■Mtti
Celje - skladišče
:D-Per
j 65/1988
(iiiniiittiiiiiiiii
5000013542,4
Hilli*
•.v.y.\v.vX*X*XvXvXvX
V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.'
lyI|Iy!y!y2yyXvX*X*!*X»X
CjxX;X;!;XyI\%,X*X*!1!*-*****"'
RUDAR
GLASILO KOLEKTIVA RUDARSKO-ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA FRANC LESKOŠEK-LUKA, TITOVO VELENJE
COBISS Q
LETO XXII
SREDA, 27. JULIJ 1988
ŠTEVILKA 4
ilililllil
Minulemu dnevu vstaje ob rob
SETEV IN ŽETEV
Leto 1941 je bilo leto setve. Okupator je nad nedolžnim prebivalstvom na našem ozemlju sejal teror, sovraštvo in smrt. Jugoslovanski narodi so sejali upor, željo po svobodi in miru.
V Sloveniji je seme upora vzklilo 22. julija 1941, ko je pod šmarno goro pri Ljubljani počila prva partizanska puška in s tem pozvala slovenski narod k vstaji proti okupatorju.
Katero seme je v štirih letih obrodilo sadove, vemo. Seme vstaje je zalivano s krvjo in odločnostjo svobodoljubnih ljudi dozorelo v svobodo in nove odnose med ljudmi.
Potem so prišla leta žetve. Želi smo dolga leta, le malo ali skoraj nič sejali in uspelo nam je požeti celo več, kot smo pridelali. Zdaj smo se končno ovedli, da so polja prazna, izčrpana. Da jih moramo pripraviti za novo setev! Pa semena? Imamo jih. Delo, izkušnje, znanje, volja, sposobnost, ustvarjalnost, napredek, moč, zaupanje, razum, svoboda so semena, ki bodo dobro posejana obrodila obilen pridelek. Ta semena so duhovni kapital naše družbe, ki še precej mrtev, neizkoriščen leži v ljudeh.
Družba smo vsi ljudje, ne posamezniki, ki grabijo zase in so prepričani, da bodo sami spremenili svet.
Le vsi ljudje, cela družba ima tisto moč in voljo, ki ostvarjata preteklost, sedanjost in prihodnost.
Pozivati v teh časih k vstaji je revolucionarno dejanje, kot je bilo tisto leta 1941.
Toda danes je to revolucionarno dejanje za nekatere posameznike in okolja nekaj slabega, hujskaškega. A vstajo potrebujemo. Ne tako, ki bo spodbujala in sprožila upor in nered, temveč tako, ki bo zganila, spodbudila ljudi, da bodo spet pripravili polja in spet sejali. Sejali duhovni kapital družbe!
Potrebujemo vstajo, ki bo zavrtela kolesje sedanjosti hitreje in odločneje, ki bo združila ustvarjalne sile ljudi in vsem pokazala pot v prihodnost.
Naveličani smo cepetanja na mestu in vrtenja v krogu. Želimo si napredka in življenja s perspektivo, želimo si naravnega ciklusa setve in žetve.
Diana Janežič
NADALJNJA VSEBINA ŠTEVILKE
STRANI 2-3) Proizvodnja premoga v našem rudniku v juniju in proizvodni načrt za julij - Energetik 6/88 - Z redne seje delavskega sveta našega kombinata 16. junija - Obvestilo strokovne knjižnice RLV • (STRANI 4-5) Cišča - Obvestilo vodstva skupnih služb kombinata -Madžarski premogovniki - Zahvali - Oglas - V spomin - Rodil se je sin e (STRANI 6-8) Odšli so v pokoj • (STRANI 8-16) S prireditev ob našem prazniku 3. juliju - Rudarstvo v Šaleški dolini - Nagrajeni reševalci objavljene križanke v prejšnji številki Rudarja - Vabilo na dvodnevni planinski izlet	1
Proizvodnja premoga v našem rudniku v juniju
V primerjavi s proizvodnimi nalogami iz osnovnega, letnega načrta in proizvodnimi nalogami iz mesečnega načrta:
Jama Preloge	149
Jama Pesje	74
Jama Škale	97
Priprave	22
Izobraževanje	39
500 ton (100,0 %, 87,8 %) 930 ton (108,6 %, 98,7 %) 080 ton (102,9 %, 102,9 %) 660 ton (103,7 %, 93,8 %) 830 ton ( 91,1 %, 80,5 %)
RLV	384 000 ton (101,5 %,	92,8 %)
Delovnih dni smo imeli v juniju 23.
Proizvodni načrt za julij
(V oklepajih so navedene proizvodne naloge iz letnega načrta!)
Jama Preloge	137	550	ton	(131	700)
	6	550	t/dan	( 6	272)
Jama Pesje	67	200	ton	( 67	200)
	3	200	t/dan	( 3	200)
Jama Škale	96	600	ton	( 91	000)
	4	600	t/dan	( 4	333)
Priprave	21	000	ton	( 18	900)
	1	000	t/dan	(	900)
Izobraževanje	31	500	ton	( 44	900)
	1	500	t/dan	( 2	138)
RLV	353	850	ton	(353	700)
	16	850	t/dan	( 16	843)
Za julij smo predvideli 21 delovnih dni.
(Soboti 9. julij in 30. julij sta redni delovni, preostale pa so proste.)
V prvem polletju 1988 smo v RLV pridobili 2 409 700 ton premoga in tako proizvodno nalogo iz letnega načrta za to obdobje izpolnili 100,2-odstotno. /Proizvodni sektor DSSS RLV, služba za tehnične plane in analize/
Energetik 6/88
Sredi junija je izšla šesta letošnja številka Energetika, glasila delavcev TE Šoštanj. V njej so bili objavljeni tile prispevki in sporočila:
Pri nas gre vse kot po maslu - prispevek uredništva (V TE Šoštanj bi radi nekoliko popestrili obveščanje prek svojega internega glasila.)
Remont bloka 3 - prispevka Matjaža Dvorška in Andreja Mile šTca—TPrT~remon tu bloka 3 TE Šoštanj, ki je bil opravljen v času od 9. maja do 10. junija, je bila naloga predvsem ocenitev zmožnosti nadaljnjega obratovanja celega bloka, še posebej pa njegovih turbinskih in kondenzacijskih naprav, saj ima turbina tega bloka za seboj že 192 803 obratovalne ure.)
Letošnje tekmovanje kovinarjev, elektrikarjev in avtomehanikov celjskega področja - prispevek I. T. (V varjenju v zaščiti plina argona je zmagal delavec TE Šoštanj Miran Kumer.)
Poslovanje TE Šoštanj v obdobju januar-april 1988 - pris-pevek Marte Mravljak Tv TE Šoštanj so letos v prvih štirih mesecih proizvedli 972,2 GWh električne energije ali za 21,1 odstotka manj, kot so načrtovali, in za 13,9 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.
Obratovalna pripravljenost vseh petih proizvodnih blokov TE Šoštanj je znašala 95,4 % in bila tako za 11 % večja kot v enakem obdobju lani. Izkoristek proizvodnih zmogljivosti pa je znašal 45,9 odstotka.
V	TE Šoštanj so letos do maja proizvedli tudi 206,5 GWh toplotne energije in tako pri proizvodnji toplotne energije načrt presegli za 3,2 %.
Za tolikšno proizvodnjo električne in toplotne energije so porabili 1 207 900 ton premoga. Zaloge premoga na deponiji pa so konec aprila znašale 1 015 700 ton.)
Kadrovske vesti - prispevek Marije Žagar (Konec maja je bilo v TE Šoštanj zaposlenih 728 delavcev.)
Sklepi delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb TE Šoštanj (Za leto 1989 v TE Šoštanj načrtujejo tudi gene-ralni remont turbine bloka 4.)
Samoupravljanje (To je stalna rubrika, razpredelek Ener-getika, v tej številki pa so v njej med še drugimi bile objavljene informacije o sestavi izvršilnih odborov in komisij delavskega sveta DO TE Šoštanj, delegatih in namestnikih delegatov DO TE Šoštanj v delavskem svetu našega kombinata, spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu ter delovnem programu in sploh izvajanju nalog sedanjega odbora samoupravne delavske kontrole DO TE Šoštanj.
V	informaciji o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu je, denimo, navedeno tudi, da je po 202. členu tega zakona treba najkasneje v 18 mesecih po uveljavitvi sprememb in dopolnitev zakona o združenem delu z njimi uskladiti samoupravne splošne akte vsake OZD, delavski svet DO TE Šoštanj pa da je za izvedbo te naloge zavezal svoj izvršilni odbor za organizacijske in kadrovske zadeve in pravnika DO TE Šoštanj.)
S seje sindikalnih aktivistov v TE Šoštanj (Gre za sejo, na kateri so sindikalni aktivisti v TE Šoštanj razpravljali o prispevnih stopnjah za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti v občini Velenje v primerjavi s prispevnimi stopnjami v drugih občinah v SR Sloveniji.)
S srečanja v Sisku (Maja je bilo v Sisku sindikalno športno srečanje delavcev iz termoelektrarn Obrenovac, Zagreb, Novi Sad, Sisak in TE Šoštanj.
Na njem je iz TE Šoštanj sodelovalo 37 delavcev.)
Inovacijska dejavnost - prispevek Jožeta Počivalnika (De-lavca TE Šoštanj Janko Meža in Rudolf Jernej sta zasnovala, s pomočjo sodelavcev Danijela Dreva in Ivana Skaze pa tudi realizirala inovacijo "merilnik temperature 200".
Ta naprava sedaj zanesljivo meri temperature v kotlih blokov TE Šoštanj 1, 2 in 3-)
Kultura (Nadaljevanje prispevka Antona - Zvoneta Čebula o kulturni dediščini Šoštanja in njegove okolice!)
Medicinsko programirani aktivni oddih delavcev - prispe-vek Majde Pirš - Kranjčec (Letos v začetku leta je služba družbenega knjigovodstva zavrnila nalog za plačilo medicinsko programiranega aktivnega oddiha delavcev iz TE Šoštanj v breme celotnega prihodka, in to z utemeljitvijo, da je mogoče tovrstne stroške plačati samo v breme sklada skupne porabe. DO TE Šoštanj pa se je zoper ta ukrep SDK pritožila na vrhovno sodišče SR Slovenije.)
Partizanski marš - prispevek Staneta Grudnika (Partizanskega teka v Ljubljani 9. maja so se udeležili tudi delavci iz TE Šoštanj.)
Ob 35-letnici krvodajalstva v Sloveniji (Ob tem jubileju je delavec TE Šoštanj Stanislav Penšek od Rdečega križa Slovenije prejel priznanje za šestinštiridesetkrat darovano kri.)
Odlok izvršnega sveta skupščine SR Slovenije o razvrstitvi območij v SR Sloveniji v območja onesnaženosti zraka... (Titovo Velenje je po tem odloku uvrščeno v območje, na katerem je zrak onesnažen pod dovoljeno mejo.)
Občinsko tekmovanje enot civilne zaščite (V juniju je bilo v Lokovici pri Šoštanju občinsko tekmovanje enot civilne zaščite, na katerem je zmagala ekipa iz TE Šoštanj.)
Šoštanjski energetiki na obisku v Zagrebu - prispevek Maksa Lomška (21. maja so Člani izvršnega odbora Društva energetikov Šoštanj obiskali pobrateno Društvo energetikov Zagreb.)
Ekologija - prispevek Franca Slaviča (Letos 28. aprila je izvršni svet skupščine SR Slovenije izdal odlok o mejnih količinah oziroma koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo spuščati v zrak (emisija), in njegovih posledicah za TE Šoštanj. Ta odlok je začel veljati 6. maja, zahteva pa nekoliko obsežnejše meritve emisij kot 13» avgusta lani izdana odločba republiškega sanitarnega inšpektorja.)
Poleg teh prispevkov je v tej številki Energetika izšlo še nekaj krajših sporočil, čestitka upokojencem, ki so imeli junija rojstni dan, in križanka, posvečena 90-letnici rojstva Davorina Ravljena, leta 1965 umrlega znanega slovenskega novinarja, po rodu Šoštanjčana.
Uredništvo Rudarja-Informatorja
Nova predsednika poslovodnih odborov na seji delavskega sveta našega kombinata 16. junija: diplomirani ekonomist Rafko Berločnik - novi predsednik poslovodnega odbora kombinata, in diplomirani rudarski inženir Franc Avberšek - novi predsednik poslovodnega odbora RLV.
Z redne seje delavskega
sveta našega kombinata 16. junija
To je bila zadnja, po vrsti 11. redna seja delavskega sveta našega kombinata v mandatni dobi, ki se izteka. Na njej se je delavski svet najprej seznanil z razreševanjem problematike poravnave nastale škode zaradi odpadanja ometov efelit bivše delovne organizacije našega kombinata EFE z zidov stanovanjskega bloka Javornik 29 na Ravnah na Koroškem in glede te problematike sklenil, naj poslovodni odbor našega kombinata preuči možnosti za solidarnostno pokrivanje nastalih stroškov zaradi te škode. Poleg tega pa je delavski svet sklenil, da je treba ugotoviti, kdo je odgovoren za vse to, ker lahko pride do še drugih reklamacij v zvezi z ometi efelit.
Nadalje je delavski svet sprejel informacijo o enoletnem poslovanju delovne organizacije našega kombinata Tiskarne in ob tem še sklep, v katerem je rečeno, da je postavljena komisija za razreševanje poslovne problematike delovne organizacije Tiskarne svoje delo dokončala in da sedaj ta delovna organizacija našega kombinata posluje normalno, pripraviti pa da bo treba dolgoročni program njenega razvoja.
Sledil je sprejem rebalansov letošnjih finančnih načrtov delovne skupnosti skupnih služb našega kombinata in delovne skupnosti Zavarovanje na osnovi izhodišč za rebalans ovrednotene elektroenergetske bilance Slovenije.
V nadaljnjem delu seje je delavski svet sprejel ugotovitveni sklep, da so delavski sveti naših delovnih organizacij RLV, TE Šoštanj, ESO, APS in Sipak potrdili samoupravni sporazum o poslovno-tehničnem sodelovanju za zagotavljanje pogojev pri izvajanju izobraževanja na didaktični opremi CNC (to je na sodobni opremi z numeričnim krmiljenjem za poučevanje)3
Za člana poslovodnega odbora kombinata za gospodarsko-finančno področje za obdobje 1988-1992 je delavski svet kombinata imenoval diplomiranega ekonomista Viktorja Robnika.
in za podpisnika tega sporazuma pooblastil predsednika poslovodnega odbora kombinata. Glede veljavnosti tega sporazuma pa je sklenil, da začne veljati, ko bodo od vseh njegovih udeleženk zbrana vsa sredstva.
Nato je delavski svet potrdil poročilo o delu poslovodnega odbora našega kombinata v obdobju 1984-1988, razrešil dolžnosti stari poslovodni odbor kombinata in za obdobje 1988-1992 imenoval novega (za predsednika poslovodnega odbora diplomiranega ekonomista Rafka Berločnika, za člana poslovodnega odbora za gospodarsko-finančno področje diplomiranega ekonomista Viktorja Robnika, za člana poslovodnega odbora za kadrovsko-splošno področje pa (ponovno) diplomiranega ekonomista Konstantina Kuzmina.)
Nanovo imenovani poslovodni odbor kombinata je delavskemu svetu predložil program izvajanja svojih del in nalog in delavski svet ga je potrdil, ob tem pa poslovodnemu odboru naložil, da mu mora najkasneje letos do konca leta predložiti še program uresničevanja samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov v kombinatu, in to z navedenimi konkretnimi in razmejenimi nalogami in odgovornostmi na področju uresničevanja samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov v kombinatu poslovodnih delavcev kombinata, posameznih delovnih organizacij, strokovnih služb ter samoupravnih organov v kombinatu. Poleg tega je zahteval tudi postavitev rokov v tem programu za izvedbo posameznih nalog in nato sklenil še, da bo hkrati s periodičnimi poročili o poslovanju kombinata obravnaval tudi uresničevanje potrjenega programa poslovodnega odbora in ocenjeval njegovo delo. Imenoval pa je tudi komisijo za izvedbo predaje in prevzema del in nalog predsednika poslovodnega odbora kombinata in njegovega člana za gospodarsko-finančno področje ter tej komisiji naložil, da mora o svojem delu poročati na prihodnji redni seji delavskega sveta kombinata.
Nadalje je delavski svet imenoval komisijo za razpis prostih del in nalog člana poslovodnega odbora kombinata za razvojno- tehnično področje, za čas do imenovanja novega člana poslovodnega odbora kombinata za to področje oziroma	za
največ šest mesecev pa je za vršilca teh del in nalog imenoval diplomiranega inženirja elektrotehnike Slavka Ževar-ta, delavca DSSS REK. Poleg tega pa je delavski svet na tej svoji seji še za prihodnje štiriletno mandatno obdobje imenoval Jožeta Koprivnika za vodjo delovne skupnosti Zavarovanje. /Zapisnikar delavskega sveta kombinata Miha Pevnik in uredništvo/
Obvestilo strokovne knjižnice RLV
NASLOVI KNJIG, NABAVLJENIH LETOS OD 15. MARCA DO 15. JUNIJA
RAČUNALNIŠTVO, ELEKTROTEHNIKA, INFORMATIKA (Število izvodov)
dBase III Plus	2
Fortran 77 s tehnikama programiranja	2
Lotus 1-2-3	3
1-2-3 The Pocket Reference	5
Osebni računalnik PC/XT/AT	3
Pascal priručnik	1
PC Wordstar - Program za urejanje besedil	5
Priročnik za uporabo PC računalnikov	3
UNIX - Kako ga koristiti?	5
Uvod u rad, DOS, Basic (IBM PC)	2
Poluprevodnici - Tabele ekvivalenata	1
Suvremeni elektromotorni pogoni - I. in II. del	1
RUDARSTVO
Osnove transporta v rudarstvu	5
Das kleine Bergbaulexikon	3
STROJNIŠTVO
Hidravlika	1
GRADBENIŠTVO
Normativi i standardi rada u gradevinarstvu I-VII	1
BIOLOGIJA
Routine Cytological Staining Technigues	1
PSIHOLOGIJA
Psihoterapija	1
Slovar psihiatričnih izrazov	1
DRUGO
Industrializem	1
Urejanje in krepitev trga
v jugoslovanskem gospodarstvu	3
Slovar tujk	1
Vodja knjižnice Majda LAMPRET
ClŠČA
V madžarskih premogovnikih
Satan je bil, pa se je pred Gospodo skril, in bo spet prišel, ko bo zadnji gospod umrl, zato nikar ne upajte!
Zalepite mu usta z gorjačo, da ne bo govoril, kako smo nasilni!
Zgovorni ljudje so videti sposobni pri nesposobnih.
Rit me boli od razmišljanja.
Za vse, kar sem se naučil, sem moral veliko pozabiti.
Marsikdo bi storil veliko dejanje, ko bi ostal anonimen.
Tudi uboga miš si misli, da je hiša njena last.
Kadar miši ni doma, mačke plezajo... za ptiči na drevesa.
Govorec, zgrešil boš, če boš zadel bistvo problema, kajti potem bodo vsi merili nate.
Noben osel ne prizna svojega oslovstva.
Le počen vrč pozna bolečino lomljenja.
Samo z neizmerno vztrajnostjo (nesramnostjo) se pride kam!
Kakor puščica se zasadi laž v srce in izkrvavi do poslednje kapljice ljubezen.
Ne bo prave slave, če se bodeš z volmi.
Na prhli veji še nikoli ni dozorela hruška.
Generalizacija ne velja na splošno.
Najhujši krivoverci postanejo najbolj goreči verniki.
Volkovi zavijajo okoli voglov s preplašenim srcem in tihim glaskom.
Vladajoči razred bo vrgel revolucionarje iz boja.
Večno življenje ima le kultura.
Marjan LIPIČNIK
NASMEJTE SE - CE SE MORETE...
-	Zakaj imajo ... v ponedeljek vedno razpraskana lica?
-	Ker v nedeljo poskušajo jesti z nožem in vilicami.
ŠE NEKAJ (GLOBOKIH) MISLI
V okviru mednarodne izmenjave strokovnjakov smo konec maja trije rudarski inženirji iz RLV obiskali madžarske premogovnike. Po protokolu, podpisanem v Tatabanyi 1986. leta, je bila tema našega obiska: utrjevanje odkopa v podkopu in v starem delu in tehnologija zapolnjevanja starega dela odkopa z emulgatom. Ker pa je ta tema ozka in zelo strokovna, bom raje na kratko predstavil madžarske premogovnike.
Naša severna soseda Madžarska ima na svojih 93 030 km2 ozemlja veliko premogovnega bogastva. Koncern madžarskih premogovnikov s skupno upravo v mestu Tatabanya (izg. tatabanja), ki leže 65 km severozahodno od Budimpešte, je sestavljen iz osmih podjetij, ki odkopavajo lignit, rjavi in črni premog.
(Razporeditev premogovnih bazenov na
Poleg klasičnega imajo	tudi
mehanizirano odkopavanje po metodi horizontalne in vertikalne koncentracije.
Metodo horizontalne koncentracije uporabljajo v tektonsko močno porušenih slojih, ki so liasne in jurine starosti in ležijo pod naklonom do 30°.
Odkopi so dolgi okrog 60 metrov, visoki pa od 1,2 do 3 metre. Za podpiranje uporabljajo hidravlično podporje svoje lastne izdelave (podporje tipa DM 160), odkopni stroji pa so vrste ESA-60 in transporterji Eickhoffovi (EKF). Dolžina odkopne plošče je najmanj 200 metrov.
Kjer so tektonske porušitve manjše, sloj pa kompaktnejši in debelejši, uporabljajo metodo vertikalne koncentracije z odstreljevanjem in zaruševanjem krovnine.
Premog pridobivajo s skobeljnim stro-
Budftnpešta
Premogovni bazeni na Madžarskem
Rekli smo svoj zgodovinski DA, rekli smo svoj zgodovinski NE, potem pa je nastal zgodovinski molk___
Čas je, da tudi v notranjo politiko uvedemo aktivno in miroljubno koeksisten-
To niso slavnostni sprevodi. To so stavke!
Ko vidim, koliko mrhovinarjev je, mi prihodnost ne diši lepo!
Ni lahko urediti države bivših vajencev in bivših hajdukov drugega cesarstva!
Iz glasila delavcev podjetja INSTALACIJA Ljubljana
Obvestilo vodstva skupnih služb kombinata
Zaradi zveznega predpisa o zaokroževanju denarnih zneskov na 10 dinarjev (1 000 starih dinarjev) znaša od 1. 7. 1988 dalje denarna udeležba delavca v našem kombinatu za obrok malice 10 dinarjev.
Madžarskem in njihova imena si lahko ogledate na zgornji sliki!)
Vsako* leto madžarski rudarji odkopljejo okrog 22 milijonov ton premoga; od tega 6 milijonov ton z enega velikega površinskega kopa, 700 000 ton z več manjših površinskih kopov, 15,3 milijona ton pa pridobijo s podzemskim odkopavanjem.
Za pridobitev teh 22 milijonov ton imajo zaposlenih 72 000 delavcev; to je rudarjev, tehničnega in administrativnega osebja.
Premogovniki so na Madžarskem koncentrirani pretežno v zahodnem delu države, nam najbližji pa je premogovni revir Mecsek (meček) s centrom v mestu Pecs (peč) in v njem smo si ogledali rudnik črnega premoga Vasas (vašaš).
Odkopavanje v rudniku Vasas poteka v zelo strmih premogovih slojih, debelih 2-3 metre, na klasičen način; podporje -s hidravličnimi stojkami - je aluminijasto, prav tako stropniki - kljub velikim koncentracijam metana.
jem, ki teče pod podporjem tipa MV0D -320, višina stropa je od 1 do 10 metrov, povprečno pa 6 metrov.
Črni premog, ki ga pridobivajo v rudniku Vasas, ima kalorično vrednost od 11 000 do 25 000 k J/kg in je dober za koksiranje, vsebuje pa veliko pepela.
Iz premoga v rudniku Vasas izhaja tudi precej metana, in sicer od 20 do 60 m3/tono, in ob sorazmerno dobrem zračenju jamskih prostorov je zato tudi do 6 ali celo več odstotkov metana v jamskem ozračju tega rudnika. Zavoljo tega pa smo bili primorani po njem nositi s seboj težke kisikove reševalne aparate, kakršne imajo nenehno na sebi vsi delavci v tem rudniku.
Težave jim povzroča tudi premogov prah. Proti njemu se borijo tako, da omočijo del sloja, ki ga odkopavajo. To storijo tako, da v steno odkopa zavrtajo 2 metra globoko luknjo in vanjo vtaknejo naluknjano sondo, skozi katero spustijo vodo pod pritiskom 5 barov. To ponavljajo na vsaka dva metra in se tako izognejo prašenju na odkopih, saj
delavci na njih grabijo premog na transporter ročno.
V	tem rudniku dosegajo povprečni odkopni učinek 8 ton premoga na moža na izmeno. V njem pa dela tudi veliko Poljakov; od domačinov se v rudniku ločijo po drugi barvi čelad.
Zaradi delavcev tudi poljske narodnosti so tudi vsi varnostni natisi v rudniku v madžarskem in poljskem jeziku.
Naslednji rudnik, ki smo si ga ogledali, je bil rudnik rjavega premoga v Balinkaiju ali Ba-linkai Banyi v premogovnih revirjih Veszprem (vesprem).
Ta premogovnik ima letno proizvodnjo 700 000 ton premoga. V njem pa je samo en odkop, podprt s podporjem tipa VHP 542. Na njem odkopavanje poteka horizontalno v širini 150 metrov in višini 3,5 metra.
Premog s tega odkopa pride kot granulat z debelino nad 20 mm in gre direktno v termoelektrarno in za široko potrošnjo. Njegova kalorična vrednost je okrog 15 000 kJ/kg, pridobijo pa ga od 2 500 do 3 000 ton na dan; oziroma 60-70 ton na moža na izmeno, pri napredku 3-4 metre na dan.
Dostop v jamo rudnika je možen po vertikalnem jašku z globino 500 metrov^ ali po vpadniku, ki leži pod naklonom 18° in je dolg 800 metrov.
V	tem premogovniku dela 1 300 delavcev, od tega pa jih je 150 tehnično-administra-tivnih.
Prevoz delavcev na delovišča je v rudniku urejen z gumijastim trakom, ki teče s hitrostjo 2,2 m/s in prevaža delavce zgoraj in spodaj.
Na leto izdelajo 6 km prog v talnini in krovnini; s stroji AM 50 in AM 65 ter s F-6 v premogu.
Vseh skupaj imajo odprtih 45 km prog.
Proge so krožnega profila in podgrajene z jeklenim ločnim podporjem v razmakih 50 cm.
Pogoji za delo v rudniku niso preveč težavni, jamski pritiski so v primerjavi z jamskimi pritiski v našem rudniku mali; posledic povečanega pritiska ni bilo videti nikjer.
Odkop, ki smo si ga ogledali, je bil v odličnem stanju, pridobivanje pa je na njem potekalo z dvobobenskim kombajnom, pod naklonom 10 navzdol.
Presip s čelnega na smerni transporter imajo izveden bočno, smerni trak pa avtomatsko daljšajo. Po vsej dolžini odkopa je v vsako peto sekcijo vgrajena luč s 100-vatno žarnico, v S-zaščiti, madžarske izvedbe. To omogoča zelo dobro vidljivost na odkopu.
Izpuhi plina metana so pod 1 m3 na tono premoga, zato smo po jami s seboj nosili le lahke filtrske aparate tipa SPP-2 ruske proizvodnje in lahke akumulatorje za svetilko tipa RT vzhodnonemške proizvodnje. Te naprave pa so za polovico lažje od naših, kar je v njihovih razmerah tudi mogoče.
Z ogledom le dveh premogovnikov od mnogih, ki imajo skupaj kar 36 jaškov, seveda nismo spoznali vseh delovnih razmer, pogojev in opreme za odkopavanje v madžarskih premogovnikih, čeprav smo se o njihovem premogovništvu pogovarjali in ga primerjali z našim kar teden dni.
Mnogo opreme, predvsem odkopne mehanizacije in podporja, izdelujejo Madžari sami ali v povezavi z zahodnonemško firmo Kloeck-ner-Becorit; sploh se skušajo pri tem čimbolj osamosvojiti. Svoje tehnične novosti so predstavili na mednarodnem industrijskem sejmu v Budimpešti, ki je bil odprt ravno v času našega obiska, bile pa so podobne, kot smo jih videli tudi na letošnjem zagrebškem velesejmu.
Sicer pa madžarski rudarji pravijo, da jih pestijo ravno takšne težave kot jugoslovanske rudarje (zmanjšano povpraševanje po premogu, male odkupne cene, težko dostopna kvalitetna oprema za rudnike in seveda tudi vse strožje ekološke zahteve).
Nič manjši ni zanje tudi problem prevelikega števila zaposlenih delavcev. Vendar pa na prihodnjih 100 let, kolikor dolgo naj bi še imeli kaj odkopavati, gledajo z optimiz-
Ves čas našega bivanja na Madžarskem smo stanovali v nekem hotelu v Budimpešti in tako lahko vsak dan opazovali utrip življenja v madžarski prestolnici*, vsaj zvečer, ko smo se vračali z ogledov rudnikov in pogovorov.
Budimpešta - rečejo ji tudi vzhodni Pariz - je čudovito mesto z nekaj več kot dvema milijonoma prebivalcev. Razteza se na obeh bregovih lene in več kot sto metrov široke plovne Donave, ki mesto razdvaja na Pešto na levem in na Budim na svojem desnem bregu.
Znamenitosti Budimpešte so kraljevska palača iz avstro-ogrskih časov, ki kraljuje nad mestom, pa številni pomniki madžarskih revolucij in spomeniki pomembnih mož.
Med mnogimi zanimivimi zgradbami zasluži največ pozornosti parlament, zgrajen v poznem baroku.
Posebnost Budimpešte, kot skoraj vseh velikih evropskih mest, je tudi metro, podzemna železnica, ki je bila zgrajena prej kot pariška in je tako ena najstarejših podzemnih železnic na svetu.
Široke šestpasovnice pa dobesedno parajo mesto na več delov zaradi rezkega zvoka dvotaktnih motorjev trabantov in wartburgov, ki vozijo po njih; sta pa tudi kakšna škoda in lada vmes.
Avtobusi s svojimi neznosnimi izpušnimi plini pa razni kombiji in poltovornjaki silijo h kašljanju in iskanju svežega zraka nenavajenega obiskovalca mesta. To pa je tudi ena redkih stvari, ki jih morajo budim-peštanski mestni očetje še rešiti.
Res, na vsakem koščku prostranega mesta je mogoče najti kakšno zanimivost, kulturno znamenitost; pa celo vrsto zabavišč in še živalski vrt premorejo.
Ob rob mesta vabi ogromni park. V njem je ob Jezercih v senci stoletnih hrastov in kostanjev nešteto sprehajalnih poti pa mostičkov do skoraj pravljičnih dvorcev in gradov.
Palače ob Donavi in vitki mostovi prek nj^ ki so ponoči osvetljeni s tisočerimi lučmi, množica butikov, trgovinic, slaščičarn in kavarn kakor tudi nočni nemir dajejo Budimpešti poseben čar, ki ga je treba doživeti. Spričo vsega tega pa prijaznih ljudi, kar Budimpeštanci brez dvoma so, pa se v mestu tujcu tudi ni težko sporazumeti.
Iz Titovega Velenja do Budimpešte je 390 kilometrov poti po urejenih in na pol praznih cestah, pa se nam morda zato zdi tako oddaljena, ali ker jo nasploh bolj malo poznamo in ker ne razumemo madžarsko. Vendar z jezikom se lahko hitro zbližamo, si zapomnimo da je tiz deset, da pomeni kerem prosim, da gospodični rečemo ki-sasszony (kišašsonj) in na koncu JO-SZERENCS (joserenč) - SREČNO!
Boris Salobir, dipl. ing. rud.,
Skupne službe RLV - študijski oddelek
ZAHVALI
Iskreno se zahvaljujeva sodelavcem in sindikalnima organizacijama DSSS in Zračenja v RLV za darovane vence ob smrti najine hčerke Tanje.
Jože in Marina ŠTUMPFL
Sindikalni organizaciji v temeljni organizaciji RLV Jami Skale se iz srca zahvaljujem za darovano cvetje, sodelavcem v njej pa za denarno pomoč ob smrti moje mame.
Peter BEZJAK
PRODAM
športno jadrnico ELAN ZETA 425 S in prikolico zanjo. Cena po dogovoru. INFORMACIJE: dopoldan prek telefona (063) 853 312, interna številka 1346, popoldan pa prek telefona (063) 854 859.
V četrtek, 23. junija, je na svojem domu tragično končala svojo življenjsko pot Jožica RAZDEVŠEK, dili^ki temeljne organizacije RLV Jamske mehanizacije, po poklicu ekonomska tehnica.
Rojena je bila 14.	2.
1940 v Podkraju pri Velenju.
Mladostna leta je preživela na kmetiji svojih staršev. Po končani osemletki je v Celju končala ekonomsko šolo in se septembra 1960 zaposlila kot administratorka v zunanjem obratu RLV, v temeljni organizaciji RLV Jamski mehanizaciji pa je delala od leta 1980.
Vsa leta dela je bila vestna in prizadevna delavka, zato je njena prerana smrt še bolj boleče odjeknila med njenimi sodelavci in sodelavkami. Pokopana je bila 25. junija na pokopališču v Podkraju.
Na njeni zadnji poti jo je pospremila množica ljudi.
Ohranili jo bomo v lepem spominu!
Branko LEDINEK
V spomin
RODIL SE JE SIN
Lep dan je bil,
sonce je vedro sijalo z modrih sinjin.
Znenada je nekdo zakričal, zavpil, in na svet je privekal, bil je moj sin!
Takrat vsi kričijo, ko na svet hitijo,
ampak moj sin je zakričal, zavpil,
kot da mu je ves up pal, se v hipu zgubil.
Kot da je to bila velika, bolna bol, v trenutku spoznave, da je to njegov dom.
Rudolf SVEČKO
V spomin
V	torek, 12. julija, smo se na pokopališču v Podkraju poslovili od Janka KOVAČA, kvalificiranega rudarja, delavca temeljne organizacije RLV Izobraževanje.
Rojen je bil 22.	12.
1945 v Kavčah pri Velenju, kjer je na kmetiji svojih staršev preživel tudi mladostna leta.
V	osnovno šolo je hodil v Velenje. Po njej se je
odločil za rudarski poklic in rudarsko šolo v Velenju končal leta 1964.
V dejavnosti pri našem rudniku, ki vključuje tudi izobraževanje, je delal po prihodu iz JLA leta 1965, in to kot inštruktor mladih rudarjev.
Bil je strokovno podkovan rudar in dober tovariš vsem v svojem delovnem okolju. Zato je njegova prerana smrt bila hud udarec za delovni kolektiv temeljne organizacije RLV Izobraževanje.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu!
Branko LEDINEK
ODŠLI SO V POKOJ
Albin RIBIC, upokojen 22. maja
Rojen je bil 14. avgusta 1949 v Ljubljani. Poročen z Milico, rojeno Angel.
Od 1. marca 1977 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo pa od le-
Leta 1977 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v Jami zahod, sedaj skupaj z Jamo vzhod Jama Preloge, kjer je delal do upokojitve.
Sodeloval je tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
ta 1967.
Rozika ROMIH, upokojena 23. maja
Rojena je bila 10. maja 1930 v Dobravi pri Celju.
Od 1. avgusta 1949 je neprekinjeno delala v RLV. Zaposlila se je kot knjigo-vodkinja v finančni službi rudnika, kjer je delala do upokojitve.
Veliko je delala tudi udarniško.
Nagrajena in dobitnica diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Jože OCEPEK, upokojen 26. maja
Rojen je bil 9. februarja 1944 v Pongracu pri Žalcu.
Od 1. avgusta 1967 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine in zaposlitvijo v rudniškem delu bivšega RŠC Velenje v obdobju 1965-1967 pa že od leta 1962.
Leta 1967 se je zaposlil kot kvalificirani ključavničar v Jami vzhod. Leta 1971 je bil premeščen v Jamo zahod in leta 1975 v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1981 je opravil izpit iz hidravlike.
Veliko je delal tudi udarniško.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Maks SEŠEL, upokojen 2. junija
Rojen je bil 30. oktobra 1939 v Doliču. Poročen z Antonijo, rojeno Pogorevc.
Od 11. junija 1962 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo pa
Leta 1962 se je zaposlil kot nekvalificiran kopač v Jami vzhod. Leta 1980 je bil premeščen v Jamo Pesje in leta 1981 v Jamo Skale, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1963 je opravil izpit za polkvali-ficiranega kopača, leta 1965 za kvalifi-
ciranega kopača in leta 1972 še za strelca v metanskih jamah.
Dejaven je bil tudi pri sindikatu.
Veliko je delal tudi udarniško.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Štefan HRIBERŠEK, upokojen 2. junija
Rojen je bil 1. decembra 1939 v Cirkovcah pri Velenju. Poročen s Terezijo, rojeno Verbo-ten.
Od 22. septembra 1964 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa od leta 1958.
Leta 1964 se je zaposlil kot nekvalificiran kopač v Jami vzhod. Leta 1971 je bil premeščen v Jamske gradnje, leta 1972 v Jamo vzhod in leta 1977 v Zračenje, kjer je delal vse do upokojitve. Leta 1971 je opravil izpit za polkvali-ficiranega kopača in leta 1973 še za kvalificiranega kopača.
Sodeloval je tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Janko HUDOURNIK, upokojen 3. junija
Rojen je bil 29- avgusta 1937 v Škalah. Poročen z	Marijo, rojeno
Sevčnikar.
Od 22.	septembra 1959
je neprekinjeno delal v RLV, s	prekinitvijo za-
radi služenja vojaščine pa že od leta 1955.
Leta 1959 se je zaposlil kot kvalificirani kovač v Klasirnici, kjer je delal vse do upokojitve.
Leta	1971	je končal	delovodsko šolo
strojne smeri, leta 1975 pa je opravil še	strokovni izpit za	rudarskega nad-
zornika strojne stroke.
Dejaven je bil tudi v samoupravnih organih in pri sindikatu.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaci-
Karel PETKOVNIK, upokojen 3. junija
Rojen je bil 25. julija 1939 v Podgorju pri Velenju. Poročen z Amalijo, rojeno Glavnik.
Od 2. oktobra 1962 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1957.
Leta 1962 se je zaposlil kot nekvalificiran kopač v Jami vzhod. Leta 1978 je bil premeščen v Jamo Pesje, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1963 je opravil izpit za polkvali-ficiranega kopača in leta 1965 za kvalificiranega kopača, poleg teh izpitov pa še tečaj iz hidravlike.
Dejaven je bil tudi pri sindikatu.
Zelo veliko je delal tudi udarniško.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno
in vztrajno delo v delovni organizaciji in zlate značke za udarniško delo.
Gabrijela VIDMAR, upokojena 4. junija
Rojena je bila 24. februarja 1937 v Kotu pri Oplotnici.
Mati dveh otrok: leta 1964 rojene Irene in leta 1968 rojene Stanke.
Od 20. decembra 1976 je neprekinjeno delala v RLV. Zaposlila se je kot snažilka v rudniškem zunanjem obratu. Leta 1978 je bila premeščena v Kopalnico, kjer je do upokojitve delala kot perica.
Sodelovala je tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Josip ŠIMUNKOVIČ, upokojen U. junija
Rojen je bil 10. marca 1939 v Pleškovcu pri Čakovcu. Poročen z Marijo, rojeno Kralj.
Od 23. avgusta 1961 je neprekinjeno delal v RLV, z dvema prekinitvama pa
že od leta 1958.
Leta 1961 se je zaposlil kot nekvalificiran delavec v rudniškem gradbenem obratu. Leta 1962 je bil premeščen v Jamo vzhod in leta 1977 v Jamo zahod, sedaj skupaj z Jamo vzhod Jama Preloge, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1962 je opravil izpit za polkvali-ficiranega kopača in leta 1963 še za kvalificiranega kopača.
Udeležil se je tudi dveh udarniških delovnih akcij širšega družbenega pomena.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Božidar GROBELNIK, upokojen 5. junija
Rojen je bil 17. novembra 1940 v Breznu pri Žalcu. Poročen z Marijo, rojeno Pahole.
Od 1. avgusta 1966 je kot nekdanji zabukoviški rudar neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot kvalificirani kopač v Jami vzhod. Leta 1974 je bil premeščen v Steber 8, leta 1975 v Jamo Škale, leta 1979 v Jamo Preloge in leta 1980 v Jamo Škale, kjer je delal do upokojitve.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Valentin LEŠNJAK, upokojen 6. junija
Rojen je bil 4. januarja 1939 v Ravnah nad Šoštanjem. Poročen s Cecilijo, rojeno Tajnik.
Od 27. februarja 1961 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1958.
Leta 1961 se je zaposlil kot nekvalificiran kopač v Jami zahod. Leta 1975 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Dušan GRILC, upokojen 7. junija
Rojen je bil 1. septembra 1930 v Škalah. Poro-mgglp' čen z Marto, rojeno iSf a Stropnik.
Od 28. novembra 1962 je neprekinjeno delal v ESO. Zaposlil se je kot kvalificirani kovač in potem do upokojitve opravljal zahtevna elektrostrojna dela; vrsto let tudi kot skupinovodja. Dejaven je bil tudi v samoupravnih organih in pri sindikatu.
Veliko je delal tudi udarniško.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji, priznanja za racionalizatorstvo in reda dela s srebrnim vencem.
Ljudmila MIKAC, upokojena 8. junija
Rojena je bila 23. septembra 1931 v Škalah. Mati dveh sinov in ene hčere.
Od 1. aprila 1970 je neprekinjeno delala v organizacijah, združenih v naš kombinat, s prekinitvami pa že od leta 1948.
Leta 1970 se je zaposlila kot nekvalificirana delavka v TE Šoštanj. Leta 1975 je bila premeščena v Družbeno prehrano in gostinstvo, sedaj delovna skupnost kombinata Družbeni standard, kjer je delala do upokojitve.
Sodelovala je tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajena in dobitnica diplome za vestno in vztrajno delo v kombinatu.
učitelj (proizvodno tehnične vzgoje kovinarske smeri) v Izobraževanju, kjer je delal do upokojitve.
Izredno aktiven je bil tudi v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah.
Veliko je delal tudi udarniško; že kot pionir.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji, reda dela s srebrnim vencem in priznanja zveze rezervnih vojaških starešin.
Franc HOLZKNECHT, upokojen 11. junija
Rojen je bil 30. junija 1934 v Mariboru. Poročen z Marijo, rojeno Postr-pinek.
Od 1. februarja 1960 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot kvalificirani mizar v rudniškem zunanjem obratu. Leta 1961 je bil premeščen v Jamo vzhod, leta 1972 nazaj v zunanji obrat in leta 1978 v Mizarsko dejavnost, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1963 je opravil izpit za polkvali-ficiranega kopača in leta 1964 še za kvalificiranega kopača.
Dejaven je bil tudi v samoupravnih organih in pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Mirko RAMŠAK, upokojen 15. junija
Rojen je bil 11. julija 1937 v Lipju pri Velenju. Poročen z Marijo, rojeno Gerič.
Od 1. maja 1974 je neprekinjeno delal v RLV, prej pa že od leta 1953 do leta 1964, ko je bil premeščen v biv-
■ el	Salko VILIC, upokojen 10. junija	ši RŠC Velenje. Leta 1974 se je zaposlil v "lamparni" Klasirnice, kjer je delal do upokojitve;	
	Rojen je bil 12. julija	od leta 1977 naprej kot skupinovodja.	
1 »- j	1936 v Luki pri Kalino-	Leta 1957 je opravil tečaj za signalista	
	viku v BiH. Poročen s Katarino, rojeno Ober-čkal. Od 27. aprila 1964 je	jaškov, leta 1960 za polkvalificiranega kopača in leta 1967 še za kvalificiranega kopača. Dejaven je bil tudi v samoupravnih orga-	
neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot kvalificirani kopač, po poklicu pa rudarski nadzornik, v Jami vzhod in potem do upokojitve opravljal večinoma vodstvena dela pri jamskem transportu.
Veliko je sodeloval tudi na udarniških delovnih akcijah in bil tudi družbenopolitično dejaven.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni orgnizaciji in še drugih priznanj.
Anton GREBENŠEK, upokojen 11. junija
Rojen je bil 17- januarja 1936 v Celju. Poročen z Ružo, rojeno Džalto.
Od 15. decembra 1983 je neprekinjeno delal v RLV, že prej pa od leta 1955 do leta 1969, ko je bil premeščen v bivši RŠC Velenje.
Leta 1983 se je zaposlil kot predmetni
nih in pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Ludvik JELEN, upokojen 17. junija
Rojen je bil 2. aprila 1935 v Velenju. Poročen z Marijo, rojeno Jamnikar.
Od 1. aprila 1975 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot kvalificirani elektrikar v Jami Skale. Leta 1977 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve.
NASMEJTE SE
-	CE SE MORETE
-	Zakaj se .... vozijo v tanku do bifeja, da popijejo pivo?
-	Ker ne vedo, da je vojna že končana.
Avgust MEDVED, upokojen 20. junija
Rojen je bil 22. julija 1940 v Brdcu nad Dobrno. Poročen z Marijo, rojeno Platovšek.
Od 15. avgusta 1961 je neprekinjeno delal v RLV.
Zaposlil se je kot nekvalificiran kopač v Jami zahod. Februarja 1966 je bil premeščen v Jamo vzhod, aprila 1966 v Jamo zahod, sedaj skupaj z Jamo vzhod Jama Preloge, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1963 je opravil izpit za polkvali-ficiranega kopača in leta 1965 še za kvalificiranega kopača.
Veliko je delal tudi udarniško.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaci-
Ladislav SOJČ, upokojen 20. junija
Rojen je bil 1. maja 1940 v Ljubnici pri Vitanju. Poročen z Erno, rojeno Medvešek.
Od 1. maja 1982 je delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine in z zaposlitvijo v rudniškem delu bivšega RŠC Velenje od leta 1978 do leta 1982 pa že od leta 1960.
Leta 1982 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v Jami Pesje, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1958 je opravil tečaj za strojnega varilca, leta 1964 izpit za polkvalifi-ciranega kopača in leta 1967 še za kvalificiranega kopača.
Zelo dejaven je bil tudi v samoupravnih organih in pri sindikatu.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Franc PUSTINEK, upokojen 22. junija
Rojen je bil 4. junija 1941 v Šentilju pri Velenju. Poročen z Jožefo, rojeno Fužir.
Od 15. avgusta 1963 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa od leta 1960.
Leta 1963 se je zaposlil kot nekvalificiran kopač v Jami vzhod. Leta 1976 je bil premeščen v Jamo zahod, sedaj skupaj z Jamo vzhod Jama Preloge, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1964 je opravil izpit za polkvali-ficiranega kopača in leta 1973 še za kvalificiranega kopača.
Veliko je delal tudi udarniško.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaci-
Ludvik HRIBAR, upokojen 22. junija
Rojen je bil 24. avgusta 1936 v Ravni Reki pri Despotovcu v Srbiji. Poročen z Roziko, rojeno Šušteršič.
Od 4. decembra 1970 je
z 10-mesečno prekinitvijo pa že od leta 1960.
Leta 1970 se je zaposlil kot visoko kvalificirani elektrikar v Jami zahod. Leta 1975 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1972 je končal delovodsko šolo elektro stroke v Mariboru.
Dejaven je bil tudi v aktivu invalidov RLV.
Leta 1941 je bil s starši interniran v Nemčijo.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji ter zlate, srebrne in bronaste značke za udarniško delo.
Ernest FERDER, upokojen 24. junija
Rojen je bil 11. decembra 1939 v Podkraju pri Velenju. Poročen s Terezijo, rojeno Črep.
Od 20. maja 1961 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa od leta 1957.
Leta 1961 se je zaposlil kot kvalificirani ključavničar v Jami zahod. Leta 1975 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1965 je končal šolo za strojnega tehnika in opravil izpit za jamskega nadzornika strojne stroke, leta 1976 pa je opravil še tečaj za delo pri jamski odkopni mehanizaciji.
Dejaven je bil tudi v samoupravnih organih.
Sodeloval je tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji, priznanja za 10 in priznanja za 15 let aktivnosti v jamski reševalni četi RLV ter priznanja za inovacijsko dejavnost.
Alojz STIH, upokojen 24. junija
Rojen je bil 2. junija 1933 na Mali gori pri Pregradi na Hrvaškem. Poročen s Frančiško, rojeno Jug.
Od 15. avgusta 1952 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v rudniškem gradbenem obratu. Leta 1954 je bil premeščen k izvajanju rudniških investicij in leta 1960 v Kla-sirnico, kjer je delal do upokojitve. Leta 1964 je opravil izpit za polkva-lificiranega kopača, leta 1965 za kvalificiranega kopača in leta 1968 še za strojnika rudniških Izvažalnih strojev. Izredno dejaven je bil tudi v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih.
Veliko je sodeloval tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji, medalje dela, odlikovanja ob 30-letnici delavskega samoupravljanja, priznanja 0F, Napotnikovega priznanja ter bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke.
Vesna ŠMERGUT
(GLOBOKA) MISEL
Ljudstvo v coklah ima rado škorenj!
S prireditev ob našem
Družabno srečanje
upokojenih delavcev našega kombinata po lanskem 3. juliju
"Naše nocojšnje srečanje - kdove katero takšno srečanje že po vrsti - bi lahko bila priložnost za nebrzdano veselje, če ne bi v bistvu bilo tudi slovo; torej tudi nekaj grenkega in ganljivo svečanega.
In kako tudi naj ne bi bilo takšno, saj z njim v mislih potegujemo pod obdobje našega druženja črto in seštevamo, kaj je naše sodelovanje bogatilo pa tudi kaj siromašilo."
Približno s temi besedami je Tomo Jurčec, predsednik sindikalne konference našega kombinata, nagovoril prisotne delavce in delavke našega kombinata, ki so odšli v pokoj po lanskem 3- juliju.
Med lanskim in letošnjim 3- julijem je bilo upokojenih 164 naših delavcev in delavk, tega družabnega srečanja - v kavarni našega kombinata v Titovem Velenju v petek, 1. julija, ob šestih popoldne - pa se jih je udeležilo več kot tri četrtine.
Tomo Jurčec jim je na srečanju s svojimi besedami lepo obudil spomine na njihova mladostna leta, medvojna in prva povojna, pa na udarniške ure pri izgradnji novega Velenja, opravljanje vsakdanjih delovnih obveznosti in na mnoge drobne dogodke, ki sestavljajo mozaik življenja delovnega človeka.
Ob koncu svojega nagovora jih je pozval, da naj ne pretrgajo stikov z okoljem, v katerem so toliko let delali, in k temu pozivu pridal, da bodo njihove bogate izkušnje in nasveti vedno dobrodošli. Predvsem pa jim je zaželel trdnega zdravja.
Enako jim je zaželel tudi Rafko Ber-ločnik, nanovo postavljeni predsednik poslovodnega odbora našega kombinata.
V	nadaljnjem delu srečanja so vsi prejeli tradicionalno priznanje za svoje dolgoletno delo in spominsko darilo, potlej pa se pogoščeni razživeli ob glasbi, plesu in zaupnih pomenkih.
Diana Janežič
Srečanje jamskih reševalcev
Zadnje junijsko popoldne so se v kavarni našega kombinata v Titovem Velenju zbrali jubilanti večletne aktivnosti v jamski reševalni četi RLV.
Prisotnim jubilantom in gostom na tem srečanju sta uvodoma člana velenjskega amaterskega gledališča Karel Čretnik in Borut Keršič odigrala kratko igro, nato pa jim je spregovoril vodja jamske reševalne čete RLV Avgust Terglav.
V	svojem govoru je povedal, da je bila letos v našem rudniku velikokrat potrebna pomoč reševalceV, saj so se večji ali manjši požari v njem vrstili skozi vse leto.
Svoje besede je sklenil z željo, da bi bilo jamskim reševalcem prihodnje leto bolj naklonjeno.
Sledila je podelitev tradicionalnih priznanj vsem jubilantom za njihovo požrtvovalno delo.
Iz rok predsednika delavskega sveta Draga Bizjaka in vodje jamske reševalne čete RLV Avgusta Terglava je pet reše-
prazniku 3. juliju
Med lanskim in letošnjim 3. julijem je bilo upokojenih 164 naših delavcev in delavk.
valcev dobilo priznanje za pet let aktivnosti, 10 reševalcev za deset let aktivnosti in devet reševalcev za petnajst let aktivnosti v jamski reševalni četi RLV, osem reševalcev pa je dobilo priznanje in darilo ob odhodu v pokoj.
Tatjana Hudomalj
Slavnostna seja delavskega sveta našega kombinata
Bila je kot običajno zvečer pred 3-julijem; letos v dvorani ' velenjske glasbene šole. Na njej so bila 29 delavcem iz OZD našega kombinata podeljena odlikovanja predsedstva SFRJ, 84 delavcem pa priznanja našega kombinata in ročne ure za 20 let neprekinjenega dela v združenih organizacijah v naš kombinat.
Odlikovanci predsedstva SFRJ so odlikovanja prejeli iz rok predsednika naše občine Draga Šuleka, ki jim je ob tem svečanem dejanju izrekel tudi čestitke in jim zaželel še veliko uspehov pri njihovem vsakdanjem in splošnem družbenem delu.
Jubilantom 20 let neprekinjenega dela v OZD našega kombinata pa je priznanja in spominska darila razdelil novi predsednik poslovodnega odbora našega kombinata Rafko Berločnik. Ob tem se jim je v imenu poslovodnega odbora kombinata zahvalil za 20-letno zvestobo
Med podeljevanjem priznanj jubilantom večletne aktivnosti v jamski reševalni četi RLV.
delovnim kolektivom OZD kombinata in jih pozval, da s svojimi bogatimi življenjskimi izkušnjami in spoznanji podprejo bitko naše družbe za odpravljanje težav, ki nas vse bolj pestijo, in pri tem sodelujejo tudi pri iskanju in uresničevanju novih razvojnih poti.
Med drugim je jubilantom namenil tele besede:
"Vse več se bo treba ukvarjati z iskanjem in izrabo še neizkoriščenih možnosti za cenejšo proizvodnjo; torej z zmanjševanjem stroškov, izpopolnjevanjem organizacije dela in poslovanja, seveda pa tudi z motiviranjem vseh delavcev kombinata za boljše delo.
Tudi skrb za varstvo okolja mora postati del naših vsakodnevnih prizadevanj. Prav tako mora biti velik del naših aktivnosti usmerjen v naš razvoj. Če ne bomo mislili na prihodnost, je namreč ne bomo imeli. Naloge pa bomo lahko uspešno uresničevali le povezani v kombinat, združeni rudarji, električarji, kovinarji, tiskarji, delavci v skupnih službah..."
Po slovesni podelitvi vseh priznanj je v imenu delavcev našega kombinata predsednik delavskega sveta kombinata Janko Meža izrekel še zahvalo in priznanje bivšemu predsedniku poslovodnega odbora kombinata Slavku Janežiču, saj je v osmih letih, kolikor dolgo je vodil poslovodni odbor kombinata, s svojim delom precej prispeval k razvoju celega kombinata.
Slavko Janežič je gotovo eden izmed tistih, ki imajo največ zaslug za uvajanje jamske mehanizacije na odkope našega rudnika.
Njegova strokovna razgledanost in podkovanost, s katerima je soustvarjal razvoj rudarstva v Šaleški dolini, sta dobili nesporno potrditev tudi izven meja naše občine. To potrjujejo naloge, ki sta mu jih na področju rudarstva zaupali slovenska in jugoslovanska skupnost - to potrjuje tudi imenovanje Slavka Janežiča za izrednega profesorja na ljubljanski fakulteti za naravoslovje in tehnologijo - smer montanistika.
Besede predsednika delavskega sveta našega kombinata na tej seji pa niso bile besede v slovo od Slavka Janežiča, saj bo še naprej opravljal odgovorna dela in naloge v našem kombinatu.
Ob izhodu iz velenjske glasbene šole je udeležence slavnostne seje delavskega sveta pričakala naša rudarska godba in jih pospremila na družabno srečanje v Delavski klub.
D. L.
RUDARSTVO V ŠALEŠKI DOLINI
Rudar, s čelado in svetilko na njej, v temi, v delovni obleki, umazani od premoga. Takšen je naš rudar.
Rudarstvo se je v Šaleški dolini začelo razvijati že pred več kot sto leti. Velenjski rudnik je bil takrat v lasti avstrijskih kapitalistov, ki so šaleške rudarje izkoriščali, saj so za svoj vsakdanji kruh morali delati tudi po šestnajst ur na dan, in to brez strojev in delovnih zaščitnih sredstev.
Delovne razmere rudarjev so se sčasoma izboljšale, vendar še vedno niso bile takšne, kakršne bi si rudarji želeli. Nekateri rudarji so zato postali komunisti in v rudnikih organizirali stavke, v katerih so zahtevali zboljšanje delovnih razmer in povečanje plač.
Po 2. svetovni vojni se je marsikaj spremenilo. Rudarji so dobili več pravic. Mislim, da če ne bi bilo rudarjev, ne bi bilo našega mesta, saj je bilo zgrajeno prav na žuljih rudarjev in mnogih udarniških delovnih akcijah Velenjčanov.
Najpomembnejše udarniške delovne akcije v Velenju so bile, ko so regulirali reko Pako, gradili kotalkališče in urejevali sončni park okrog njega.
V	našem rudniku je dobilo delo mnogo ljudi od vsepovsod, iz vseh delov Jugoslavije - iz Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Srbije in od drugod. Zaradi tega je naša dolina postala Jugoslavija v malem in rudnik je dobival nove jaške, da je lahko dajal vedno več premoga. Tako je Šaleška dolina postala gospodarsko zelo razvita.
Kaj pa rudar - ali se je kaj spremenil?
Še vedno dela neutrudno; sedaj že s sodobnimi stroji, ki mu močno olajšajo delo. Vsako leto v našem rudniku odkopljejo več milijonov ton premoga. Brez njega tudi ne bi bilo elektrarn v Šoštanju.
Rudarji so še nedavno morali delati vse dneve; tudi med prazniki in nedeljami. Še sedaj vedno delajo tudi ponoči.Njihovo delo je težko in zato ga tudi cenimo.
V	rudnikih se dogajajo tudi nesreče. Ni še dolgo, ko je vsako leto delo v njih terjalo nekaj človeških življenj.
Odlikovanci predsedstva SFRJ iz našega kombinata so odlikovanja prejeli iz rok predsednika naše občine Draga Suleka.
Jubilantom 20 let neprekinjenega dela v OZD našega kombinata je priznanja in spominska darila razdelil novi predsednik poslovodnega odbora našega kombinata Rafko Berločnik.
Spodnja slika pa je že z družabnega srečanja udeležencev slavnostne seje delavskega sveta našega kombinata, ki je potekalo v Delavskem klubu.
Kadarkoli v našem rudniku zatuli sirena, vsi vztrepetamo, ker mislimo, da je v njem kaj narobe.
Rudarja sta bila tudi oba moja dedka, in oba mi rada pripovedujeta o svojih dogodivščinah in delu v rudniku.
Ko bom končal šolo, se bom tudi jaz zaposlil v rudniku.
Uroš ŠKRUBEJ,
8. c razred osnovne šole Gustav Šilih v Titovem Velenju
Svečana seja delavskega sveta delovne organizacije E SO
Med našimi svečanimi prireditvami ob 3. juliju so tradicionalne tudi svečane seje delavskih svetov delovnih organizacij in delovnih skupnosti našega kombinata, namenjene delovnim jubilantom.
Za triintrideset delovnih jubilantov in trinajst delovnih jubilantkdelovne organizacije ESO je bila letos takšna svečanost 1. julija opoldne v Delavskem klubu. Na njej sta sodelavcem jubilantom čestitala in se jim zahvalila za njihovo prizadevno delo Vilijem Jelen, direktor delovne organizacije ESO, in Boris Rezman, predsednik komisije za delovna razmerja v ESO.
Te svečanosti pa se je udeležil ter čestitko in zahvalo jubilantom na njej izrekel tudi Rafko Berločnik, novi predsednik poslovodnega odbora našega kombinata.
D. J.
Svečana skupna seja delavskih svetov TOZD RLV Jama Skale in Izobraževanje
Dan rudarjev in praznik delavcev našega kombinata praznujemo zelo množično, slovesno, prisrčno. Že v predprazničnih dneh potekajo različne prireditve, na katerih se spomnimo tudi razvojne poti našega kombinata in vanj združenih organizacij.
Takšna je bila v četrtek, 30. julija, v kavarni našega kombinata v Titovem Velenju tudi svečana skupna seja delavskih svetov temeljnih organizacij RLV Jama Škale in Izobraževanje, namenjena jubilantom 10, 20 in 25, oziroma izven rudarstva, 30 let dela.
Po uvodnem govoru predsednika delavskega sveta Izobraževanja Franca Levarja je prisotne jubilante na tej seji nagovoril še predsednik delavskega sveta Jame Škale Rajko Kumer. Iz njegovega govora so žarele zahvale jubilantom za opravljeno delo in prošnja, naj z dobrim delom še nadaljujejo. Rečeno je bilo tudi, da smo lahko ponosni na dosežen razvoj rudarstva v Šaleški dolini, da kljub velikim zalogam našega premoga na deponiji ne smemo postati malodušni, da moramo družbi dati, kar smo ji obljubili - to je načrtovani odkop premoga.
V	posebno čast pa nam je vsem prisotnim jubilantom bilo, da so nas nagovorili in nam izrekli zahvalo za opravljeno delo ter prispevke k napredku RLV tudi predsednik delavskega sveta RLV Drago Bizjak, vodja Jame Škale Ivan Čuljak in vodja Izobraževanja Franc Bahčič.
Ta slovesnost bo gotovo vsem delovnim jubilantom, ki smo se je udeležili, za vselej ostala v spominu kot lep jubilej preteklih let našega dela in boja za napredek.
Drugi del te slovesnosti je bil družabne narave, vendar se v njem nismo mogli povsem sprostiti, ker je skoraj v vsaki naši izrečeni misli bilo skrito vprašanje, kako naprej, v našem rudniku in v naši družbi sploh.
V	pomenkih v tem delu slovesnosti se je pač pokazalo, da nas vse teži misel na velike zaloge premoga iz našega rudnika na deponiji, da nam je težko, ker smo pri reševanju problemov v našem gospodarstvu in družbenopolitičnem življenju nemočni.
Pomenki o vsem tem so nas tako zagrenili, da niti zapeli nismo, kakor je ob takšnih priložnostih v navadi.
Naši pogovori bi spričo vsega tega verjetno postali še bolj turobni, kot so bili, če nas ne bi s svojim nastopom razvedrila člana velenjske gledališke skupine.
Ko sem odhajal s te svečanosti, sem se spomnil na praznovanja svojih minulih delovnih jubilejev, 10- in 20-letnice dela, in si rekel, da je tudi takrat bilo lepo. Pri tem pa sem si zaželel, da bi bila praznovanja takšnih in podobnih jubilejev skupna za vse v RLV, ki jih imajo. To pa tudi ni bila samo moja želja!
Ivan Jelen, RLV-Jama Škale
Tudi za začetek letošnje osrednje proslave našega praznika 3. julija - Internacionala!
Člani delegacije pionirjev iz Titovih mest imajo besedo na proslavi - vsak v svojem materinem jeziku!
Skoči!
Prihod naših atletov maratoncev iz Mežice in zasavskih revirjev s pozdravi, čestitkami in željami tamkajšnjih rudarjev za naše!
Ko so dali svečano zaobljubo, so jim "ljubezen razdelile"...
SKOK ČEZ KOŽO
Izročilo. Tradicija. Srednjeevropska šega rudarjev ob sprejemanju novincev v svoje vrste. Precej cehovska. Obrtniška. Filistrska. Običaj samozadovoljnih, v mišljenju in dejanju ozkih ljudi, istega poklica in z enakimi interesi.
Šega brez zveze s sodobnostjo. Ohranjajo in negujejo jo tam, kjer imajo dosti časa in denarja.
Tako govoričijo nevoščljivci, domišljave!, samozvani geniji pa tudi do skrajnosti stehnizirani ljudje.
Vse skupaj je, vsaj pri nas, v Titovem Velenju z okolico, bolj preprosto in izhaja iz resnične potrebe precejšnjega dela prebivalstva. To se je tudi letos videlo. Naše mestno kotalkališče je 3- julija za spremljanje SKOKA ČEZ KOŽO oklenila množica ljudi zelo različnih starosti in obeh spolov. V odzivih občinstva potem, med izvajanjem ceremoniala skoka, na vse, kar se je dogajalo na prizorišču skoka, pa se je to tudi povsem potrdilo.
Vprašanje pa je, ali letos vložkov med dele procedure, ki se res tiče skoka čez kožo, le ni bilo malo preveč.
Je že prav, da osrednjo proslavo našega praznika 3. julija popestrimo s kakšnim vložkom, ki je bolj ali manj tujek v celotni proslavi. Vendar že je očitno tujek - za lase privlečen vanjo - bi bilo za ohranjanje tradicije skoka čez kožo bolje, da ga ne bi bilo.
Kolikor smo se pogovarjali z ljudmi, in pogovarjali smo se z marsikom, lahko rečemo, da ljudje pridejo na to svečano prireditev predvsem zaradi tegale!
Zanima jih, kako bodo (letos) prikorakali na kotalkališče rudarji v uniformah; posebno, kako bodo korakali in se pri korakanju držali tisti, ki jih poznajo.
Nadalje jih zanima, kdo vse bo prišel nanjo od smetane v
V rudarju ljubezen do njegovega poklica nikoli ne zamre.
občini in izven nje.
Letos je, kar se tega tiče, bilo videti, da je občinstvo zadovoljno; na proslavo so prišli Tone Bole, Andrej Marinc, predstavniki organizatorjev prireditve, predstavniki različnih organizacij izven našega kombinata pa naše občine in poleg drugih še tri delegacije iz tujine: delegacija iz Caneve v italijanski pokrajini Veneto, delegacija rudnika General Zavacki v Damrovi Gurniči na Poljskem in še ena delegacija družbenopolitičnih organizacij s sedežem v tem kraju na Poljskem; tako vsaj smo pozneje zvedeli, kolikor na proslavi in pred njo nismo mogli.
Precej ljudi pride na to prireditev tudi zato, ker so radovedni , kaj bo "novega in dobrega" povedal slavnostni govornik. Žal pa je letošnji - Drago Bizjak, predsednik delavskega sveta RLV - moral opomniti tudi na celo vrsto problemov, ki povzročajo hude skrbi delavcem RLV pa tudi drugih delov našega kombinata in celi naši občini, ker je tako usodno povezana z elektrogospodarstvom in premogovništvom.
Se je pa pozneje - po slavnostnem govoru - zbrana publika na proslavi lahko bolj razživela. Kajti inženir Avberšek je svojo vlogo vodje ceremoniala skoka čez kožo tudi letos -menda že enajstič zapovrstjo - dobro odigral; škoda, da letos poslednjič, saj vendar ne gre, da bi ob prevzeti funkciji predsednika poslovodnega odbora RLV še naprej bil tudi vodja ceremoniala skoka čez kožo.
Pa tudi letošnji rudarji novinci - vseh je bilo 71 - so svojo vlogo v proceduri skoka čez kožo odigrali v zadovoljstvo publike. Prav tako pa vsi drugi, ki so pri njej sodelovali - godbeniki naše rudarske godbe in šoštanjske delavske godbe pa plesalci in pevci, vodja rudarjev novincev, botri in starešine. Prav vsi.
Pa naj še potem kdo reče, da je to cehovska šega, običaj samozadovljnih ljudi!
Uredništvo (besedilo) in Lojze Ojsteršek (slike)
Iz koledarja prireditev pri kulturnem centru IVAN NAPOTNIK-Titovo Velenje
Ta petek, 29. julija, po 8. uri zvečer bo na vrtu Delavskega kluba in po velenjskih ulicah poskrbel za eksotično razpoloženje naš glasbenik Martin Lumbar, ki se je odločil za igranje na razširjeni instrument zlasti v Indiji-Sitar (lutnjo z dolgim ploskim vratom).
V petek, 12. avgusta, ob 8. uri zvečer pa bo na vrtu Delavskega kluba Jaka Cop, velik ljubitelj gorskega sveta, kot gornik in fotograf, prikazoval in komentiral v glasbeni spremljavi svoje najnovejše diapozitive vršacev.
Nagrajeni reševalci objavljene križanke v prejšnji številki Rudarja
-	Heda Silovšek, Ljubljanska 5/a, 63320 Titovo Velenje (1. nagrada - knjiga, vredna okrog 7 000 dinarjev)
-	Hajro Halilovič, Koroška 86, 63320 Titovo Velenje (2. nagrada - knjiga, vredna okrog 4 700 dinarjev)
-	Sašo Doblšek, Šalek 90, 63320 Titovo Velenje (3- nagrada -knjiga, vredna okrog 2 400 dinarjev)
REŠITEV KRIŽANKE - VODORAVNO: Sloveni - Kersnik - Nove, iks -Preloge - No, JC, J. M., srp - abonma, Rea, turkiz - D juro, Darka - oer, Aztek - MK, E. Z., Rn, da - etika, juta - Sisak, IJK, S - t, kri, Eire - naris, S. Č., Tajvan - Izet, spake, ano, ano - kreozot - 0. A., KKK - DDT, ose - les, žir - TEŠ, moda.
Nagrajenim reševalcem čestitamo, drugim pa želimo več sreče pri reševanju in žrebanju rešitev nagradnih križank, ki jih bomo še objavili v Rudarju./Uredništvo/
športne prireditve
Teniško srečanje delavcev zasavskega in našega REK
li na tem turnirju prijateljstva in se na njem sorazmerno dobro uvrstili, zelo obetavni kotalkarji, saj so kandidati za vstop v državno reprezentanco za evropsko prvenstvo v kotalkanju.
Prvouvrščeni na turnirju
V počastitev dneva rudarjev je bilo 21. junija v Trbovljah odigrano 2. teniško srečanje med delavci zasavskega in našega REK.
Iz našega kombinata se ga je udeležilo 8 igralcev tenisa.
Rezultati iger posameznikov
1.	Berločnik
2.	Zakeršnik
3.	Bole
4.	Szabo
5.	Čretnik
6.	Jakelj
7.	Meža
8.	Nadvežnik
Galuf (9:3) Berger (9:3) Forte (1:9) Božjak (9:4) Hočevar (9:6) Ručman (1:9) Berger (3:9) Vengust (3:9)
1 : 1 2 : 0 2 : 1 2 : 2 3 : 2 3 : 3 3 : 4 3 : 5
Rezultati iger dvojic
1.	Zakeršnik-Bole : Vengust-Berger
6 : 4, 6 : 2 - 4 : 5
2.	Berločnik-Čretnik: Berger-Forte
6 : 4, 6 : 4 - 5 : 5
3.	Szabo- Nadvežnik : Božjak-Ručman
6 : 4, 6 : 1-6:5
4.	Jakelj-Meža	: Logar-Bouhan
2:6,4:6-6 :6
Celotno tekmovanje je potekalo v športnem in prijateljskem razpoloženju in se je kot lani končalo neodločeno.
Želja teniških igralcev obeh REK je, da se bi to tradicionalno tekmovanje ob 3. juliju, dnevu rudarjev in prazniku delavcev obeh REK, še razširilo.
Štefan Szabo
Kotalkarski turnir prijateljstva za (simbolično) rudarsko svetilko
V petek, 24, junija, in soboto, 25. junija, je na velenjskem kotalkališču v počastitev 3- julija, dneva rudarjev, potekalo medklubsko tekmovanje kotalkarjev za rudarsko svetilko.
Kot nam je povedala predsednica velenjskega kotalkarskega kluba Marjeta Štor, se je tega tekmovanja udeležilo 89 tekmovalk in tekmovalcev iz osmih kotalkarskih klubov; šestih slovenskih, enega hrvaškega in enega italijanskega.-
"Kotalkarji iz našega kluba so se v ekipni konkurenci že drugo leto zapored uvrstili na 2. mesto, čeprav so prej vrsto let vedno bili prvi," je v nadaljevanju pogovora povedala predsednica našega kotalkarskega kluba in razložila še, da je to posledica manj aktivnega in kvalitetnega dela z velenjskim kotalkar skim podmladkom.
"Poleg tega pa so prenehali tekmovati športni pari in zato v tej kotalkarski disciplini naš klub sploh ni imel predstavnikov.
Povem naj še, da smo lani začeli intenzivno delati tudi z najmlajšimi člani našega kluba in da so vsi naši kotalkarji letos prvič trenirali tudi pozimi, in to v Rdeči dvorani - na parketu.
Za te treninge so imeli vsi kotalkarji na kotalkah posebna, z gumo obložena kolesa in tako je parket ostal popolnoma nepoškodovan," je na koncu pogovora dejala predsednica velenjskega kotalkarskega kluba.
K njenim besedam pridajmo, da so vsi velenjski kotalkarji, ki so tekmova-
Pionirji C:	Radolovič (Uljanik,
Pulj), pionirke C: Šetina (KDK Domžale), pionirke B: Košir (S. Bloudek, Ljubljana), pionirji A: Kovač (Olimpija, Ljubljana), pionirke A: Sloviček (S. Bloudek, Ljubljana), mlajši mladinci: Šumnik (Rudar, Titovo Velenje), mlajše mladin ke: Lešnik (S. Bloudek, Ljubljana), starejši mladinci:	Klasinc (S. Bloudek,
Ljubljana), starejše mladinke: Oven (Rudar, Titovo Velenje), članice:	Mordej
(KDK Domžale)
Tatjana Hudomalj
Tenis
Od petka, 24. junija, do nedelje, 26. junija, je na teniških igriščih pri restavraciji Jezero v Titovem Velenju potekalo odprto prvenstvo v tenisu za rudarsko svetilko. Na njem je sodelovalo 32 članov teniških klubov iz cele Slovenije, saj je to tekmovanje spadalo tudi v okvir članskega republiškega prvenstva v tenisu za leto 1988 ter letošnjega tekmovanja za slovenski teniški pokal.
V	soboto, 25. junija, sta si to lepo športno prireditev, ki je dosegla tekmovalni vrhunec naslednji dan, ogledala tudi predsednik teniške zveze Jugoslavije Ferdinand Trupej in sekretar Teniške zveze Slovenije Bojan Požar.
V	konkurenci posameznikov sta se v odločilni, finalni tekmi med seboj pomerila Iztok Božič iz Maribora in Primož Starc iz Kranja, hkrati pa je na sosednjem teniškem igrišču potekala tudi finalna tekma dvojic, v kateri sta Jure Lah iz Kamnika in Uroš Pivk iz Kranja premagala dvojico iz Kamnika Marka Pora in Žigo Janškovca.
V	igri posameznikov je po poldrugi uri lepega in borbenega igranja zmagal mladi, komaj šestnajst let in pol star Iztok Božič iz teniškega kluba Gradis-Branik v Mariboru in kot zmagovalec poleg "rudarske svetilke" odnesel iz našega mesta še lovoriko republiškega članskega prvaka v tenisu za leto 1988.
Tatjana Hudomalj
Košarkarski turnir moških ekip
V	počastitev našega praznika 3- julija so se v Rdeči dvorani v petek popoldne, 1. julija, pomerile med sabo ekipe košarkarskih klubov MERX Celje, RUDAR Trbovlje in ELEKTRA Šoštanj. Zmagala je ekipa košarkarskega kluba MERX Celje, kar ni nič čudnega, saj je od ekip, ki so se udeležile tega turnirja, edina, ki igra v zvezni prvi B ligi. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa trboveljskega Rudarja, ki igra v slovenski ligi, tretje mesto pa je pripadlo ekipi šoš-tanjske Elektre, članici druge slovenske lige.
Še izidi tekem!
ELEKTRA Šoštanj : RUDAR Trbovlje 54 : 58 RUDAR Trbovlje : MERX Celje 58 : 78 MERX Celje : ELEKTRA Šoštanj 74 : 53
S košarkarskega turnirja moških ekip v počastitev našega praznika
Kolesarski maraton
TITOVO VELENJE-HRASTNIK-TRBOVLJE-ZAGORJE-KISOVEC-TITOVO VELENJE
v počastitev dneva rudarjev
TITOVO VELENJE
Sobota, 2. julija, prostor za parkiranje pred Rdečo dvorano ob pol sedmih zjutraj!
Prvi jutranji žarki so se že splazili čez grič med Paškim Kozjakom in Gorico. Jutro je še prijetno hladno, vendar modro nebo obeta vroč dan.
Triintrideset dirkalnih koles se blešči v soncu. Na črno-zelenih dresih kolesarjev, ki čakajo na začetek kolesarskega maratona v Zasavje in nazaj, berem: SOZD REK, Rudnik lignita Velenje.
Vodja kolesarjev Drago Jamnikar da še zadnja navodila, zaželi srečno vožnjo in kolesarji pritisnejo na pedala.
Prva postaja je Hrastnik.
HRASTNIK
Pot vodi kolesarje skozi Celje in Laško, se v Rimskih Toplicah vzpne v kla-
Iztok Božič, zmagovalec v konkurenci posameznikov na teniškem tekmovanju ob 3. juliju pri nas za rudarsko svetilko, zraven njega pa njegov oče
D. L.
nec Marno, nato pa strmo spusti proti Dolu in Hrastniku.
Ob poti ljudje radovedno gledajo raztegnjeno kolono kolesarjev. Morda se sprašujejo, kdo so in kam kolesarijo. Za njih je sobota kot vsaka druga, za fante in može na kolesih pa sobota pred njihovim stanovskim praznikom.
V	Laškem, tudi rudarskem kraju, jim veselo maha nekaj ljudi; morda so le slišali, da kolesarji iz velenjskega rudnika nesejo pozdrave svojim tovarišem v črne revirje ob njihovem skupnem prazniku.
V	Hrastniku jih pričaka še deset kolesarjev - članov tamkajšnjega telovadnega društva Partizan, zaposlenih v hrast-niškem premogovniku in v steklarni - ki se vključijo v maraton na kolesih.
TRBOVLJE
Največje središče zasavskih revirjev oznanja rudarski praznik okrašeno z zastavami. Kolesarji zapeljejo k upravni zgradbi rudarsko-elektroenergetskega kombinata Edvard Kardelj, kjer jih pričaka delegacija kombinata. Velenjčani in Trboveljčani si izmenjajo pozdrave, čestitke in spominska darila, nato pa položijo šopke cvetja k spomeniku Edvarda Kardelja pred upravno zgradbo kombinata ter si privoščijo krajši oddih za pogasitev žeje in klepet.
Ob devetih maratonci poženejo pedala po cesti ob Savi navzgor proti Zagorju.
ZAGORJE
V	njem so pripravili letošnjo osrednjo revirsko proslavo dneva rudarjev, zato o rudarski zgodovini tega kraja velja povedati kaj več!
Zagorje ob Savi leži na slovenskem najstarejšem premogovniškem področju, saj so tod po malem odkopavali premog že okrog leta 1755. z
Leta 1842 so ustanovili Posavsko rudniško družbo in začeli premog uporabljati pri predelavi svinca in cinka v Toplicah in Lokah pri Zagorju.
Premog so sedem let odvažali po Savi - vse dotlej, dokler ni stekla skozi savsko sotesko železnica, ki je postala glavni odjemalec in prevoznik "črnega zlata".
Leta 1880 je zagorski rudnik kupila Trboveljska premogo-kopna družba, ki mu je v nadaljnjih letih omogočila še večji razmah.
Zagorski rudarji so delali v enako težkih razmerah in živeli enako bedno življenje kot njihovi tovariši v drugih dveh zasavskih revirskih središčih. Zato so se skupaj z drugimi zasavskimi rudarji 2. julija 1934 odločili za tridnevno zasedbo rudnikov in gladovno stavko, da opozorijo na svoje nevzdržne življenjske in delovne razmere.
V	spomin na to stavko, ki jo je s solidarnostnimi izjavami in manjšimi stavkami podprlo delavstvo vse Slovenije in ki je prisilila Trboveljsko premogokopno družbo, da je opustila namero, da razmere zaostri, praznujejo slovenski rudarji 3. julij kot svoj stanovski praznik.
V	Zasavju priredijo osrednjo proslavo 3- julija dan pred njim, torej 2. julija, in to v športnem parku, urejenem na področju nekdanjega rudarskega naselja pod Kisovcem nad Zagorjem.
KISOVEC
Vrnimo se k našim kolesarjem!
Po krajšem, a strmem vzponu prisopihajo v športni park pod Kisovcem pol ure pred začetkom proslave, zato si privoščijo daljši oddih za popravilo koles in malico, zatem pa posedejo po klopeh na prireditvenem prostoru.
Osrednja zasavska proslava rudarskega praznika 3- julija je veliko manj pestra kot velenjska, ki jo poimenujemo tudi "skok čez kožo".
Videz rudarske proslave dajejo tej zasavski praznični manifestaciji le rudarska godba, pevski zbor in manjše število (letos jih je bilo le štirinajst!) uniformiranih rudarjev.
V	kulturnem programu zasavske osrednje proslave rudarskega praznika nastopijo poleg pevskega zbora še recitatorji, rudarjem pa v daljšem nagovoru čestita za praznik slavnostni gost; letos je to bil Štefan Korošec, sekretar predsedstva CK ZKJ.
V	drugem delu proslave preberejo sezname jubilantov večletne aktivnosti pri jamskem reševalstvu, delovnih jubilantov, dobitnikov priznanj za inovacijsko dejavnost in še drugih odlikovancev.
Njihovo letošnjo osrednjo proslavo so naši kolesarji maratonci zagotovo popestrili; sicer pa je to potrdil tudi navdušen aplavz, ki so ga gledalci med proslavo namenili našim maratoncem.
Start kolesarskega maratona pred Rdečo dvorano v Titovem Velenju
V Hrastniku se je našim maratoncem kolesarjem pridružilo 10 kolesarjev tamkajšnjega TVD Partizan.
Pred upravno zgradbo REK Edvard Kardelj v Trbovljah
Malo čez tretjo uro popoldne so se vrnili v Titovo Velenje.
Po tej proslavi na Kisovcu se je začelo družabno srečanje, naši kolesarji pa so se odpravili na pot proti Titovemu Velenju.
TITOVO VELENJE
Za vrnitev domov v Titovo Velenje si maratonci izberejo drugo pot.
Od Zagorja se vračajo naprej proti Izlakam in Trojanam - prvemu daljšemu vzponu na poti nazaj, ki jih potem res tudi upeha in nekatere prisili, da še sestopijo s koles in vzpon dokončajo peš.
S Trojan se spustijo v Savinjsko dolino.
Blizu Braslovškega jezera jih zmoči poletna ploha ter za nekaj minut nažene vedrit pod kozolec.
Nekaj čez 15.00 so v Titovem Velenju -dobro uro prej, kot so načrtovali! Malo utrujeni so, a zadovoljni, da so prevozili 135 kilometrov dolgo pot in tako na svojevrsten način, ki naj bi postal tradicionalen, počastili rudarski praznik.
Pa še nekaj besed za sklep!
Kdo so bili ti naši kolesarji maratonci?
Vseh je - kot že rečeno - bilo triintrideset in vsi so zaposleni v našem kombinatu; večinoma so to bili delavci RLV, nekaj pa jih je bilo tudi iz Sipaka ter Avtoprevoz-ništva in servisov.
Kolesarska sekcija, katere člani so, je bila organizirana pred dobrim letom, njen vodja pa je Drago Jamnikar, zaposlen v Jami Preloge.
Drago je povedal, da so v njihovi kolesarski sekciji zbrani kolesarji rekreativci in da sekcija daje vsem svojim članom možnost za organizirano rekreativno kolesarjenje in nastopanje na kolesarskih maratonih po naši ožji in širši domovini.
Letos so si prvič zamislili, da bi rudarski praznik počastili z maratonom, a ne samo z enodnevnim, temveč s tridnevnim in skozi vsa slovenska rudarska mesta. Vendar so potem zaradi primanjkovanja denarja morali maraton skrčiti le na en dan in le na pot v Zasavje in nazaj. Kljub temu pa so v soboto, 2. julija, bili upravičeno ponosni tudi nad tako izvedenim maratonom.
Diana Janežič
Ribolov
V počastitev dneva rudarjev in praznika našega kombinata je bilo v soboto zjutraj, 2. julija, tekmovanje v ribolovu za rudaVsko svetilko. Žal pa je bilo v programu prireditev ob našem prazniku 3- juliju predvideno, da bo to tekmovanje v nedeljo zjutraj, 3-julija, in je zaradi tega ta praznična športna prireditev bila malo nepričakovana. A kljub temu se je ob Škalskem jezeru, kjer je potekala, zbralo za tekmovanje kar 22
Prehodno rudarsko svetilko je obdržala ribiška družina Titovo Velenje, in to po zaslugi svoje druge in ne prve ekipe.
Na drugo mesto se je uvrstila ekipa ribiške družine Šoštanj, na tretje ribiške družine Ilirska Bistrica itd. /D. L./
Tekmovanje modelarjev
Tudi letos so velenjski modelarji počastili dan rudarjev z organizacijo mednarodnega tekmovanja ladijskih modelarjev v radijskem vodenju modelov motornih čolnov po Velenjskem jezeru. Toda vreme jim je bilo v soboto, 2. julija, ko je tekmovanje potekalo, vse prej kot naklonjeno. Kljub temu pa so tekmovanje izpeljali do konca.
Po končanem tekmovanju smo naj starejšega udeleženca tekmovanja - Arpada Salamona, člana velenjskega društva Modelar - poprosili za kratek razgovor in v njem nam je povedal tole:
"Modelarstvo pozna tekmovanja z več kot 37 vrstami modelov, naše tekmovanje pa jih je zajelo pet, in sicer tekmovanji v vodenju dveh vrst modelov čolnov z motorji na električni pogon in tekmovanja v vodenju treh vrst modelov čolnov z motorji z notranjim izgorevanjem.
Modelarjem je bilo vreme vse prej kot naklonjeno. Kljub temu pa so tekmovanje izpeljali do konca.
Solani psi so se pod vodstvom svojih lastnikov pomerili v vajah poslušnosti in obrambe.
Letošnji balinarski turnir v Titovem Velenju v počastitev dneva rudarjev in dneva borca je bil po vrsti že sedmi.
Udeležencev tega tekmovanja je bilo 33; od tega so bili štirje iz Avstrije, dva iz Madžarske, preostali pa iz različnih krajev Jugoslavije.
Najmlajši udeleženec tekmovanja je bil devetletni Velenjčan David Šumnik. Velenjčani pa smo imeli tudi eno tekmovalko, in sicer Hildo Dobovičnik.
Tekmovalci smo se najprej pomerili v vodenju do dva kilograma težkih modelov motornih čolnov z elektromotorji in na tem tekmovanju je zmagal Peter Burkeljc iz Ljubljane; njegov model je v 15 minutah naredil na 30 metrov široki in 60 metrov dolgi progi največ krogov.
Sledilo je tekmovanje v vodenju prek dva kilograma težkih modelov čolnov z elektromotorji, na katerem je model čolna Avstrijca Giintherja Mindischa v 10 minutah na 30 metrov široki in 60 metrov dolgi progi naredil največ krogov.
V	vodenju modelov čolnov z eksplozijskimi motorji, z notranjim izgorevanjem, je bila proga za vse tri vrste modelov dolga 100 metrov in široka 50 metrov, modelarji pa so svoje modele po njej vodili 30 minut.
V	vodenju tovrstnih modelov s prostornino cilindrov do 3,5 cm3 je zmagal Hans Haslin-ger iz Avstrije, v vodenju tovrstnih modelov s prostornino cilindrov do 6,5 cm3 Velenjčan Avgust Škoflek in v vodenju tovrstnih modelov s prostornino cilindrov do 15 cm3 Pa jo Ivankovič iz Subotice.
Tekmovanje smo sklenili s posebno vožnjo - superheadom. To je bila enourna vzdržiji-vostna dirka vseh modelov čolnov z motorji z notranjim izgorevanjem, v njej pa je zmagal Iztok Vrhovnik iz Ljubljane.
T. H.
Tekmovanje šolanih psov
V	soboto dopoldne, 2. julija, je bilo na velenjskem stadionu v okviru praznovanja dneva rudarjev in praznika našega kombinata tudi tekmovanje šolanih psov. Lastniki šola-nik psov, ki so se s svojimi štirinožnimi prijatelji udeležili tega tekmovanja, so bili iz krajev širom po Sloveniji, le iz Titovega Velenja ni bilo nobenega, ker ima le en lastnik šolanih psov za takšno tekmovanje primerno izšolanega psa, a še temu psu je bilo zaradi zdravstvenih razlogov prepovedano tekmovati.
Vseh psov se je tako zbralo petnajst, pod vodstvom svojih lastnikov pa so se pomerili v vajah poslušnosti in obrambe, razdeljeni v skupini A in B.
V	skupini A so tekmovali psi z opravljenim izpitom 3- zahtevnostne stopnje, v skupini B pa psi z opravljenim izpitom 1. zahtevnostne stopnje.
V	skupini A se je za najbolj poslušnega in tudi najbolj srčnega izkazal volčjak Dingo, ki je pod vodstvom svojega lastnika Karla Korberja od 200 možnih zbral kar 195 točk. Na drugo mesto se je z doseženimi 189 točkami uvrstila Fena z vodnikom Brankom Kolmančičem, na tretje pa z doseženimi 188 točkami Falk z vodnikom Jožetom Pegamom.
V	skupini B sta največ točk (183) dosegla Brane Grabner in njegov Hektor, po 179 točk pa Ivan Kopitar z Reksom in Zdravko Pečnik z Irkom - s tem da je komisija drugo mesto priznala Reksu, ker se je izkazal za bolj borbenega kot Irk.
Organizator tega tekmovanja je bilo velenjsko kinološko društvo, katerega predsednik je Franc Kos, delavec temeljne organizacije RLV Jame Pesje. Z njim smo se tudi pogovarjali za naše glasilo in povedal nam je tole:
"Kinološko društvo v našem mestu obstaja dvanajst let in šteje sedaj 140 članov.
Vsako leto se nam pridruži okrog 30 novih članov, približno 20 članov pa nas zapusti. Skoraj vsak, ki se včlani, pač ostane v našem društvu tako dolgo, dokler njegov pes ne konča osnovnošolskega kinološkega šolanja.
Svoj prostor smo imeli ob velenjskem gradu, a smo ga morali nedavno prepustiti drugim. Zato pa si sedaj urejujemo novi poligon ob Velenjskem jezeru in pri tem nam je zelo dobrodošla vsaka pomoč.
Klopi in mize na travniku in pod drevjem pri velenjskem gradu, postavljene posebej za vsakoletni tretjejulijski piknik, so nekaj časa skoraj samevale, ker so se ljudje ustavili že pod gradom, da so videli odprtje nove, 75-me-trske plastične smučarske skakalnice. /Slikal Lojze Ojsteršek/
Zjutraj na dan borca je sedemnajst avtomobilov za Rudarsko 6 v Titovem Velenju eden za drugim krenilo na trietapni avtomobilski reli spominov na
NOB.
Kakor vsako leto se je tudi letos v počastitev našega praznika 3. julija pomerila med sabo tudi vrsta ekip šahistov.
Že septembra letos nameravamo organizirati tečaj za večje pse, stare od dvanajst do petnajst mesecev, oktobra pa še malo šolo za vse druge pse; tudi tiste manjše in malo starejše, ki v svoji mladosti niso ‘hodili v šolo’.
Vsak lastnik naj bi svojega psa naučil vsaj osnovne poslušnosti; predvsem pa naj nihče ne bi puščal psa, da se sam potepa po mestu. Kdorkoli opazi potepuškega psa, namreč krivi za to kinologe. Toda potepuški psi nimajo s kinologi nobene zveze, kajti vsak kinolog, ki ima psa, ima dobrega, šolanega psa, za katerega se tako boji, da ga samega sploh ne spusti z doma." /D. L./
Balinanje
Letošnji, po vrsti že sedmi balinarski turnir v Titovem Velenju v počastitev dneva rudarjev in dneva borca je letos potekal na balinišču ob velenjskih kopališčih 3. julija dopoldne. Udeležilo se ga je trinajst ekip iz slovenskih balinarskih klubov, najboljši pa so bili balinarji iz Primskovega pri Kranju, ki so letos na tej tradicionalni velenjski prireditvi ob dnevu rudarjev in dnevu borca sodelovali prvič.
Organizatorji turnirja, balinarji iz našega kombinata, so se ponovno izkazali s pripravo in izvedbo turnirja, nekoliko slabši pa so bili na turnirju. Druga ekipa našega kombinata se je namreč uvrstila na 7. mesto, prva še za eno mesto nižje, tretja pa na zadnje mesto. /D. J./
PIKNIK NA GRADU
Zgodnje nedeljsko jutro je obetalo topel in sončen dan. V praznično jutro so zadoneli zvoki velenjske rudarske godbe in slavnostno oznanili 3- julij - dan rudarjev...
Nekateri udeleženci osrednje proslave 3- julija na velenjskem kotalkališču so se takoj po končani proslavi odpravili na tovariško srečanje na velenjski grad, velika večina pa se je proti mestnemu gradu odpravila šele popoldan. Vendar pa so klopi in mize na travniku in pod drevjem pri velenjskem gradu - postavljene posebej za vsakoletni tretjejulijski piknik - nekaj časa skoraj samevale. Pisana množica ljudi se je namreč ustavila že pod gradom - bolj točno: pod novo, 75-metrsko plastično smučarsko skakalnico - in z navdušenjem spremljala skoke smučarjev skakalcev na njej.
Ko se je poleglo prvo navdušenje ljudi nad pogumnimi spusti in skoki fantov sredi soparnega poletnega dne, so v pričakovanju nastopa zagrebškega ansambla Novi fosili do zadnjega kotička napolnili vse klopi na veseličnem prostoru pri velenjskem gradu.
Marsikdo si je moral lakoto in žejo potešiti kar stoje, saj se je udeležencev piknika kar trlo.
Po profesionalno zgledno izvedenem programu ansambla Novi fosili je večino pregnala večerna ploha, tistih najbolj žejnih in vztrajnih pa dež v njihovem veselju ni mogel zmotiti. /Tatjana Hudomalj/
Avtomobilski reli
V	ponedeljek zjutraj, H. julija, na DAN BORCA, je za Rudarsko 6 v Titovem Velenju sedemnajst osebnih avtomobilov eden za drugim krenilo na trietapni avtomobilski reli spominov na NOB po Šaleški dolini in okoliških krajih.
To prireditev sta v počastitev dneva rudarjev in dneva borca organizirala Avto-moto turing klub Titovo Velenje in občinski odbor zveze združenj borcev NOV Velenje.
Prva etapa relija je potekala od Titovega Velenja prek Šentilja do Lajš, druga od Lajš prek Topolšice, Šentflorjana in Šmartnega ob Paki do Podgorja, tretja etapa pa od Podgorja do Titovega Velenja.
Skupno je bilo treba prevoziti 55 kilometrov, vmes pa so tekmovalci opravili še tri spretnostne vožnje, se ustavili pri enajstih pomnikih NOB in pri vsakem morali odgovoriti na nekaj vprašanj.
V	vsakem avtomobilu sta bila voznik in sovoznik - in vsi tekmovalni pari so progo prevozili brez posebnih težav; le en avtomobil se je malo poškodoval, a so sklenili, da ga bodo kmalu popravili v delovni organizaciji našega kombinata APS. Iz te naše delovne organizacije je bila tudi večina udeležencev relija. In tudi za najbolj spretne voznike so se izkazali tekmovalci na reliju iz nje. Saj je progo prvi prevozil Berlinger iz APS, drugi pa Skočaj iz APS - vsak s svojo zakonsko družico kot sovoznico. Tretja pa sta na cilj pripeljala brata Kerzič, člana Avto-moto društva Mengeš.
Poleg tega so tekmovalci iz APS bili na reliju tudi ekipni zmagovalci. /D. L./
šahovski turnir
Ekipni šahovski turnir, odigran v počastitev našega praznika 3-julija v petek popoldne, 1. julija, v hotelu Paki, se je izšel takole: 1. Termoelektrarne Trbovlje (26 1/2 točke), 2. RLV (22 1/2), 3. Železniško gospodarstvo-Celje (21	1/2), 4. Krajevna skupnost
Šoštanj (18 1/2), 5. Gorenje (15), 6. REK (14), 7. Vegrad (13), 8. Velenjski upokojenci (9 1/2) in 9- Krajevna skupnost Topolšica (3 1/2).
Nagrajeni igralci za nadpovprečno uspešnost na turnirju: Franc Pešec, ŽG Celje - 6 1/2 točke, Jože Drobež TE Trbovlje - 7 1/2, Oto Krajnc TE Šoštanj - 7, Stane Pertinač, ŽG Celje - 7.
D. L. - Š. C.
Rudarska likovna kolonija in razstava v njej ustvarjenih del ob 3. juliju
Društvo šaleških likovnikov je letos že deveto leto zapored ob 3. juliju organiziralo rudarsko likovno kolonijo in razstavo v njej ustvarjenih del v galeriji velenjske knjižnice.
Za tematsko področje letošnje rudarske likovne kolonije so bili določeni gostinsko-turis-tični objekti, s katerimi gospodari delovna skupnost našega kombinata Družbeni standard, razstava ustvarjenih del v koloniji pa je bila odprta 24. junija zvečer.
Ob odprtju razstave je akademski slikar Lojze Zavolovšek med drugim dejal:
"Letos smo se v rudarski likovni koloniji lotili risanja in slikanja Delavskega kluba v Titovem Velenju, kavarne REK v Titovem Velenju, Vile široko v Šoštanju, restavracije Jezero v Titovem Velenju, planinske hišice pri Treh kraljih na Pohorju in obeh počitniških domov REK, doma v Fijesi in doma v Crikvenici.
Naštete objekte smo upodobili iz različnih zornih kotov; cele, nekateri pa smo se lotili tudi upodabljanja detajlov na njih.
Večino del smo naredili v akvarelni tehniki.
Med nami je ves čas vladalo tovarištvo.
V koloniji smo se naučili tudi marsikaj novega in si tako izpopolnili likovno znanje."
Na razstavi se je z ustvarjenimi deli v rudarski likovni koloniji predstavilo 19 njenih udeležencev, in to vsak z dvema deloma.
Odprtje razstave sta popestrila petje Rudarskega okteta Titovo Velenje in nastop članov Amaterskega gledališča Velenje Karla Čretnika in Boruta Keršiča s skečem. Odprl pa je razstavo vodja delovne skupnosti skupnih služb našega rudnika Teodor Jelen in pri tem poudaril, da takšne prireditve dajejo žlahtnost praznovanju rudarskega praznika. /Priprava teksta: Tatjana Hudomalj, slike: Lojze Ojsteršek/
ŠE O SREČANJU OKTETOV OB 3. JULIJU
Kjer pisana so polja, kjer doma je dobra volja___
V petek zvečer, 24. junija, je bila dobra volja vsekakor doma v dvorani glasbene šole v Titovem Velenju. V njej so jo s svojim petjem ustvarili okteti: vokalni oktet Studenček iz Celja, šaleški oktet iz Šoštanja, Zagorski oktet iz Zagorja ob Savi, oktet Tosam a iz Domžal, Ljutomerski oktet in naš - Rudarski oktet. Tokrat so se ob 3. juliju zbrali v Titovem Velenju že šestič in pod geslom: Okteti rudarjem!
Da je nastop oktetov pri nas ob 3. juliju že
Za izdajanje glasila skrbi uredniški odbor. Odbor sestavljata;
Skupina udeležencev naše letošnje rudarske likovne kolonije ob 3. juliju med ustvarjanjem pri restavraciji Jezero
Razstava ustvarjenih del v rudarski likovni koloniji je bila odprta 24. junija zvečer, govornik pred odprtjem pa je bil akademski slikar Lojze Zavolovšek.
Vodja okteta Tosama iz Domžal Avgust Potočnik med razgovorom za naše glasilo
tradicionalna prireditev in da je ta prireditev pri delavcih našega kombinata močno priljubljena, so tudi tokrat izpričevali skoraj do zadnjega kotička polna dvorana glasbene šole, zbranost poslušalcev v njej in njihovi burni aplavzi po vsaki odpeti pesmi.
Marsikateri Velenjčan, ki rad prisluhne ubranemu petju, vedno gre poslušat ta koncert.
Med okteti, ki na njem nastopijo, je doslej razen enkrat vedno bil tudi oktet Tosama iz Domžal. In zato si je tudi zaslužil priznanje v obliki spominskega darila, ki ga je dobil ob svojem letošnjem nastopu.
Kakšen oktet je to - s kakšno tradicijo in s kakšnimi pevci - o tem pa nam je tole povedal njegov vodja Avgust POTOČNIK:
"Naš oktet je star osemnajst let. Pet članov poje v njem že od njegove ustanovitve, vsi pa so zaposleni v tovarni sanitetnega materiala Tosama v Domžalah, ki bo letos slavila svojo 65-letnico.
Čeprav je delovni kolektiv naše tovarne pretežno ženski, saj je od skupno 1 100 njegovih članov okrog 80 odstotkov žensk, nimamo težav s pridobivanjem novih članov za naš oktet, kadar se kateri odloči, da v njem ne bo več pel.
Sicer pa noben član našega okteta nima glasbene izobrazbe, imamo pa zato vsi toliko več volje do petja. Nastopamo na raznih prireditvah v Domžalah in, seveda, na vseh prireditvah naše tovarne s kulturnim programom.
Ob 15-letnici našega okteta smo imeli v gosteh pevce vašega rudarskega okteta in takrat smo skupaj odšli tudi na piknik na Veliko planino, ki nam je vsem ostal v nepozabnem spominu.
Upamo, da bomo z vašim rudarskim oktetom še naprej sodelovali in skupaj z njim ohranjali lepo petje." /D. L./
VABILO
na dvodnevni izlet prek Vršnega na Krn in mimo Krnskega jezera na Komno in z nje do slapa Savice
Zadnjo soboto in nedeljo v avgustu - torej 27. in 28. avgusta- bomo planinci iz našega kombinata spet imeli izlet. Tokrat bomo prvi dan izleta prek Vršnega šli na Krn in od tod po daljšem počitku do Krnskega jezera. (Skupno 6-7 ur zmerne hoje.)
V Vršnem, vasi 376 metrov visoko nad Kobaridom na južnem pobočju Krna, si bomo ogledali v spominski muzej preurejeno rojstno hišo "goriškega slavčka" Simona Gregorčiča.
Na vrhu Krna - 2 245 metrov visoko nad morjem in le 10 minut hoda od Gomiščkovega zavetišča za planince pod njim - se nam bo odprl slikovit razgled na Kaninsko in Triglavsko pogorje, na njegovih pobočjih pa bomo lahko opazili še vedno številne ostanke fortifikacij iz časa prve svetovne vojne na soški fronti.
S Krna do Krnskega jezera in nove koče ob njem, ki jo upravlja Planinsko društvo Nova Gorica in v kateri bomo prenočili, nas čaka samo kakšno poldrugo uro hoje navzdol po prelepi gorski poti.
Drugi dan izleta nas bo pot prek Bogatinskega sedla vodila na Komno in z nje do slapa Savice in koče pod njim, kjer nas bo čakal avtobus. (Skupno 5 ur zmerne hoje.)
Prijaviti se je - kot običajno - treba do 15. avgusta.
Prijave sprejemajo: v Novih Prelogah (NOP) Fanika Pozvek in Marjana Borovnik, na Jašku Skale Marija Cerovečki in v Titovem Velenju (DSSS REK) Zdenka C ekon.
Podrobnejše informacije o izletu lahko dobite pri teh članicah naše planinske skupine ali pa pri vodnikih na naših izletih Slavku Meži, Ivanu Bogataju, Francu Zajcu, Jožetu Vogrinu in Karlu Zibretu.
Nasvidenje na tem našem že desetem izletu!
Planinska skupina
REK Franc Leskošek-Luka
RUDAR - INFORMATOR, glasilo kolektiva sestavljene organizacije REK Franc Leskošek-Luka, Titovo Velenje
a)	delegacija samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij: Peter Rezman (RLV - J. mehanizacija) - namestnik Ivan Krejan (RLV - J. mehanizacija), Jože Kotnik (RLV - J. Pesje) - namestnik Polde Rober (RLV - J. Skale), TE Šoštanj -Zinka Moškon (namestnik Stane Lipnik), E SO - Alojz Iršič (namestnica Nada Fedran), SIPAK - Tatjana Knez (namestnik Roman Rebernik), APS - Franc Krajnc (namestnik Rudi Janič), Tiskarna - Marija Boruta, Družbeni standard - Jože Mirtič (namestnica Dragica Pohar), Zavarovanje - Franc Spegel (namestnik Anton Krajnc), DSSS SOZD REK - Peter Kle-menšek (namestnica Tanja Gol j ar);
b)	delegacija delavcev in njihovih stalnih sodelavcev pri glasilu: Konstantin Kuzmin (KPO SOZD REK - odgovorni urednik), Rafael Batič (DSSS SOZD REK - glavni in tehnični urednik), Diana Janežič (DSSS SOZD REK - novinarka reporterka) -nadomeščanje: Tatjana Hudomalj, Draga Lipuš (DSSS SOZD REK - novinarka lektorica), Vesna Smergut (DSSS SOZD REK - tajnica in stavka glasila) - nadomeščanje: Eva Biškop, Irena Seme-Tirnanič (referentka za informiranje v TE Šoštanj) ter predstavnik OK SZDL Velenje Ljubiša Savovič.
Predsednik uredniškega odbora: Jože Kotnik • Naslov uredništva: Titovo Velenje - Rudarska 6 (II. nadstropje, soba 23 - telefon 855 231, interno 260)
Tiska DO Tiskarna REK Franc Leskošek-Luka, Titovo Velenje (Titovo Velenje - Strbenkova 6, telefon 855 521, interno 301) • Glasilo prejemajo vsi člani kolektiva brezplačno e Izhaja po potrebi e Naklada 6 500 izvodov
Srečno!