14. Ma. U Ljubljani, v četrtek. 17. Januarja 1907. XI. leto. Izfcaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejemali za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošil:anjem na dom za vse leto 34 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta II K, za četrt leta 5 K 20 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tufe d tele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe fcrez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, Če se tiska trikrat ali večkrat.;— Dopisi naj se izvole frankovat! — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari JResečna priloga: „Slovenski Tehnik", Uredništva telefon št 34. Posamezna številke po 10 h. Upravništva telefon št 85. tesa treba obrtnikom? (Dopis iz obrtnih krogov.) Ljudje, ki bi radi v kalni vodi ribarili, se zlasti zadnji čas plazijo ©kol- obrtnikov in jih skušajo na različne načine spraviti v zmote in razširiti med njimi napačne pojme, da bi jih laglje ujeli na svoje limanice. Posebno se mnogo govori o potrebi politične organizacije obrtnikov, Češ, vsi stanovi se politično organizirajo, zakaj ne obrtniki. Značilno je, da tako govore ravno agentje tistih ljudi, ki so napeli vse sile, da bi meščanstvo, h kateremu spadajo tudi obrtniki, pripravili ob vsako zastopstvo v državnem zboru. Demagogje imajo navado, da skušajo ljudi preslepiti z vsakovrstnimi „Slagerji", zanašajoč se, da ne bo nihče razmišljal o bistvu teh „šla-gerjev". Tako delajo zdaj tudi z obrtniki, češ, da nimajo v javnosti nič veljave, ker nimajo kje povedati tvojih želja in pritožb. To je velika laž. Ravno obrtniki in trgovci imamo organizacijo, ki ima velik pcmen in velik vpliv in kjer lahko jasno in tako, da sliši vsa dežela in vlada, zastopamo svoje koristi. Ta organizacija je trgovska in obrtniška zbornica. Enakega stanovskega zastopstva nima noben drugi stan. Država je najprej dala tako stanovsko zastopstvo obrtnikom in trgovcem, ker p'a-čujejo ti največ davka in ker je njih gospodarsko življenje tako, da ga potrebujejo. Noben drugi stan nima takega zastopstva. Kmetovalci naprednih dežel že davno zahtevajo, da bi se ustanovile kmetijske zbornice, ki bi imele tiste pravice, kakor trgovske zbornice, a doslej jih niso mogli doseči. Delavci so sprevideli, da bi jim ena sama delavska zbornica več koristila, kakor sto političnih društev, a do današnjega dne se zaman pehajo, da bi jo dosegli. Kaj bi dali uradniki, državni, avtonomni in privatni, če bi imeli stanovsko korporacijo s takimi pravicami, kakor je trgovska in obrtniška zbornica. Samo nevednež more reči, da obrtniki nimajo kje zastopati svojih koristi, da nimajo nič vpliva, ne v javnih stvareh in ne v zadevah svojih materijalnih interesov. Obrtniki in trgovci smo v tem oziru na boljšem, kakor katerikoli drugi stan. Zapomniti pa si moramo eno: Zdaj imamo obrtniki in trgovci dva deželna poslanca, ki jih voli v našem imenu trgovska in obrtniška zbornica, klerikalci pa so tista stranka, ki vpije, daje to krivičen privilegij, da trgovci in obrtniki tega nismo vredni in da se nam mora vzeti pravico, pošiljati dva svoja poslanca v dež. zbor. Česa je torej obrtnikom treba? Pred mnogimi leti je Matija Kuno priobčil v ^Slovenskem Narodu" več izvrstnih Člankov, v katerih je razložil vse obrtniške potrebe. Deloma ali skoro večinoma se tem potrebam ugodi z novim obrtnim redom, v kolikor je to sploh mogoče potom zakonodajstva. Strokovnega znanja, zboljšanja produkcije in zaslužka pa nam ne more dati noben zakon. Tu je na mestu samopomoč. Z obrtniki, ki se sploh nočejo spopolnjevati v svoji stroki, ki slabo delajo in vsled tega nimajo zaslužka, ne računamo. Toda večina obrtnikov se resno trudi, da bi se spopolnila v strokovnem znanju, da bi z uporabo novib produkcijskih strojev delala bolje in ceneje in si s tem olajšala eksistenco, in ta veČina obrtnikov tudi spoznava, kje ji treba pomoči. Z velikim veseljem smo izvedeli, da pripravlja naše stanovsko zastopstvo, to je trgovska in obrtniška zbornica, obrtni pospeševalni zavod. Tu bomo spoznavali najnovejše stroje, tu se bomo naučili rabiti najnovejše produkcijske pomočke in tu bomo dobivali svetov in po-močkov, kaj producirati in kam blago prodajati. To je za nas večje važnosti kot vse drugo. Najvažnejša stvar je seveda — zaslužek. Tu pa je dolžnost narodnega občinstva, da podpira narodne obrtnike s tem, da pri njih naroča svoje potrebščine. Z vsakim obrtnikom, ki si opomore, je pomagano slovenski narodnosti. Več ko ima slovenski narod trdnih obrtnikov, toliko bolje bode zanj. Zlasti še, ker iz dobrih obrtnikov nastanejo mali fabri-kantje. Samo če bomo podpirali svoje obrtnike, pridemo sčasoma do svoje industrije. Kaka je ljubezen klerikalcev do domačih obrtnikov, je že zdavno znano. Klerikalci so uničili nekdaj cvetočo knjigoveško obrt v Ljubljani. Klerikalci dajejo pri stavbah ves zaslužek tujcem nam sovražnega mišljenja. Klerikalci so oddali slikarska dela po cerkvah tujcem. Vedno in povsod so klerikalci zatirali domačo obrt in njihova dejanja kažejo, da jim je slovenska obrtnost zadnja na svetu. Česa je torej treba obrtnikom? Pred vsem stanovske zavednosti, da nas ne bo vsak klerikalen agent za norca imel. Spoznati moramo pogoje našemu napredovanju — strokovno znanje in kar mogoče cenejša produkcija — in se po tem ravnati. Za obrambo svojih koristi, za zastopanje svojih želj in zahtev pa imamo svojo močno, veliko in veljavno stanovsko zastopstvo, trgovsko in obrtniško zbornico. A se nečesa nam treba. D a s e slovensko občinstvo v polni meri zaveda svoje dolžnosti in da naroča vse svoje potrebščine pri naprednih slovenskih obrtnikih. Državni zbor. Dunaj, 16. januarja. V začetku seje je predložil pravosodni minister tri v Haagu sklenjene mednarodne dogovore o z konskih in varuških zadevah. — Potem se je začelo razpravljati o nujnem predlogu posl. Pacherj a zaradi umazane kon- kurence. Posl. Fres 1 je kritiko val, da je zakon nepopolen in dvoumen. Našteval je različne načine, kako veliki podjetniki sleparijo občinstvo, kako z reklamami, agenti razproda-I dajami itd. škodujejo obrtnikom. Po daljši debati je bila nujnost sprejeta ter se je začela meritorna razprava. Poročeva'ec posl Weisskirchnerje priporočal predlogo, ki je potrebna za izpopolnitev obrtnega zakona. — Posl. dr. E 11 e n b o g e n je odklanjal predlogo, češ, da je to le razreden zakon, ki služi le koristim podjetnikov, nastavljence pa prepušča njihovi usodi, čudil se je, da še ni nikomur prišlo na misel, izdelati zakon proti umazani manipulaciji pri delavskih pogodbah. V predležečem zakonu je dober le naslov, vse drugo je zavreči. — Posl. Reichstatter je izjavil, da se bo zakon v praksi izkazal kot neizvedljiv, vkljub temu, da so na njegovem sestavljanju delovale razne korporacije. Reklami se ne smejo delati ovire, sicer bi se slabo vplivalo na domaČe proizvode na svetovnem tržišču. Nekatere določbe o novem zakonu bodo posebno dobrodošle ova-duštvu. Ne bo pa mogoče preprečiti, da bi si manjši narodi, posebno Čehi ne poskusili pridobiti veljave z bojkotom ker drugega sredstva nimajo. Tudi glede Ogrske je tak zakon potreben. Govornik je končno predlagal, naj se načrt vrne obrtnemu odseku, da ga izpolni in izboljša. — — Glavni govornik contra posl. Einspinner je zahteval jasnih določb o zakonu, posebno glede imitacij. Povedal je, da se takozvani baltimorski ali Taitovi diamanti izdelujejo v jablonških steklarnah iz na-vaduega stekla. — Glavni govornik pro posl. P e s c h k a je pozdravljal zakon v imenu kmetovalcev, Češ, da umazana konkurenca najbolj škoduje kmetovalcem bodisi kot producentom ab konzumentom. — Pri glasovanju je bil Ellenbogenov predlog, naj se načrt vrne odseku, odklonjen, a pričela se je takoj podrobna debata ter je bil ves zakon sprejet v obliki, kakor ga je sklenil obrtni odsek. Le k § 11. so bili sprejeti Ellenbogenovi predlogi, tako da se ta paragraf glasi: Proti uslužbencu kakega podjetja, ki namenoma izda kako v službi mu zaupano kupčiufcko ali prometno tajnost tega podjetja, ako izkorišča to tajnost zase ali za tuje podjetje, ima delodajalec pravico, zahtevati odškodnino za nastalo škodo ter prepovedati nadaljno zlorabo. Jutri bo zopet seja. Razpravljalo se bo o reformi obrtnega zakona in o zakonu proti umetnemu vinu. Iz odsekov. Dunaj, 16. januarja. V proračunskem odseku je predlagal posl. S e i t z, naj se reasumirajo v zadnji seji sprejeti sklepi in resolucija, v kateri se vlada poziva, naj obširno poroča proračunskemu odseku, kako namerava porabiti v vladni predlogi omenjenih 11 milijonov. Dnevni red se naj potem določi sledeči: 1. zakon o regulaciji uradniških plač, 2. zakon o regulaciji plač profesorjem in 3. o pokritju. Po daljši debati so bili Seitzevi predlogi sprejeti, nakar se je nadaljevala razprava o uradniškem zakonu. Govoril je najprej finančni minister vit. Korytowski, ki je rekel, da bo po tej regulaciji avstrijsko uradništvo bolje plačano kakor drugje na celem svetu Rekel je nadalje, da je šel kot finančni minister zelo daleč, morda predaleč, ker je prevzel izdatek nad 30 milijonov kron brez posebnega pokritja. Z a t o pa vlada ne more iti Še dalje, kakor je že itak šla. „1 z javljam v imenu celega ministrstva, da ne privolimo za nobeno ceno vnadaljno spremembo zakonskega načrta ter bi spremenjene predloge ne mogla vlada predložiti v sankcij ou. Vsled te izjave je bil nato zakonski načit sprejet brez sprememb. Proračunski odsek je na- LISTEK. Literat in kraljlčna. (Dalje.) „Ab, tvoja epopeja! Kako si me lepo opisal! Kaj ne, jaz imam zvezde v očeh, in moje ustne so rdeče kot nebeški rubini?" „Vsa si lepa in divna kot saron-ska roža, ali zdaj mi podaj roko, ker sem slab in mi drhte noge od velike sreče." Klara je podpirala Pogodina, da je mogel po strmih in nerodnih stopnicah ; ves se je tresel in omahoval. Kadar se je oglasil glad v njegovem želodcu, je glasno zakašlj*!, da je prevpil krik bolečine. A Klara je vseeno zaslišala votli in neznani glas ter je plaho zašepetala: „Ali slišiš, kaj je to?u „Slišim. Hitiva! Strah hodi po aaši hiši okoli." Vsa zasopla sta priletela na prag, Klarine oči so sijale prestrašeno in Pogodin si je otiral hladni znoj s čela. Bil je večer, a po mestnih ulicah je bilo vse živo. Množice ljudstva, praznično oblečene, so valovale sem-intja, iz hiš so visele zastave, rožne girlande so se spenjale ob oknih in vse je bilo čarobno razsvetljeno. Včasi se je zas išal ravnodušen klic na ulici, in takoj se je oglasil 7es narod: „Živela naša kraljična!a „Naj živi prekrasna kraljična!" Klara in Pogodin sta hitela med ljudstvom, zakaj obema se je mudilo. Klara je morala domov, a literat se je napravil k uredniku. Vedno večja gneča je hrumela okoli njih, burni in viharni klici so rastii, množice so šumele in vriskale, razpaljena lica so gorela sreče in navdušenja, zakaj vršili so se slavnostni dnevi: Kraljična se je vrnila v deželo. Po trgu se je pripeljala kraljična v imenitni kočiji. Vsa je bila obrobljena s srebrnimi angelčki in venci, na vrhu pa je bila okrašena z zlato krono, ki jo je stražil velik, nnežno-bel sokol. Osem belcev jo je peljalo, vsi so bili iskri in navdušeni narod pa je zadivljen in prevzet radosti nazdravljal kraljični in jo obsipal s cvetlicami. Pogrinjali so tla z rožami, in vse je zavidalo belce, da smejo voziti tako dragoceno in visoko osebo. Trg je bil svetel bolj kot ob belem dnevu, palače so sijala v tisoč in tisoč lučih, biserna svetloba se je odbijala od briljantov. Damantni lesk je plaval okoli kraljičinega dvorca, in tam sredi bajnega parka je bruhal vodomet mavrične žarke, ki so [se raztapljali v goreče zlato in se penili v šumečih biserih. Ko se je peljala kočija mimo Klare in Pogodina, sta zagledala kra-Ijično, ki je bila tako lepa, da še nikoli nista uzrla popolnejšega bitja na zemlji. Bila je prekrasna; njeno belo obličje je sijalo kot v nebeški gloriji, angelski smeh je plaval okoli njenih ustnic. Gledala je iz kočije in prijazno odzdravljala narodu, ki jo je tako ginjeno častil. Pogodin je gledal zaljubljeno v mlado in prelepo kra-IjiČno. Ko je Klara to opazila, mu je jezno stisnila roko in ga potegnila za rokav. „Kam pa zijaš tako neumno ?" Srdito je gledaia ubogega literata, ki je ves drhtel in šepetal: „Živela, živela ! Na mnogaja leta! Večna pamjat!" »Kaj pa godeš, Pogodin! Ali ne greš z menoj ?" Pogodin ni mogel obrniti « Či od kočije, in že zdavnaj so se množice zgrnile za njo in jo zakrile, a on je še vedno klical zatopljen v oči kra -Ijičine: „Slava, slava, od Urala do Triglava !a Klara je prijela nesrečnega literata za ušesa. Bil je ves zmešan, in svoj pijani pogled je obrnil proti Klari. Smilil se ji je, zato mu je milo rekla: „Ali si tako zvest svoji kneginji Klari? Veš, nikdar več!u Pogodin je koj vedel, kaj pomeni ta „nikdar veČu, zato jo je ponižno prosil, naj ne bo huda. „In baba mi je rekla, da mi bo kraljična postiljala posteljo !u „Naj reče baba, kar hoče! Sicer ti pa prepovem to tvojo kraljično! Klara, ali pa nič !" Pogodin je bil zelo žalosten, in njegovo obličje je bilo tako klavrno, da se je Klara zasmejala. Njegov pogled jo je vdano prosil odpuščanja. „Naj bo pozabljeno za enkrat, ali da mi nikoli več ne napraviš tega ! Jutri me počakaš pred hišo; zvečer grem na koncert." Klara je šla domov, Pogodin pa k uredniku. Tiho je potrkal na častitljive duri, in urednik gaje sprejel ljubeznjivo. „No, to pot ste jo zadeli, prijatelj! Ni"slaba vaša razpravica, dobre ideje imate, a epopeja je kar imenitna! Čestitam!" Pogodin se je veselo poslovil od urednika in spravil honorar, ki mu ga je odmeril urednik. Po tem je šel v „Staro kramo" za vodo in tam pri starinarju Blaža kupil novo obleko. Hotel je biti lep, kadar pride zopet kraljična pred oči. ni. Velik praznik se je obhajal v mestu na Čast lepi kraljični. Bili so to slavnostni dnevi, in vse mesto je bilo tiste dni v taki razburjenosti, kot bi ga neprestano tresla mrzlica. Zvečer se je imela 'zopet kraljična peljati skozi mesto, ko poj de na koncert, ki so ga priredili umetniki njej na čast. Po deželi so goreli kresovi, po mestu so zažigali rakete, možnarji so pokali in na gradu je grmel stari top. Na hišah so se začele utrinjati luči, zažareli so svodi, daljeval in dovrfiil rekrutni sako n. Brambo vski minister Latscher je dajal vsestranska pojasnila ter povedal, da je reforma brambne-ga zakona že skoraj dogotovljena, da pa so se tozadevne obravnave, žal, zajezile. Vsled tega vise tudi v zraku pogajanja zaradi dveletne vojaške službe s stroški 60 milijonov. Glede vojaškega kazenskega pravduega reda je povedal minister, da vprašanje o sodnem jeziku še vedno ni rešeno. — Potem so bili sprejeti vsi resolucijski predlogi, med temi tudi resolucija, naj dobi Ptuj k a-valjerijsko garnizijo. Prihodnje državnozborske volitve. Dunaj, 16. januarja. Po posredovanju češkega narodnega sveta bodo Mladočehi in češki agrarci kandidirali v državni zbor dva voditelja dunajskih Čehov, da se na ta način zagotovi nižjeavstrijskim Cehom parlamentarno zastopstvo. Češki d-želni zbor. Praga, jauuarja. Nemški deželni odborniki so sklenili, naj se deželni maršal zavzame pri vladi, da se skliče češki deželni zbor takoj po razpustu državnega zbora. Ogrsko-hrvatski državni zbor. Budimpešta, 16. januarja. Nadaljevala se je debata o proračunu naučnega ministrstva. Naučni minister grof A p p o ny i je rekel v svojem govoru, da bo vlada skušala vse državljane spametovati, da želi država vsem državljanom brez razlike narodnosti nakloniti blagoslov (?) kulture (?). To pa je mogoče doseči le, oko pride madžarska državna ideja do popolne veljave. — Posl. baron B a n f f y je zahteval naj se p o d r-žavijo vse srednje šole, posebno onih 16 gimnazij, kijih zdržu-jejo narodnosti, in v katerih se goji državi nevarno (?) gibanje. P o ž u n, 16. januarja. Da se v Požunu ustanovi vseučilišče, je sklenjena stvar. Že prihodnje poletje se preosnuje ondotna pravna fakulteta v v vseučilišče. V Szegediou se ustanovi tehnična visoka šola, v Kostnici pa poljedelska visoka šola. Dogodki na Ruskem. Petrograd, 16. jauuarja. V Minsku sta d7a neznana moža ustrelila artiljerijskega poveljnika podpolkovnika Bjelavinceva. 0 sociologiji in socializmi].*) Med vprašanji, ki dandanes zanimajo kulturni svet, igra socialno vprašanje glavno vlogo. Nevzdržljivo prodiranje tega vprašanja v zakonodajalne in v vse *) V socijalnih stvareh je slovensko občinstvo skoro popolnoma neorijentirano iz tega naravnega razloga, ker ni imelo prilike, se o njih podučiti. Samo študirani ljudje so dobili nekoliko vpogleda v to stvar. Imamo pač krščanske soc jaliste in socijalne demokrate, a ti sami nimajo jasnih druge z upravo ali ■ zastopstvom držav, dežela, občin in drugih zakonitih naprav poverjene korporacije, ki ao v celoti ali vsaj deloma poklicane, da sodelujejo pri njegovi redit vi, zahteve, da se zanj zanima vsakdo, v kolikor je to potrebno za pravilno presoj e-vanje vsakokratnega političnega ali gospodarskega položaja. Ako se hoče socialno vprašanje razumeti, se morajo poznati temeljni pojmi sooiologije, ki je nekako istovetna s kulturno zgodovino, ki se omejuje zgolj na euostavno opisovanje zunanjih pojavov v Človeški družbi, marveč se ozira na vse gospodarsko življenje in njegove spremembe, na preobrat v nravstvenih naziraujih in pojmih, naravno gibanje prebivalstva i. t. d. in statuira med tem neko kau-zualno zvezo na temelju splošne zakonitosti. Iu tu hočemo podati kratek uvod v sociologijo, predno pričnemo s svojimi izvajanji o zgodovini in o težnjah socializma in o sedanjem položaju socialnega vprašanja. Nečemo se baviti s često si nasprotujočimi nauki raznih učenjakov, kako se je iz nomadskih Človeških vrst razvila stalno naseljena rodbina, ki je temelj države, marveč hočemo spregovoriti nekaj besed o svojstvih države in o okoliščinah, ki so dale povod, da se je osnovala država. Država, ki ima vedno namen, da odbija napade, pomnožuje moč in si prilastuje večje ozemlje, je združitev stalno naseljenega naroda v svrho, da se ustanovi urejen organizem pod neko nnj višjo oblastjo iu gotovo ustavo, kar bi naj uresničilo splošne cilje narodnega življenja, pred vsem pa oživotvorilo pravni red. Država je navadno nastala na ta način, da je eno pleme ali več p'e-men zarobilo druge, iz Česar se razlaga različnost plemenske pripadnosti prebivalcev zlasti v državah, nahajaj oČih se v prvem stadiju razvoja. Ta različnost se sčasoma takorekoč zenici vsled socialnega napredka, vendar pa le redko izgine popolnoma. Ker potrebuje Človek, ki je v kulturi že bolj napredoval, v svrho, da zadosti svojim življenskim potrebam, službe drugih ljudi, so zmagovalci v to službovanje prisilili pripaduike premaganih plemen ter jih torej zarobili. To zasužnenje v svrho. da se za-robljenci porabijo za službovanje pre-magovalcem, je prava vsebina človeške zgodovine; ti v bistvu vedno enaki dogodki v vedno spreminjajoči se obliki napolnjujejo anale zgodovine od predzgodovinskih časov do današnjega dne. V tako ustanovljeni „državi" gospodarijo in ukazujejo eni, doČim se drugi upogibajo premoči in delajo. Sčasoma poneha vsak odpor pri pri- | magancih in naseli se „mir" in „stalnost", ki sta elementa „redu", in imata za posledico, da se rodi „pravo" v drža - i. Pravo je torej posledica vladanja manjšine nad premagano večino. Vladajoča manjšina se trudi, da bi boljše živela, kakor bi to mogla brez robovanja podvržene večine, in to stremljenje povzroča skupno gospodarsko delo, pri katerem pa seveda pripada večje breme premagaui večini, dočim vladajoči svobodno poma- pojmov o socijologijl in o socijalnih stvareh. Z ozirom na to bomo odslej prinašali članke socijalnega značaja. Pisani bodo popularno, tako da jih h vsakdo umel in na nen jim je, širšemu občinstvu razširiti obzorje, i^a informirati in mu omogočiti razumevanje socijalnih vprašanj pisani lampi j oni so se sprehajali po ulicah. Pogodin je čakal svojo ljubico. Vedno več naroda je hrumelo okoli njega, in koje slednjič dospela Klara, sta se prepustila ljudskim valom, da ju nesejo na trg kraljičini nasproti. „Pogodin, kam riješ tako ? Ali ne ostaneš lepo pri meni!" Literat se ji je hotel kar izgubiti izpred oči, a Klara je ostro pazila nanj. „Če ne ostaneš lepo pri meni, že veš!u Pogodin se je ustavil in počakal, le njegove oči so hitele naprej nad množico, in misli so plavale kraljični nasproti, zakaj že se je tam spredaj zableščala srebrna kočija in nad njo je razgrinjal sokol svoje orjaške pe-roti. Urnebesni klici, gromki pozdravi so vriskali po ulicah, in vedno bliže se je gnala razigrana navdušenost kot velika, razbesnela ptica. Ves narod je bil edin v opojni blaženosti. „Slavau se je razlivala po mestu in „živio" je zvenel kot ognjena fanfara. (Dalje prih.) Strahovale! dveh kron. Zgodovinska povest. (Dalje.) — Vse, vse storim kar ukažete, svetla vojvodinja, je slovesno zaklical Kržan. Prisegam Vam to na svojo plemsko čast, prisegam Vam to pri spominu na svojega očeta in pri svoji brezmejni ljubezni do Vas. — Zaupam Vam popolnoma, je z omamljivo ljubeznivostjo rekla vojvodinja Asunta in segla Kržanu v roko. In zdaj ni odmaknila svoje roke, ko jo je Kržan vroče in strastno poljubljal, nego mu jo rado voljno prepustila, da je bil Kržan ves blažen. — Veste-li, plemič Kržan, je rekla Asunta s šegavo koketnostjo, da sem ves Čas, odkar sem vas spoznala, razmišljala o Vaši osebi? Vaša eksistenca se mi zdi nekako tajinstvena. Kako je bilo mogoče in kaj je vzrok, da v tej starosti živite v tej puščavi ? Kako je mogoče, da se izobražen, hraber plemič zadovoljuje z družbo kmetov in ribičev in da se zadovoljuje s službo, ki njega ni vredna, ko mu je vendar odprt ves svet. To mi je uganka. Dozdeva se mi, da Vas je velika nesreča pregnala is življenja v to ubožno samoto. gajo, da se vzdrži državna skupnost. Tako se je rasvila s silo utemeljena organizacija dela in razmerje med to in med ustanovljeno organizacijo vladanja in med vsem državnim pravnim redom je prav tako, kakor med sredstvom in svrho. Način tega gospodarskega dela je pa odvisen od naravnih pogojev zemlje, podnebja, rodovitnosti in bogastva, v katerih država obstoja. V bistvu je pa vedno ista organizacija dela, ki je mogoča in se da misliti samo, ako ima država v rokah silo in disciplino. To zahteva sprva seveda težkih žrtev pri delavskih slojih, a končno postanejo pri napredujoči kulturi tudi ti sloji deležni vseh materialnih in moralnih blagrov, ki jih nudi država. Skupno, dasi vselej neenako razdeljeno delo je bistvena vsebina države; iz tega dela črpa vselej in povsodi država svojo nalogo, izpolnjuje svoj namen, ako se sploh sme govoriti o nalogi in namenu, kj^r pravzaprav prevladujejo samo slepi ua goni. To skupno delo končno ustvarja in pospešuje samo najvišje moraličue blagre Človeške družbe, ki jih imenujemo z eno besedo — civilizacij a. Vzrok, da se osnoval prvotni državni red, je bil v gospodarskih momentih. Potrebe človeške družbe se vedno spreminjajo: ako se zadosti eni, se takoj rodi druga; naravna različnost prebivalstva izginja v državi vedno bolj in bolj in na njeno mesto stopa „socialna" različnost Boj, ki je prvotno divjal ponajveč med ljudmi, različnimi že po naravi, nadaljujejo socialne ljudske skupine. Napredujoči razvoj, ki poleg telesnih potreb ustvarja tudi potrebo po zadoščenju idealnih interesov, skrbi za to, da nikdar ne poneha boj med raznimi skupinami človeške družbe. Kakor je težuja, da se zadosti potrebam, oživotvorila državo, tako silijo tudi državo vedno naraščajoče potrebe, da skuša povečati svojo moč, razširiti svoje ozemlje in zavojevati druge narode. V bistvu je to isto stremljenje, ki vodi vsak socialni del v državi, kakor tudi državo v celoti, razloček je samo ta, da daje to stremljenje posamnih delov države v notranjem stalne meje državnemu redu — na znotraj se to vsestransko stremljenje javlja v mirnem boju za nadvlado, dočim se na zunaj javlja v obliki v o j n e. Blagostanje pri posamnih delih prebivalstva v dižavi povzroča na-daljni socialni napredek, ki je pogoj, da nastanejo razni stanovi. Dnevne vesti. V Ljubljani, 17. januarja. — Ces. kr. splošna in enaka volilna pravica bode tudi v kraljevini Češki rodila ravno tiste posledice, kakor pri nas na Kranjskem. Ugladila bo široko cesto, po kateri bo v kraljevino prijetno in pripravno prikorakalo rimsko ultramontanstvo. Kdor je v parlamentu opazoval dvojčka „Kramar Susteršič", katera sta v bratski ljubezni sesala iz ene in iste steklenice, je vedel, da ne more drugače priti. Seve, da se bo pri tem bratcu Kramaru najslabše godilo: podoben bo mali taščici, ki tiči z mlado kuka- — Motite se, svetla vojvodinja, je nekako melanholično odgovoril Kržan. Tako brezpomemben človek sen, da me sovražijo in mi delajo bridkosti samo razbojniki. Kar sem živ, se ni nihče zame zanimal. Moj oče je umrl že pred davnimi leti, daleč nekje v tujini, moja mati je umrla, ko sem prišel na svet. — In sorodniki — kaj jih nimate nič? — Moja mati je bila iz rodovine grofov Herbersteinov. Ti grofje pa so tako mogočni in bogati, da se jim nisem nikdar približal. Mislili bi bili, da od njih kaj želim — a jaz sem preveč ponoseu, da bi mogel kaj takega prenesti. Moj oče ni imel sorodnikov in jaz sem zadnji Kržanovega rodu. Nekdaj je bila moja rodovina ugledna in vplivna na Kranjskem in jako bogata. A sčasoma je to bogastvo pošlo. Zadnje ostanke sta pognala moj oče in njegov brat in meni je ostal le ubožni gradič, ki ste ga videli, ko ga je plamen uničil. Kržan je utihnil. Spomini na njegove rodbinske razmere so ga užalo-sthi, a ta žalost je izginila brez sledu, ko ga je vojvodinja Asunta pogladila s svojo drobno roko po gostih laseh in mu nežno in sočutno rekla: vico v enem in istem gnezdu. Ta bo hotela vse požreti in končno bo imela celo gnezdo zase! Klerikalstvo se hoče, kakor se že dandanes kaže, za svoje nečiste namene poslužiti čeških agrar -cev. Ti so pred kratkim imeli neki shod, na katerem je nastopil neki „katoliški" advokat, prejkotue ravno tistega kalibra, kakor so naši „katoliški" odvetniki, ter je pobijal postavljenega kandidata, češ, da je protestant in da mora vsak kandidat na češkem pokazati svoj krstni list, da se bode vedelo, je li dober katoličan ali ne. Torej ravno isti recept kakor pri nas na Kranjskem! — Vzgojitelji naše mladine. Pretekli teden smo poročali, da je ljubljanski škof izdal duhovnikom svoje škofije stroga in natančna navodila, kako naj v spoveduici izpra-šujejo otroke o spolnih stvareh. Da se spozna, v kaki nevarnosti bodo zdaj otroci v ljubljanski škofiji, naj omenimo, daje škof določil 8. leto, s katerim n aj s e v s p o v e d n i c i z a-čno otrokom razkladati spolne stvari. Da so taka navodila vredna najstrožje obsodbe, je umevno, posebno ako se premisli, da so nekateri naši dušni pastirji že zdaj bili mojstri v takem vpraševanju. P o-znamo ljudi, ki priznavajo, da so se p oh nj sali najbolj v spovednicah. To pohujšanje se bo zdaj vsestransko razširilo po vsej škofiji, kajti škof je ukazal to in kdor se ne bo pokoril, bo slabo zapisan pri njem. Ako se bo vsa stvar vršila po škofovem receptu in ne posežejo vmes starši, imeli bodemo v par desetletjih tako pokvarjeno ljudstvo kot nikjer. Zato pa je dolžnost deželne vlade, da po svoji moči to nameravano pohujšanje onemogoči in pouči popolnoma nerazsodnega škofa, da je to, kar je ukazal, nedopustno in ob-čenevarno. če pa škof ni dostopen umstvenim razlogom, naj ga pa vlada zaradi slaboumnosti pošlje v pokoj. — Samo Nemci imajo pravico dO boljših služb. Izvršila se je nova velika lumparija pri imenovanju na državni železnici. Imenovani so: nadzornik dr. Aleksander Messmer za načelnika 2. oddelka pri direkciji drž. železnic v Trstu; nadzornik dr. Karel Seemann pl. Treuenwart za načelnika 1. oddelka istotam; dr. Evgen Gliick-1 i c h, železniški komisar, za načel-nikovega namestnika pri 2. oddelku ravnotam; dr. Henrik \Veindl, žel. komisar, za načelnikovega namestnika pri 1. oddelku. Za načelnika železniškega obratnega urada v Gorici je imenovan oficijal Franc "\Vie-ser. S temi imenovanji je železniški minister Derschatta zadal nam Slovencem kruto zaušnico. Ali bo kdaj tega sistematičnega imenovanja Nemcev na vseh boljših mestih v naših slovenskih krajih konec? — Koroški Slovenci nameravajo baje kandidirati v okraju Pli- — Ne zamerite mi, da sem Vam vzbudila tako tožne spomine. A ker sva sklenila prijateljstvo, je pač naravno, da sem hotala poznati bolesti Vašega srca. Povejte mi le še to, za kaj niste nikdar poskusili pridobiti si med svetom kako stališče. — Sam ne vem, kako da mi to ni prišlo več kot le enkrat na misel. Do svojega dvajsetega leta sem bil pri stari grofici Herberstein, svoji teti v Ljubljani. Ko je umrla, sem prevzel svoj gradič. Takrat sem se pripravljal, da bi vstopil v armado beneške republike, ko mi je bankir Le-ban iz Trsta sporočil, da ima naroČilo, izplačati mi vsak meseo dvajset tolarjev. Kdo mu je dal denar, tega mi ni hotel povedati. Prisegel pa mi je, da ga je dobil od moža, ki ničesar drugega ne želi kot mojo srečo. Od tedaj živim tu na obrežju in opravljam posle pomorskega valpta kneza Turjaškega. Lahko rečem, da sem v tej lastnosti izvršil marsikako junaško iu dobro delo in to mi je bilo zadoščenje za vse in mi je dajalo tisto notranjo zadovoljnost, ki je pogoj sreči. Zdaj pa zapustim ta kraj. Svoja skromna eksistenca mi več ne zadostuje. Vas si hočem pridobiti svetla vojvodinja, in ta namen moram do- berk-Železna Kapla župana v Beli Urbana Piskernika — Za kočevski mandat se bo baje potegoval tudi novomeški prost dr. Elbert — Deželni odbor je poklical v cestni odbor idrijski župana Ivana K en do v Spodnji Idriji in Ivana Pag on a, župana v GodoviČu. — Iz SOdne Službe. Sodni pristav Pran Vidmar je premeščen iz Motovuna v Ajdovščino, pris'av Josip Leoncellis pa iz Ajdovščine v Motovun. — Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v petek ( par), se vprizori tretjič v sezoni velika Wag-nerjeva romantična opera „Lohea-grin". Naslovno vlogo p« je g. pl. Hezunov, Elzo ga. Skal ova, Or-trudo gca. Reissova, Tebramunda Oufednik. kralja Henrika g. Bete t to, kraljevega glasnika g Ranek. — V nedeljo popoldne (par) se vprizori tretjič na slovenskem odru Stol-bova veseloigra „N a letovišču*, zvečer slovita Hauptmannova dramatska bajka „Potopljeni zvon" (nepar). — Ljudski koncert „Glasbene Matice" se ponovi. Pri sa Injem ljudskem koncertu „Glasbeue Matice* več sto Ijndij ni dobilo nobenega prostora. Da se ustreže t^m in še mnogo drugim, ki izražajo žrdjo, da bi radi prisostvali krasno u-pelemu koncertu, sk enil je odbor, da se ljudski koncert z istim sporedom in enako znižanimi cenami ponovi v nedeljo, dne 2 7. januarja ob polu petih popoldne v dvorani hotela „Union". Najpripravnejše bi seveda bilo, ako bi se koncert ponavljal takoj prihodnjo nedeljo dne 20. t. m., ali ta dan je dvakrat slovensko gledališče in „Glasbena Matica" nikakor noče delati konkurence. — Pri plesnem venčku pevskega zbora M6lasbene Matice11 v soboto, dne iy. januvarja 19<>7 v zgornji veliki dvorani „Namdnega doma" svira popolna „Ljubljanska društvena godba". Začetek ob 8. uri zvečer. Toaleta promenadna. Vstopnina: Za člane pevskega zbora „Glazbene Matice" in dijake 1 K, za nečlane 2 K. Predpredaja vstopnic je v trafiki g. češarkove. Kot zanimivost tega večera omenjamo, da se plesni red zvrši na amerikanski način. Po tem redu se bo v Ljubljani na večji plesni prireditvi plesalo v soboto prvič in upamti, da se vsi ogrejejo zanj, ker bo prinesel v plesno dvorano novo življenje — Vesolina selitev oa osušeno barje* Čtsi so čudni iu narodi ter stanovi so se začeli mešati bolj, kot ob času prese jevanja nato lov. „Sokol" si je stavil nalogo, da že letos, dne 12. februarja pokaže Slovencem, kaj jih čaka, če se ne bodo znali pravočasno polastiti Ijub'jan-skega barja, ki bode prav kmalu osušeno, da le enkrat začno (letos bodo že otvorili stavbno psarno za to !) Že pri historičuem prese jevanju narodov je naša domovina neskončno trpela, ker ima to srečo, da leži sredi med jueom, severom, iztokom in zapadom Evrope. Vse je šlo tu skozi, narod za narodom. Atavističue posledice se še danes kažejo ; kajti med nami nahajamo vse navskriž tipov pragih severnjakov in pravih južnjanov, pa tudi mongol« v; dolge HT Dalje v prilogi. ~®m seči. Ni je na svetu ne ovire ne moči ki bi me mogla zadržati. Mojih misli, svojih čuvstev iu mojih želja ne morem ukrotiti, ker so močnejše od mene. Ljubezen premaga samo smrt. Z dekliško sramežljivostjo je vojvodinja Asunta poslušala Kržanovo plainteče priseganje in Kržau je bil srečen, videč, da ga Asunta rada posluša. — In sedaj, svetla vojvodinja, ukažite, kaj naj storim. — Zdaj Vam še ne morem ničesar ukazati, je odgovorila Asunta. Moji načrti dozore šele sčasoma. Dotlej je dovolj, če vem, kje da ste, kam se moram obrniti, da Vas dobim, 6e bi potrebovala Vaše pomoči. A če bi Vam zdaj rekla: „Ljubi plemič Andrej Kržan, glej, da izkažeš svoje moči — kaj bi storili?" — Potem bi storil, kar mi hodi že nekaj časa na misel, odkar je namreč prišel pod mojo streho tisti skrivnostni kupčevaleo s konji, ki mi je pomagal pri rešitvi Vašega očeta in Vas. Šel bi v tujo deželo in poskusil tam svojo srečo. — In kam bi šli? Svet je velik, ljubi plemič Andrej. — Šel bi v Le van to, Sel toliko raje, ker vem, da je tamkaj otok, kjer Priloga „SlOTepgtenn Narodu" it. 14, dBe 17. |amrmla*1907. glave, kratke butice, široka lioa. ozke obraze z dolgimi nosovi (dolge nosove so Slovencem sosedje oskrbovali že od nekdaj), in bogve kaj še. Pa tedanji privandranci so šli mimo, po-pustivši kvečjemu pri kaki domači punci počeno srce in pobravši, kar se je dalo vzeti z mečem. Danes pa preti hujša nevarnost. Vojske se Čedalje redkeje vrše z mečem v roki in vedno pogosteje v obliki gospodarskega boj a. In tu nam preti skrajna nevarnost, da res postanemo „podlaga tujčevi peti", „Kanonefutter" tujim velepodjetnikom. In kaj bo, če se barje osuši?! Ker barja ne bo več, seveda tudi barjanov ne. Poslednji se bodo dali pomoriti od svojih po-slednih steklenic žganja ali pa bodo ubežaii v blaženo Ameriko, kjer se po mnei ju naših Amerikancev da strašno dobro živeti (seveda brez dela). In barje, ta prostrana ravan, postane neskončno plodovitno polje, tako plodovitno, da bodo na njem nastale velikanske plantaže. Rasli bodo šparglji v nebesa, pravi šparglji-nebotičniki; sladkorna pesa bo dosegala velikost slona iz dobre hiše, delavska družina 12 glav bo 1 teden živela od enega krompirja, ljudska in narodna jed pa postane bramor-jeva pečenka. Ta mastna, dakselnu podobna, rjava žival, ki že danes v milijonih živi na barjanskih njivah in travnikih, bo napravila vsled iz redno ugodnih novih življenskih pogojev tudi velikanski korak. Kakor njegova krma, ki bo postala g gant-ska vsled rodovitne zemlje, postane tudi bramor velik kot konj. Ker bi pa tak požeruh vse uničiti moral, ukrotili ga bodo za domačo žival. S svojimi 6 nogami bo vozil najtežje tovorne vozove, mlajša bramoriče bodo pa v velikih čredah gonili v električne klavnice, odkoder bodo romali na stojnice mesarskih akc;jskih družb, ali pa v škatljicah kot „Finest bramor meatu barjanske „Bramor conservation companv, Itd." po celem širnem svetu. To je pa le par migljajev, kaj še bo z našo ljubo domovino. In prihajali bodo zviti Japonci, lokavi Kitajci, pohlepni Američaui, nanovo vzbujeni Zamorci, varčni Francozi, brezobzirni Nemci, praktični Angleži, zaspani Avstrijanci, podjetni Italijani, kramarski Švicarji — čemu bi jih dalje našteval ? Vsak si bo skušal iz bogastva, naše zemlje iztrgati svoj profit. Nastala bo nova pa-ma; letali bodo okrog ljudje z angleškimi zobmi in kitajskimi očmi, plavolasa dekleta s sanjavimi skandinavskimi očmi, temno poltjo in bujnimi hotentotskimi ustnami. In obleka bo seveda tudi po tem. In mi? Premalo nas je. da bi \se druge krvno razuarodili ; naša kaplja slovanske krvi se bo potapljala v tem morju. Ali razuarodimo jih jezikovno, kot so Germani Pruse in Saksonce. ki so po krvi, merah svojega okostja itd. še danes Slovani, dasi so voditelji današnjega nemškega plemena. Tako bomo morali tudi mi napraviti. V naši hiši se mora vsak nam prilagoditi, v jeziku in v običajih. Tako postanemo mogočni, čeprav s tujo krvjo. Non olet. — Fantovski ples. Ljubljanski fantje so priredili snoči v veliki dvorani Narodnega doma eliten ples, ki je u-pel izborno v vsakem oziru. Obisk je bil zlasti z moške strani velik, posebno častništvo je bilo častno zastopano, pa tudi dame so prišle v elegantnih toaletah na to veliko obetajočo zabavo v prav lepem šte- vilu, tako da gospodje niso pogrešali ljubkih plesalk. In zabava je bila res prav zanimiva. V bogato z zelenjem in težkimi preprogami okrašeni dvorani se je kmalu po devetih začel eleganten ples dvorljivih plesalcev ter dražestnih gospod čen in Ijubez-njivih gospa in vztrajal z isto sve-žostjo do jutranje zire. Prvo četvorko je plesalo 44 parov, drugo 48. tretjo in četrto pa tudi ne manj Vodil jih je z znano spretnostjo g. Ivančič Vojaška godba je prav marljivo in dovršeno svirala, kai je vsekakor mnogo pripomoglo do v like živahnosti plesa. Zabava je bila, kakor rečeno, jako animirana. Saj SO pa tudi prireditelji — okoli 30 gospodov, večinoma Članov Narodne čitalnice, odkoder je izšla ideja za to prireditev — storili vse, da dajo posetnikom fantovskega plesa kolikor mogoče veliko in raznovrstne razvedritve in razveseljevanja. Sicer je režija precej stala, v>topnine ni bilo nič — a „ljub ljanski fantje" naj s ponosom gledajo na to svojo prireditev, ki je spolnila vsem udeležencem one upe, ki so jih gojili o njihovem plesu. To in nič drugega je bil pa tudi namen prirediteljev. — »Pod slovanskim svobodnim solncem in v sonci polu« meseca". Pod tem naslovom je otvoril snoči v veliki dvorani „Mestnega doinau pred mnogobrojnim občinstvom član „Akademije" urednik gosp. Risto PustoslemŠek ciklus svojih predavanj o vtiskih, ki jih je dobil potjm svojih izletov na jugoslovanski umetniški razstavi v Bel-grai in Sofijo po Srbiji, Bolgariji in Turškem. Včeraj je gosp. predavatelj govoril o Srbiji" v markantnih potezah je opisal dogodke, ki so se vršili v belgrajskem konaku za časa umora kralja Aleksandra 1. 1903, in prešel nato na naslednika kralja Petra, ki je pravi slovanski vladar in vrl rodoljub, vsled česar ga črtijo avstrijski diplomati in se šiiijo vedno lažujive vesti o njem in njegovi rodbini po raznih nemških listih. V ilustracijo svojih navedb je kazal razue skiop-tične slike. Občinstvo je pazno poslušalo vestno sestavljena izvajanja in priznalo g predavatelju zato pohvalo ob koncu z viharnim ploskanjem. Pr hodnje predavanje bo 23. t. m. — Predavanje v „Ljubi jan skem učiteljskem društvu". »Ljubljansko učiteljsko društvo* je imelo snoči v hotelu južni kolodvor precej dobro obiskan shod, na katerem je predaval šolski svetnik g. dr. Bezjak o Kernovi teoriji in njenem pomenu za stavkovo analizo. Govornik se je najprej bavil z zgodovino te teorije, ki je dandanes še vse premalo znana, in celo imenitni Šolniki se žal premalo menijo zanjo. Zadnji čas se pa kaže med Slovenci zanjo zanimanje. Predavatelj je nato govoril o glavnih temeljih teorije in poudarjal najvažnejše razločke 7 analizi po tej metodi. Obširno se je bavil s teorijo subjekta in predikata. Poslušalci so s hrupnim odobravanjem pokazali, kako všeč jim je bilo to temeljito predavanje. Upati jV, da izide preJavanje v tisku. Predsednik gosp. nadučitelj Dimnik se je zahvalil g predavatelju za izborna izvajanja, nakar je ta obljubil, da bo februarja nadaljeval svoje predavanje. Pri predavanju je bil tudi monsiguor g<>>pod Zupan. — Mestna elektrarna je razstavila v oknu magistiatunga po> >pja na Mestnem trgu poleg običajnih je navadno bivališče svetlega vojvode Dali Ferro in njegove ljubljene hčerke Asunte. Asunta se je tega naznanila skoro prestrašila. Videti je bilo, da ji Krža-nov sklep nikakor ni ugajal, a ker ni ničesar rekla, je tudi Kržan molčal, dasi ni umel, kaj bi mogla Asunta ugovarjati njegovemu namenu. — Kdaj mislite odpotovali? je po dolgem molku vprašala Asunta in ne Čakaje odgovora, hitro dostavila: Odpotujte koj jutri, kajti meni bi bilo neljubo, če bi ostali po nepotrebnem le en sam dan v tej samoti. In sedaj, dovolite mi le eno vprašanje: Vam li dopuščajo sredstva iti na tako potovanje ? Kržan je nekoliko zardel in mrki njegov pogled je razodeval njegovo užaljeno8t, toda Asunta je hitro položila svojo roko na njegovo ramo. — Ne zamerite mi — nisem Vas hotela ponižati. Prijatelja sva, če ne že kaj več, in v imenu tega prijateljstva Vas prosim, dovolite mi, da se zanimam za Vaše razmere. — Ne delajte si skrbi zaradi mene. Bankir Leban v Trstu mi bo pač za primerno nagrado rad izplačal za eno leto, kar mi je namenil moj skrivnostni dobrotnik. — O, tako pojde, je z veselim glasom vzkliknila Asunta. In zdaj mi je res lag'je pri srcu. Ah, plemić Kr-'žan, Vi si ne morete misliti, kako težko mi je bilo Vas v tem oziru vprašati. Sedaj je vse v redu in sedaj lahko odpotujete. — Najbolje bo, da odidem Še nocoj. Tako vsaj ne zamudim nobene ure. — Iu tam počakajte toliko časa, da dobite moje pismo. Ne vem namreč še, kam se moj oče najprej obrne, ali v Gradec do avstrijskega nadvojvode, ali v Benetke, do doza. Asunta je vstala in podala Kržanu obe roke. — In zdaj, ljubi plemič Kržan, še enkrat Vam bodi zahvala za vse, kar ste storili zame in za očeta in potujte srečno. — Svetla vojvodinja , . . Kržan je poljubljal Asunti roke, a govoriti ni mogel, tako so ga bila prevzela njegova čuvstva. Svetla vojvodinja, ne pozabite name . . . moja ljubezen Vas bo spremljala na vseh Vaših potih . . . — Zbogom, plemič Kržan! Asunta se je naglo obrnila in odhitela proti začasnemu domu. Prav ko je prišla do vrat, ji je padel z las rdeč trak in Kržan ga je pobral ter poljubil. Asunta se je obrnila in to videla. Njene oči so se nasmehnile Kržanu, pozdravila ga je Še enkrat njena roka, potem je izginila za vratmi. žarnic raznih oblik — najnovejše iznajdbe na polji električne razsvetljave. — Pri običajni žarnici, kakršne so bile dosedaj v občni uporabi, žari v brezzračnem hruškastem steklu posebno pripravljena oglena nit, katera porabi »Vi—^Va vato v električne energije za vsako normalno svečo svetljivosti. Vsled tako velike porabe električnega toka je bila ta razsvetljava dosedaj raz meroma draga. Vse nove iznajdbe na tem polja stremijo po zmanjšanju porabe električnega toka pri električni žarnici. — In ravno v zadnjem času se j8 doseglo že precej uspeha z uporabo raznih kovin in kovina-stih zmesi, s kojimi se pri žarnici nadomešča običajna ogljena nit. Tu imamo nerustovo svetilko poleg o s in i u m - in tantal-žar-nioe, katere rabijo pri enaki svetljivosti polovico manj električne ener žije kot običajne žarnice, oziroma svetijo pri enaki porabi električnega toka dvakrat tako močno kot navadna žarnica. Vsled polovične porabe elektr. eneižije je seveda tudi razsvetljava s temi žarnicami polovico cenej a. Pač pa so te žarnice razmeroma dražje kot običajne žarnice ter so poleg tega jaKO občutljive. Večinoma se kot posamezne svetilke ne dajo uporabljati, ker morajo vsled visoke napetosti elekt. toka v Ljubljani goreti le po 2, 3, 4 ali 5 skupaj. Vse razstavljene žarnice ima mestna elektrarna v svoji zalogi v „M e s t n e m dom u", kjer je dobiti natančnih pojasnil o uporabi in o cenah teh novih električnih svetilk. — Občni zbor« Pogrebno društvo „Manjine bratovščine" ima prihodnjo nedeljo, to je dne 20. t. m. dopoldne ob 10. uri v mali dvorani „Mestnega doma", svoj redni občni zbor. Ker se tu namerava predlagati nekaj važnih za društveni razvoj neobhodnih prememb, želeti bi bilo mnogobrojnega obiska. — Slovenskega tamburaftkega društva i.Triglav" redni občni zbor bo v nedeljo dne 13. t. m. ob 10. uri dopoldne v gostilnišk h prostorih gosp. J. Spitzerja, Krakovski nasip štev. 4. — Plesni venček natakarjev in markerjev v Ljubljani. Inseratna objava glede tega veučka velja kot vabilo vsem onim, ki po neljubi pomoti niso dobili vabila. — „Perotninarja" uredništvu je deželni odbor kranjski naklonil 250 K podpore za leto 1906. ter mu zago tovil tolikšen prispevek tudi za leto 1907, ako bo redno izhajal list. Ta strokovni mesečnik za umno in koristno gojenje in razpečavanje perutnine priporočamo vsem slovenskim pe-rutninarjem. — Nobelova ustanova. Vsled razpisa ministrstva za notranja dela z dne 12. decembra I90b\ naznanja kranjska deželna vlada, da se mirovna nagrada Nobelove ustanove odda 10. decembra 1907 ter se je prosilcem pri Nobelovem odboru norveškega parlamenta oglasiti posredovanjem v to pooblaščenih korporacij (vlad i. dr) ter oseb (drž. poslancev, članov Nobelovega odbora, razsodišča v Haagu mednarodne mirovne pisarne, vseučil. profesorjev za pravno, zgodovinsko ali modroslovno vedo i dr) do 1. febiuarja t. 1. Prošnjam je priložiti tiskana dela. na katere se prosilec sklicuje. Obširnejše informacije je d >biti pri magistratu ali pri vladi v Ljubljani oziroma pri Nobelovem odberu v Kristijaniji, Drammen^vei 19. — Olepševalno društvo v Rožni dolini je imelo dne 13. t. m. svoj redui občui zbor, katerega se je udeležilo precejšue število članov. Tajnik je podal v jedrnatem govoru natančuo sliko o društvenem delovanju, se toplo zahvaljujoč vsem in vsakemu, kateri je na ta ali drugi način pomogel društvu do toliko uspehov. Osobito se toplo zahvaljuje s', dnevniku „Slov. Narodu za njegovo velikodušno podporo vsled pri-občenja poročil o delovanju društva; istotako „Laib. Ztg". Ostro pa obsoja ravnanje „Slovenca", pri katerem so bile vse tozadevne prošnje zaman, kljub temu, da deluje društvo v interesu izključno delavske naselbine. Bodreč navzoče v navdušenih besedah k združenemu delovanju v prid iu prospeh nove naselbine, je tajnik končal svoje poročilo. Iz blagajnikovoga poročila posnamemo, da je imelo društvo 1052 kron 78 vin. dohodkov in 854 kron 35 vin. stroškov. Prebitka 198 kron 43 vin. Društveni iuventar izkazuje vrednost 365 kron. Društvo je zgradilo popolnoma novo cesto, na kateri so premosteni jarki z betonskimi cevmi. Iztrebili so sa vsi odtočni jarki in posuli potrebni hodniki. Otvorila se je „Ljudska knjižnica** z velikodušno podporo raznih knjižnih zavodov. Z ozirom na neumorno delavnost odbora, mu je bila izročena zaupnica in je bil s navdušenostjo zopet soglasno izvoljen. Na prisrčne ovacije in za izkano zaupanje odboru se tajnik imenom odbora zahvali. V nadi, da bode našel odbor v tretjem društvenem letu več podpore od strani članov konča s rekom: Voljo, um in dlan; za Rožni dol arasan, Večni, čuvaj ga in ščiti, S srečo in radostjo ga nakiti. — tele trica 8v. Lucija-Idrija. Občinski odbor idrijski se je resno lotil akcije, da pridobi na to ali na ono stran železniško zvezo mestu Idriji in je v ta namen, kakor smo že poročali, izvolil poseben železnični odbor. Ta odbor se je minulo nedeljo na povabilo župana sešel k prvi seji, pri kateri se je vsestransko razmo t rivalo vprašanje o železnični svezi Idrije. Prišli so do zaključka, da je VSO pozornost obrniti na stransko progo od državne železnice pri Sv. Luciji do Idrije, to pa sosehno, ker je obstoječi konsorcij že izvršil skoro vsa predpripravljalna dela za progo Vrhnika Idrija in si ene proga brez druge niti misliti ne moremo. Vendar je brezdvomno, da se bo ena proga preje zgradila ko druga in gotovo je, da ima proga Sv. Luoijaldrija več upanja, da se prva zgradi, ko proga Vrhnika Idrija. Država je zidala drugo železnično zvezo v Trst z ogromnimi žrtvami in gledati mora, da povzdigne rentabiliteto te železnice, to pa more doseči edino s tem, da z dobrimi stranskimi progami pomnoži promet glavne proge. Prav iz tega ozira bi bila država naklonjena železnični progi Sv. Lucija Idrija in iz prav teh razlogov bo stremila tudi za tem, da se ta proga podaljša do Ljubljane. Železnični odbor je uvaževal to in sklenil sklicati predvsem dne 25. januarja v Idriji sestanek interesentov za progo Sv. Lucija-Idrija, zlasti se povabijo c. kr. rudniško ravnateljstvo, gozdno ravnateljstvo v Gorici, okraj, glavarstvo, vsi člani obstoječega konzorcija za progo Vrhnika Idrija, vsi župani idrijskega okraja in župan v Cerknem, ki naj povabijo tudi občane, ki se zanimajo in so zmožni pospeševati važno vprašanje. Prihodnji mesec se pa skliče sestanek pri Sv. Luciji, kamor se povabi še širši krog interesentov. Najnovejši akciji, velevažni na našem narodnogospodarskem polju, želimo najlepši uspeh. — Notar Svetec ponesrečil. Litijski notar g. Luka Svetec je te dni padel po stopnicah in se hudo poškodoval na desni roki. Upamo in želimo, da bi blagi starček ozdravel Čim preje. — Prostovoljno gasilno društvo v Šmartnem pri Litiji priredi z godbo in s sodelovanjem pevskega društva „Zvon" v nedeljo, dne 20. januarja v gostilniških prost >rih g. Robavsa plesno veselico. Začetek ob sedmih zvečer. Vstopnina za Člane 30 vin., za nečlane 60 vin. — 0 razmerah v Sodražiclse nam piše: Nastopilo je zopet novo leto, katerega se staro in mlado veseli, bodisi kmet, obrtnik ali trgovec, nadejoč, da mu prinese to novo leto boljših nad in slajš h upov. Kako težko se mora tu boriti bodisi kmet, trgovec ali obrtnik, ker mu tako zelo primanjkuje delavnih moči; kajti stari in mladi, moški in ženske, zapuščajo trumoma rodno zemljo ter se naseljujejo v takozvani obljubljeni deželi — Ameriki. Semtertja pošlje kdo par sto kron, ali koliko je pa mlajših in starejših, ki popolnoma pozabijo na svoj rojstni dom ter se takorekoč — izgubijo. Koliko se jih pa ponesreči ali še celo izgubijo svoje dragoceno življenje pri trudapolnem iu nevarnem delu. Ravno sedaj nam je došla žalostna vest, da je dne 22. decembra v Chisholmu v deželi Minnesoti v severni Ameriki zasulo 21letnega Dominika Oberstarja in 45!etuega Damjana čampa, oba iz Sodražice. Delala sta skupno v jami in ravno par minut pred poldnem, ko sta imela zapustiti rov, se je utrgala cela plast rude, zaropotalo je nezuansko —in v hipu sta bila zasuta. Po štirideseturnem napornem delu se je posrečilo ju izkopati; ali — ah, strašui prizor, bila sta mrtva in popolnoma strta, bilo ju ni skoraj več poznati. Nekdaj cvetoči ter živahni mladenič in korenja-ški mož, sta bila kakor dve strašni prikazni. Dne 26 decembra se je vršil ganljiv iu pretresljiv pogreb, katerega so se udeležili vsi delavci, kakor tudi uradniki rudokopa v spremstvu godbe in pevcev-rojakov. Dominik Oberstar je sin tukajšnje ugledne, rodoljubne iu napredne rodbiue, kateri izrekamo na tem mestu svoje SO-žalje. Bil je Član tukajšnjega pevskega uštva „Glasu, gasilnega društva in tamburaŠkega zbora, ugleden, marljiv in vesel mladenič. Bil je nad leto dni v Ameriki. Izmuznil se je natihoma svojemu očetu, po izvabljivosti svojih tovarišev, kakor marsikateri njegovih let in šel si iskat mamljive sreče v daljno Ameriko, katero pa ni našel — ampak le strašno — smrt. Njegov svak Franc Arko se je tudi meseca avgusta preteklega leta ponesrečil isto-tam, odtrgalo mu je levo nogo. V preteklem letu so našli smrt ravno tam že štirje Sodražanje, razen enega stari vsi okrog dvajset let. Poleg tega je še enemu odtrgalo nogo in drugega skoraj strlo. Vdovi po Damjanu čampa se je ubil meseca avgusta sin ravno tam in sedaj le mož. PaS pomilovanja vredna! — Nobena vojska Že ni od tu toliko Človeških žrtev zahtevala in toliko invalidov naredila, kakor ravno Amerika. Zatorej si dobro vsak premisli, prej kakor greš v Ameriko. — Opereti „Mamzelle Nit- tOUChe" V Novem tUOSta. Ta znamenita opereta se uprizori v novomeški „Narodni čitalnici" to soboto, dne 19. t. m. Vsa mesto in okolioa se zanima za to predstavo, ki utegne biti po skrbnih pripravah res nekaj posebnega za naše razmere. Pričakovati je tudi vnanjih gostov. Najbrž se opereta ponovi v nedeljo, dne 20. t. m. — Zmrznil Je« Jožef Bohte, star do 80 let, doma iz Potoka št. 4 pri Novem me^tu, je Sel z doma v torek, dne 8. t. m. predpoldne, da obišče svojo hčer Rezo, omoženo v Velikem Lipovcu. Ker ga ni bilo pri hčeri in tudi domov se ni vrnil, so ga šli iskat in ga našli v torek, 15. t. m. zmrzne-nega v knez Auerspergovem gozdu nad botesko. Mož je najbrže zgrešil pravo pot, opešal in zmrznil. — Prostovoljno gasilno društvo v Kostanjevici priredi v nedeljo, dne 20. t. m. v prostorih gosp. L Bučarja svoj plesni venček s tombolo, kamor se vsa sosedna društva, čast podporniki in prijatelji gasilstva najvljudneje vabijo. Pri veselici svira popolna godba meščanske garde Ko-stanjeviške. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 50 vin., za obitelj 1 K. Gasilci v kroju in člani meščanske garde so vstopnine prosti. — Smrten padec Ivan G o -stinčiČ v Ostrožnem brdu je v pijanosti tako nesrečno padel po stop-njioah, da si je zlomil vrat in drugi dan umri. — PoŠta v Sorlci. Poštni nabiralnik v Sorici se spremeni v poštni urad. — „Logaikl samci11 prirede svoj plesni venček v soboto, dne 26 januarja t. 1. v prostorih hotela Kramar v Dolenjem Logatcu. Ker so bile prireditve „Logaških samcev" v preteklih letih najelegantnejše in najbolj obiskane predpustne zabave daleč na okrog, ni dvoma, da tudi letošnji ples ne bode zaostal za svojimi predniki v nobenem oziru. Plesno godbo bode oskrbovala „Društvenagodba" iz Ljubljane. — Divji mott Drvar Jožef D o-braveo v Koprivniku pri Radovljici je zagrozil ženi, dajo bo zabodel. Ko je žena vsled tega zbežala z otroci od doma, je zažgal mož kup slame pred hišo, češ da mora bajta pogo-reti. Sosedje so k sreči pogasili ogenj o pravem času. Dobraveo je nato šel po svojega 21etnega sina k sosedu, ga pretepel in zapri doma, sam pa odšel pit. Ko so ga orožniki aretovali, je iznova grozil, da bo ženo že naučil manir. kadar se vrne domov. — Odsek Idrijskega Sokola" V Žireil priredi v nedeJjo, dne 27. prosinca veselico v prostorih gospice M. Se dej v Novi vasi. Spored: „Trije ptič* i", burka v dveh dejanjih, srečkanje in ples. Vstopnina: Sedež 80 vin., stojišče 40 vin. Začetek točno ob polu osmih zvečer. — Gozd je gorel 14. t m. na Ahacevem hribu pri Ilirski Bistrici. Škode je do 2000 K. Uničenega je 2 ha boroveeja gozda. — Iz Koftane se nam poroča: Kako vsestransko deluje „KoŠansko pevsko društvo" in kakšno navdušenje vlada v tem društvu, videli smo dne 13. januarja, ko je imelo društvo svoj redui občni zbor. Udeležilo se ga je poleg vseh sodelujočih članov Še prav mnogo ustanovnikov in podpornikov. Javno je nastopilo društvo v preteklem letu sedemkrat. Imelo je 324 K preostanka, pevskih vaj je bilo 113, ki so trajale skupno 22 L ur. Društvo je ustanovilo svoj tamburaški zbor z IS tamburali. — Odbor je ostal večinoma stari. — Na predlog gosp. podpredsednika Drag. Am-brožiČa je bil predsednik in pevo-vodja Grad soglasno in z velikim navdušenjem imenovan častnim članom. — Zaboden, ker je delal mir. Ivan Pelhan in Tomaž Črnigoj iz Otlice sta se tepla v gostilni Antona Vidmarja v Logu pri Vipavi. Vidmar ju je pomiril, nakar sta odšla ven. Ko je zunaj iznova nastal med njima prepir in pretep in ju je hotel Vidmar razdvojiti, naskočil ga je Pelhan z nožem in mu zadal take rane, da je umrl na izkrvavljenju ko so ga prenesli v hišo. Pelhan je sprva zbežal, ko ga je pa oče pritiral domov, se je sam javil sodišču. — Velikanska skala je padla 12. t. m. na cesto, ki pelje iz Renk na postajo v Zagorju, tako da je bil promet docela zaprt. Ker se je bati, da bi se vsled nastalih razpoklin iznova začele rušiti skale, je imenovana pot zaprta prometu. — Pravičnost na Spodnjem Štajerskem. Piše se nam: Na notico v „Slovenskom Narodu" št. 10. s dne 12. januarja, ki se tiče nastavljanja učiteljic v ptujskem okraju, moram tudi jaz sledeče pripomniti: Ne samo v ptujskem, ampak tudi v konjiškem okraju se je zgodil podoben slučaj. Lansko leto je bila v čadramu raz- pitana služba. Prosila je za to mesto učiteljica-Slovenka, z zrelostnim izpitom, ki je bila tudi edina prosilka: Ker pa merodajuim osebam ni bilo po volji, da prosi za to mesto Slovenka, so jo hotele iste imenovati ■amo za suplentinjo na Čadramski loli, kar je ona ie pravočasno zvedela ter prošnjo raje umaknila Letos pa so nastavili tamkaj za učiteljico — otroško vrtnarioo — Nemko, ki ne zna besedice slovenski in poučuje v S. razredu slovenske otroke. Kako se neki raeumejo ?! Govori se, da njeno mesto niti razpisano ne bode. A nil v a p. —- Roparski napad, v Trstu so trije zlikovci napadli mizarja Blaža Klavčnika in mu hoteli pobrati denar. K sreči sta prišla mimo dva policijska agenta, ki sta aretirala dva tatova, dočim je tretji nšel. Aretiranca se pišeta Marij Fasel in Alojzij Bencina. — Hudoben sin. V Trstu je Anton Erzetič lastnega očeta pretepaval in mučil ter ga pri tem precej poškodoval. Na zahtevo matere je bil sin aretiran. — Slovensko akademično društvo „Slovenija" na Dunaju ima svoj četrti redni občni ■ bor dne 19. t. m. ob polu 8 uri v restavraciji nZum giiineu Tor" VII. Lerchenfelderg. 14. Prijatelji društva dobrodošli. — Ribarstvo v Dalmaciji, Da bi unapreddi ribarstvo v Dalmaciji, je sklenil gospodarski svet v Zadru, naj se osnuje posebno ribarsko društvo ali zadruga za vso deželo ter za ribarske posle imenujejo poseben ribarski konzulent ali poverjenik s sedežem v Zadru, dva ribarska pomočnika (eden v Spljetu, drugi v Dubrovniku) in vsaj 20 ribarskih čuvajev. V to svrho hi bilo treba 126.500 K na leto, in sicer: za pripomoČ društvu ali zadrugi 12.000 K, za plačo poverjenika 3000 K ter za pavšal in do-platek mu 2900 K, za plačo dvema pomočnikoma 4400 K ter za pavša* in doplatek jima 4000 K, za plačo 20 čuvajem 36 000 K, za osem ladij 3200 K, za pri pomoč siromašnim ri barjem 4000 K, za gojenje rib v re kan in jezerih 4C00 K, za nagrade za pokočavanje ribarstvu škodljivih živali 3000 K, za zaklad za deljenje zajmov 60.000 K. — Lovačko ribarski Viestnik. V Zagrebu izhaja s tem naslovom že 16. leto mesečnik za gojenje lova in ribarstva, ki ga izdaja „Obče hrvatsko družtvo za gojenje lova i ribarstva u Zagrebu". Društveniki dobivajo list brezplačno, naročniki pa za letnih 8 K. Uredništvo mu je v Zagrebu (MesniČka ulica br. 18). List je jako okusno opremljen in prinaša prav aktualne Članke o lovu na divjačino in o ribarstvu. Kdaj dobimo Slovenci tako glasilo? — Obrtno gibanje v Ljubljani. Meseca decembra 1. L pričeli so v Ljubljani izviševati obrt sledeči obrtuiki: Alojzij Smole v Krojaških ulicah št 3 snaženje oken in stanovanj ; tvrdka Puc & drug v Sodnij-kih ulicah št 1 trgovino s preprogarakimi izdelki, pohištvom in manufakturnim blagom; Makso Hrovatin v Velikih čolnarskih ulicah št. 4 prodajo premoga in drv; Josip Fajon na Florljanski cesti št. 67 poliišno mizarstvo; Josip Zupančič v Sol.-kem drevoredu mesar-ki obrt (klanj** drol niče. telet in trašičev); Ana Cotman v Židovskih ulicah št 4 prodajo živil; Z« fija To m* žice v a v Hoza^fl«vih ulicah št. 5 žensko kro-ja£tvo; Marija ScLubert v Židovskih ulicah št 5 trgovino z mešanim blagom; Avgust Lebar na Turjaškem trgu št. 1 kiparski obrt; Josip Rebolj v Jankovih ulicah št. 16 ključavni carski obrt; Ferdinand Primožič v Cerkvenih ulicah št. 21 prodajo voščenih barv in snaženje stanovanj; Karol Meglic in Rudolf Pehani na Dunajski cesti št. 32 trgovino z mešanim blagom tvrdke Alojzij Lav-renčič & Makso Domicelj ; Frančiška Kasti pl. Traunstatt na Pugačarjevem trgu Št. 1 prodajo perilnega blaga in platua; Pavla Ločniškar na Vodnikovem trgu branjevski obrt; Ivana Šn-šteršičeva na Sv. Petra cesti Št. 17 malo trgovino s polenovko in kislim zeljem: Rudolf Sigmung Nagel na Starem trgu št. 26 preprogarski obrt; Jakob Valant na Prulah št. 6 klju-Čarski obrt; Karol Polajnar na Sv. Petra cesti št. 2 (kavarna „Prešeren") kavarnarski obrt. — Odglasili, oziroma faktično opustili pa so svoj obrt sledeči: Antonija Kasch v Židovskih ulicah Št. 5 trgovino z mešanim blagom; Martin Jenko na Dunajski cesti (na stojišču) prodajo in pečenje kostanja; Alojzij LavrenčiČ & Makso Domicelj na Dunajski cesti Št 32 trgovino s Falkenberško kemično vodo na debelo; ista tu ii trgovino z mešanim blagom ravnotam; Marjeta Prek na Vodnikovem trgu prodajo živil; Alojzija Tratnikova na Sv. Petra cesti št. 27 („abstinenčna restavracija in kavarna") skuharski obrt; Josip Rebolj in Jakob Valant V Jenkovih ulicah št. 16 ključavničarski obrt; Matija Perne v Židovskih ulicah it. d orevljarski obrt; Eli- zabeta Peterka na PogaČarjevem trga št. 1 trgovino s platnom; Ivana Šu-šteršičeva na Sv. Petra cesti št. 17 prodajo polenovke; Ivan Zeleznikar v Lingarjevih ulicah Št. 4 kramarijo z manufakturnim blagom; Alojzija Štrusova na Martinovi cesti it. 23 malo trgovino z mešanim blagom; Marija Jurijeva na Karlovski cesti št. 11 prodajo usnja; Gregor Podre-kar trgovino m galanterijskim in drobnim blagom v Florijanskih ulicah št. 14; France Sluga na Opekarski i esti št. 26 prodajo živil; Karel Štru kelj v Bohoričevih ulicah št. 4 mesarski obrt; Marija Pajerjeva na Rimski cesti št. 19 malo trgovino z me šanim blagom; Ivana Podkrajškova roj. Skubičeva na Sv. Petra cesti št. 18 žensko krojaštvo; Ivan Bizjak v Bohoričevih ulioah št. 10 branjev ski obrt; Filip Prach & Josipina Igli čeva na Dvorskem trgu št. 3 trgo vino z mešanim blagom; Dragotin Puc, preprogarski obrt in trgovino s pohištvom na Dunajski cesti št. 18 oziroma v Šelenburgovih ulioah št. 6; Avgust Drelse v Konjušnih ulioah št. 2 prodajo steklenih izdelkov. — Vobče je bilo obrtno gibanje v mi-nolem letu jako živahno, najživahneje seveda v spomladanskih in poletnih mesecih. Svoj obit je priglasilo lansko leto 233, opustilo pa ga je 112 strank. — Slepar. Včeraj popoldne je hodil po nekaterih tukajšnjih trgovi nah neki okoli 24 let star neznan gospod, ki je imel črn, trd klobuk, črno suknjo, je bil srednje postave in pla v h brk ter je govoril nemško. Kamor je prišel, je kupil kaj malega in pla čal z bankovcem za 20 K. Med tem, ko se mu je odšteval drobiž, je zahteval še kaj drugega, in ko se mu je postreglo, je v istem momentu bankovec vtakuil v žep, potem pa pobral tudi drobiž in rekel, da je trgovec, oziroma trgovski sotruduik že preje dejal bankovec v predal. Koli kor je dosedaj znanega, mu je golju hja v dveh slučajih spodletela, v dveh se mu je pa posrečila. Ako bi utegnil to obit Še kje poskusiti, naj se ga takoj izroči policiji. — Konj se {e splašil danes do poldne na Frana Josipa cesti prevoz Liku Simonu Grampovšku in dirjal po Prešernovih, Stritarjevih ulicah in Mestnem trgu. kjer so ga prijeli. Med potjo je padel Grampovšek s kozla, a se mu k sreči ni ničesar pripetilo. Konj se je bil baje ustrašil nekega drugega, za njim idočega voza. — 25 vojaških rjuh je bilo te dni izgubljenih na Sv. Petra cesti, katere je našel neki neznanec. — Delavsko gibanle. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Trbovlje 40, v Heb pa 20 rudo-kopov. — Izgubljene in najdene reči. Zasebnica ga K^rolina Ekardova je izgubila zavitek, v katerem je imela rokavice, črne trakove in nekaj čipk. — Šolski učenec Alojz'j L^j^k je našel zlat prstan in ga oddal na magistratu. — Na mestnem drsališču pod Tivolijem svira jutri zvečer od 7. do 9. ure „Ljubljanska druUveua godba". — Jugoslovanske novice. — Jugoslovanska biblioteka Knjigarna B Đačića v Belgradu prične i dajati „Jugoslovansko biblioteko", ki bo izhajala v manjših zvezkih in prinašala izbrana dela iz književnosti vseh južnih Slovanov. V prvih zvezkih priobči Prešernove pesmi in Zofke Jelovškove dram o „Lju-bezeu". Oboje je prevel mladi srbski pesnik Vladimir Stani mir o vio Pielagatej iz bolgar-ke književnosti je M. Ibrovac. Nadejamo se, da bo ^Jugoslovanska Biblio ekau našla dosti naručnikov tudi med Slovenci. —III. jugoslovanska umetniška razstava se priredi letos v Zagrebu in sicer, kakor se je že skleni o, meseca maja. Izvoljen je že pripravljalni odbor, ki prične v kratkem poslovati. Nadejamo se, da se III. jugoslovanske razstave udeleže vsi slovensu umetniki s svojimi najboljšimi deli. Ob tej priliki bo najbrža tudi v Zagrebu kongres nZveze jugoslovanskih književnikov in časnikarjev". Najugodnejši čas za to bi bili binkoštni prazniki 19. in 20. maja. — Nov srbski list v Bosni. V Mostaru je jel z novim letom izhajati nov srbski list pod imenom „Narod". Lastnik lista je dr. Uroš Krulj, urednik Ris ta Radulo vi ć, tiska se pa v t skarni Paherja in Ki-šiča. Izhaja vsako soboto. List bo v strogi opoziciji proti bosanski vladi, sicer pa bo zagovarjal jugoslovansko idejo. — Stavka železničarjev na Bolgarskem Še veduo traja. Rednega prometa še vedno ni, dasi je vlada poklicala pod zastavo vse stavkajoče, ki so vojaki. Stavkujoči se sicer pokore ukazu vojaške oblasti, a so pričeli v službi s pasivno resistenco to je, da delajo vse strogo po predpisih, vsled česar imajo vsi vlaki redno velike zamude, tovorni vlaki pa sploh ne vozijo. Sooj ali stična in radikalno-demokratska stranka pod- pirate štrajk moralno in materijalno. Organizacija učiteljev v Sofiji in Plevni je dovolila stavkujočim po 6000 1 evov, organizacija v Plovdivu pa 3000 levov podpore. — Ifajnovelie novice. Potres na Jamaiki je popolnoma razdejal mesto Kingston. Nad 100 oseb je ubitih, med njimi 40 vojakov in bivši angleški poslanik F erg u s-s on. Kar ni raslejal potres uniči požar, ki še vedno razsaja. — Požar v petrolejski jami V Borvslavu je pogorela velika jama petroleja. Pri tem so zgoreli trije delavci. — Dva tramvaja sta trčila skupaj v Milanu. Ranjenih je 22 oseb. — Živ v grobu. V ruski vasi Jeporovska so pokopali navidezno mrtvega kmeta. Ko se je ta v grobu prebudil ter začel upiti, ni pustil pop groba odpreti, češ, da pokojnemu le njegovi grehi ne dajo miru. Preden je policija za to zvedela, sta že potekla dva dneva. Truplo je bilo vse spraskano in krvavo, ker si je kmet v obupu trgal meso s sebe. Lasje so mu popolnoma osiveli. — Kuga se je pojavila v Džedah u in Smirni. Dosedaj je umrlo pet oseb. * Dohodki ministrov. Avstro-ogrski minister zunanjih zadev ima plače 24.000 kron na leto ter 66 000 kron funkcijskih doklad. Vojaški minister ima plačo kot general ter še 20 000 kron funkcijsfee doklade, skupaj okrog 45 000 kron. Ministrski predsednik ima plače 20.000 kron in 28.000 kron funkcijske doklade, vsak ostalih ministrov pa ima po 20.000 kron plače, po 20.000 kron funkcij -skih doklad in po 4000 kron stanovanjske doklade — skupaj po44000 K. Penzije dobe avstrijski ministri po 8000 kron na leto, pa če bi ministro-vali le en dan! — Francoski ministri imajo pa kar po 130 000 frankov na leto, angleški ministri imajo na leto 10 000 liber Šterlingov (ena libra šter-lingor = 24 K 2 v), italijanski pa dobe 30.000 lir, turški d >be pa celo po 200.000 K na leto. — No, ni se čuditi potem, da želi marsikdo biti minister, pa Četudi le en dan — boljše je seveda par let, pa četudi na — Turškem! * Dobiček perutninstva. To stroko živaUtva posebno goje na Ogrskem. Leta 1897 so izvozili od tamkaj: žive perutnine ?&: 8.934 000 K, zaklane perutnine za 13,412 000 K, jajec za 2.550 000 K, perja za 11,422.000 K. Skupno za 36 milijonov 2*24 tisoč K. To število se je v zadnjih letih pomnožilo, tako dajelet.a 1902 doseglo ogromno vsoto 69,569 158 K. Samo jajec so leta 1900. iz Ogrske pripeljali v Avstrijo za 17 milijonov kron. Izpred sodišča. Kazenske obravnave prod deželnim sodiščem. Napad na cesti Ko so se po noči dne 21. vinotoka pr. 1 okoli 11. po noči vračali fantje Alojzij Mo-h ori 6 ter Franc inMihaDolžan iz neke gostilne v Mojstrani domov proti D jvju, napadel jih je brez povoda pretepač Ignacij Demšar, drvar iz Mojstrane, jih jel metati na tla. nato je pa še Moh »riču za lal z nožem 7 ubodlin. Obsojen je bil na 5 mesecev U-žke ječe. Kolo je odpeljal. France Plevel, slikarski pomočuik v Ljub-Jjrtui, je videl pred stanovanjem cerkovnika nunske cerkve kolo, last Franceta Zalogarja. Plevel se ni dolgo premišljal, ampak odprl ključavnico in raztrgal veriž co, s katero je bilo kolo priklenjeno ter se žujim odpeljal na Vič. Tam ga e prodal nekemu mehaniku za 15 K. Obsojen je bil na 6 tednov ječe Iz ljubosumnosti je napadel Janez Stare, posestnika sin iz Predoselj, ponoči na 8. vinotoka fauta Jerneja Sirarja, ko je ta pod oknom svojega dekleta vasoval. Metal je kamenje proti njemu, nato ga pa še z nožem naskočil ter ga sunil v v levo stran vrata, a ga k sreči ni smrtno nevarno ranil, ker mu je Sitar udarec z oklješčkom odbil. Stare je bil obsojen na 6 mesecev težke ječe. Hlapca jeokradel. Anton Štauger, delavec iz Grobnika, je dni-naril pri Herzmanu na Rimski cesti v Ljubljani, kjer služi Janez Vesel za hlapca. Temu je izmaknil nekaj obleke, žepno uro in Čevlje. Obsojen je bil na 7 mesecev težke ječe. Zaradi hudodelstva ne-nravn os ti je bil Jernej Ambroži č, posestnik iz Dvorske vasi, obsojen na dva meseca težke ječe. Otrok se obžgal. Reza Oven, kajžarioa v Mrežniku, je šla 31. vinotoka m. 1. zjutraj v hlev, da bi namolzla nekaj mleka za kavo. 31 etno hčerko je pustila samo na zakurjeni peči. Otročji krik je privabil Rezo Oven v sobo, kjer je videla deklico v plamenu. Če ravno je ogenj na otroku naglo udušila je ta vaeeno drugi dan umrl. Ni se moglo dognati, kako da je ogenj nastal, tudi se ni moglo sodišče prepričati o kaki materini krivdi, zato jo je oprostilo. Telefonsko in brzojavno porotno. \ Dunaj 17 januarja. Poslan ska zbom ca je slabo obiskana. V zadetku seje je posl. Schoaerer nujno predlagal, naj se preganjanje ministrov k' t državnih budo delcev zaradi zlorabe ustave uroči rednim sodščem; dokler preiskava teče, naj se jim plač*, oziroma po tcr-jmne redne rajo na polov l< č n Č an v sposte zbom ce W o h a d k a Cehi morajo za to v deželni banki Češki in v češki h potečui bbnki dati Neorcam po enega zastopnika. Dunaj 17. januarja. Pri najvišjem sodnem dvoru jc zahteval češki odvetnik dr. Lhota, naj se razprava, ki se je pri vseli sodiščih vršila v češkem ]eziku. tudi tu vrši Češko. Si»dm dvor je zahtevo odklonil, nakar je dr. Lhota med protestom, da se je kršil § 19 drž osnovnih zakonov, zapustil dvorano. Dunaj 17 januarja. K raz pravi pevke OJ lo \ pr. ti uredništvu, ki jo je razžal lo, jo bi tolik naval, da se je razprava prcgla sila za taino Bjd mpešta 17. januarja Glede afere P o 1 o ny i - H a 1 ni o š je izjavil mini ter Andrnssy, da ni drugega pota, kakor da minister Pulonyi Halmoša toži brez ozira na posledice za njegovo osebo. Danes se je z zadevo ba-vii ministrski svet. Polonyi se je odločil, da vloži tožbo proti Hal-mošu. Bero lil 17 januarja. Kolo nijski ravnatelj Dirnburg izjavlja, da se je njegova kandidatura za d žavni zbor preglasila brez njegove vednosti Ustnica upraunlttua. Z ozirom na danes pri-občeno posmrtnico po gospe Ani Mariji Nadili v »Skofji Loki izjavljamo, da nam je bila ekspresna pošiljatev dostavljena due 15. t. m. ot> 3/44. uro popoldne, torej za dotično številko našega lista prepozno. Ker je bil pogreb že dne 16. t. m. ob 3. uri popoldne, smo insercijo opustili, ker je bila že zakasnjena. Na izrecno željo gosp. Avg. Nadilo, priobčujemo jo danes. To v pojasnilo. Uprava „Siov. Naroda". Proti prahajem, luskinam in izpadanja las *l>liije ti»jholjmc priznan* TMflcMn MM katera okrepčale lističe, odstranjuje laske lu preprečuje Izpadanje laz. I •!«• klriikm m ■»•»»«•«•.»««■ S «•■*•»■■*. RaipoŠiJja se m obratno poŠto n« manj kot dve steklenici. Zaloga vteh preizkušenih zdravil, medte, mil medicin*!, vin, soecjali-tet, najfinejših parfumov, ktrurgisfcih obvez, svežih mineralnih vod 1.1 d. D ;i lekarna M lana L en steka v Ljubljani, R sijeva cesti it. I poleg novozgrajenega Fran Joiefovega JabiL mosta. 10 3 Umrli so v Ljubljani. Dne 14. januarja: Leopold Marks, orož stražmojstra sin, 3 mes. Stre iške ulice 15, Mixoldem. — Artur Sedlak, davčni adjunkt, 31 let, Rimska cesta *», Nephritis chron. — Ivan Krainc, vojak, 22 let, Metelkove ulice 2, se je ustrelil V deželni bolnici: Dne 9 januarja: Matija Lurapert, hlapec, 59 let, jetika Dne 10 januarja: Marija Urbane, po-sestnikova žena, 52 let, srčna hiba — Marija Leve, krojačeva vdova, 67 let, naduha. — Janez Debevc, delavec, 25 let, pljučnica. Dne 11. januarja: Josip Glinšek, pek, pomočnik, 66 let, pljučnica — Fr. Skeroic. poslovodjev sin, 1 leto, Atrofia univ. Dne 12 januarja: Jos Gašperlin, gostač. 28 let, Paran^via Tuberkul. pulm Borzna poročila. Ljubljanska. .Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. bom 16 Januarja 1907. WrVt majska renta. . 4"270 srebrna renta . . 4° c avstr kronska renta . 4°/0 . zlata „ . 4°; ogrska kronska renta f/ zlata 4°/0 posojilo dež. Kranjske 4l ,°0 posojilo mesta Spljet IV,0/,, . » Zadar l'/i'/o bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . t«, češka dež. banka k. e. 4°' M/• IV/ C * a c I 0 * It 4 "/ 4° i. o. zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . peš: kom. k. o. z 10 pr...... zast. pisma Innerst hranilnice..... zast. pisma ogr. cer.tr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. 3 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... 0 obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst-Poreč 4°. prior, dolenjskih žel. , prior. juž. žel. kup. '///, ,° avstr. pos. za žel. p. o. Uen.-ii BLago 99 25 99 45 10< 10, IOn 30 99 30 t9;0 117-»o 117 60 95 1S 9« 16 114 36! 114*65 1^4 25 104 50 99 85 99 85 99 H" tre 25 101 60 10086 100 85 99 70 99 . Oj loo 10 100 30J 10130 105-25 1C6 25 Srečke. Srečke od 1. 1860*/« • • • , od 1. 1864 . . . . . tizske...... zem. kred. I. emisije . . H. . . ogrske hip. banke . . srbske a frs. 100*— . turške...... Sasilika srečke . . . Kreditne » • • . inomoJke 9 • • . Krakovske m . . . Ljubljanske , . . . Avstr. rdeč. križa , , . • Ogr. m m m • • • Rudolfove 9 ... Salcburške , . . . Dunajske kom. , • • * Delni««. južne železnice..... Državne železnice .... \vstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke • . Ogrske » ■ . . Živnostenske , . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan . . . . Praške žel ind. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Vtlat«. C. kr. cekin...... JO franki...... * )0 marke....... lovereignn....... Marke.....• • • Laški banke*** Rublji 100 — 100-100 - 100-100- 99 90 ^87 42* 60 lOt. 7. ^7 10 .6*5 5 164 10 m - 28322 t. a — lot — ittfrO t? 66 448 77 ►8 - 66 46*0 27 7o 16 7« r.Q0- I7G 40 n92 6u i;77 -A 0 h -37 76 75 l BaM -693 672 26 282 — .60 — 142 - 11 35 19 09 23 bo 24 -117 65 9f>6U 2 53 4*84 lul — 100 50 10025 100 20 101 — 99 76 42 -50 101 70 159 10 2 8 o i IG 10 2h6 -293 25 lil- -169 60 24 6> V S - 83 95 - «0 — 4890 29 75 6)- -82 -509 - *77 40 6*3 5J 1781 -o9i M) 8S975 2J4&' — 767 — 629— 703 -57325 tSb -5/0 — 146 — 1139 19 11 23 IS 24 OH 17 75 86 80 2-64 5 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 16. januar)« 1907. T«rmln. Pšenica za april . . . sn 60 kg K 7 4t Ri • npril ... m 60 . „ 677 Koruze . maj 1907 ... 60 „ „ 611 Jven t april ... n 60 , B 636 Eff«t*«iv. VcdrŽao. tleteorolosično porotno. I tla« nad cnor).m u« t Sr«dnj! »rami TM.O «••« 16 17. Ča. >pa«o vanj« Stanja barometre 9. nv. 7. nj. «. p#P 7<4-o 747 3 7418 Vatrav) Neba —2 9 bretvetrno jasno —7 0 'slabjzahod del. oblaS. 2 0 1 «1. »vahod jasno ftr—lata venrajinja t—pamtere: 8 7«, nor-mele: —8*6* — Padavina vnem 00. t Avgust Nadllo, tajnik in blagajnik oKTHjuti Lenu in posojil uice v dkofji Loki naznanja v hv jem in t imenu ovojih hčera Ljudmile in Anica ptetfC*M v° vest. tla jt> utega pr. Ijuoljcna supruga, oziroma mati, gospa Ana Marija Nudilo roj. Vernik 4ne I6. iannaria ib K' 4. ori Eiutraj, v 90. leta svoje starosti, previđena s sre otajstvi za um rajoće, p » kratkem S a mačut m trpljenju, mirno v Go>p> du napala. 82tJ Pogreb je bil veei aj ob 3. uri popoldne na tukajšnjem pokopališka. Prtdrig) pek JBtco pri.oroCj.uio v blag spomin iu molitev. * V Okolji Loki, 15 januarja 1907. vilesto poHrbne^a naznanila.) t Ravnateljstvo trgovskega bolniškega in podpornega društva ▼ Ljubi) *ni javlja tužno vest, da je njega mnogoletni Član, gospod Adolf Pollak zasebnik danes, ob 3. uri popoldne po mučni bolezni, previden s sv. zakrament za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Truplo pokojnega bode v četrtek, dne 17 t. m ob poltretji uri popoldne iz hiše žalosti Židovske ulice št. 5 na pok* pališče k sv Križu prepeljano in ondi k zadnjem počitku položeno. 221 Dragega rajnika priporočamo v blag spomin Ljubljana, 15 prosinca 1907. t Vsem prijateljem, znancem in sorodnikom javljamo pretužnj ve t, da je 224] Dominik Oberstar dne 22. decembra 1906, star 21 let, v Chish Imu v Severni Ameriki ne-rečno preminul Pogreb je bil dne 27. decembra ravnntam. Maše zadušnice se bodo služ'Ie v tukajšnji župnijski cerkvi. Nepozabnega pokojnika priporočamo v b ag spom»n. Tet\ potom izrekamo vsem njegovim to^arš^m in domačinom za darovanje krasnih vencev, rudniški godb', pevcem za ganljive žalostinke, uradništvu in upravi rudokopa ter sploh vsem, ki so spremili blagega pokojnika k večnemu počitku, naj-prisr^nejso zahvalo. V Sodražici, 13. prosinca 1907. Žalujoča rodbina. Zahvala. Za vsestransko nam podane tolažilne dokaze srčnega sočutja že nad boleznijo in ob smrti iskreno ljubljenega soproga, ozir. sina, zeta, brata in strica, gospoda Arturja Sedlaka dalje za prekrasne darovane vence in za mnogoštevilno častno spremstvo k zadnjem počitku se tem potom najto^Ieje in najvdaneje zahvaljujejo 226 žalujoči ostali. Ljubljana, 16 januarja 1907. Vajenca zdravega in močnega, od 15 do 16 let sta e^a, sprejme v pekovsko obrt Alojzij Mihelić, Lesce na Gorenjskem. 144—4 Gstanovljeno leti 1842. V* ^RKOSLIKARJ A, SLIKAJU A J j BRATA EBERL.I LlčIRI IflNH MikloSiceva cesta Jt 6. JMMn' IgriSke ulice It 6. = te* Telefon št. 154. Osebni kredit zo uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji uradniškega društva dajo po najugodnejših pogojih tudi na vračila na dolge oboke osebna posojila Agenti so izključeni. Naslove konzorcijev naznanja brezplačno centralno vodstvo uradniškega društvana Dunaju, NVipplingeratrasse 25. 31—4 Špretnašivilja sprejms takoj. Križevniske ulice št. 12,1. nadstr. desno, Ljubljana. 2 3 2 Kupi se takoj bolniški uoz z ročno gonitvijo za ohromele. Naslov pove upravu. „Slov. Naroda". 2v5 1 Redka prilotaost! V velikem iodmtrijalnem krajn na Gorenj«kem, v Tržiču, kjer se bo spomladi 11 dala tudi železnica, se radi preselitve odda takoj večja, dobro iduća zmotnega »lovenlČine in nemščine, ki bi bil p< rabeo * h* nem m potnika, lite neka pivovarna. Ponudbe d* upravuiitvo „Slov. Naroda". 160-2 obranjeno motorno kolo Pueh, 3l/,HP. Pi.jasn la Haie gnap. Speli, mehanik v Ljubljani 14^-3 Išče so pošten, priden ki hi zlasti na prodajo mesa se dobro razumel. 222—1 Več pove gnana Terezioka Kočar, Jesenice št. 3, »« p« Anton Hafner, mesar v Školjl Loki. 2: O 1 na z mešanim blagom na lepem pro -t«h u sredi trga z b ago i; vred ali ludi brez blaga. 2ž7—1 Pornd^e bo poslati na Leopolda Lavš, Tržič ali A. Benko, Celovec. za ete . olja In za planinske dežtle iftče za tj>k >j atara, s.'i.< žja tvoruicji. Sitmo osebe prve vrste, ki so ie po več let potovale tamkaj za kakšno konkurenčoo tvorjic *, L,a, svoje ponndbe Z navedbo xabtevaue plače m z referencami i><>&il}ajo pod „Uveden in soliden 5608" oa norav u stvo „Slov. Naroda4*. 223 — 1 Najvišja odliNa na mednarodni razstavi v Milanu leta 1906 (avstr. juror.) Zahtevajte veduo, ako VfcS muči kaštlj, hripavoat ali zadeztuje sopil, salmiakovepastilje lekarnarja PICCOLIJA v Ljubljani ki izborno vplivajo v zp«>rajšojib »to£»rfe. M 43S6-* Škatljfca 20 vin^ 11 škaUjlc 2 kronL N«ločlla i/ivr^nje t Čn«» m po po vzetjn lekarnar PICC0LI v Ljubljani, na Dunajski cesti. Ta. Globus čislilni eksIrakH čisli boljše kakor vsako drugo koviusko čisfilol co oa «aze/n svoje čizme sa n PA ttOGU cio r>an povooi hodat' eEZ ' DA SUMI Lovci! Turisti! Vojaki! Vprašajte avoe tovariše o vspebu • DepremoCljive masti za usnje s 4412—12 Prospekte p* Silja Glava zaloga /a Kra >jsko: FR S2ANTNER liuhllana. bRl'enhurg. ul. 4. Loborct. ph.KubonyIuSisKunn Hru^Kem Laborat Kubanyi v Sisku. Z Vasi m Heveaxom «em jako zadovoljen, ker je to najboljše nepremnčliivo mazilo za usDJe, kar lih poznam. Kamilo Morgan IovhIcI pisat* U (oan^ni preds. _klui.:i lovcev" na Dnnain). !! Največji usp=h novega časa !! je znameniti 3078-12 Vpisana varstvena znamka. Daje bleščeče belo perilo popolnoma brez duha in varuje platnino izredno. Rabi se brez mila, sode ali drugih pridatkov. Pristen samo v originalnih zavitkih z gorenjo varstveno znamko. Za/tek z 250 grami IG vhaijev „ s 500 „ 30 „ „ z 1 kilo 56 „ Noben zavitek brez gorenje varstvene znamke ni moj izdelek in ste z njim v nevarnosti, da si pokvarite perilo. Dobiva se v vseh dro-gerijah in prodajalnah s kolonijalnim blagom in milom. Na debelo: L. Minlos, Dunaj L, Molkerbastei 3. Ura z verižico za samo K 2a—• Zaradi nakopa velike maolise ar raspoAHta ile-EijHka raspoiiUalnica: prekraano poslačeno 36-orno precisiJHko aro ankenco s lepo verižico aa gamo 04 9-— kakor tudi 3letno garancijo. — Po povietjn rarposilja rmako-alezliaka raspošUlevalalca P. WINDISCH v Kakovu TJ/38. NB. Za neugajajoče denar nasaj. 207 iščo m v lesni trgovini izurjenega prejemalca ln Oddajalca blaga, ki bode obenem kc t gozdoi maoipalant. Zusaje slovenskega in nemškega jezika potrebno. Vse drugo po dogovora. 104—6 Lastnoročno pisane ponudbe naj se blagovoli podati pod „0. M. T." na upratniStvo „Slov. Naroda". 1 4623 6 Dvorski trt it 3 pod Narodno kavarno". Od 14 jaLuarja do 20. januarja 1907: ' čarobno Japonsko. Udor bi zemljišče ali kupčijo vsake vrste kakor tvornice, biSe, vile, zemljišče, pensi"Dfete, graščine, mline, opekarnice, hotele, gojilnice, kmeNka iiosentva rad prodal hitro in diskretno ali rad uaiel nania poS4»jilO, ua| «e le najprej zaupno obroe na prve vr«te atrokovno \ st'ogo reeluo in največje podjetje Mednarodni kupci ski kurir (internaz. Geschafcs-Courir) o Gradcu, Elisabethstrosse 6. Zastopstva pc» v«eb Hetelah Avstro-0±crt«ke in po goHeduib državah. Uradnik ačotakoj na meitn in je treba brez 0[paiega obiska zaradi nataučcejŠe do meDitve in o^ledanja, prugimo za ta-kojAnje obve-*tlo. 53 6 Jamajka rum .Santa Elena* le prost vsakega vnetnega aroma ali parfuma. j Pristni dobri brinjevec se dobi pri €0 2 L. ŠEBEMKU U SPOl l\M. C' i Zenitna ponudba. J Pošte na dama, jr e d njih let, prijetne zunanjosti, izurjena v gospodinjstvu in j> vanju, 3 nekaj prihrankom se Seli sej na niti s kakim jna-Čajnim g-ospodom istih let, Jfaslov pod šifro tt$rečna prihodnost'* poste restante, Ljubljana, do konca tega meseca. l7o-2 D t: i: ID Oas. kr. avetrljsk« |8| državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. Odhod ls Ljubljane jui. teLi r-io ziutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trsi c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. r*i7 n utr 1 Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. U-30 uro 40 oonodi Mešani vlak v Kamnik. (Same v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod ▼ Ljnbliano drl. kolodvori o-49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. 10 59 predpoidne Mešani vlak iz Kamnika 6-IO zveOer. Mešani vlak iz Kamnika. 0 55 ponodi. Mešani vlak iz Kamnika. Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v arednje-evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. Najnovejša! ravnokar izišla pesniška knjiga Aškerčeva I Novost 1907! A. Aškerc: „Junaki". Junaki obsegajo 4 epske pesnitve, zajete iz slovenske zgodovine. L „Knez Volkun1 nam kaže nad vse zanimiv prizor, ko so koroški kmetje podel evali vladarsko oblast svojemu knezu. IL „Knez Ljudevit" je bil tisti junak, ki je zadnji skušal osvoboditi Slovence in Hrvate izpod nemškega jarma. UL „Štefan RoposaM je bil najpogumnejšl branitelj Murskega polja, ko so ga napadali d vji ogrski razbojniki Kruci. IV. V ,,Kral n Matjaiu" je združil avtor odlomke narodnih pesmi o narodnem junaku „Matjažu" v celoto in tako ustvaril na p dlagi narodne pravljice novo epsko pesnitev v popolnoma narodnem duhu Aškerčevi „Jnnakiu morajo zanimati vsakega Slovenca in stanejo broš. 3 K. eleg. vez 4 K 50 v, po pošti 20 v več. Založništvo L. SCHWENTNER v Ljubljani 68-4 lic- 33 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Podružnica v SPUSTU. Podružnica v CELOVCU. fond Mmf. Stritarjeve ulice it. 2. ]2 7 priporoča k žrebanju dne i. februarja 1907 Turške srečke kura K 169 — glavni dobitek fra. 300.000.] Srečke laškega rud. križa K 49 — glavni dobitek lir 15 000. Promese na drž. srečko iz 1. 1860: cele 35 K, petinke 13 K, glavni dobitek K 600000 Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje od dne vloge do dne vidiga po 47, %. nBuanummmumunuunuunnuBuuunuuuu D8+C Prva domaČa slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev . y Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12 Ustanovljen« leta 1854, priporoča slavnemn obČinstn in spoštovanim gostilničarjem svoje mfm\\fm' izborno Številka telefona 210. ▼ kjuuijHiii, v vuiivfo uiivo oivfi mm 4012 31 marčno pivo v sodcih in steklenicah. Pozor! Trgovci! Novost! 76 rasli«, ali posamez fin. peciva po 2 t 1 K, * a r n „ 4 , 1 K i-»*P«hIIJm v lepiti kartonih E. BRANOT t25 I kr njska tvcriica fin. pc»a v Kranju. Samo goriška in različna vina Zdaj ali pa nikoli! Ta prodaja bode kmalu potekla! Vsako blago moramo izpeeati, pred no mine pogodba Odločili smo se za trdno, da na vsak način odpravimo pojedine lepotičja nade zaloge s krasno blestečimi se točijo najceneje kim visotoču Stari trg 13. i Kdor tega ne nvaSuje, se pregrehi na svojem lastnem telesa1 Kaleerjeve prsne karamele s tremi jelkami. Zdravniško preizk« seno in priporočeno proti ka&ljn in bnpa-voeti, katara, zaslize- in in katara v požiralniku. 5120 n' tarsfeo poverjenih iz pri -ceval potrjuje, da drže, kar obetajo Zavoj 20 in 40 vin. Zalogo imajo: V Orlov) lekarni poleg železnega mostu v Ljub Ijanl, v lekarni Jos. Mayr v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusteka v Ljubljani, pri Ubaldu pi Trn-koczvju In pri G Plccoliju v Ljubljani. — V Novem mestu v lekarni S. pl. Siadovlć. — V Vipavi v lekarni 1. Hus. — V Ribnici v lekarni pri sv Štefanu Jos. Ancik — V Idrlii v lekarni Daniel Pire. — V Metliki v lekarni Ivan Cjurićić, v R dovljici lekarnar A Roblak, v Novem mtstu lekarnar Jos. MatKov c. — Hiruo Bmli, lekarnar v Ltij. 4l0i 10 ) ® Z & Q & o mm u e ■ ■ ■ ■ »wb nanananai Tudop demanti Najlepši posnetek na svetu. Se dalje znižana cena. Na izbiro imate razun tukaj naslikanih stvarij — dokler imamo še kaj blagaše tisoč drugih, pa ker nam zmanjkuje prostora, ni bilo mogore vseh tukaj naslikati, namreč prstane, kravatne igle, broše, obeske, uhane, manšetne gumbe itd. s krasno blestečimi TUDOR demanti ki so tudi znanstveno preskušeni. prej TUDOR-ske demante prodaja: Sedal In dokler le kal Kron Masa pri nas kroni Strojevodja •H S.hweizerdegen lahko takoj u». ar. pi dotirvt »n Miiiltf me-to v tinkar^i Lav/. Welssa ▼ Bjelovaru na Hrvaškem« 167— t Uid Brotouž Sv. Jakoba nabrežje Z5 priporoča oenj. občinstvu iz mesta in z dežele kakor tudi ženinom in nevestam 206 a razno- pohištva po najnižjih cenah. TsKtrusko hvalo :r. ;r.::::;j je^dosfgel letošnji KOLEDAR oi *a kmetovalca I I 1907 v Ejubijani, Jtiestni trg št. 21. >očlla m : §» »• <» t. t X»4»W Uredil dež nadzornik J. LegTart. II. zelo popilnejši letnik z vsebino: Katfk op - umne živinor«*)« , tati pravila o ž *inore»i, krn>li«*qje^ goTfjf ,§4 živine in prašičev. PraSičjereia mlekarstvo, prei*kova»je m!.k.i, bole'oi mleka Obdelovanje travnikov, na, rava in osuševanje trav-uikuv, utnrma i.« i uravna gnojila. Sadjer jnaprava sadovnjaka. Vinoreja. prL>r. va dot»r*-ga vina. Kme-tiški ?ak««nj Hmeljar*' vo. Koledar, sejmi in se mnogo d ugega. Vezan je letos v posebno močno platne 1 I Cena s pošto K 1*80 7h Naroča se pri Ivanu Bonaču o Ljubljani. Vsled prihranitve dragega povzetja te uai zutsek napr«j dop« Noben vesten gospodar naj ne bo brez te^»a potrebnega koledarja. Dežeitt* vlada sa Bo^uo in Hercegovlao. Št. 221.450 II.—III. 30- 6 Da se izvede pavšaliranje desetine v Bosni in Hercegovini, se bo v letu 1907 oddalo uečje število mest za seometre na dobo enega leta z letno plačo 2300 K in z dietnim, potoim in delavnim pavšalom mesečnih 180 K za čas dela na prostem. Poleg tega dobe ti nastavljerici pohvalne str. ške za tja in nazaj povrnjene in dobe tudi po končanem zadovoljivem službovanin primemo nagrado. Prosilci za omenjena mesta naj takoj, najpozneje pa do 31. januarja 1907 naslavljajo na deželno vlado v Sarajevn svoje prošnje, ki jim je priložiti krstni (rojstvtm) list, domovnico, zdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti za delo na prostem, dalje dokaz o tehnični izobrazbi m pa znanje kakega slovanskega jezika (hrvaščine, srbščine, slovenščine, če^čme, p<>l|šciue itd). Prošuje se imajo knlfcovati z bosensko hercegovskim kolkom za 1 K, priloge pa, ki niso že kol&ovane s kakim avstrijskim ali ogrskim kolkom, s kolkom za 20 vin. Kdor nima bosensko-hercegovskih kolkov, naj pa primeren znesek priloži v rlenarin Pred akupo oglejte si velikansko 3 sukneno zalogo <§> R. Miklauc v Ljubljani, opttalske 2 ulic« štev. 5. O t,3r* *1 k I pod ceno I i RasllinsKa mast ■ ■Vegetali I Najčistejša kakovost- I " -Dobi se povsod- VREDNOSTNI DODATKI NA VSEH ZAVOJIH Glavna zaloga „Vegetala": BERNHARS SCHflPlRA, Dunaj, lil Z. Prva in največja zaloga čevljev na Kranjskem Fran Szamner „Derby". „Schlck" Pred.št373. Boicalf z močnimi podplati K 1 3— Pred.fit.690. Irhovina s div.podplati K6' -. a 403. Lakovina....... 15 60 . 7*i0. Lakovina . . . . „ 6-30 v Ljubljani, Šelenbnrgove ulice šf. 4 dobavlja kakor znano najboljše čevlje. Zunanja naročila proti povzetju. Pri naročilih zadostuje pred. štev. 2120—33 Nepriležni izdelki so zamenjalo. Onlltl brri|ili.fiio In peMnln«* pr»Mit». Pred. št. f>53. Sabahid . Pred fit. 1148 Chevrette spolkoutes podpet. Siv podpl. K9—. - Pred št. 1149. Franc. " 11 11 Chevreaui, 8t Loiiia XV podpetki K 12 — 610. Lakovina . 13-_ 12 Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras to Pustoslemšek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne" 1