/] i J 4M> V M y Realnost je sicer velikanska moč, ali realnosti se ce s 14 lokupni narod ne sme udati Državni zbor pojde na počitnice in se toliko časa ne popolnoma, zlasti' ne skliče, dokler se nasprotja mej strankami ne ublaže. Poskusilo Ï Nil majhen narod, zakaj šele če se odreče vsem s idealom, če smatra vse ideale samo za prazne pene, se bo mej tem časom doseči spravo mej Čehi šele tedaj je izgubljeno vse upanje i da prestane in Nemci in ako se to posreči, se ustanovi nova parlamentarna večina in pride na krmilo novo definitivno ministrstvo, seveda tako zgodi, kakor se v višjih krogih rakuna. Gotovosti, da se ce se vse liti ki puščamo v kombinacij Novo ministrstvo liič razločevalo. nego se držimo sedanjosti strašne viharje ki pretresajo države in sosebno našo. to vse spolni, ni seiaj nobene in zato se tudi kot realni po Toda v naših srcih živi resnična ljubezen za vse to, kar je združeno z našo narodnostjo, z našo narodno individualnostjo. Vzlic vsem oviram se gospodarski in kulturalno emancipujemo. Počasi sicer ali brez odnehanja polagoma opeko za opeko na našo narodno stavbo. Spravili smo jo že iz tal, začela se vlada, samo v tem oziru bo imelo je dobimo, se od sedanjega ne bo čisto Prisegalo bo na ista načela, kakor Claryjeva porabljalo 14 proste roke, da bo lahko Avstrijska delegacija Predvčerajšnjim je imel proračunski edsek avstrijske delegacije sejo-in je sprejel vladne je dvigati in kar je doslej narejeno, nam obeta, da predloge glede zboljšanja plač cestnikom in pa dovolil večerio stavba sicer ne bo kolosalna » da pa bo trdna in vojakom. Poročevalec delegat WaJterskirchen se je pritoževal udobna. Le upanja ne izgubiti, vere v lastno potem mora končno priti tisti moč srečni in veseli dan pri tej priliki, da se sklicuj nedeljah in praznikih. Priporočal j ki ga je v duhu videl jeden največjih naših pesnikov tisti dan, ko začujemo glas: Le ostani, borni narod moj, Do danes v prah teptan; Pepelni dan ni dan več tvoj, Tvoj je vstajenja dan. danjega vojaškega kazenskega vojni upravi, da se pri nabavi potrebščin za vojsko prvi vrsti na domače in male obrtnike ter gleda na to kontrolni shodi rezervistov ob upravi spremeno se-zakonika. Priporočal je tudi ozira v ia se kmetijstvu ne škoduje toliko s tem, da se sklicujejo rezervisti kmetskega stanu k vojaškim vajam brž takrat, ko bi bili naj- potrebnejši doma Delegat Gessman je priporočal, da vendar S c jedenkrát skrbijo triletno vojaško službeno dobo na dveletno tem da se znižali zdatno državni stroški Politični pregled. vrsti ohranile poljedelstvu delavske moci, jejo dandanes, in so vsled tega tudi jako drage. Delegat dr in se v prvi jako pomaajku- Kramar je rekel, da Čehi ne bodo Državni zbor glasovali za zvišanj pro Zasedanje drž. zbora sicer ni za- računa vojnega ministerstva, in za zboljšanje častniških plač ključeno, ali božične počitnice, katere je državni zbor nastopil a to iz ekonomičnih ozirov. Očital je vojnemu utegnejo precej dolgo trajati. V seji dne 12 t. m se je raz- da hoče zadušiti v vojakih ministerstvu niso nemške narodnosti, narodni prav o kvoti. V isti seji je posl Povše izročil dve pro- čut Omenjal je pri tej priliki preostro inji kranjske kmetijske družbe glede nadzorovanja Živine postopanje proti onim shodih, z se uvaža iz Ogrske glede pristojbin pri prepisih kmetskih češkim reservistom, ki so se aglašali pri kontrolnih besedo „ziew. ter grajal vojaška oblastva tudi zaradi teza domov. Gregorec je vložil predlog glede ustanovitve nadsodišča ker niso enakomerno strogo postopala proti vsem oaim se v Ljublj dr. Ferjančič pa interpeliral radi pendi- niso pri kontrolnih shodih aglašali z nemšk'm Mhiaru. K#ocn<> ranja prof. Frischaufa. V seji dne 13. t. m. so se primerili je začel oigovarjati vojni minister Kriegahammer. Gleda voja- vihami prizori. Berks ker na nobeno interpelacij daljevala debata o kvoti. V večerni ostro prijel pravosodnega ministra odgovoril, potem pa se je na- zakonski škega kazenskega zakona je rekel, da kmalu predloži dotični načrt Zatrdil je dalje, da se vojna uprava pri na seji ie bila dolga raz- bavi vojnih potrebščin skrbno ozira na domačo malo obrt ter prava radi štrajka v Cvikavi V seji dne 16 se je rešil da vedno gleda na to, da se kolikor mogoče manj škodu} zakon o služabniških plačah. Gregorec je vložil zakonski načrt poljedelstvu pri sklicevanju reservistov kmetskega stanu k vo-o varstvu manjšin Žičkar pa je interpeliral radi okrajnega jaškim vajam Glede vršitve kontrolnihshodov ob nedeljah in glavarstva v Konjicah Kriza. — Ministrstvo Clary je proti obstrukciji Čehov podleglo. Poskušalo se je na vse mogoče načine, da se ohrani praznikih, pa je rekel minister, da je hotelo ministerstvo s tem olajšati vojaško dolžnost ter obdarovati reserviste gmotne škode, s tem, da jim ni treba 'o ubijati Čvl ob de pri življenju, skrivalo se je celo za krono aleglo. Že ko so čehi začeli obstrukcijo, se je vedelo, da se a vse to ni nič lavnikih Prirejali so pa kontrolne shode vedno ob takem času da bili reservisti zadržani udoležiti božje službe. Gled ministrstvo ne vzdrži, da bo moralo odstopiti ali pa vladati s na izvajanja dr Kramařa je odgovoril minister, da bode vojna 14 Slednje Claryjevemu ministerstvu ni bilo mogoče ker uprava, kateri so vse narodnosti enakovelj si je s svojo izjavo glede porabe 14 vezalo roke vlada videla, da jej teče voda v grlo, da absolutno Ko nobenega strogo pazil na to, da se ne zaneso v vojaške čete narodni prepiri n zde u tukaj u upanja ni, da bi se dale „državne potrebe u itd. je dejal, da so se tudi v prejšnjih Glede časih parlamentarnim pri kontrolnih shodih zglašali reservisti v drugih a ne samo potom dognati, se je hotelo rešiti s tem, da je poskušalo io- v nemškem jeziku seči podaljšanje termina a da se niti opazilo ni. Odkar se je pa za rešitev rečenih državnih potreb, to zabelo dogajati z demonstrativnim namenom vojna uprava toda ogerska vlada je rekla quod non! Zahtevala je. da se več tega trpeti ne more in ne sme in sicer v interesu disci mora zakon o razdelitvi užitnin na vsak način uveljaviti s pline Kar se pa tiče dr Kramařove trditve, kakor da se . januvarijem, potom ali pa s bodisi na katerikoli način 14 parlamentarnim ne bilo postopalo enako strogo proti vsem onim se niso Minolo soboto je prišel ogerski mini- zglašali v nemškem jeziku i trdil minister, da to ni res. sterski predsednik Szell na Dunaj stih razložil. Ker je pa parlamentarna rešitev zakona o užit- nekateri slučaji to na merodajnih me- tem pogledu je bil najbrže vojni minister slabo podučen, zakaj so se prigodili v Trstu se strani ninah, dalje zakona o kvoti in budgetnega provizorija nemo- janov, so se zglašali v italijanskem jeziku ne da Itali-bili goča j 14. pa se ministrstvo ne more poslužiti bilo skle- kaznovani zaradi tega, nam njeno, da odstopi vlada Sledi dokaz, da je imel dr. Kramař je druga vlada, ki bo takisto popolnoma prav. V debato je posegel tudi dr. Ferjančič. Pri uradniška in kolikor toliko levičarska. Ta vlada pa se parla hodnj plenarna seja avstrijske delegacije bo šele 29. decembra mentu ne prestavi, nego bo samo državne potrebe uveljavila Tedaj se dovoli štirimesečen budgetni provizorij 431 Deželni zbori se skličejo na dan. 29. deaembrav sredstvi jači in čimdalje bolj krepča. Vsi drugi narodi meseca t a pa ? ki niso šli za tem, oni so zaostali v vsakem oziru Desnice ni več Češka obstrukcija razgnala desničarsko zvezo. Poljaki, nemška katoliška stranka in jugo-vanski poslanci so se uprli češki obstrukciji in to je prouzročilo, da so Čehi sklenili, postopati odslej povsem po svojih več zanje ne Zgodovina nas uči » da je kultura cvela in rodila bujni sad le tam, kjer je bilo blagostanje doma. Do kler bila namreč na pr. Italija gmotno trdna, dokler nazorih. Kar naravnost so izpovedali, da desnica eksistira, ker jih je pustila na cedilu To se je zgodilo ravno so laške ladije nosile blago v širen svet in cvela v trenotku ko je padlo Claryj ministrstvo, vsled česar se da se vender še doseže kako sporazumljenje mej desni v Italiji • i j ; ■ a [;, ™ • C . 1 ■ ^ Ï3 ■ ' -B" k ^ ■ \ njr \ > , _ , I kupčija, dotlej je bilo v Italiji vsega in v obili meri. Kako vse narobe pa je v Italiji zdaj, ko so drugi upa, Čarskimi strankami Proračunski odsek imel getnem provizoriju dolge debate o bud Clary je delal pri ti priliki Čehom naj- lepše komplimente toda brez peha debato posegel li - . . » , ■ » narodi uzeli v zakup trgovino in kupčijo in so jeli poleg tega tudi izvažati svoje industrijalne izdelke in to celo v Italijo. Tam. kjer gre denar vedno le ven in ne noter, pa tudi dr. Krek, ki je v daljšem jako dobrim govoru precizoval slovenske zahteve. Ogerska. tudi ne ostaja v deželi, tam je zlo kar samo ob sebi jasno da se taka dežela nikdar ne more ojačiti i pač pa ji Vlada je v prav velikih stiskah. dr žavnem zboru je nastala obstrukcija, kateri je namen, preprečiti sprejetje kvotnega zakona Szell je prav vsled tega porabil neprilike grofa Claryja in tega strmoglavil, ker dobi tako čas, da ukroti opozicijo. Vsled razmer v avstrijskem parlamentu določi zopet cesar kvoto za eno leto in toraj ogerski vladi ni treba privoljenja državnega zbora. Vojna v južni Afriki. se vedno bolj slabi in bliža gospodarskemu propadu. t M J^J 9 Kaj je in kaj vse napravi denar, vidimo lahko v Nemčija se ne w ponaša samo z vojsko, koji ga ni para, ampak v nji cvete industrija, kakor v nobeni avropejskih in tudi prekmorskih držav. m Izvoz Nemčije Angleži i so učakali zadnji čas kar tri strašne poraze v južni Afriki. Najprej je bila po- se veča od dne do dne, od leta do leta in s tem rase tudi gmotno blagostanje in kulturen napredek v Nemčiji in od tod tudi vpliv in moč Nemčije. Vse to pa na ražena zapadna armada. jo vodi lord Methuen, potem je pravil denar, napravile so francoske milijarde. bila pobita srednja armada pod generalom Gatacre. Naposled Denar sam na sebi pa je še vzhodna poglavitna armada pod poveljstvom r1 nerala tudi mrtva stvar in zbog Bulerja bila tepena. Hotela je odgnati Bure od Ladysmitha. V to svrho je poskusila priti čez reko Tugela, a tam je bila tega treba poleg denarja tudi podjetnega in napred t r nega duha, ki se ne zadovoljuje s tem, kar je in lahko takorekoč uničena Zgubila je vso svojo artilerijo. Ta bitka je mine in zgine, ampak ki rine naprej in skuša pomnožiti pravi Sedan za Angleže in to tembolj, ker zdaj nimajo nikake in poboljšati to, kar je že tu in poleg tega tudi stvoriti armade na razpolaganje. Predno zberejo novo večjo vojsko in spravijo na bojišče, preteče še več mesecev. V tem bodo Buri prodirali v Kaplandijo, holandsko prebivalstvo se jim kaj novega in boljšega. Slovenci še nismo popolnoma pri kraju. Se imamo nekaj shranjenih grošev, to vsaj nam pravijo izkazi naših pridruži in jako težko bo Angležem, jih ukrotiti, če se jim sploh posreči. Poraz v južni Afriki, je uničil vojni prestiže hranilnic. Tudi gojimo še kupčijo z lesom, ki tvori naš Velike Britanije južni Afriki za angleško gospodstvo to isto, kar je bila ustaja v sedanjih Zjedinjenih državah pred 100 leti. in prav lahko se zgodi* da postane vojna v edini izvoz in donaša nekaj čistih tisočakov. Toda gre beše in krila iz domačega platna so prerobate za našo • g 1 omehkuženo kožo« Domače raševine tudi ne dobiš več m pri vsaki hisi. O jirhovini pa niti govora ni več. Ker pa imamo sram uzbojen, kakor kdaj poprej in se v resnici UDrinija........spodobi, da bi hodili v adamovi obleki po svetu in i..............................»...............................................................».......... nas poleg tega po zimi sili mraz, da denemo še kaj več Razmišlje vanja. čez pleča, zato treba nam je obleke, ki pa stane mnogo grošev, ki ne grejo le iz hiše, ampak tudi is dežele, ker ■m. Lepo je, da se govori Navdušeno za dom in poje; Še lepše pa se meni zdi, vse, kar visi na nas, ni domače » ampak tuje blago, tuji proizvod. Naši želodci so tudi precej junaški in često prebavili kaj več, kakor smo jim v stanu dati. Naša će zanj gre vsak na delo svoje Š tri t ar. remija pa ne da dovolj, da pravilno tolažili svoje Pravi se in istina je, da človek toliko velja, kolikor gladne želodce. Dovažati moramo toraj tudi hrano i ki zna. V današnjih materialističnih časih pa je še istini tej še ) da človek toliko velja, kolikor ima in kar velja i ni za posameznika » to velja in še v veliko večji meri za narod. stane mnogo grošev. — Kava se pije v slednji slovenski hiši. Sladkor pa, ki 3Í z njim sladimo svoje življenje domač pridelek, ampak prihaj iz zemelj češke kraljevine. Bobovo kavo pa, ki čimbolj izpodkopava krepost naših Za to in za Narod i ki ni šel samo za tem, da si pridobi ševnih zakladov i ampak šel v prvi vrsti za tem ) duda živcev, dobivamo po največ iz Brasilije. mnogo drugih stvarij pošiljamo svoje groše izven domovine in če bode šlo to tako dalje, izdali bodemo vse, do si znatno opomore in utrdi in šele na tej utrdbi zidal zadnjega groša. svoje duševne gradove, tisti narod je čvrst, on napreduje Viri naših dohodkov so vedno manjši in redkeji. na vseh črtah prosvete in on se tudi s prosvetnimi Živinoreja in vinoreja daje le malo iz sebe. Lesna trgo « / 432 vina, tvori naš edini izvoz, pa jako boleha na prsih, pri Vipavi i ustanovljena 1890, m meri 2 ha 25 a y in bati se je, da z ozirom na to, da so naši gozdje po- peta je ustanovljena I. 1896 v Novem Mestu in meri stali precej redki kaj potem? y kmalu izdihne svojo zlato dušo. In 1 ha 04 a. Ker se je pa uvidelo, da te trtnice ne zadostujejo y Groš do groša ven in nobeden groš več notri, to in ker je bila zaprta tudi francoska meja za uvažanje jako prijazna bodočnost y se razgrinja pred nami. trt radi nevarnosti, da se lahko zanesejo k nam še razne Res, lepi časi nas čakajo, če bodemo mirno gledali y da druge trtne bolezni, posebno črna rija, ki je zelo ne nam Bog uzame, kar nam je dal in če bodemo, kakor varna, odločilo se je c. kr. ministerstvo za poljedelstvo y dozdaj, sliti za nas. sedeli na svojih možganih ter druge pustili mi- da napravi še šesto, osrednjo (centralno) trtnico, ki bode pridelavala toliko trt, kolikor jih je za oddajo v celi de- Ne v Ameriko! bral in Čul sem že mnogokrat, želi potreba. Kam pa naj bi šli in kaj naj storili oni, ki nimajo Ta trtnica bode več doma kruha in zaslužka, tega ne pove nobena pra- Langerja in pose8tnice napravljena . Z ura, na njivah g. viteza omožene Osolnik y na tika naših modrijanov. Vsaki pameten človek gotovo mnenja i da bi dosno cd glavne ceste pri Novem Mestu tik za Bršlinom. Država je vzela za te trtnice 7 ha 42 a t. j. skoraj bilo za nas bolje, ko se porabile domače sile doma 13 oralov njiv v najem za 12 oziťoma 24 let. Ves pro in ne pošiljale v tujino pomnoževati tuji kapital. Idejalno stor lepo bilo za nas, ko žilave roke našega ljudstva razdeljen v sedem oddelkov, je že rigolan. Glavni del te nove osrednje trtnice, kakih 6 ha y imele dela doma. Toda razmere po nekod na Slovenskem bo so postale take že zdaj j da moramo biti veseli porabljen za napravo matikniaka y ha pa za trt y da še Amerika da svetu, kjer se če tudi s trudom in trple nico v ožjem pomenu besede Kakik 4000 m2 nasadilo se bode s cepljenimi Naš • __ " a narod je trtami, in sicer samo v ta namen, da se prideluje veliko njem, preživi en del nsšega ljudstva, sicer vajen trplenja, a on tudi rad živi in veseli svojega zelenih in suhih eepičev plemenitih in priporočljivih vrst življenja in radi tega rad trpi za svoj život. Če tudi se vedno kliče: ne v Ameriko, vendar je ravno Amerika pripomogla, da se rešil marsikateri Cepiči oddajali se bodo vioogradniko n brezplačno, do se pospešuje pomnožitev boljših vinskih vrst. matičnjaku bode odločen en del tudi za presku- slovenski kmetič tlačega dolga ter s tem tudi telesnega ševanje novih amerikanskih hibrid (mešanih in križanih in moralnega pogina Naš narod ljubi svojo domovino, kar se vidi iz tega da se malokdo za vselej preseli v tujino in da vsakdo, ki je zapustil domovino, skuša vrniti domov se In ravno iz ljubezni do domovine bil naš narod zadovo » ameriških vrst). V matičnjaku bode posajenih kakih 25.000 matemih trt, katere bodo vsako leto dale okoli 650.000 ključev ali reznic. é Cela trtnica bode tako nasajena, da se bode lahko ljen. ko bi imel doma črnega Jkruha namesti belega v obdelovala s posebnim plugom in drugim uprežnim vino Pri nas pa že v obče kruha primanjkuje in po- gradniškim orodjem. tujini. stalo bode še veliko slabje v tem oziru Če bi naš narod Vseh trtnic bode imela država na Kranjskem po čutil, da Amoriko, v Ameriko. še kaj za med zob o 1 dejal sam: ne v temtakem skupaj 16 ha 75 a, ali 29 oralov. toda stvari stoje nasprotno in radi tega mora prej imenovanih pet trtnicah pridelala je država leta 1899 612 300 ključev in 298.500 sajenk i toraj Nikdo ni in tudi ne more biti vesel, da naše do- » * mače sile vedno robujejo tujstvu in radi tega je zadnji skupaj 910 800 trt Ker to število ni zadostovalo y visoko poljedelsko čas, da začnemo misliti, rodu in domovini. kako bi svoje sile ohranili ministerstvo nakupilo in na Kranjsko poslalo še 216.000 ključev in 482.400 sajenk y skupaj 698.400 trt, tako da ..........0, ! [''mmmfKmetijstvo, im&mmit je bilo spomladi leto 1899 v skem v zalogi 1,609,200 trt. državnih trtnicah na Kranj Od teh bilo vinogradnikom oddanih 458.800 ___ s Državne trtnice. ključev in 748.95o sajenk, toraj skupaj 1,207.750 trt, katerimi se je lahko nasadilo 188 ha (327 oralov) vino- gradov, toraj približno toliko, kolikor je bilo vseh starih Da zamorejo vinogradniki dobiti zanesljive vrste vinogradov v občini Belacerkev (kat. občine Belacerkev y ameriških trt, katere rabijo za nasade novih vinogradov, Tomažjavas in Družinskavas). I Wr H I II jO S ^ r L. ' - i J ' F^ ^ ■ ■ ■ ■ D ^m d C —L • napravila je država tudi pri nas na Kranjskem svoje trt- Oatale trte, katere niso bile oddane y 369.500 trtnice. Takih trtnic imamo sedaj na Kranjskem že šest Prva je bila ustanovljena leta 1884. v Kostanjevici y i in meri sedaj 2 ha 37 y druga trtnica v Drašičih pri Metliki, ustanovljena leta 1893 in meri 1 ha 29 a y tretja ključev in 31 950 sajenk, vporabilo se je v državnih trtnicah za vlaganje, saditev, cepljenje i. t. d. Poleg tega še pridelalo blizo 4.000 cepljenih trt, katerih po- polovica pa v lastnih trtnicah po se lovica se oddala y je v Črnomlj a y ustanovljena leta 1893; četrta na Slapu rabila. 133 Državne trtnice v Kostanjevici, v Novem Mestu Drašičih oddelke. v Črnomlj i v ljem na ljubljanski realki. Rač. u in na Slapu imajo vsaka revident v pravosodnem po tri «« Glavni del je matičnjak, kjer se pridelujejo rez ministrstvu g Josip Caiafura ie imenovan računskim svetnikom. — Namestniški koncipist v Gradcu g dr Ivan Ž o Iga r imenovan ministerijalnim koncipistom v naučném ministrstvu. nice ali ključi raznih ameriških vrst, in sicer: Promocija Asis ent za medicinično kemijo Riparia (riparija): -portalis rier (perjér), -Pailleres (pejé); i velikolistnata ) Per- prof Hofmanu, mag pharm. pri Ivan Lenarčič, je postal v ponedeljek dne 11. t m. na graškem vseučilišču doktor vsega zdravilstva Rupestris: montikola in metalika: Solonis, ter sledeče hibride: Aramon X Rupestris Gamay Couderc (gamej kuderk) Rupe- Dne 14 t. m. ob 11. uri dopoludne je bil v Rimu javen konzistorij 9 v 1. Gauzyn (gauzen) št Hybride Millardet (ibrid mijarde) št. 101 in 108 stris X Soionis i. buka 19 julija katerem je izročil papež kardinalska klo-imenovanima kardinaloma Franciji Navi » » in Jakobu Missi, goriškemu nadškofu. Slovensko čebelarsko društvo bode imelo v če- trtek dne 25 januvarja 1900. svoj občni zbor v veliki Drugi del je trtnica v ožjem pomenu besede » dvorani „Mestnega doma" v Ljubljani. prostor, kjer se vlagajo reničijo. / c ali cepljenke, da se uko Božične počitnice na ljubljanskih ljudskih šolah 4 \ • • \ « « ► Tretji del je vzorni C ->\> 'fi 1 i f ? * in poskuševalni vinograd prično se jutri 23. decembra dopoludne ter trajajo do varja 1900 janu- -4 1 V Za mestne uboge ljubljanske je darovala gospa katerem so razne domače in 9 Z na raznih ameriških podlagah, da se vidi, na kateri pod ladi naše žlahtne vrste najbolj vspevajo in rodijo. Ob enem dajejo vzorni vinogradi tudi grozdje, s katerega se napravi vino za vzorno klet Jlahtne vrste cepljene Perdanova povodom smrti svojega soproga 200 K. Bog plati Župnija Velike Poljane pri Ribnici je podeljena tamošnjemu župnému upravitelju cast gosp Josipu Volcu, V Poljanah nad Škofjo Loko so dobili telegra-ficno postajo cepiče kakor v Novem Mestu, kjer imajo vinogradniki pokušati raznovrstna vina. Vzorni vinogradi, kakor sploh t potem bo Redni občni zbor „Naše Straže" v Ljubljeni se vršil dne 30. decembra t. 1. ob 11 uri •4.•» dopoludne v prostorih „Slavjanske citavnice" cele trtnice imajo i Novi zvonovi V / Samassovi tovarni je posvetil tudi vinogradnikom služiti za vzgled, kako jim je treba lastne vinograde nasajati in obdelovati. 14. t. m. presvitli knezožkof naslednje štiri zvonove dva 4 » Želeti bilo 216 5 in 1215 kg za podružnico sv. Ilja, župnije Šmihel pri Volsberku na Koroškem, jednega 217%, za župnijo sv. Tro- » da naši vinogradniki te trtnice tudi jice v Karlovcu, in jednega 159 5 kg za kapelo sv. Helene v pogostoma obiskujejo, in da se tam učijo. Marsikdo, ki misli, pa že vse ve in zna, in da nove izkušnje nič brigati, se Ostrovancu na Hrvatskem '« i. t se mu ni treba za Z Bleda. „Banka Slavija" Ie darovala gasilnemu moti 1 marsikaj zvedel pri takem ogledovanju, čemur se mora sam priučiti iz slabih svojih uspehov. bi lahko pozneje društvu na Bledu za uspešno omejitev požara v Zaspu 10 gld. polit slov. društva „Sloga" v Občni zbor Ormožu bo v četrtek katol dne 28 a sebno bilo želeti da občine ali kmetijske prostorih okr. zastopa v Ormožu takoj konstituiranje oibora. t m. ob 2. uri popoldan v Po občnem zboru vjši se kakor se godi v drugih deželah podružnice prirejale skupne izlete v take nasade, kjer bi se udeležencem lahko mnogo koristnega pokazalo in razložilo. Konečno omenimo, da so te trtnice javne, in da se je treba zglasiti samo pri delovodji dotične trtnice ali Tržaški rodoljubi ubogim slovenskim otrokom. Letos bodo tržaške rodoljubke in rodoljubi obdarovali okoii 500 ubogih otrok v Rojanu iz slovenskih otroških vrtcev na Greti in Železniški vozni listi, uvedeni z ministrsko na pa pri tehničnem vodji državnih vinarskih zadev na Kranjskem Bohuslava Slíalicky-ju kateremu ízro _ naredbo z dne 10 decembra 1892, se smejo vporabljati samo še do zadnjega decembra letos, zamenjavajo se pa brezplačno pri določenih prodajnih uradih do konca 1900. Vozni listi s fceno glavno vodstvo vseh teh nasadov. kako pisano ali tiskano beležko se zamenjajo bini 1 kr. proti pristoj- »Kranjska dežela«. Spisal Josip Ciperle. Ta 94 strani obsegajoča knjiga popisuje vse zanimive kraje naše dežele na več oddelkov ristom in učiteljem. Dobro došla bo ta knjiga zlasti tu- Osebne vesti. Sodni dijurnist g. Matija S ver ko je bil v koncert Kako se pritiska na tržaške Slovence Nedavno redutni dvorani gledališča „Politeama Rossetti" je bilo zadnjikrat, da se je glasila slo- Kola". To je imenovan kancelistom v Kobaridu; kancelist g. Josip Carl i venska pesem v tej dvorani, ker uprava gledališča skle- pa je premeščen iz Tolmina v Kobarid. Poštnimi asistenti nila, da ne dá tudi te dvorane odslej več Slovencem, ko jim so imenovani Poštni vežbenik g. Josip Zentrich v Ljub- je že odpovedala gledališko dvorano, a tržaški Slovenci so si ljane za St Peter na Krasu in manipulacijski dnevničarji Konrad H ils cher v Gorici za Mali Lošinj, Anton P i c - že preskrbeli drugo dvorano. >> Matica Hrvatska bo svoj letošnji ci ni ni za Trst in g Adolf Lunaček v Ljubljani za Opa- književni dar v kratkem jela razpošiljati. Čas dragoceni za vpisovanie ti j o boč nik Zajedno je premeščen poštni asistent g. Fran Glo iz Petra na Krasu v Trst. poteka. Kdor res Čisla bratsko slovansko književnost ter išče G. dr. Matija razvedrila v knjigi, naj ne zamudi lepe prilike! Hočevar je imenovan sekundarijem v dež. bolnici, dr. Wei bi pa asistentom na šoli za babice vpisal, se gotovo ne b ) ke8al Slovenci, bratje ! da se je pokažimo z zijevišču g. dr. Miha Opeka Prefekt v Aloj- obilnim pristopom med „Matičae" člene, da ne rišemo svojih imenovan pomožnim učite- simpatij do bratov Hrvatov le z jezikom, temveč sočustvujemo • • njimi tudi dejaDsko! Ljublj iu druga mesta kranjska tudi imajo svoje poverjenike. Delajmo torej brate Hrvate, kar bo njim samim v spodbudo Slovenska zmaga. Preteklo nedeljo materijelno za naš cesar. Na pariško razstavo potuje prihodnje leto tudi Trstu občni zbor vršil se je v zveze okrajnih bolniških blagajnic morske, Kranjske in Dalmacije. Slovenci so iz Pri- imeli na zboru Obravnava proti znanemu Gôdermazu, bivšemu mestnemu živinozdravniku goriškemu, vršila se je, kakor znano, pred porotniki v Inomostu. Obto- dne 15 žene 16 in 17 t. m večino. Došlo jih 21 je branil tamošnji odvetnik Herman Pesendorfer, pred vsemi svojimi predlogi ter s tem spravili Lahe Lahov pa 13. Slovenci so zmagali z sednik podružnice glasovitega ponemčevalca društva „Siidmark ki so SI domišljali pravico na neomejeno gospodarstvo, v nemalo zadrego, tudi tolmač in član skrajne nemške stranke na Tirolskem. Posredoval akopram so Codermaz in se Obravnava proti devinskemu županu Plesu škega jezika zmožni. Kakor vidimo poklicane je priče nem sta vnovič vršila pondeljek dne 18. t. m. v Trstu Priče dala laška in nemška iredenta roke pri tej priliki po ki so pri prvi obravnavi obteŽevale župana Plesa, da je pri izgredih proti Lahom o priliki smrti cesarice hujskal ljudstvo proti „Legini" šoli, niso pri tej obravnavi zdržale svojih trditev. Žu- katere pan je bil oproščen radi zločina sokrivde na javnem nasilstvu Slovenski zadnji n Corriere bila oddelek učiteljišča v Kopru prinaša po « klenila deželna Graz. šolska obsoj pora. Ples se je pridržal pritožbo ničnosti višem mestu Pred- Tagespost" vest. vsled oblast predlagati na ----------—.. » "Ivonu, «M oc picouaviti radi pregreška po § 305 na 14 dni priprostega za- oddelek koperskega učiteljišča da se prestavita drugam slovenski in hrvatski Značilno v Trstu imenovanje Na deželni ljudski šoli imenovan voditeljem trd Nemec, Adolf Brunnlechner doslej učitelj v Aflencu na Gornjem Štajerskem. Mož ne zna on že davno mrtev ter da pride slovenski oddelek sicer vznemirjati v zadnjih iz- au s takimi vestmi. Zadovoljen pa naj bo „Corriere". da mu ostane vsaj ta tolažba, da bode v Gorico. Malo nečloveško dahljajih umirajočega „Corri za slovenskega ne laškega jezika, torej je popolnoma nesposoben ko se uresniči ta vest tak zavod katerega obiskuje razen 195 nemških tudi Enketa o tržaških vprašanjih Avstrijsko-ogrsko 279 slovenskih in 519 italijanskih otrok eksportno društvo je priredilo, kakor smo poročali Iz Gorice se nam poroča da sta bila Codermaz o tržaških prašanjih v dvorani avstrijsko-ogerske banke enketo Na in Corsig v soboto pred porotniki v Inomostu oproščena dnevnem redu so bili sledeči predmeti: 1 ) Stanje Trsta kakor ščen Na župnijo sv. Bolfenka pri Središču je bil ume Zadravec pristana Trsta in organizacija tižaške trgovin?; 2.) Morske zveze v , 9 Ijani 145 strank « • Na abonement telefona je že oglašenih v Ljub šanje Basevi strijski Lloyd druge železniške proge 3 ) Deželne zveze Trsta in vpra Trst stopal poslanec Ljubljansko trgovsko in obrtno zbornico podpredsednik _ _ Frischauf. Tako se imenuje vseučiliščni profesor Baumgartner. Prihodnjič več v Gradcu, Nemec, ki ni sovražen W ta. kr. centralna komisi fanatičen Velikonemec Frischauf -Slov. je velik in. društva voda na vseučilišču. ljubitelj slovenskemu narodu ter ni kakor so ostali njegovi nemški kolegi. za dovinske spomenike je imenovala umetne in zgo v svoji seji dne naših pi tudi častni člen ali jim je bilo žal ; zato so skušali doseči zraven. Ko je Frischauf to zvedel, jim kar jim je šlo. Radi tega ga je rektor Te dni so odprli v Gradcu 2 nova za-slavnosti so povabili tudi Frischaufa, Vidmu 24. pr. m. krškega vladiko monsignora dr. Mahniča dopisnikom svojim da ga ne bilo La Ligure Amerikana se glasi sedaj tvrdka v opravlja iste posle, kakor je opravljala prejšnja tvrdka „Silvio Nodari", kajti imenom so ga imeli na sumu, da je pisal velikonemškim profesorjem v Gradcu. Poslanec Ferjančič je povedal v pismu, namreč pod novim pendiral ! Tudi Nodari in njegov brat pri tem novem podjetju Pravi imata glavno besedo Silvio da sta v „Vaterland" članke proti napraviti novo šifro v zategadelj dala ûr je bilo ime .Silvio Nodari" na radi tega interpeloval v drž. zboru se niso udeležili Omenj slavnosti se jako slabem glasu tem svarimo Slovence, da se ne tudi slovenski Gradcu dijaki ker se čutij tuj dajo vjeti v limanice no^e tvrdke „La Ligure Americana ■ v Kako je potrebno slovensko vseučilišče v Ljubljani kr. Otvoritev nove razglasa c kr. finančno ravnateljstvo naznanja finančnega ministrstva z dne 13. vsled novembra grad se je vršila jako slovesno dne 18. t m Velenje-Spodnji Dravo- 1899, st 59 659 tukajšnji trgovski zbornici, da se zamenju- Srebrni ukazalo ko kronski denar. Finančno ministerstvo denarj po vrezanih pet kron krog dvoglavnega kron. Na tem denarj bode jejo morejo 1893 vpeljani vozni listi interni promet blaga, vsled razglasa finančnega ministerstva z dne 19 se ok- tinski napis in pod orlom pa n orla, Cor nad tem bode tobra 1899, št 57054 uporabljati le še do 31. decembra 1899, Na Če niso morda popisani do zadnjega dne meseca mar denarju po 5 kron bode vrednostni napis v vseh jezikih naše papirnatem cija 1900 pri za to določenih prodajnih uradih (c. kr deželni monarhij míZÉ fTr - B 1 cjiiiww.' jtffjjr1 * Jj fliin H mBVnaâtf^uffî k ^ n!fljfl Zopet obsodbi celjskih razgrajačev Dan na dan obsojujeta celjski sodišči razgrajalce, pretepače, hujskače itd zaradi izgredov češkega izleta Jako čudno vsem tem, da so obsojeni le Nemci, vkljub temu, da so pri sta- vili Slovence kot morilce o javnost. Prej roparje pračilni urad v Ljubljani, c. kr. [glavni] davčni uradi v Postojni, Škof,i Loki, Bistici, Kočevji, Velikih Laščah, Krškem, Kranji, Krmjski Gori, Litiji, Logatci, Tržiču, Vrhniki, Radovljici, Novem Mestu, Senožečah, Kamniku, Trebnjem, Cerknici brezplačno za vozne blankete, škega in so bili vsled ukaza železni-ministrstva z dne^l5. aprila 1898 (drž. zak. št. 48.) teden Bog si ga vedi še kaj na novo vpeljani. Prejšnji, popisani ali potiskani vozni listi obsodilo sodišče nemškega akade i mika Douona v tedenski zapor in v povrnitev kazenskopravdnih se še niso železniško rabili, se tudi lahko v istem času stroškov in dr. Dečkota v poplačanje odškodnine 10 gld zamenjujejo za nove, toda le, če se ozira na na obstoječe pred- dr. Riebla pa radi obrekovanj gospoda pise in če se plača za vsak vozni list 1 vinar. Po 31. mar- venskega zdravnik dr. Praunseisa in drugih na 200 gld. globe oziroma eden mesec zapora. žaljenja slo- ciju 1900 se ne jemljejo vec zastareli interni vozni listi j v zameno. Razdelitev obleke dino mej ubožno šolsko mla Rok, v katerem iz prometa vzame ba ozaljšani telovadnici prve mestno deške ljudske sole kreni drobiž po i in 1/2 krajcarja. C. kr. finančno mini- sterstvo dobila v nedelj ubožna toplo zimsko obleko in obuvalo valni dobrotniki. mladina ljubljanskih ljudski i šol «V I ; 4 kar so jej oskrbeli požrtvo- z ukazom z dne 16. decembra 1S99, štev. 8605 podpisani zbornici naznanilo, da je podaljšanje z ukazom z dne 9. junija 1897, drž. zak. št. 135, določeuega roka, do katerega sme drobiž po 1 in 1j2 kr. v prometu ostati, ne- « 435 mogoče in kralj zaradi tega, ker je bil ta rok po dogo v s ogerskim finančnim ministrstvom določen ž njimi. Ko pa sta prišla orožnik Šafarič in redar Večerin enostransko spremeniti ne more. Tudi m se tedaj njemu poizvedovat v interesu urejenega da se bo denarnega razmerja, da niso denarji raznih vrednot istoca že od je bil dan umora in je Večerin rekel kondukterjev zvedelo če v prometu finančnemu ministrstvu kralj. lagati tedaj ni mogoče Zvanom na Gorenjskem teri m se Ravnik bil Ravnik z šel kondukterj s ka ogerskemu finančnemu ministrstvu izraženo željo pred Za to je tem manj povoda, ker je bil rok, v katerem naj se navedeni drobiž iz prometa vzame, zadostno dolg in je vešalih bil vozil in. ga hotel podkupiti s petasom, da bi ne pričal resnice. Na podbgi vseh teh okolnosti so porotniki Ravnika spoznali krivim in ga je sodišče obsodilo na smrt na finančno miništrstvo to opetovano razglasilo kr. finančno se Po razglašenju sodbe je priznal, da je Ž ]e tudi našel Zvanu oropani denar ministrstvo tudi omenja, da bi mu bilo v posebno zadoščenje, bil Fran Šubic iz Debenega obsojen če bi to je v da bi še še kranjska zbornica s primerni se omenjeni drobiž po padukom radi delovala na in v 2 krajcarj kateri v ječo Dne 16 uboja ia ubil in , t. m. je na štiri leta prometu in katerega morda občinstvo namenoma brani Umrl dne 13 t m ddprtem roku to do 31 nad Mariborom ondotni zjutraj ob uri Št. Ilju c. kr. blagajnicah zamenjal, ker pozneje to ne bo mogoče deoembra tekočega leta pri bil vzgleden šolnik, cist nadučitelj gospod Karol Sorko, ki poêiva značaj m vnet rodoljub. Naj v m Socijalis f Camber Dne 15 t m vršila se pred tržaškim porotnim sodiščem obravnava proti Gerinu vo- Ta Kap je zadela gosp bil c kr. davkar v pokoju Dne 15 Fiscberja starega 62 let živel i delavsko blagaj ditelju tržaških socijalnih demokrato lavskib žuljev. Jedenkrát je celo okradel Camber je vse to dokazal pred sodiščem, zbog česar Gerin s primerno kaznijo obložen Porotne obravnave. Pri drugi obravnavi od de- čakalnico tuKajšnega stavbnega zdravnika gosp t. m. je prišel v dr Stareta i zadel mrtvoud bil ocih domo se Vsled mraza prišli so tudi m.dvedi iz svojih vi- stanovanj. Tako so jim Prezida in Vinice in upa v bližino človeških sedaj lo/ci na sledu okoli óabra je vršila dne 11 t. m )e sedel na zatožni klopi 34 let se, da spretni lovci nalete kmalu na kakega kosmatinca stari železniški delavec Josip Jeglič iz Dovjega, obtožen hudo delstva uboja V neki gostilni v Dovjem je bilo nekaj fantov, mej temi obdolženec in Jože Pogačnik, kateri se je začel šaliti z Jegličem, Ta pa ni poznal šale in je napadel Pogačnika v veži ter mu prizadjal z nožem smrtno rano. Obsoj Zameti na cah so vsled padlega snega na pet let težke ječe trdim ležiščem dne 6 ?n je bil poostrene z jednim postom mesečno in skoro povbod zelo veliki. V soboto so vlaki imeli izvanredne zamude. Promet na progi Trbiž Pontabelj je ustavljen. Na Jesenicah je v soboto po noči skočil vlak iz tira. Tržiča se nam poroča, da je vulgo Tajčer nov 12 t. m vršila se vsacega kazenskega leta obravnava proti Gregorju Koblarj Dne ii iz Uboj gostilničar pri 70 let starega, doma od sv. Lucij Sv Neži 13 t. m ubil vulgo Anžička nad Železnikov, je v svoji pravdni zadevi proti svojemu svaku tega ogoljufal, variša Na smrt na vislicah je bil v torek obsoj kateri je bil obtožen hudodelstva goljufije, češ da tržaško poroto Miha Legiša iz Corovelj pred kar pa se ni izkazalo resničnim Dne 13. t m. vršeči se obravnavi Legiš na potu Koblar bil proti prošČen smo svoj čas poročali. O Luka Korun iz Lukovice bil 36 let stari hlapec nasilstva proti lastnim roditelj domu Legiš iz je ubil svojega to-NabreŽine, kakor bil kaznovan že ž obtožen hudodelstva nboj je ubil v noči od 11. na 12 novembra letos Obdol-hlapca Strašna nesreča se le Josipa Korošca. Sodišče mu je priznalo štiri leta težke ječe poostrene z jednim postom mesečno se vršila obra proti mizarju F i Popold Stajarskem. V tamošnji steklarni tvrdke Hart se snega podrla steklena pripetila v Koflachu na streha nad pod težo tega dne seboj kakih 40 delavcev Blodnikarj iz Ernovega, obtoženega hudodelstva poskušenega posilstva Ob- zaČelo vse poslopj goreti dolženec ]e bil 14 in dne obsojen na 13 mesecev težke se je ječe Dne ranjenih nevarno kakih 20 pa lahko tovarno ter pokopala pod Podrla je tudi peči in hipoma je Pet ljudi je ostalo mrtvih, 12 je šila senzacijonalna obravnava Obtožen je bil ljubljanski hišni posestnik in gostilničar, 291etni Blaž Pretep Stražišču pri Kranju sprla Janez V nedeljo zvečer sta se v neki gostilni v Šilar in Ravnik hudodelstva umora Dne oktobra t stiiničarj mesarja Boštj Žvana iz našli so go-Gorij pri mostu Prepi Anton Hočevar. se je, kakor običajno, končal s pretepom in pobojem, čez Lipnico blizu Kamne Gorice umorjenega in oropanega Orožnik Šafarič iz Kamne gorice je začel takoj poizvedovati v katerem je bil Janez Siler tako nevarno ranjen, da so gamo-rali prepeljati v deželno bolnico in bo težko okreval. Hočevar mu je prezal trebuh in ga tudi sicer poškodoval. in utrdil se je v njem sum, da je Blaž Ravnik storil ta umor Obesil Peljal se je v Ljublj in aretoval Ravnika Ta je v preis- kavi odločno tajil, češ, da je bil dan umora v Ljublj na Gorenjskem. in ne se je na Igu 401etni grobokop Obesil se je nad posteljo, a prej si je že izkopal jamo. Nečloveška mati. a vkar. vae pus na cedilu se je na razne priče, a ker so ga iz Svinega pri Kobaridu ki 20 letna Rozalija Ko mac služila v Trstu, je umorila svo- Gorenjskem z Zvanom da posled priznal, da je bil pac na Je£a novorojenčka s škarjami, katere mu je zasadila v glavo pa sta njega samega napadla Pa Sa vrSla v stranišče. Nečloveško mater so deli pod kjuč. dva neznana mu človeka vsled česar je bežal nazaj in se vrnil v Ljublj molčal, ker se Dejal je, da je o svojem potovanju z Žvanom svojem skladišču za oglje. Zgorel je 341etni Henrik Zupane iz Podblice v je bal svoje žene, češ, žena je ljubosumna ' - i----t ker živi v Kamni gorici nekdanja ljuba Ravnikova. Krvave Nogo zlomil. Jakob Mitereger, hlapec pri veletržcu sledove na svoji srajci bil malo dni poprej v Kamniku opravičeval Ravnik s tem, da je skladišču ko Ivanu Knezu na Marije Terezije cesti v Ljubij je da padel tam nesel vrečo žita, padel in si zlomil žitnem de3no bruna in krvavel iz nosa, ter si pri spiranju pomazal pri vasovanju . nogo. Prepeljali so ga takoj v deželno bolnico manšete s krvjo. Pri zasliševanju prič se je izkazalo mogoče, da bil Ravnik v Kamniku dobil da ni krvave sledove » Požar petek ponoči na srajco. Dalje se je izkazalo, da je bil Ravnik kritični čas mekova tiskarna do tal. Plamen z Žvanom v Otočah, da se je tam in na potu v Kamno go- cele sobe knjig, več rokopisov, nco skrival pred ljudmi skušal dobiti priče potem zbežal v Ljublj pogorela v Pragi Vili- uničil najmodernejše stroje, pripravljenih za tisk, albume in tu potrdile, da je bil v kritičnem času slik. pirja nebroj Škoda klišejev in velike zaloge raznih tiskovin in pa ]e ogromna