odprta - od 5. do 30. t.m. -vsak delavnik od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00, ob sobotah od 10.00 do 13.00. Dodatne informacije so na voljo na telefonskih številkah 3342247 in 3352215 (predštevilka iz Italije 003865)./ IK M. 22. septembra 2005 Primorska / Gospodarstvo NOVI GLAS PREJELI SMO Ob slovenskem referendumu glede RTV Slovenija Spopad za vzvode realne družbene moči Po zmagi pomladne koalicije na zadnjih parlamentarnih volitvah se je začel spopad tudi za nadzor nad kapitalom, mediji, represivnimi organi in civilno družbo, ki ob večini v parlamentu predstavljajo pomembne vzvode realne družbene moči in ki so jih doslej nadzirale sile kontinuitete. Tudi z njihovo pomočjo so npr. z lahkoto pometle s prvo, Demosovo, in drugo, Bajuhovo vlado ter, ob polstoletni samovoljni vladavini v okviru enopartijskega sistema, uspele u-pravljati državo tudi zadnjih petnajst let tranzicije. Vse dotlej, dokler ni virus oblasti do take mere načel družbo, da se je ljudem uprlo, in so se na volitvah otresli tega jarma. Začelo se je z vzpostavljanjem nadzora novih oblasti nad kapitalom, ki je še v lasti države (zamenjave nadzornih organov in nekaterih uprav podjetij). Z novim zakonom o RTV pa pomladna opcija poskuša iztrgati ta osrednji nacionalni medij izpod prevladujočega vpliva sil kontinuitete. Novi zakon o medijih pa naj bi ustvaril pogoje za politično bolj uravnotežen medijski prostor. Pod udar je padel tudi del represivnih organov z zamenjavami nekaterih ključnih ljudi v policiji, vojski, obveščevalnih službah in drugje. Spopad se je prenesel tudi na področje civilne družbe (sindikati, upokojenska organizacija, zbornice, stanovska in športna združenja idr.), ki jo, s kako izjemo, še vedno nadzirajo, "v civiliste preoblečeni" nekdanji vodilni komunisti. Začel se je s konfrontacijo med Zborom za republiko in Kučanovim Forumom 21. Nadaljuje pa se npr. z načrtovano reorganizacijo gospodarske zbornice kot ene izmed pomembnih civilnih trdnjav nekdanje partijske oblasti. Spopad se je prenesel tudi na strankarsko sceno, ko se je na volitvah poražena stran s pomočjo medijskega linča spravila nad Antona Rousa, potem ko je pristal na sodelovanje v Janševi vladi. Sledil je poskus, da bi na kongresu Desusu, namesto nepredvidljivega Karla Erjavca, vsilili predsednike, lojalne levoliberalni opciji (dr. Anton Bebler, Mirko Miklavčič). Ko tudi to ni uspelo, so se tako imenovani "neodvisni" mediji spravili nad SLS, in to zaradi na- pak, ki so se večinoma zgodile že pod vladavino SLS (izginotje seznamov kmečkih subvencij, oškodovanja države na Skladu kmetijskih zemljišč), a jih takrat, očitno, "nihče ni opazil" in jih je tako nekdo potegnil iz rokava šele sedaj. Torej pravcato politično prerivanje, ki pa prinaša vzpodbudno sporočilo, da se v Sloveniji, po več kot polstoletni vladavini ene politične opcije, končno, vzpostavlja ravnotežje družbene moči, kar je eden pomembnih predpogojev za demokratično življenje družbe. Upati je le, da ne bo ta spopad preveč izčrpaval novih oblasti in da bodo imele dovolj moči tudi za neodložljive korenite gospodarske in socialne reforme. Pa da ne bodo pri tem delale prevelikih napak in da bodo dale zgled, kaj je resnična demokratična vladavina. Od družbene skupine, ki je bila pol stoletja tlačena in potisnjena na družbeno obrobje, namreč z vso upravičenostjo lahko pričakujemo, da bo prinesla s seboj politični prepih, družbeno osvežitev in nov ustvarjalni naboj. Milan Gregorič Kritičen zapis v lokalnem časniku Latnik V Vipavski dolini 27 vasi brez trgovine V novi številki zgornjevi-pavskega časnika Latnik, ki izhaja v nakladi 7.700 izvodov, je objavljen članek s pomenljivim naslovom "Naredite mi to deželo "kranjsko"!!! Napisal ga je Aleksander Lemut, direktor trgovskega podjetja FAMA v Vipavi in svetnik Zveze za Primorsko v občinskem svetu občine Ajdovščina. Avtor zelo kritično obravnava centralizacijo oblasti, gospodarstva in drugih dejavnosti, ki jo izvaja država v škodo občin in podeželja v Sloveniji. Polemično se je vprašal, "ali je za Primorce sploh kakšna razlika med italijanskim fašizmom in sedanjim "kranjskim centralizmom"? Pravi, da razlika seveda je, "ker nam Kranjci zaenkrat še pustijo prepevati v materinem jeziku". Analiziral je trgovski sistem, ki je zelo pomemben, saj v njem kroži ogromno denarja. Velepodjetja odločajo o tem, kaj bo na trgovskih policah, o usodi posameznih proizvajalcev in celih pokrajin. Odkrili so "A-meriko" in zasebni trgovci so morali izobesiti bele zastave. Kar 27 vasi v Vipavski dolini je ostalo brez svoje trgovine. Domača trgovska podjetja so doživela zlom. Vsak večer pa dnevni izkupički od prodaje veselo romajo v Ljubljano, v Mercator, Spar, Petrol, v Tuš v Celju in v Merkur v Kranju. Za odpravo centralizacije pa za blaginjo nas vseh in ne le izbrancev, bo važno, za koga bomo oddali glas na lokalnih volitvah leta 2006," je še zapisal Aleksander Lemut v omenjenem zgornjevipavskem časniku Latnik. M. "'Preteklost se postopoma redči v sedanjosti" Tokrat bodo prsti oklevali na tipkovnici, ali pa udarjali po njej, pa se spet vračali in črtali, skušali za silo skriti kaj, kar sigurno ni všečno, kar te preveč razkrije. Na koncu bodo - kot vedno -prožno orodje v odločitvi, da je družba v nečem drugačna tudi in predvsem, ko padajo blokade, ko postane enostavneje govoriti tudi o čustvenem svetu, ki je del nas. O sivih trenutkih človek zelo s težavo npj govori. Pred par minutami sem zaključila telefonski pogovor z mlajšim prijateljem, ki mi je jasno povedal, da smo ženske v nečem na boljšem: med sabo govorimo o svojem doživljanju sveta in medčloveških odnosov, izpovedujemo se, mogoče tudi razjočemo in pa spet ena drugo bodrimo. "Ni res, da moški ne govore o čustvih. Le med sabo tega ne delamo. O svojem emotivnem svetu pa govorimo ženskam". In ne morem si kaj, da bi mu ne pritrdila. Večkrat se mi je zgodilo, da se mi je kak prijatelj odprl in mi spregovoril o tej ali oni težavi v partnerskem odnosu, prisluhnila sem neuslišanim željam in iz-petosti v službi, premlevanjem o preteklosti in potrebi po spremembi. Zdi se mi, kot da bi jih včasih nekako "prisilila" k temu, da se potopijo v svoj svet in mi delček slednjega razkrijejo. Tako kot se mi včasih zdi, da mi to, da jih bodrim, dobro de. Prijateljica mi je nekoč rekla, da sem "predobra, preveč prizanesljiva" do moških figur v svojem življenju. Verjet- no res. V določenem momentu zradiram spomin na težja obdobja nesporazumov in občutka, da te oseba, ki ti je zraven, ne razume, in v letih, ki sledijo prekinitvi odnosa, se ohrani neka nedoločena vez, nek prijateljski afekt, ki ustvarja iskrene občasne pogovore po telefonu in občutek, da lahko na par oseb v življenju računaš tudi v najtežjih trenutkih. Včasih te življenje privede v sive momente melanholije, občutka nemoči in potrtosti, in oseba, ki pozna tvoj emotivni razvoj v letih, vse tvoje padce in vztrajna vstajanja, stalno potrebo po ustvarjanju in natanko, kakšen si v dobrih in slabih momentih, ti včasih omogoči, da pogledaš na stvari z drugega zornega kota in se upreš poti v melanholijo. Nedvomno je potreben tudi leta dolg presledek zato, da postaneta dve osebi, ki sta si bili blizu, prijatelja. Včasih to ni možno, včasih je celo nesmiselno, ker si mogoče danes tako zelo različen od tega, kar si bil v preteklosti, da se samega sebe v očeh osebe iz preteklosti ne uspeš več prepoznati. Včasih pa se zgodi, da do tega pride, verjetno tudi iz potrebe, da vidiš, kakšna je bila tvoja pot. Nemalokrat se mi dogaja, da v občasnih pogovorih s partnerjem izpred toliko let, uvidim, v čem sem zelo napredovala v svojem razvoju in česa si ne želim oz.ne potrebujem več. Dognala sem, da mi je to nekajkrat na leto tudi potrebno. To danes, mogoče jutri ne bo več tako. Preteklost in vse, kar je vezano nanjo, se potem postopoma vedno bolj razredči v sedanjosti, do trenutka, ko verjetno popolnoma izvodeni. Špacapan izraža zadovoljstvo • I • v* v ••• Prispevki za nasi župniji Deželni svetnik Mirko Špacapan izraža zadovoljstvo nad prispevki, ki jih je danes s posebnim dekretom odobril deželni odbornik Antonaz, na podlagi 3. člena deželnega zakona št. 2 iz leta 2000 in 4. člena deželnega zakona 4/2001. Med dobitniki prejemkov sta namreč tudi slovenski župniji, in sicer župnija sv. Andreja v Štandrežu in sv. Marije Magdalene v Bazovici, katerima je bi- lo odobrenih 60.000 evrov oz. 45.000 evrov. Deželni svetnik Ssk se je za ti dve postavki tudi osebno zavzel, saj so dela, ki jih nameravata župniji izvajati s temi prispevki v korist vaške skupnosti, ki se zbira okoli farnih prostorov. V Bazovici bodo tako lahko izvedli potrebne obnovitve pri Slomškovem oratoriju; v Štandrežu pri Gorici pa so sredstva namenjena obnovi poslopja, ki bo služilo za zbiranje mladine. Špacapan je pisal Tabadjiju Obsodba zaprtja treh šol Deželni svetnik Mirko Špacapan je poslal predsedniku parlamentarne medskupine za manjšine Sandorju Tabadjiju pismo - obsodbo zaradi zaprtja treh manjšinskih šol na Ko- roškem. V pismu, ki ga je v vednost naslovil tudi Riccardu Illyju, Jorgu Haiderju in Uradu za Slovence po svetu, deželni svetnik Ssk obsoja neupoštevanje manjšinjskih pravic in prebivalstva ki živi v najbolj oddaljenem kmečkem podeželju, do šolanja v lastnem jeziku in to v olajšanih pogojih. Gre namreč za narodno skupnost, ki ji grozi izumrtje, zato mora država z njo ukrepati v smislu zaščite in oskrbe, tako kot je slovesno zapisano v dokumentih kakor sta Konvencija za manjšine in Listina za manjšinske jezike, ki jih je Avstrija podpisala. Z 2. strani Vrhunsko zasedanje ••• Kljub temu je izrazil prepričanje, da se bo proces reform nadaljeval, in ocenil, da je sicer okrnjeni reformni dokument dober korak naprej. Tajnika Annana je najbolj prizadelo črtanje besedila o razorožitvi in neširjenju oborožitve. Po drugi strani pa je pozitivno ocenil del besedila, ki govori o odgovornosti držav za zaščito prebivalstva pred genocidom, vojnimi zločini, etničnim čiščenjem in zločini proti človeštvu. Mednarodna skupnost je zato dolžna uporabiti vse diplomatske in druge miroljubne načine, da preprečijo omenjene zločinske pojave. V dokumentu članice ZN priznavajo skupno odgovornost za pravočasno in odločno kolektivno akcijo, to je uporabo sile, če miroljubna sredstva ne za- doščajo. Stalnim članicam Varnostnega sveta, pri čemer so mišljene velesile, je na- 1/ \ I 1 I I? NK W slovljen poziv, naj v primerih zgoraj omenjenih zločinov ne uporabljajo pravice veta, to se pravi ugovora. Reforma bi morala zajeti tudi sam Varnostni svet, vendar so razhajanja o tem vprašanju še vedno precejšnja. V sklepnem dokumentu, ki ga je jubilejna 60. skupščina sprejela v petek, 16. septem- bra, tudi ni definicije terorizma, temveč zgolj poziv državam, naj si še naprej prizadevajo za sprejem konvencije proti terorizmu, ki je že nekaj časa v pripravi. Korak naprej je bil storjen z zaključkom razprave v okviru pristojnih teles OZN o mednarodni definiciji terorizma kot vojnem zločinu. Po tem "globalnem konsenzu" terorizem predstavlja vsa tista dejanja, ki načrtno in namerno povzročajo smrt ali fizične poškodbe civilistov z namenom zastraševanja prebivalstva ali izsiljevanja držav in mednarodnih organizacij, da bi v nekem primeru ukrepale ali se vzdržale od nekega dejanja. Na letošnjem jubilejnem zasedanju glavne skupščine OZN so spregovorili zastopniki vseh udeleženih držav od Busha do Putina. Za Italijo je spregovoril predsednik vlade Berlusconi, za Slovenijo pa Janez Janša. Z 2. strani Odlična lekcija Posredno se je tega vprašanja dotaknil sam predsednik republike Ciampi, ki je pozval politike, naj svojega dragocenega časa ne zapravljajo s prepirčki, temveč naj se nemudoma lotijo zdravljenja izredno slabih gospodarskih razmer. "Zrimo daleč naprej, tako v prostor kot v čas, je dejal Ciampi, brez bojazni in zlasti brez jalove nostalgije po preteklosti, ki je bila mnogo slabša od sedanjosti". Ne da bi omenil ime guvernerja Banke Italije, ki je še vedno v središču pozornosti italijanske javnosti, je predsednik Ciampi jasno dal razumeti, da bi Antonio Fazio moral odstopiti, kot med drugimi zahteva tudi minister za gospodarske zadeve Siniscalco. V takih primerih prihaja v poštev deontologija - je dejal- in sicer skupek moralnih predpisov, ki jih je javni upravitelj dolžan spoštovati. Pošteno ravnanje, spoštovanje moralnih in deon-toloških vrednot so v vsaki pravni državi temelj urejenega omikanega življenja. S tem je državni poglavar prav gotovo zbil sodu dno, saj je naravnost s prstom pokazal, da je treba končno narediti red tudi v tistem slonokoščenem stolpu, ki mu je ime Banka Italija. Tudi sodni postopek, ki je s tem v zvezi, potrjuje polno veljavnost in upravičenost pravkar omenjenih izvajanj državnega poglavarja. S1. strani Stavka potrošnikov Statistiki, ki niti poleti ne mirujejo, so ugotovili, da so se prodajne cene pri kmetovalcih v primerjavi z lanskim letom celo zmanjšale. To pomeni, da prejmejo kmetovalci za svoje proizvode letos manj kot pred letom dni. Ravno zaradi tega so neposredni obdelovalci zelo glasno protestirali med poletjem, saj so bile odkupne cene sadja in zelenjave tako nizke, da niso krili niti proizvodnih stroškov. Izvedenci trdijo, da je za visoke cene sadja in zelenjave kriva neučinkovita prodajna mreža in izredno veliko število prehodov blaga na poti od proizvajalca do potrošnika. Ob vsakem prehodu pa želi posrednik imeti minimalen zaslužek. Če pa že govorimo o evru, moram poudariti, da evro ni prav vsega kriv. V določeni meri smo krivi tudi potrošniki sami, ki se nismo še navadili na nove vrednosti denarja. Če imamo v žepu kovanec po 1 evro, se nam zdi, da je to itak samo kovanec (in kovancem smo vedno pripisovali zgolj marginalno vrednost), ne pomislimo pa, da velja skoraj 2.000 starih lir. Zato se večkrat odločimo za določen nakup, ne da bi pri tem dvakrat pomislili (saj "dejansko" stane samo en kovanec) in en kovanec tu, en kovanec tam, pa ostanemo s prazno denarnico. NOVI GLAS E23 Predstavitev sezone 2005-06 v Gorici Z vedrejšim pogledom v novi čas Res veliko število novinarjev, dve televizijski mreži in gostje, med temi sen. Dimitrij Volčič in go-riški občinski odbornik za kulturo Claudio Cressati, so se v petek, 16. t.m., udeležili tiskovne konference, ki jo je SSG ob predstavitvi nove gledališke sezone pripravilo v prostorih galerije Ars v Katoliški knjigarni na goriškem Travniku. Da je v gledališču zavel nov, osvežujoč veter, je bilo razbrati že iz sproščenosti, zarisane na obrazih novega vodstva SSG. Po dobrodošlici Valentine Repini, organizatorke in odgovorne za stike z javnostjo, ki je poudarila, da se nova sezona z novim vodstvom začenja v duhu novosti in sprememb, je besedo povzel upravni ravnatelj Tomaž Ban. Zahvalil se je upravnemu odboru za zaupanje in spomnil, koliko dela je bilo opravljenega v prejšnjem letu, da so se postavili pogoji za namestitvi umetniškega vodje in ravnatelja. Povedal je tudi, da je njegovo delo že dobro steklo in da ga bo z navdušenjem in zagrizenostjo nadaljeval ob prijazni pomoči sodelavcev v upanju, da se bodo tudi gledalci v velikem številu odločili za vpis abonmaja in tako pripomogli SSG preiti v novo poglavje. Tudi letos bo SSG sodelovalo s Kulturnim centrom Lojze Bratuž, goriškim Kulturnim domom in SNG Nova Gorica v abonmajskem programu Goriškega vrtiljaka za predšolske otroke, osnovnošolce, srednješolce in višješolce, in sicer s tremi predstavami. Snež- no kraljico, po pravljici C. Andersena v režiji Marka Sosiča, bo SSG namenilo Malemu in Velikemu polžku, višješolski mladini (abonma Moje gledališče) pa gostujoče delo Alamut (SNG Drama Ljubljana, režija Dušan Jovanovič) in domačo produkcijo Moj Kras v režiji Rite Maffei. Kot je poudarila predsednica KCLB Franka Žgavec, se bo letos Goriški vrtiljak vrtel že 9. leto. Skupno bo 24 predstav in okrog 1400 gledalcev. Vodstvu je voščila uspešno sezono z željo, da bi se dolgoletno, plodno sodelovanje nadaljevalo še naprej. SSG bo tretje leto aktivno prisotno med osnovnošolci v Romjanu po zaslugi tamkajšnjega Združenja staršev. Pomembnost te povezave z gledališčem sta naglasi- la predsednica Združenja staršev Damjana Kobal in podpredsednik Boris Černič. SSG je dalo otrokom možnost soočati se z zakladom slovenskega jezika tudi v popoldanskih urah, kar je zelo hvalevredno. V štirih sobotnih po- poldnevih bodo otroci odkrivali gledališki svet v dveh delavnicah, ki jo bosta vodili igralka SSG Nikla Petruška Pa-nizon in zagnana gledališka ustvarjalka Vesna Tomšič. Učenci si bodo v šoli tudi ogledali novo inačico pravljične igrice Marka Kravosa Bine Br-vinc in Snežno kraljico, obe v režiji Marka Sosiča Repinijeva je omenila zanimivo sodelovanje s Kinemaxom, o katerem je spregovoril Igor Prinčič, marketinški svetovalec združenja Transmedia. Z veseljem je povedal, da se je po nekajletni prekinitvi spet vzpostavila tesnejša vez med SSG in Kinemaxom, ki bo ob abonmaju Abonmax (6 gledaliških predstav in 10 filmov) gotovo obrodila pričakovane sadove. Izrazil je tudi željo, da bi v prihodnje skupaj uresničili poskus filmsko-gledališkega programa; na platno bi prenesli nekaj gledaliških vsebin. Marko Sosič je s svojo poetiko in ironijo, kot je dejala Repinijeva, podrobneje predstavil letošnji repertoar, ki obsega šest predstav, od katerih dve gostovanji (Sofokles Kralj Oj-dipus, Gledališče Koper in Prešernovo gledališče Kranj, režija Vito Taufer - predstava bo najprej v Gorici -, Vladimir Bartol Alamut, SNG Drama Ljubljana, režija Dušan Jovanovič) in štiri domače produkcije F. Durrenmatt Romulus Veliki, režija Diego de Brea, F. Paravidino Tihožitje v jarku, režija Lary Zappia, S. Slataper Moj Kras, režija Rita Maffei, C. Goldoni II campiello, režija Ja-goš Markovič). Alamut bo kot zelo odmevna uprizoritev na sporedu februarja v goriškem gledališču Verdi. Sosič je izpostavil pomembnost Gorice, ki je drugi naravni sedež SSG, in osebno navezanost na goriško mesto in Travnik, ter delež, ki ga ima naše gledališče v italijanskem prostoru in možnost razviti se v edinstveno srednjeevropsko gledališko delavnico, ne da bi se izneverilo svojim koreninam. Prepričan je tudi, da bo vsaka izmed izbranih predstav znala pravilno čustveno in intelektualno nagovoriti vsakega gledalca in da bo vsakdo ob njih začutil smisel obiskovanja našega gledališča. Omenil je sodelovanje z Glasbeno matico in izrekel željo, da bi se v bližnji prihodnosti vez podaljšala na SCGV E. Komel iz Gorice. Za izvena-bonmajske predstave (SNG Balet Maribor, SNG Opera Ljubljana, pesniški večeri, Piaf, Edit Piaf v interpretaciji Vesne Pernarčič) je povabil goriške gledalce v tržaški Kulturni dom. Kot prejšnja leta bodo v Gorici trije abonmaji: Red A, ponedeljek, Red B in T z nadnapisi, torek. Predstave se bodo zvrstile v Kulturnem centru Lojze Bratuž in Kulturnem domu. ne Foto DPD S1. strani / Ukmarjev simpozij Zvest Kristusu in... Simpozij je potekal v štirih zelo intenzivnih delovnih dneh (13.-16. septembra 2005). Po uvodnih pozdravih predsednika simpozija dr. M. Benedika, rektorja Slove-nika dr. J. Pirca, ambasadorja dr. L. Toplaka in predstavnice openskega ŽPS g. B. Vrabec so sledila predavanja, ki so skušala osvetliti Ukmarjevo mnogostransko osebnost. Po predavanjih je bil čas za poglobitev in osvetlitev podanih ugotovitev, kar se je izkazalo za zelo koristno dopolnilo. Predavanja so bila večji del osebno podana, nekatera pa zaradi upravičene odsotnosti predavateljev le prebrana. Predavanji Ukmarjeva življenjska pot (Franc Kralj) in Ukmarjev študij na Dunaju (Bog- dan Kolar) sta odprli pot za prikaz Ukmarjeve dejavnosti. Franc Oražem je orisal Ukmarja - ravnatelja semenišča in bogoslovja, filmski posnetek pokojnega Angela Kosmača Ukmarja - župnijskega upravitelja v Ricmanjih, Dušan Jakomin Ukmarja - urednika Družinskega prijatelja in Zarje, Andrej Rahten Ukmarja - družbenega delavca v avstrijskem obdobju, Stane Granda Ukmarja na prehodu iz Avstrije v Italijo, Marko Tavčar Ukmarja v odnosu do Zbora svečenikov sv. Pavla, Egon Pelikan Ukmarja - družbenega delavca v fašističnem obdobju, Kajetan Gantar Ukmarjevo latinščino, Tomaž Simčič Ukmarja med drugo svetovno vojno, Nadja Maganja Ukmarja kot družbe- NOVI GLAS Glavni urednik Andrej Bratuž - Odgovorni urednik Jurij Paljk Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-lravnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it www.noviglas.it Tisk: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Viale della Navigazione Interna, 40 - 35129 Padova PD, tel. 049 8073263 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it Letna naročnina: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 Oglaševanje: Oglaševalska agencija Tmedia, Korzo Verdi 51 - Gorica, ul. Montecchi 6-Trst. Brezplačna tel. št. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it lil) Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v italiji FISC Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. To številko smo poslali v tisk v torek, 20. septembra, ob 14. uri. ITC menjen avdienci na trgu sv. Petra pri sv. očetu Benediktu XVI., ki je v tekoči slovenščini, z izbranimi besedami, kratko in jedrnato povzel dogajanje na simpoziju, pozdravil udeležence in se tudi spomnil navzoče skupine dijakov iz Slomškove gimnazije v Mariboru. Sledil je sprejem pri slovenskem veleposlaništvu pri Svetem Sedežu, ki ga je za udeležence simpozija priredil ambasador dr. L. Toplak. Pri vsakdanji maši so udeleženci s posebno molitvijo priporočili Bogu beatifikacijo Božjega služabnika. Upati je, da bo čez leto dni že na razpolago Ukmarjev zbornik, kjer bo zbrano gradivo na razpolago širšemu občinstvu. Hvalevredno je, da je bil simpozij deležen primerne pozornosti sredstev obveščanja. Človek Je Pristal Na Luni? Da, Da, Nedvomno... X. Napoved, ki je bila najmanj verjetna, a ki se je uresničila. Remi proti vsem pričakovanjem in ki za vse pomeni dejansko poraz, že res, da so Nemci dlakocepci in natančni do najmanjše pičice, a kdo bi si mislil, da bo njihovo volilno telo sposobno tako natančne razdelitve, da bo rezultat volitev pravi pravcati remi. Da, rezultat volitev je bil velik in težak X. In pozor, pozor, nemški X ne ponazarja samo neodločenega rezultata, ampak pravi X-file (razumsko nedokazljiv primer), ki ni nič bolj čuden od domnevnih pristankov NLP-jev na zemeljski obli. V zgodbi nemških volitev so ze- lo pomembno vlogo nedvomno igrale numerologija in astrologija. Mulder in Scul-ly (se spominjate fantastične dvojice agentov iz vrst FBI, ki sta sredi devetdesetih bili glavni zvezdi malih ekranov?) si bosta morala ponovno zavihati rokave: rešiti bosta morala hud nemški primer in morala se bosta preizkusiti v sestavljanju nove vladne koalicije. Poglejmo najprej profila dveh možnih premierskih Mulder in Scully rešujeta nemški primer kandidatov: Profil št. 1 - arhetip levičarskega premiera, ki je v zadnjih dveh mandatih vladal v zavezništvu z bivšim revolucionarjem iz konca šestdesetih. Ostro nasprotovanje vojni v Iraku je bil njegov paradni konj, s katerim je leta 2002 za las premagal Stoiberja. Glede na politične ideje, ki jih zagovarja, bi si od njega pričakovali politiko, ki je v prvi vrsti usmerjena v socialo. Vseeno je uspel pridelati 5 milijonov brezposelnih. To ni najboljši primer socialne politike: sorazmerno se s takim ritmom brezposelnost povečuje samo še v enem primeru, med zaposlenimi v FIAT-u. Profil št. 2 - arhetip desničarske premierke, ki ji je uspela svojevrstna Misija nemogoče: v zadnjih tednih je razsipala prednost velikih osmih odstotnih točk. Predstavila se je s programom, ki je temeljil na ekonomskem liberalizmu. Mnogi so jo takoj začeli primerjati z železno Lady, gospo Margharet Thatcher: da bi izgledala bolj angleško si je nesojena nemška premierka po analogiji nadela angleški vzdevek, Angie. Očitno pa volivcev to ni dovolj prepričalo: verjetno je Angie s svojim imenom navdihnila samo privržence Rolling Stone-sov. Kar pa je bilo odločno premalo. Kaj bo zdaj? V trenutku nastajanja zapisa nam ni še dano vedeti, saj so v Nemčiji komaj dobro pospravili volilne skrinjice in zaprli volišča. Gospa Angie je zaradi "neodločenega poraza" verjetno še vedno tako bleda, da se v primerjavi zdi človek, ki ga je Munch naslikal v Kriku, manifest Beethovnove Ode radosti. Dosedanji premier pa bo kljub dvema Slovenijama in pol brezposelnih državljanov še naprej imel odločilno besedo pri sestavi nove vlade, že po prvih exit pollih se je izkazalo, da je ena od zelo real- nih možnosti velika koalicija SPD + Cdu-Csu. Treba je najti skupni imenovalec. Nekaj, kar združuje profil levega premiera in desne premierke. Nekaj (ali nekdo), ki se hkrati spogleduje z liberalno ekonomijo ter pozna problematiko brezposelnosti... Imate še kak dvom? Skupni imenovalec ima ime in priimek, oz. ime in dva priimka: Luca Cordero di Montezemolo. Predsednik Confindustrie in torej veliki guru ekonomskega liberalizma ter hkrati predsednik Fiata, torej tista oseba, za katerega je problematika brezposelnosti vsakdanji kruh. Ostaja samo še vprašanje, ali bodo s tako virtualno rešitvijo bolj zadovoljni Nemci, ki bodo pridobili garanta za enotnost velike koalicije, ali italijanski podjetniki, ki se bodo po Fiornaiju (bivšem prvem možu banke iz Lodija) znebi- li še enega konkurenta v svojih navzkrižnih poslih. Torej bo Montezemolo član nove nemške vlade? Da, Schumacher pa njegov državni sekretar in osebni prevajalec. Andrej Čemic Foto Miro Opelt nega delavca v povojnem obdobju, Jožko Markuža Ukmarja sourednika Božjih vrelcev in Tedna, Andrej Saje Ukmarja v tržaški sinodi leta 1959, Metod Benedik Ukmarja v odnosu do papeža Janeza XXIII. in Vatikana 2, Zvone Štrubelj Ukmarja pisca Eshatologije, Marjan Vo- grin Ukmarja kot urednika škofijskega lista, Slavko A. Snoj Ukmarja kot govornika, Rafko Valenčič Ukmarja kot dušnega pastirja, Tomaž Simčič Ukmarja v dogodkih v Lanišču, Marjan Turnšek Ukmarjeva Mariologija, Renato Podbersič ml. Odnos italijanskega in hr- vaškega klera do Ukmarja, Andrej Vovk Ukmarjevo podobo v zgodovinski literaturi, Ivo Jevnikar Ukmarja in p. Cortesa, Dušan Jakomin Ukmarjev beatifikacijski proces, Alojz Rebula Ukmarjeva duhovna podoba. Dopoldan v sredo je bil na- NOVI GLAS Spoštovane Primorke in Primorci, Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani Republike Slovenije. Vrnitev Primorske k matični domovini praznujemo kot nacionalni praznik prvič v zgodovini. V veliko čast in veselje mi je, da se lahko danes spominjamo tega velikega dogodka, ki ne povezuje samo Primork in Primorcev, ampak ves slovenski narod. Praznujemo nekaj, kar dokazuje moč preživetja naroda, ki ga je zgodovina postavila pred številne težke preizkušnje. Primorska je skozi stoletja doživljala mnoge premike meja. A ne glede na številne spremembe, ki segajo v čase beneške republike, habsburške monarhije, kraljevine Jugoslavije in kraljevine Italije, pa seveda tudi njunih naslednic, se je v zavesti Slovencev Primorska vedno ohranjala predvsem kot okno v svet. Te povezanosti slovenstva z morjem ni mogoče gledati zgolj z geografskimi kriteriji, ampak tudi duhovno. Preko današnje Primorske se je svet pod Alpami tisočletja seznanjal s kulturami sredozemskega prostora. Preko tega ozemlja je k nam prodirala rimska kultura. V mislih nimam samo najstarejše ceste, temveč tudi širjenje meščanske kulture in nazadnje krščanstva, ki nas je tesneje povezalo z Evropo in njenim duhovnim izročilom. Slovenska reformacija, ki nas je s prvo slovensko knjigo kulturno dvignila in celo postavila pred nekatere evropske narode, je prve pobude dobila iz Trsta. To izjemno mesto ob Jadranu, ki je bilo vedno večnacionalno in z močno slovensko prisotnostjo, je bilo tudi posrednik pri naseljevanju nekaterih rodbin, katerih posamezniki so se izjemno integrirali v slovensko kulturo in postali celo njeni nosilci. Naj omenim samo Valvasorje in Zoise. Preko tržaškega prostora smo se seznanjali s humanizmom, renesanso in drugimi duhovnimi tokovi. To je skozi zgodovino uveljavilo primorski prostor tudi kot duhovna pljuča Slovenije. Med ljudmi iz Primorske najdemo tudi prve slovenske ve-lepodjetnike, na primer Kali-stra iz Trsta. In primorski kraji so bili zadnji košček slovenskega ozemlja, ki so ga videli številni naši izseljenci, preden so odrinili na odprto morje. Primorska je bila stoletja tvorni del slovenskega etničnega ozemlja. Kot je bila izjemna strateška lega Primorske blagoslov za Slovence, pa je bila tudi cilj mnogih apetitov. Primorski Slovenci so bili pogosto žrtev igre interesov velesil. Z londonskim paktom, ki so ga leta 1915 sklenile antantne sile, je bil velik del slovenske- vojaških interesov - kljub velikemu trudu, iznajdljivosti in požrtvovalnosti primorskega človeka v zadnjih desetletjih -razvoj Primorske po drugi svetovni vojni ni bil tak, kot bi lahko bil ali moral biti. Šele v začetku tretjega tisočletja končujemo z izgradnjo avtocestnega omrežja, kar bo ne samo še bolj približalo celotno Primorsko ostalim slovenskim pokrajinam, ampak posledično vzpodbudilo tudi hitrejši gospodarski in družbeni razvoj. Zanj sta posebej pomembni obe novi visokošolski središči, ki sta se razvili v Kopru in Novi Gorici. Le s pospešenim razvojem znanosti in izobraževanja bo Slovenska Primorska enakopraven partner sosednjim italijanskim regijam, s katerimi bo lahko na ta način še bolj aktivno sodelovala v okviru skupnih evropskih projektov. Univerza v Kopru se pospešeno uveljavlja tudi v širšem mednarodnem prostoru. Upam, da bodo kmalu izpolnjeni tudi vsi pogoji za preoblikovanje novogoriške Politehnike v četrto slovensko univerzo. Uspehom na področju znanosti in izobraževanja se bodo nujno priključili še boljši gospodarski dosežki. Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je praznik vseslovenske povezanosti v boju za skupne vrednote, a hkrati tudi naše odprtosti v svet. Nikoli več se ne sme zgoditi, da bi bil slovenski narod žrtvovan na oltarju geostrateških ali ideoloških interesov. Današnja Evropa je Evropa enakopravnih narodov, in vesel sem, da takšno stališče delimo skupaj s sosednjo Italijo in drugimi partnericami v Evropski uniji, v katero smo vstopili lansko leto. Zunanja politika slovenske države je vedno temeljila na zavzemanju za dobrososedske odnose in tako bo tudi v skupni evropski prihodnosti. Spoštovani dragi rojaki! Danes prvič s proslavo, ki se spodobi za državni praznik, praznujemo vrnitev Primorske k matični domovini. Vesel sem, da smo končno zmogli ta državotvorni korak. Vesel sem, da bomo kmalu lahko praznovali podoben praznik z našimi rojaki na Štajerskem in tudi v Prekmurju. Z nekaj težavami, a nezadržno tudi v Sloveniji spoznavamo, da imamo v naši zgodovini veliko sijajnih dogodkov, ki so nas združevali in ki jih lahko iskreno skupaj praznujemo. To nas povezuje tudi v naših skupnih naporih za krepitev slovenske kulture in gospodarstva in za večjo blaginjo vseh. Draga Primorska, draga Slovenska Istra in Goriška, iskrene čestitke ob tvojem in našem skupnem prazniku! Objavljamo govor predsednika slovenske vlade Janeza Janše v Portorožu, 16. septembra letos Vrnitev Primorske k domovini praznujemo kot nacionalni praznik! ga in hrvaškega etničnega ozemlja zagotovljen Kraljevini Italiji. Tudi boji med 1. svetovno vojno, v katerih so se primorski in sploh vsi slovenski vojaki odlikovali s hrabrostjo pri obrambi svoje zemlje, te krivice niso spremenili. Primorski Slovenci so italijanski iredentizem in imperializem poznali že vsaj stoletje, toda soočenje s fašizmom jih je postavilo pred najtežje preizkušnje. Niso bili deležni le demokratičnega in narodnega zatiranja, ampak lahko govorimo o etnocidu. Vse je bilo storjeno, da bi kot Slovenci izginili. Prav zato lahko na dogodke, povezane s požigom Narodnega doma in drugih slovenskih ustanov v Trstu, z uporom v Marezigah, z Bazovico in njenimi junaki, kakor stih preprostih fantov, ki so si z rutami prevezali usta, ker jim niso pustili slovenskega govorjenja in petja, preko Društva svečenikov sv. Pavla -edinstvene odporniške organizacije v Evropi, pa vse do TI-GR-a, se je slovenska vlada le- spominjamo delne mednarodne poprave krivice, ki nam jo je leta 1915 prinesel londonski pakt. V kolikor takratno komunistično vodstvo povojne Jugoslavije države ne bi zapeljalo na totalitarno stran železne zavese, bi lahko raču- bili nato s strani OZNE zločinsko likvidirani. Za njihove grobove še vedno ne vemo. Spoštovani! Tega praznika danes ne bi bilo, če ne bi bilo svobodne, samostojne in demokratične slovenske države. Zato velja posebna zahvala tu- nah tudi na Trst, Gorico in Benečijo. Kljub vsemu pa predstavlja Mirovna pogodba 15 septembra svojevrstno mednarodno priznanje Slovencev in tudi priznanje njihovega poltretje desetletje starega antifašizma. Bilo bi neodgovorno spregledati tako pomemben dogodek. Velika zasluga zanj gre pogumu slovenskih primorskih partizanov, ki so krvaveli v spopadih z okupatorjem. Večdesetleten boj primorskih domoljubov proti narodnemu zatiranju, oborožen odpor TIGR-a in primorskih partizanov ter vojaška zmaga v okviru zavezniških sil so ustvarili zelo ugodne pogoje za ponovno priključitev vsega slovenskega narodnostnega ozemlja k matični domovini. Žal takratna državna politika, zaslepljena z internacionali-stično ideologijo, ni bila sposobna v celoti izkoristiti teh argumentov. Tudi veliki napori, ki so jih po koncu vojne v pogajanja vložili posamezni jugoslovanski oziroma pretežno slovenski strokovnjaki, strateškh geopolitičnih silnic hladne vojne niso mogli več premakniti. Ob spominu na dogajanja tistega časa ne smemo pozabiti posebej tragičnih dogodkov po 2. svetovni vojni, ko so bili mnogi slovenski domoljubi, demokrati in antifašisti, zaradi nasprotovanja komunizmu, preganjani in celo pobiti. Znotraj tega spomina naša zahvala posebej velja tistim primorskim vojakom, ki so se v okviru angleške vojaške pomoči s padali spustili na slovensko ozemlje in di vsem Primorcem, ki so pomembno prispevali k slovenski osamosvojitvi in potem k mednarodnemu priznanju Republike Slovenije. Primorci, tudi tisti, ki živijo v sosednji Italijanski republiki, imajo pri tem ne majhne zasluge. O tem pričajo vsakoletna srečanja v Dragi, ki so bila še posebej v totalitarnem času izjemno pomembna za slovensko samorefleksijo in zlasti razvoj demokratičnega mišljenja. Iz pomembnega deleža Primorske v vojni za Slovenijo 1991, iz verige hrabrih dejanj slovenskih teritorialcev in policistov na Primorskem pa moramo vsekakor izvzeti in podčrtati podvig bojne skupine majorja Srečka Lisjaka, ki je s pogumno akcijo zavzela mejni prehod v Rožni Dolini, premagala veliko močnejšo posadko agresorske JLA ter tako v odločilnih trenutkih odprla Sloveniji pomemben prehod na zahod. Od slovenske osamosvojitve naprej lahko naše rojake na drugi strani meje, ki se v EU vse bolj tanjša, brez razlik in delitev obravnavamo kot enakopraven in integralen del slovenskega narodnega telesa. Republika Slovenija preko meddržavnih stikov aktivno podpira njihova prizadevanja za uveljavljanje narodnih pravic. Doma pa je naša dolžnost, da slovenski parlament končno sprejme zakon o pravicah Slovencev brez slovenskega državljanstva, ki ga že 14 let veleva naša ustava. Zaradi zgrešenega političnega in ekonomskega sistema v času SFRJ ter jugoslovanskih tudi domoljubne aktivnosti in narodnoosvobodilni odpor primorskih Slovencev pred 2. svetovno vojno in med njo, od Tigra in Janka Premrla -Vojka naprej, obravnavamo kot del dolgoletnega antifašističnega odpora, ki nima primerjave v svetu. Ker so bili slovenski izobraženci posebno na udaru fašizma, so morali zapustiti svoje kraje in se izseliti v kraljevino Jugoslavijo. Nekatere so naselili celo v Makedonijo. Mnogi preprostejši ljudje, zlasti delavci, so bili prisiljeni iskati delo v čezmorskih državah. Večina je tudi tam ohranila zvestobo slovenstvu, zato se je treba na današnji dan spomniti tudi njih in jim javno izreči priznanje za zvestobo slovenskemu narodu. Prav iz spoštovanja do resničnega antifašizma, od ti- tos prvič ob dnevu upora odločila organizirati državno proslavo na Mali Gori nad Ribnico. Tam je prišlo do prvega spopada med tigrov-ci-an tifašističnimi uporniki in okupacijskimi silami. Reakcije na to spominsko prireditev so razgalile večdese-tletne zlorabe antifašizma, s katerim se v imenu resnice in tudi vseh tistih, ki so najbolj trpeli pod fašizmom, ni mogoče strinjati. Prevelik je delež Primorske v slovenski zgodovini, prevelike so bile žrtve Primorcev, da so ostali Slovenci, da bi lahko vse njihovo vztrajanje v zvestobi svojemu narodu in njegovi besedi skrčili na nekaj letin eno, za povrh vsega še totalitarno ideologijo. Slovenska javnost je v veliki meri soglasna, da zasluži slovenska Primorska zaradi zvestobe slovenstvu in najstarejšemu antifašizmu v Evropi poseben spominski dan. Veliko pomembnih datumov je v preteklosti usodno določalo primorsko stvarnost. Prevladuje pa mnenje, da je kot praznik Primorske najbolj primeren 15. september. Dan, ko je bila leta 1947 uveljavljena Mirovna pogodba z Italijo. Takrat je Sloveniji pripadel velik del Goriške, optimizem pa je zavladal tudi glede možnosti pridobitve jadranske obale. Dejansko se s 15. septembrom Vabilo k abonmaju PUPKIN KABARETT enkratna nočna selitev iz Miele v SSG sledi žurka z dj WALTER in RAJKO Kulturni dom - Trst sobota 24.9.2005 - 22.00 vpisujemo abonma za sezono 05-06 Pozor: ugodnost pri predstavi ZAFRKON - za abonente 50% popust TRST Vpisovanje poteka pri gledališki blagajni urnik blagajne: Od ponedeljka do petka 10.00- 13.00 17.00-20.00 tel.: 800 214302 ali 040 362542 www.teaterssg.it GORICA C Brezplačna številka 800 214 302 vpis abonmajev bodo sprejemali tudi poverjeniki Vpisovanje poteka pri blagajni Kulturnega doma od ponedeljka do petka tel.: 0481 33288 10.00- 12.30 16.00- 18.00 v Katoliški knjigarni od torka do petka 9.00- 12.30 15.30- 19.00