Podtalna plačana f pttaihH. Leto XVL, Stev. 43 LJubljana, četrtek ii. februarja I935 upritvuisivo. ujuDijan«. KnaOjeva nliea i — rmietoo n n« SL23, »124. »136, na& maarstnj .xtoatea> Ujubljana. Seian-burgoro nt L - rei M9Z 24KL PooruZmca Mati bor. Gosposka allca It a - reietoo «t Mftft. Podružnica Celje: Kocenova ulica tt. 2. - Telefon It ISO Računi pri pošt ftek ssvodtti: Ljubljana tt 11-842 Praga Oslo 78.180, W-'ler tt I0A241 Cena 2 Din •^—mmmmmmmmmmammm—mmmmmmrnmmmmmmmmmm - soaSa mesečne Din 15.— ite inosemim iXr «0.— Urediuitvo' Ljubljana. Knafljeva uUca & relefon 1122 S12S. 812«. 3126 8120 Maribor Gosposka ulica 11 releton It 2440 Celje, Str vmarerjera ulica tt 1. Telefon tt 66 Rokopisi M m vračajo. — Oglasi po tartfn Brez skrivalnice Ganljivo je čitati jeremijade »Slovenca« o zatirani svobodi pod režimom JNS, te »delniške družbe za izkoriščanje dr žave in naroda«, ki je razdelila »državljane v dve skupini«, katerih ena ima vse mogoče privilegije, dočim uživa drugi tlačeni del bridko usodo obsojenih na stradanje in brezposelnost. Pozablji vost je lepa čednost, malo hudo pa je, kadar prehaja že preko vseh meja obzirnosti. Tako popuščanje spomina je mogoče samo v Kopitarjevi ulici, kjer Je preveč pozabljajo, kar ve vsa sloven *ka javnost, da naši klerikalci niso od danes, nego da imajo že svojo bogato agodovino, ki nudi v svoji celoti en sam nazoren primer, kako se lahko v interesu gotove stranke dosledno in preudarno izkoriščata narod in država. Ne bomo segali predaleč nazaj v deloma za-mmenele liste te zgodovine. Dovolj je irpomina na polpreteklo dobo, na 1. 1927., ko je bila v eri dr. Natlačena klerikalna oblast na vrhuncu v ravnokar izvoljenih ■oblastnih samoupravah. Država in narod sta se takrat nahajala pred važnimi političnimi odločitvami. V Narodni skupščini je bil na dnev-r.em redu novi davčni zakon, proti kate-•emu so vodili napredni poslanci ostro horbo, predvidevajoč vse to, kar se je pozneje res zgodilo, da bo namreč zakon postal izvor težkih davčnih pogrešk in krivic. Pred parlamentom se je naha-iaia tudi težka korupcijska afera Ada-mov-Rade Pašič in veljalo je, da se z >rezobzirnim razčiščenjem te afere zagrabi zlo za vrat in prične prepotrebno čiščenje. Ze je bila osi gu rana večina in ogledalo .je, da bo glasovanje postalo rhodišče krepkih ukrepov proti težkemu narodnemu zlu. Začetkom februarja *> se bile vršile volitve v oblastne skupščine. Vsi prijatelji resnične samouprave so jih 7, zadovoljstvom pozdravi-i. Zakon o oblastnih samoupravah ni bi! baš slab. Z uvedbo proporcionalnega sistema je omogočil skladno sodelovanje raznih političnih grupacij v oblastnih skupščinah in oblastnih odborih, priznal je oblastnim samoupravam precej obilno kompetenco ter je osobito dopuščal tudi možnost široke financijske samostojnosti. V vseh teh vprašanjih sta se takrat » parlament borila, za zmago dva principa: centralistično - nazadnjaški in de-centralističnonapredni. Prvi povrh ple-snensko konservativen, drugi deloma od-'očno jugoslovensko orientiran. Odloči-■ev je hila pri tedan ji parlamentarni si-naciji v mnogočem odvisna od naše klerikalne stranke, katere poslanci so tvorili jeziček na tehtnici. Na vladi so bili -adikali, ki se po izstopu Radiča niso mogli ver vzdržati na krmilu. Ponudili (O koalicijo slovenskim klerikalcem. Čez noč se .je klerikalna politika preobrnila. Za ceno ministrskih portfeljev ie klerikalna stranka naenkrat odobravala novi davčni zakon, pomagala preglasovati resolucijo o uvedbi preiskave v aferi Adamov-Pašic in so na kraju pristali na uredbo o budžetiranju oblastnih samouprav, ki je to važno institucijo, obetajočo, da postane izvor resnične in pametne avtonomije, degradiralo na čisto upravni organ pod poveljstvom finančnega ministra in jo torej spremenilo v j>omožni organ centralizma. Za skledo leče .je ta »delniška družba«, kot v Kopitarjevi ulici sedai lastijo politične nasprotnike, prodala bistvene interese naroda in še posebej slovenskega ljudstva v momentu, ko je bila njihova uspešna obramba historičnega pomena za ves nadaljnji razvoj naših notranjepolitičnih in gospodarskih prilik. Dobili so nekaj ministrskih portfeljev in izpolnjena jim je bila želja, da smejo zopet enkrat brez pardona preganjati politične nasprotnike in s svojim znanim škornjem stopiti naprednemu elementu na tilnik. S posebno uredbo so si dali spremeniti jasne določbe zakona o oblastnih upravah, ki je za delo v oblastni skupščini in v oblastnem odboru predvideval proporc, samo da dobijo slovenske samouprave v svojo izključno nekontrolirano eksploatacijo. Danes obtožujejo nacionalno fronto, da jih ni pustila k delu, od katerega so se s svojo sabotažo in abstinenco sami izključevali, takrat pa, ko so oni imeli besedo, so pre-zirno in oholo odbijali od sebe sodelovanje vsakogar, ki se ni pokoril njihovemu diktatu. Da onemogočijo vsako kontrolo svojega dela, so izposlovali ukinjenje proporca za volitev oblastnih odborov in usvojili so v oblastni skupščini z naprej izdejstvovanim pristankom vlade poslovnik, ki je manišini kratil celo pravico govora ter ji onemogočal v nujnih stvareh celo predlaganje predlogov s tem, da so zahtevali za take predloge 15 podpisov — ker je bilo samo 12 članov opozicije. Ko se je manjšina upravičeno pritoževala zaradi takega postopanja, je tedanji predsednik dr. Natlačen cinično tolažil napredno manjšino, da bo tudi ona lahko tako izrabljala večino če jo bo kdaj imela. Kako enostransko je bilo poslovanje takratnih oblastnih odborov, ni treba še posebej spominjati. Ako je kdaj igrala v odločevanju o podelitvi raznih ugodnosti kaka legitimacija, potem je bilo to v času klerikalne samovlade v naših oblastnih samoupravah, ko ni mogel člo- Poset avstrijskega kancelar ja v Parizu in Londonu: Dr. Schuschniss- habsburški pionir Avstrijski kancelar bo skušal prepričati zapadne velesile, da je ureditev avstrijskega vprašanja možna samo z obnovo habsburške monarhije Dunaj, 20. februarja. 2- ^ nocojšnjim rednim brzim vlakom sta avstrijski kancelar dr. Schuschnigg in zunanji minister Berger-NValdenegg odpotovala v Pariz in London. Potujeta preko Švice ter bosta prispela v Pariz jutri popoldne. Po poročilih iz tukajšnjih političnih krogov bosta izročila v Parizu in Londonu obširno spomenico o vseh željah in predlogih, ki jih hoče Avstrija za očuvanje svoje neodvisnosti in samostojnosti predložiti obema za-padnima velesilama. Na Dunaju upajo, da bodo pri posvetovanjih v Parizu in Londonu razčiščena vsa še neurejena vpraša- nja in da bodo nato tudi v Berlinu uvideli, da mora Nemčija glede avstrijske neodvisnosti revidirati svojo taktiko in politiko. Z avstrijskim kancelariem potuje tudi francoski poslanik na Dunaju. Kot strokovnjaki ga spremljajo trije visoki uradniki zveznega kancclarstva. »Reichspost« piše, da bosta avstrijska ministra govorila s francoskimi in angleškim' državniki o vprašanjih, ki so v zvezi s poslanstvom Avstrije v Srednji Evropi in z njenim delom za mir, kakor tudi o možnosti, kako naj bi se razširilo gospodarsko sodelovanje v Srednji Evropi. Habsburška politika Sedanji avstrijski režim je docela v službi Habsbur-žanov — Njegov edini cilj je povratek Habsburžanov na avstrijski prestol Praga. 30. februarja, p. »Narodni Politikam se povodom potovanja avstrijskega zveznega kancelarja dr. Schuschnigga v Pariz in London bavi s tendencami avstrijske politike in piše med drugim: Avstrija se olmaša v zadnjem času vedno bolj kot razvajeno in kiijavo dele Evrope. Neprestano obletava velesile, jih roti in prosi pomoti in na vse nafine skuša zbujati usmiljenje z avstrijskim režimom; kdor pa le malo pogleda za avstrijske kulise, vidi, kam meri ta politika. Dočim se na eni strani predstavlja avstrijski režim kot nedolžno jagnje, na drugi strani sistematično izpod-k o pav a sedanjo državno ureditev v Srednji Evropi in tako neprestano in vedno bolj ogroža mir. Skrajni rilj te avstrijske politike je obnova habsbnrske monarhijr, sprva v manj sem, pozneje pa po možnosti v starem obsegu. Kdor je le malo kritično premotril govore in izjave avstrijskih državnikov v zadnjem času in delo avstrijskega klero-monar-hističnega režima bo spoznal, da jc obnova habsburške glorije skrajni cilj sedanjega avstrijskega režima. Iz zaupnih virov se doznava, da se v tein pogledu pripravljajo in raz motri vajo za avstrijskimi kulisami že čisto konkretni načrti. Tako domnevajo, da bi sc dal ta eilj doseči s tem, da l»i sedanji predsednik avstrijske zvezne države Miklas. ki mn poteče mandat šele prihodnje leto, žc sedaj odstopil. Vlada bi nato izvedla volitve novesa predsednika. Ne volili pa hi ga več direktno. na podlagi splošni« volilne pravice, marveč po izpremenjenih določbah nove ustave. da hi smeli glasovali samo župani. Ker Italijanska akcija proti Abesiniji Dočim se Italija na eni strani pogaja z Abesinijo, pošilja na njeno mejo neprestano nove čete Pariz, 20. februarja, d. Na intervencije francoskega poslanika v Rimu je italijanska vlada obvestila Quai d' Orsay, da je izdala stroge varnostne odredbe v obrambo Somalije le zaradi tega, ker je v skrbeh, da ne bi Abesinci napadli Somalije vzdolž vse njene zapadne meie. Vznemirjujoče vesti o položaju na meji italijanske Somalije kažejo, da so bile vse doslej izdane odredbe dejansko oujn« potrebne. Pariški listi poročajo, da doslej še noben oddelek obeh mobiliziranih divizij ni zapustil Italije, pač pa so odposlali v Somalijo že več ladij z vojnim materijalom. ki ga spremljajo oddelki specializiranih artiljerijskih, inženjerskih in drugih edinic. O razvoju pogajanj z Abesinijo in Italijo še vedno ni točnih vesti. Abesinska vlada vztraja pri svoji zahtevi, naj se ves spor predloži Društvu narodov in uredi pred arbitražnim razsodiščem, česar pa Italija noče sprejeti. Sedaj so pogajanja baje koncentrirana na obliki in obsegu zadoščenja, ki ga zahteva Italija od Abesinije zaradi poslednjih incidentov, ter na jamstvih, ki naj jih da Abesinija, da se v bodoče taki incidenti ne bodo več ponovili. Lavalov nasvet Pariz, 20. februarja. AA. Zunanji minister Laval je snoči sprejel abesinskega poslanika. »Journal« piše. da je ta sestanek v zvezi s posredovalno akcijo Velike Britanije in Francije v italijansko-abesinskem sporu Laval je baje priporočil abesinske-mu poslaniku, naj svetuje svoji vladi, da sprejme predlog o ustanovitvi nevtralnega pasa med Abesinijo in italijanskim ozemljem v Somaliji in Eritreji. Novo vojaštvo na poti v Afriko Rim, 20. februarja, k. V poslednjih dneh je odplulo iz južno-italijanskih pristanišč Neaplja, Messine in Palerma več velikih ladij z oddelki fašistične milice, dobrovolj-cev in vojnim materijalom v Somalijo. Razen treh fašističnih bataljonov, ki so se v Neaplju vkrcali na parnik »Gange«, so vse ladje odolule ponoči. Iz Taranta in Messine je odplulo proti Somaliji tudi več vojnih ladij. Fašistični tisk obširno komentira manifestacije, ki so jih priredile fašistične mladinske in druge organizacije miličnikom ob njihovem odhodu v Somalijo. »Giornale d' Italia« trdi, da je bil v Italiji po zaslugi fašizma obnovljen duh prostovoljnega žrtvovanja za domovino in da morajo biti manifestacije, ki so jih priredili Italijani fašističnim miličnikom, ko so se odpravili v Somalijo, resen opomin vsemu svetu, da je dandanes sleherni Italijan pripravljen braniti svojo domvino ter da Italija ni več taka, kakršna je bila pred svetovno vojno. Neapelj, 20. februarja. AA. Danes se je vkrcal za pot v vzhjdno Afriko bataljon ženijskih čet, skupno 750 mož in 40 oficirjev. Množica je priredila odhajajočim vojakom navdušeno slovo. Od njih se je poslovil tudi italijanski prestolonaslednik. Jutri odide v vzhodno Afriko 400 specializiranih industrijskih delavcev. Možnost vojne Rim, 20 februarja, č. Z možnostjo, da nastanejo resne težave med Italijo in Abesinijo, računa tudi italijanski tisk, ki danes že ojiozarja javnost, da vojna ni izključena, kakor poročajo listi, nagovarjajo zastopniki abesinskih obmejnih plemen svojega cesarja, naj napade italijansko kolonijo, kamor le niso prispela ojačenja iz Evrope, češ, da bi bil uspeh povsem gotov Abesinija je sicer pristala na italijanski predlo«, da se ustvari nevtralni pas, toda zahtevala je za svo|a obmejna plemena prosto pot na tem ozemlju. Italija pa tega pogoja ne more sprejeti, ker bi lahko abesinska obmejna plemena, ki bi prodrla v nevtralni pas, v danem pii-meru od zadaj napadla italijanske obmejne straže. __ Kralj Boris obolel Sofija, 20 februarja, p. Kralj Boris je obolel na hripi. Po nasvetu zdravnikov bo moral več dni ostati v postelji. Njegovo zdravstveno stanje pa ni nevarno, če ne nastopijo komplikacije. vek še gramoza tolči in cest pometati brez legitimacije vladajoče vsemogočne stranke in njene klike. Tako torej izgledajo oni, ki imajo danes korajžo predpostavljati, da je naša javnost vse pozabila, in ki mislijo, da morejo izbrisati dejstvo, da so si slovenski kraji šele oddahnili, jo je ta družba, ki je uradnika preganjala že zato, če mu je iz žepa gledalo »Jutro«, bila temeljito postavljena v kot. V ostalem je mentaliteta gospode, ki je demokratična, kadar nima oblasti v rokah, avtonomistična, kadar ne sedi na ministrskih stolčkih, socialna, protiko-rupcionistična, ljudska in kar hočete, kadar mora sedeti v opoziciji, tudi dru- god podobna mentaliteti naših domačih dosedanjih političnih saboterjev in abstinentov. Pred nekaj dnevi smo čitali nekoliko uradne statistike iz nekega drugega klerikalnega režima in priznati moramo, da se človeku lasje -ežijo, ko pregleduje številke obračunov s političnimi nasprotniki režima ki pravi, da je urejen po principih papeževe enciklike. Našim domačim gospodom pa enkrat za vselej: zaman se zaganjate v nacionalno fronto s klevetami in psovkami. Držala bo čvrsto in za vedno preprečila, da se vrnejo časi vaše strahovlade in vašega resničnega izkoriščevanja dižave in naroda. pa so župani pod sedanjim režimom imenovani in torej absolutno pokorni, bi glasovali za onega kandidata, ki bi ga postavila vlada. Kot naslednika Miklasa prihajata v poštev knez Starhemherg io bivši avstrijski nadvojvoda Evgeu Habsburški, ki mu je bil kot prvemu Hahsburžanu dovoljen povratek v Avstrijo in ki se že prav pridno udejstvuje na političnem polju za oživljcnje starega monarhističnega duha in razpoloženja. Kdorkoli izmed obeh kandidatov hi bil izvoljen, bi imel nalogo, pripraviti pot za povratek Otona Habsburškega na avstrijski prestol. Sedaj, ko je z londonskimi predlogi postala Avstrija nekako izhodišče srednjeevropske mednarodne politične situacije, upajo avstrijski krogi, da bi se ti načrti posrečili. To je tudi glavni cilj potovanja avstrijskega kancelarja Schuschnigga in zunanjega ministra barona Berger-Waldenegga v Pariz in London. Njuna naloga je prepričati Francijo in Anglijo o potrebi povratka Habsburžanov na avstrijski prestol, češ, da se da samo na ta način enkrat za vselej odstraniti možnost »anšlusa«. ker so Habshuržani stari nasprotniki nemškega edinstva, vrh tega pa bi bila to izrazito katoliška država, ki bi ji morda uspelo, pritegniti v svoj sklop tudi Bavarsko, s čimer bi hila Nemčiji oslabljena. List zaključuje svoja izvajanja z ugotovitvijo, da je Mala antanta slej ko prej odločen nasprotnik obnove avstro-ogrske habsburške monarhije in bodo morali to stališče upoštevati tako v Parizu, kakor v Londonu, ako hočejo račnnati še na nadaljnjo sodelovanje Hale antante pri graditvi trdnih temeljev evropskega miru. Sprejem v Parizu v senci bajonetov Pariz, 20. februarja r. Francoski listi ae deloma te danes bavijo a posetom avstrij- skega zveznega kancelarja dr. Schuschnigga in v zvea s tem razglabljajo o avstrijskem vprašanju. Kakor so sicer vsi edini v tem, cla je samostojnost Avstrije potrebna za očuvanje evropskega miru, tako na drugi strani s precejšnjo skepso spremljajo politiko sedanjega režima, ki je z brutalnim nasiljem zatrl socialistični pokrit in zaplaval docela v i talija rusko-fašistične vode. Le redki listi posvečajo kaneelarju Schuschniggu kot nasledniku Dollfussa tople pozdrave. Večina pariških, /Jasti levičarsko usmerjenih listov ga sprejema skrajno hladno in rezervirano, ekstremuejši listi pa ceio pozivajo levičarske kroge, naj sprejmejo avstrijskega kancelarja z demonstracijami v znak solidarnosti z zatiranimi socialisti v Avstriji. Spričo takega razpoloženja javnosti so bile oblasti prisiljene izdati stroge varnostne ukrepe. Ofi-ciclni predstavniki bodo pozdravili kancelarja Schuschnigga v senci bajonetov, kar bo te samo po sebi nekako simboliziralo, kakšen režim predstavlja. Pariz, 30. februarja, č. Demonstracije, ki jih pripravljajo pariški socialisti in komunisti proti avstrijskemu zveznemu kaneelarju dr. Schuschniggu bodo, kakor kažejo dosedanje priprave, zavzele zelo širok ob seg. Skupna akcija socialistične in komunistične fronte je danes razširila po Parizu letake, v katerih poziva delavstvo, naj sc jutri zvečer ob prihodu brzega vlaka zbere pred postajo in demonstrira proti avstrijskemu diktatorju m klerofašističnemu režimu, ki je uničil socialistične organizacije v Avstriji. Marksisti nameravajo demonstrirati tudi pred avstrijskim poslaništvom v Parizu. Kakor pravi letak, bodo demonstracije organizirane zato. da avstrijskem« kancclariu v Pnri/u nc hn dolg čas. Za enotno fronto azijskih narodov Japonska je pripravljena dati Kitajski vsakršno pomoč, če vstopi v azijsko fronto proti beli rasi Tokio, 20. februarja, b. Izredni kitajski poslanik Vančungčuj, ki je včeraj prispel v Tokio, je danes posetil zunanjega ministra Hiroto in imel z njim dolg razgovor. Kakor sc doznava v diplomatskih krogih, je pri tej priliki izrazil željo Kitajske, da bi se v konkretnih ukrepih pokazalo in oživotvo-rilo tesno sodelovanje Japonske in Kitajske na gospodarskem in političnem polju. Japonski zunanji minister Hirota je na to željo odgovoril z daljšo izjavo, v kateri je naglasil, da je Japonska pripravljena nuditi Kitajski vsakršno pomoč in podporo, če preneha na Kitajskem protijaponska gonja, ki se je pod vplivom raznih zainteresiranih velesil v zadnjih letih tako razpasla. Kitajski poslanik je glede na to dal konkretne obljube. V diplomatskih krogih sodijo, da je napočila v odnošajih Japonske m Kitajske nova doba, ki jo obeležuje tesno sodelovanje in ki stremi pod japonskim vodstvom po skupnem odporu proti vmešavanju bele rase In po združitvi vseh azijskih narodov Daljnega vzhoda v enotno fronto. Zlasti ameriški in angleški diplomatski krogi spremljajo to akcijo z veliko pozornostjo m naraščajočim vznemirjenjem. Tokio, 20. februarja. AA. Jutri se bo Vančungčuj sestal s predsednikom vlade Okado, z vojnim ministrom Hajasijem in z mornariškim ministrom Osumijem. Ne posredno po svojem sestanku z izrednim kitajskim odposlancem je zunanji minister odšel referirat predsedniku vlade. Japonsko-ruska pogajanja Tokio, 20. februarja, d. Da bi se kakorkoli uredila vprašanja Daljnega vzhoda, ki neprestano ogražajo mir med Rusijo in Japonsko, so se ruski in japonski diplomati v Tokiju vnovič sestali h konferenci. Japonski delegaciji načeluje zuna-nji minister Hirota, ruski pa poslanik Jurenjev. Na programu konference so predvsem priznanje Mandžurije po sovjetski vladi, ekste-ritorialnosti v Mandžuriji, razne obmejne zadeve, oddaja petrolejskih virov na Sa-halinu v zakup ter japonsko-ruske pogodbe o zakupu ribištva. Pričakujejo, da bo Hirota predlagal ruski delegaciji naj so obmejno ozemlje med Mandžurijo in Sibirijo demilitarizira. Ovržene klevete Pariz, 20. februarja, b. Parlamentarni preiskovalni odbor, ki je raziskoval afero Stavisicega in v zvezi s tem razne ob-dolžitve proti odličnim francoskim parlamentarcem, je danes objavil uradni komunike, v katerem ugotavlja, da so po uspehih vsestranske, toliko mesecev trajajoče preiskave absolutno ovrženi vsi očitki proti bivšemu ministrskemu predsedniku Chautempsu in vrhovnemu državnemu tožilcu Pressardu. Beograjsko predmestje Prokop v nevarnosti Beograd 20. februarja, p. V davnih časih je bil na kraju, kjer jc sedaj beograjsko predmestje, nazvano Prokop. star rudnik. V poznejši dobi so na tem ozemlju nastale male naselbine, ki so se t ustanovitvijo velikega Beograd« združile z mestom. Ze nekaj časa sem pa so opažali, da se zemlja na mnogih krajih seseda. Zadnje dn.i so nastale nove velike vsedline in je mnogo hiš v nevarnosti, da se porušijo. Sesedajo se stari rud-niški rovi. ki niso bili zasuti. Danes jc teren pregledala posebna strokovna komisija, ki je ugotovila, da je velika nevarnost nadaljnjih izprememb na zemeljski površini. Zaradi tega je bil izdan odlok, da se mora okrog dvajset hiš nemudoma izprazniti, ker je nadaljnje bivanje v niih življenjsko nevarno. Notarska vest Beograd. 20 februarja p. Dosedanji notar pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah Fran Stupica je podal ostavko na notarsko mesto Za njegovega naslednika je Imenovan notarski pripravnik Fran Golob. I Katastrofa jugoslovenskega parnika pred Benetkami Beograd, 20. februarja. AA. Danes popoldne ob 2. sta na vožnji iz Trsta v Benetke, kakih 6 milj pred Benetkami, trčila italijanski parnik »Rodi« in parnik »Vi's«, last mednarodne družbe »Oceania« ua Su-šaku. Karambol je bil tako hud, da se je parnik »Vila« v 10 minutah potopil. Do nesreče je prišlo zaradi goste megle. Parnik »Rodi« je prevzel rešeno posadk« »Vile« in odplul v Trst Parnrk »Vila« je bil največji parnik družbe »Oceania« in je imel 5500 ton. Opravljal ie redni tovorni promet med našimi lukami in Kanarskim otočjem. Na parniku je bilo 32 mož posadke. Poveljeval jim je kapitan Josip KaJafatovič. Po prvih vesteh se zdi, da »o utonile štiri osebe. Pamik je vozil 3600 ton fosfata in 300 ton žita. Nezgoda pa rti tka »Zagreb« Sušak, 20 februarja n. Davi je parnik »Zagreb«, last Jadranske plovidbe, nasedel na sipino v bližini otoka Paga Ladja ni močno poškodovana. Na pomoč so od-plule proti Pagu ladje i-Lika«, >Sloboda«, »Topola« in »Jugoslavija«. Najdba fosilnih ostankov pritlikavcev London. 20. februarja. AA. Iz Bombaya poročajo, da so pri izkopavanju v Vedna-garju naSIi fosilne okostnjake ljudi, visokih komaj 15 palcev (slabih 40 cm) in ostankp raenesi orodja, ki bi po »voj- velikosti ustrezalo tem pritlikavcem. Mislijo, da bo ta oajdbo velikesra pomena za xv da-ljnji razvoj znanosti raavoj* &o*ekr Volilna kampanja Srcske organizacije JNS se povsod izrekajo za listo g. Jevtiča — Takozvane »akcije", med njimi tudi slovenski bojevniki, bodo skušale postaviti svojo listo Beograd, 20. febr. r. V listih, ki so zadnje dni objavljali polno več ali manj interesantnih vesti o volilnih listah in 0 vseh mogočih kandidaturah, je danes precejšnja suša. Sicer se pojavlja še polno imen, ali vidi se, da so deloma kar na slepo zabeležena — vsekakor pa so ta naštevanja postala nezanimiva. Do sedaj je namreč le eno gotovo: da bo nosilec državne nacionalne liste g. B. Jevtič in verjetno je, da postavi svojo državno listo tudi stranka gosp Hodžere (Narodna stranka). Razgovori med ostalimi skupinami še vedno niso privedli do nikakega sporazuma. Zdi se, da so nastale nove težkoče glede vprašanja, kdo naj bo nosilec njihove liste. Včeraj in predvčerajšnjim so se vršile ponovne konference zastopnikov prizadetih grup, med katerimi so bili tudi znani gospodje iz Ljubljane. Organizacije JNS po vsej državi sklicujejo svoje skupščine in konference ter se povsod izrekajo za nacionalno listo g. Jevtiča. Na mnogih teh konferencah so bili tudi že postavljeni kandidati. Ker strankine liste ne bo, so sklepi glede kandidatov seveda le predlogi za nosilca liste, ki bo končno odločal o svojem pristanku na posamezne prijavljene mu kandidature. Organizacije JNS so v mnogih srezih tudi že sestavile posebne volilne odbore, ki bodo vodili volilno agitacijo za nacionalne kandidate. Beograd, 20. febr. r. Včeraj in danes se je vršila tu konferenca zastopnikov raznih tkzv. »akcij«: Jugoslovenske akcije, Zbora, grupe Otadžbina in bojevnikov. Razpravljali so o volilni taktiki teh grup. Kakor znano je z nedavnim aranžmanom prevzel vodstvo vseh teh skupin izdajatelj Otadžbine g. Ljo-tič, ki je pristaš korporativnega sistema. Kakor se zatrjuje, je konferenca sklenila, da se razne akcije združijo v enotno volilno formacijo, ki bo skušala postaviti svojo listo z nosilcem Ljoti-čem. Veliko število kandidatov tudi v sarajevskem okrožju Sarajevo, 20. februarja r. Zanimanje za volitve postaja tudi v Bosni vedno večje, vendar dosedaj še niso bile postavljene nikak«5 definitivne kandidature. Sarajevo samo jo v razpuščeni Narodni skupščini zastopal bivši ministrski predsednik dr. Milan Srškič, ki pa pri sedanjih volitvah ne bo kandidiral. Kdo vse ee bo potegoval sa njegovo nasledstvo, st še ne ve. Pa1? pa se za mandat sreza Sarajevo okolica poteguje 9 kandidatov. Vendar je malo verjetno, da bi ministrski predsednik g. Jevtič kot nosilec državne liste vse sprejel na svojo listo. V višegradskem srezu 1 »o kandidiral dosedanji poslanec tega sreza Milan Božič. Ravnotako te bo v liveu-ogodbe naj se ne obotavljajo, da osvobodijo Nemčijo od vojaških omejitev V. poglavja pod pogojem, da se v?e države podvržejo omejitvi oboroževanja. Medtem se mora storiti vse, kar bi pospešilo mir. Nemčija je pripravljena takoj razpravljati o predlagani letalski konvenciji. Gotovo je, da bi njena zaključitev »mela ogromen pomen, čeprav bi ostala saina. Francija izjavlja, da uc more bili nobenega zdravega sj>orazuma, ki ne bi vseboval tudi pakta o vzhodnem Locarnu, toda varljivo upanje v pogajanja, ki bi ugodila vsem možnostim. se morajo na vsak način preprečiti. Tako upanje je onemogočilo tudi uspeh raz-orožitvene konference. Na vsak način ie bolje pričeti z delnimi dogovori in polagoma zgradili splošen dogovor, kakor misliti, da se mora takoj najti univerzalni lek. Razpravljalo se bo o vsem. kar se mora razpravljati pod izrecnim pogojem, da ne bo stopil v veljavo noben separatni pakt, dokler ne bo dosežen splošen sporazum. Anglija zahteva jasen odgovor London, 20. februarja, č. Macdonald je imel snoči daljša posvetovanja z zunanjepolitičnimi strokovnjaki svojega urada in vojnega ministrstva glede odgovora, ki naj ga angleška vlada da Nemčiji na njeno noto. Po posvetovanjih je bil na dvoru in je poročal kralju. Politični krogi zatrjujejo. da angleška vlada ne bo nasprotovala neposrednim j>ogajanjem z Nemčijo, kakor jih zahtevajo v Berlinu, zahtevala pa bo, da se prično šele tedaj, ko bo nemška vlada dala nadaljnja pojasnila o svojem odgovoru na angleško-francoske predloge z dne 3. februarja. Obenem bo Anglija skupno s Francijo odgovorila Nemčiji na njeno poslednjo noto. Po glasovih, ki sc širijo v Londonu, namerava Nemčija pristati na demilitarizacijo Porenja, zahtevala pa bo dovoljenje, da zgradi na tem ozemlju oporna letališča. Za direktna pogajanja med Anglijo in Nemčijo prihajata v poštev dve možnosti, bodisi Simonov obisk v Berlinu ali pa prihod zunanjega ministra Neuratha v London. Kakor se zdi, so angleški diplomatski krogi proti prvi možnosti. Nekatere berlinske vesti zbujajo domnevo, da Nemčija ne bo pristopila h konvenciji o medsebojni letalski pomoči, če se bo zahtevalo kot pogoj istočasno uresničenje ostalih predlogov angleško-francoskega načrta od 3. februarja. Menijo tudi, da Nemčija ne bo pristala na omejitev svoje obrambne sile na kopnem in v zraku. Stališče Rusije London. 20. februarja. AA. Sovjetski poslanik Majski je imel včeraj govor, v katerem je označil stališče sovjetske vlade napram angleiko-francoski izjavi od 3. februarja. Dejal je, da ne more biti varnosti v zapadni Evropi brez enake varnosti v vzhodni Evropi. Najprej je treba uvesti varnostno enakost za vse predele evropske celine. To naglasa tudi angleSko-francoska izjava. Po mnenju sovjetske vlade je najboljs. sistem varnosti pogodba o medsebojni pomoči, kakršni sta konvencija o letalski pomoči in vzhodni pakt. Ministrska odgovornost v Rrmuniji Bukarešta, 20. februarja, p. Vlada je predložila parlamentu predlog zakena o odgovornosti ministrov, po katerem ministri za svoja dejanja ne bodo več odgovarjali parlamentu, kakor doslej, marveč ape lacijskemu sodišču v Bukarešti kot najvišjemu rumun-skemu sodi;ču Minister ie odgovoren za vsa svoja dejanja še dve leti p^ ostavki odnosno razrešitvi. Anton Lajovic: Slovenci In naši spomeniki Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju Pretekli časi so nam pustili slabo ln ma-lovredno dedščino, dedščino zelo Izrazitega lndividualizma. Duh časa v 19. stoletju je bil v zapadni Evropi liberalen in s tem individualističen. Potekal je ta liberalizem zlasti iz gesla svobode in se je izrazito pokazal tudi v gospodarskem življenju. Imel je svoj Izraz v mišljenju, da se doseže najboljša uravnovešenost vsega gospodarskega življenja s tem, da pustite vsakogar gospodariti tako, kakor sam ve in more. Na ta način da se bodo najlepše sharmonlzi-rale gospodarske neuravnanosti. Temu mišljenju je pri nas točno odgovarjala prisio-vica: Vsak zase, Bog za vse! Drugi odločilnejši vir za individualistično mišljenje našega človeka je bila naša pod-arrnijenost v lajnki Avstriji. Iu smo živeli kot mal osamljen narodič, raztrgan na štiri upravne enote, s čimer se je umetno doseglo to, da so Slovenci, živeči v teh štirih deželicah, imeli štiri različna sreuiSča, v katere Je po nujnosti razmer stremelo njihovo gospodarsko, zlasti pa politično življenje. že ta razdelitev na štiri deželice je bila izredno močna zavora za ustvaritev skupnostnega čuta. To zavoro čutimo še danes, ko so še zmirom živa ona nasprotja, izvirajoča iz svoječasne upravne razdelitve. Tej upravni razdelitvi se imamo zahvaliti, da še danes govorimo o Gorenjcih, Dolenjcih in Notranjcih, o Primorcih, Štajercih in Korošcih. Niso pa to zgolj krajevne ali teritorialne oznake, marveč ta imena vsebujejo še danes neka skupnostna čuvstvova-nja, ki se rada ob raznih prilikah ali ne-prilikah znova pojavljajo. To notranjo razbitost in desagregiranost čutimo dovolj še sedaj v vsem našem narodnem življenju. Le s silno težavo in z velikim naporom se ustvarja šele danes pri nas skupnostno čustvovanje za narodne zadeve. Pri taki rahlosti skupnostnega čustvovanja nI presenetljivo, da ima slovenski človek tako malo smisla za družbine simbole in za družblne manifestacije. Vse take stvari smatra za golo formalistiko in se mu vidi kot znamenje robustnega zdravja, če bagatelizira vso tako formalistično kramo. * Močna gluhost za skupnostne simbole se mi zdi pred vsem značilna v spomeniški tekmi, ki se danes pojavlja v Sloveniji. Spomenike kralju Aleksandru hočejo postaviti Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj in celo Mežica. Nekateri izmed teh likovne spomenike, drugi kake humanitarne institucije. Slednji se mi zdijo zanimivi po tem, ker hočejo priliko, ko se postavljajo spomeniki kralju Aleksandru, porabiti za to, da jim služi ideja, da Je treba kralju Aleksandru postaviti spomenik, kot dobrodošla reklama za lažjo ostvaritev onih dobrodelnih ali humanitarnih institucij, ki bi jih morali že itak ostvariti. Kakšna pa je stvar z likovnimi spomeniki? Zdi se mi, da bo vsakomur jasno, zakaj gre, če ga vprašamo, jeli bi bila ista stvar, da stoji spomenik Franceta Prešerna mesto v Ljubljani v Kranju ali pa celo v Vrbi. Prešern je živel dolgo dobo v Ljubljani, dolgo tudi v Kranju, v Vrbi pa je bil rojen. Mar bi moralo eno izmed teh dejstev biti odločilno za to, kje naj stoji spomenik Prešernu. Podobno je z vprašanjem, kje naj stoji spomenik, dostojen kralja Aleksandra I. Zakaj, vpraša se pri tem dvoje, namreč kdo je tisti, ki spomenik postavlja, in drugič, zakaj ga postavlja v tem kraju ln zakaj ne v drugem. Vpraša se, kdo in v čegavem imenu manifestira, ko postavlja spomenik, ter kaj in na kak način mesto in kraj spomenika manifestirata nasproti gledalcu, bodisi da je ta Slovenec, ali pa kdo drugi! * Ko so naši očetje postavili Prešernu sporne nL' baš v Ljubljani, ne more biti dvoma, da so hoteli s tem pokazati, da hoče ves slovenski narod dati s spomenikom Prešernu vidnega izraza misli, kako veliko duhovno vrednost in ceno pripisuje pesniški tvorbi Franceta Prešerna, pripisuje baš s Moskovski šahovski turnir Moskva, 20. februarja, n. V torek so bile odigrane vse viseče partije iz prejšnjih kol Botvinnik je premagal Romanovskega, partij Rabinovič-Goglidze in Rabinovič-Ragozin pa sta se končali remis. Končno stanje po IV. kolu: Botvinnik, Flohr in Lowenfisch 3 in pol, Rjumin in dr. Lasker 3, Ragozin in Lilienthal 2 in pol, Capablanca, Spielmann, Lisicyn in Rabino-vič 2, Pire, Romanovskij, Goglidze, Boga-tyrčuk in Kan 1 in pol. Stahlberg. Alator-cev rr Cochover 1, Menšikova 0. V pričakovanju rablja Maribor, 20. februarja Vaš dopismik je imel razgovor s predsednikom okrožnega sodišča v Mariboru dr. Ziherjem glede prihoda krvnika Har-ta in je doznal naslednje: Rabelj Hart bi moral biti že danes v sredo ali najkasneje jutri v četrtek dopoldne v Mariboru. Če ga iz razlogov, ki niso znani tudi še v četrtek ne bi bilo. bo v teku dopoldneva ponovno brzojavno pozvan v Maribor k izvršbi obsodbe. Na vprašanje, kako je s pozivom rablja na splošno, je predsednik dr £iher pojasnil. da je v pretežni večini primerov doslej ministrstvo pravde po odloku o izvršbi sodbe direktno pozvalo rablja. Hart ie, kakor znano, uslužben pri kaznilnici v Zenici in ga je za vsak primer pozvalo v Maribor tudi tukajšnje vodstvo okrožnega sodišča, ker ni bilo obveščene, fli ie ministrstvo pravde direktno pozvalo krvnika v Maribor. Z istim vprašanjem se je obrnil vaš dopisnik tudi na predsednika senata viš. sv dr Tombaka, ki je pojasnil, da bi moral biti Hart že danes v Mariboru. Zakaj se je zakasnil mu razlogi niso znani in ga pričakuje za vsak sJučaj jutri. Predsedstvo okrož sodišča se je postavilo strogo na določMo zakona, ki dopušča pri justifikaciji navzočnost najožje skupine predstavnikov sodne in policijske oblasti. zagovornikov in sorodnikov ter oseb ki jih eventuelno imenuje obsoienee Pred sednik okrožnega sodiSča dr tihet je bil danes neprekinjeno zaposlen s številnimi administrativnimi posli, ki so v zvezi % izvršbo obsodb«. tem. da mu postavlja spomenik v Ljubljani, ki je že tačas, v času naše teritorialne razcepljenosti. bila nesporno duhovno in politično središče slovenskega naroda. Za vsakogar, ki je le nekoliko bil informiran o življenju slovenskega naroda in ki je vsled tega vedel, da je Ljubljana kulturno središče tega naroda, je bilo že samo po tem, da je tu stal spomenik Prešerna jasno ua gre za moža, ki pomenja veliko vrednoto za ves slovenski narod. Ce bi isti spomenik bili postavili namesto v Ljubljani v Kranju, ali pa v Prešernovem rojstnem kraju, v vasi Vrbi, je jasno, da bi nikakor ne mogel pomenjati tiste vsenarodne manifestacije. kakor to pomenja s tem, da stoji v Ljubljani. Na enak način stoje stvari s spomenikom kralja Aleksandra. Slovenci v svoji narodni državi nimamo nikake potrebe do kakega lažnega patriotizma, kakoršnega smo morali kazati v habsburgovski Avstriji. Stvarnost našega državnega življenja Je dovolj tehtna in močna, da daje trdno in istinito ter veljavno počlago vsemu onemu stremljenju, ki naj dobi izraz v spomeniku kralja Aleksandra I., dostojnemu njegovega spomina. On je bil tisti, katerega je slovenski narod po svojih tedaj poklicanih zastopnikih prostovoljno izbral kot reprezentanta svoje, vsem Jugoslovanom skupne narodne države. On je bil prvi simbol naše, v težavah se ustvarjajoče narodne države. Cim intenzivnejše bi bilo naše državno čustvovanje, tem jasneje bi bilo naše spoznanje o važnosti kralja Aleksandra za državno svobodo nas Slovencev. Naša hvaležnost do njega mora biti tem večja, ker vemo, da Je kralj Aleksander v skrajno nevarnih časih vso odgovornost vzel na svoje rame in s tem, da je rešil državo notranjega razpada, nam Siovencem predvsem rešil narodno življenje. Zakaj nikomur bi z razpadom naše države bolj ne pretila smrtna nevarnost kakor ravno Slovencem. Postaviti kralju Aleksandru spomenik, njega vreden, je torej dolžnost vsega slovenskega naroda. S tem. kakršnega mu bo postavil, bo obenem pokazal, kako ceni sam sebe in svoje narodno življenje. Oni spomenik. ki ga bo postavil slovenski narod kot celota, bo verno zrcalo njegove državna in narodne zavednosti. Kje naj stoji reprezentativni spomenik. Id naj reprezentira manifestacijsko volio vsega slovenskega naroda, mar v Mežici? © Maribor ln Celje ln Ptuj in Mežica hočejo Velikemu kralju postaviti spomenike. Ali naj naša izvajanja pomenijo, da naj jlb ne postavljajo? Nikdo ne more imeti ničesar proti temu, da naj tudi ti kraji postavijo svoje spomenike kralju Aleksandru Toda, če bi prišlo do tega, da ti kraji res postavijo svoje spomenike, ali se da reči, da so se ti kraji že s tem. da so sami postavili sjK>menike, oddolžili dolžnosti, ki zadeva ves slovenski narod, to je vsakega slovenskega človeka, da se postavi kralju spomenik, rep rez en tirajoč manifestacijsko voljo vsega slovenskega naroda, spomenik, ki vsled tega ne more stati nikjer drugje kakor v srcu Slovenije, v njenem duhovnem, kulturnem in upravnem središču, ki Je edi-r.o-le Ljubljana? Vsi zgoraj navedeni kraji bi s tem. da postavijo svoje spomenike, ne bili razrešeni dolžnosti, da enako vsem drugim Slovencem prispevajo za glavni reprezentativni spomenik v Ljubljani. To st pravi, da zadene one. ki hočejo imeti zase kraljeve spomenike v Mariboru. Celju. Ptuju in Mežici prevzem dvojnega bremeua, pri čemer je breme za prispevanje spomenika v Ljubljani neprimerno važnejše ln bolj neizogibno. Toda ali je v sedanjih prilikah res dana Slovencem gospodarska možnost, da zdržijo tolika bremena? To velja premisliti tembolj, ko bo umetniška in reprezentativna vrednost spomenika kralja Aleksandra, postavljenega v Ljubljani, verno zrcalo slovenske narodne časti in narodnega ponosa. Prva ciganska poroka v Cirkovcih Ptuj, 20. februarja V Cirkovcih na Dravskem polju je imela v ponedeljek ondotna ciganska kolona-ja pravi praznik. Poročil se je ciganski par iz rodu Hudorovičev, ki stanuje na občinski gmajni. Ni biil to ravno mlad par, temveč že starejši, saj ima že šest neza konskih otrok. Za to »gostiivanje« je vladalo v Cirkovcih veliko zanimanje. Pa so cigani napravili tudi veliko reklamo. 2e celih 14 dni so pobirali pri kmetih mile darove za gositiivanje, na katero so povabili ne samo cirkovškega župana m župnika, temveč celo svojega ciganskega kralja, ciganskega primasa iz Madžarske. Osnovatelja kolonije, dva cigana, srfa dobila med vojno domovinski list v občini Cirkovcih, ker jih niso vedeli kam drugam poslati. Ln ta ciganski par ima danes že 43 naslednikov in jih bo še več, če ostanejo vsaj pri takem zdravju, kakor so. Dve ciganski deklici sta se zadnjič zanimivo pogovarjali med seboj. Prva je rekla: »»Cim dovršiim ljudsko šolo, pojdem služit.« Druga, že zdaj cigamska lepotica v 13. letu starosti. pa ie glasno odgovorila: »Služit ne grem. Cigani moramo vendar po svetu!«.. Cirkovčani si kajpak želrjo da bi 31i vsi cigani odtod po svetu in da se tudi ne bi nikoli več vrnili, ker so domačinom v veliko nadlogo Prej je rod prejemal vieoke obiske iz drugih krajev, zdaj so jim te obiske prepovedali in žandarmerija strogo pazi. da se kateri drugi cigan ne pri-tepe k sedanji familiji. ker se je bati, da ne bi takoj nastala cela večja kolonija, katere bi se ne mogli več ubramti. Nu. zaenkrat jim domači župnik tudi poroke ni računal, samo da jih je pridobil pred oltar. saj so cigani krščeni Seveda je bil krst tudi zastonj. Vremenska namived Zagrebška vremenska napoved ta danes.' Pretežno vedro, ponekod nekoliko bolj oblačno, v ostalem stalno vreme. Dunajska vremenska napoved ia fetrtek: Menjajoče se oblačno ponoči mraz, podnevi se bo temperatura zelo dvignila. « Maši kraji In ljudje Cerkven konflikt pod Krimom Spor med župnikom in župtjanl na Gotom. pod Kritnum. Starokatotiška maša Poročajo nam: Vsem Ljubljančanom, ki ob solniomn nedeljah radi pohite po malo telesne in duševne osvežitve v okolico, zlasti pa smučarjem, ki imajo po bregovih okrog Ku-rešoka sijajne terene, je dobro znana prijazna vasica z oddalcč vidno župno cerkvijo. Golo pod Krimom. Tu se je v zadnjih tednih stari konflikt med župnikom in farani razvil do take ostrine, da so žup-Ijatu zagrozili z izstopom iz rimsko-kato-liške cerkve in so naredili že tudi prve korake za izvršitev svoje grožnje. Že eno celo generacijo pase ovčicc na Golem stan župnik g. Kunaver. Kakor se to godi po nekaterih farah pri na«, se tudi o golansiki fan ne da reči, da bi si bili župnik in njegovi verniki ravno najboljši sosedje Golani očitajo svojemu dušnemu pastirju, da je malo preveč »gospodarski«. V okroglih štirih desetletjih župnikovanja je imel g. župu.ik celo kopo tožb s svojimi župljani in nekatere izmed pravd so se vlekle leta in leta Posledica je bila, da mnogi Golani že več let niso hodiLi k cerkvenim opravilom domačega župnika, marveč so raje hodili v so6edne fare. V zadnjem času je golanski župnik spet « pravdo uveljavil neke svoje praivice nasproti svojim taranom. Od dveh gospodarjev je iztožil bero za več let nazaj, kar Ančica Mitroviceva in Josip Rijavec v operi »Carmen«: Danes 21. t m. gostujeta v Bizetovi ope-r »Carmen« dva odlična m priljubljena pevca, gospa Ančica Mitrovičeva, članica nagrebške opere, in g. Josip Rijavec, »talna gost praškega gledališča. , f ii , _________ mm J v (3ospa Ančica Mitrovičeva, ki Je rasna naši publiki raza njenega angažmaa* io ponovnih gostovanj v naši operi, je bila članica lrppziškega gledališča, kjer je žela največje uspehe kot interpretka velikih -ipcrnih partij, prežetih od njenega solnč-2. t. m. ob 20. v sokolski kino dvorani predavanje o temi: Fašistične korporaci-ie. Predava predavatelj ZKD g. dr. Ver-< on. — Sokol Ribnica pa priredi 24. t. m. taro orožje in ga uničila, da ne bi prišlo spet divjim lovcem v roke Občni zbor, ki Je med drugim živahno razpravljal o nujni potrebi, da se ukine banovinska davščina na puške, je odbor podružnice na koncu izpopolnil z nekaterimi novimi imeni; gg. Perko, dr. Novak in dr. Lenčck so bili izvoljeni v odbor po-dnižnice, g. Per za delegata v centralni or, za preglednika računov pa * Veu-če Breznik. u— Pravda 6osedov brez veselega konca. V Volavljah pri Trebeljevem na Dolenjskem sta si dva gospodarja že nekaj časa v laseh zavoljo nekega pota. Te dni sta obe sprti stranki spet trčili druga ob drugo in pri teoi je dobil 331etni posestnikov sin Jože Breskvar tako nerodne poškodbe po giavi, da so ga moraM prepeljati v ljubljansko bolnišnico, neprijaznega sose da pa čaka plačilo pri sodniku. — Iz Fod-brežja pri Naklem pa so pripeljali 34 letnega poljskega delavca Valentina Mežka. ki mu je pri lozanju slame odrezal stroj desno roko. Neznan utopljenec na Fužinah. Je* ob fužinski graščini je že od nekdaj številnim nesrečnikom poslednja postaja prert grobom, ki ga gostoljubno nudi vsem neznanim utopljencem iz Ljubljanice bo4J* njiva pri Devici Mariji v Polju. Tako so vevški orožnika našli te d«*i ob grabijah na jezu razpadajoče truplo neznanega moškega, ki je po vsej priliki ležalo v vodi že kakšnih pet ali šest tednov. Ker ni ka-kazalo nobenih znakov nasilja so orožnika odredili, da ga brez odlašanja zagrebe-Jo. Utopljenec je bil bržkone kakšen berač; ali sicer bedeu človek. Dokumentov niso našli pri njem nobenih. Oblečen je bil v temnosiv cajgast suknjič in enak telovnik ter v dvoje hlač ene rjave cajgaste. druge Iz zelenega sukna. Po vsej priliki Je bil 40—o0 let star. okroglega obraza tn kratkega debelega vratu. Kdor bi morda kaj vedel o njem, naj se zglasi na orožni-ški postaji v Vevčah. u— še eden, ki si je poiskal smrt v valovih? V nedeljo zjutraj so ljudje našli na bregu Malega grabna, prav nasproti Voj-noviča na Viču, sumljiva znamenja, kakor da je tam nekdo skočil v vodo. Na bregu Je ležal črn malo povaljan moški klobuk, ki je imel na notranji strani pripet mono-gram R. S., črno obrobljen žepni robec in pa stekleničico, do polovice napolnjeno z neko najbrž strupeno medicinalno tekočino, ki jo je nekdo popil morda v samomorilnem najnenu, preden se je predal valovom. Policija je daleč po strugi iskala truplo, a brez uspeha. u— Perilo, ki se suši na vrvi, je bilo včasih, kar se kriminala tiče, takorekoč sakro6anktno. Na deželi ga ženske mirne duše razobešajo po travnikih in vrtovih, v mestu je bilo prav tako zmerom varno na dvorišču, na terasi, v kleti ali na podstrešju zadinji čas pa se zmerom bolj pogosto dogaja, da razni pohajači, ki pritiskajo na kljuke aH oprezujejo za ugodnimi prilikami, na tihem snemajo mokTe rjuhe in srajce z vrvi in se tako pomalen zalagajo s perilom. Pri kriminalnem oddelke policijt-ke uprave se prijave takšnih tatvin množe iz dneva v dan. Bden izmed onih, ki so se posebej posvetili tej vrst* kraje, je tudi 37 letni brezposelnik Blaž iz Polhovega gradca. Te dni ga Je ustavil 6tražnik na četi, ko Je tovoril umljivo moker ovoj. Pri njem o našli kup perila, nakradenega pri neki stranki v Beethovnovi ulici, ko se je sušilo v kleti. Blaž je poro-mal v ječo, da pričaka za podobne reči že svojo enajsto k a z« d. u— Vlomilci na drobno. V meh, ko je Ljubljana brez večjih kriminalnih senzacij, so po navadi zmerom na delu razni temni neznanci, ki 6i upajo, če treba tudi mnogo tvegati za majhen plen. Te dni Je neznan mlad moški s sivo športno čepico in v trenehu s ponarejenimi ključi vlomil v neko stanovanje v Prisojni ulici in odnesel iz nočne omarice 500 Din gotovine. jenrev državnega konservatorija prilagodil kar naikomorneje, ponekod komaj slišno. Allegro stavek je kratek, a nudi polno tehničnih težkoč za solo-instrument, katere pa je koncertant zmagoval vseskozi mojstrsko. Boccherini, »elo ploloviti skladatelj drug«? polovice 18. stoletja, je v nekaterih svojih skladbah mulo »salonskinjegov konre-t za violončelo v b-duru pa očituje vse odlike klasičnih kompozicij, ki jim je bil vzor stari Stamitz. Posebno sta zanimala uvodni in sklepni stavek, kjer je nagrmadenih vse polno, skoraj bi rekel nepremostljivih cvir za solo-felista. Havrlnov temperament je vesel, od naivne ljubkosti do prešerne razposajenosti: kjer pa ubere resuo-otožne in strastne strune, ga vodi pot v globokem občutenju naravnost do Beethovna. Vse tri stavke njegovega sijajnega d-dur koncerta je solist v živahnem razgibanju glasbenih doinislekov, v božanstveni zamaknjenosti ter sklepnem plesnem rajanju (»odal vseskozi stilno umerjeno. Gospod Leskovic ie resnično v polni meri zaslužil podarjene mu šopke in vence. Dirigent prof. L. M. Skerjanc se je z njemu lastnim sodoživljanjem poglobil v izvajane klasične skladbe in s svojim vzorno izvežbanim orkestrom re9 stilno spremljal vse tri umetnine. Podčrtavam. da je dirigent. kakor je to pri njem že običaj, ves čas vodil brez partiture. Tudi on je bil de-1 žen šopka nageljev. Ne smem pozabiti z Lg. prof. Rupli»m in Ivančičem ter gdč. Lu-l.efevo in g. Per lotom vzorno zasedenega godalnega kvarteta, kateremu so se pri so- lističnih mestih strumno podrejali ostali ri-pienisti. Solist je ob splošnem navdušenju občinstva dodal s spremljevanjem klavirja, ki »a je oskrbel prof. škerjanc, še tri skladbe, in sicer Albeniz (ples), Saint-Saens (labud) in Cassado (serenada). I. K. Prof. dr. Ozvald v nemškem strokovnem slovstvu. Najnovejša številka revije »Die Kr-ziehung'. ki jo v Leipzigu izdajajo odlični delavci na polju sodobnega vzgojeslovja Fischer. Flitner. Litt, Nohl in Spranger, prinaša zanimivo, aktualno razpravo uglednega slovenskega pedagoga univ. prof. dr. Karla Ozvalda »Naravoslovna in duhoslovna psihologija s pedagoškega vidika«. Avtor se v študiji podrobno bavi s problemi obeh psiholoških smeri in prihaja do zaključka, da teh dveh slruj v sodobnem dušeslovju pač ne moremo smatrati kot dvoje raznovrstnih »psihologij«, temveč nam le nudita dvoje različnih razgledov za naziranje in presojo vsega duševnega v človeškem življenju. Takšna razčlenjenost psihološke vede samo omogoča, da se pedagoški problemi ne osvetljujejo samo enostransko od naravoslovne. temveč prav tako s pridom uc"i od duhoslovne psihologije. Saj se lahkn približaš živemu človeku še od tako različnih strani, kakor pravi Spranger — nikdar ga ne boš mogel z znanstvenimi sredstvi izčrpati do dna. — Objava razprave, ki predstavlja zgoščen izvleček iz nedavno v knjigi izišlega ^)zvaldovega delj. v eni nnjugled- nejših nemških strokovnih revij pomeni znanstvenemu delu prof. dr. Ozvalda visoko priznanje. Mogočen uspeh Llin(ki - Mlakarjevega baleta »Hudič na vasi«. »Jutro« je v številki z dne 16. t. m. priobčilo daljši informativni č!.wk o pripravij »joči se premieri Lhot-kovff« baleta »Djavj u selu«, ki »a je v l*.m-deljek, dne 18. t. m. uprizorilo mestno gledališče v Curihu. Kakor izvemo, je imela ta jugoslovenska noviteta vprav ogromen usptL. Gledališče je bilo popolnoma razprodano. Navdušenje se je stopnjevalo od prozora do prizora. Predstava je bila vprav ra7košno opremljena, za kar gre hvala cu-r:o-delila iz raznih volil in skladov, ki jih upravlja, književne nagrade za I. 14B4 Na grado v znesku 50Rodja«. Nagrajeni so bili tuii nekateri poliudno znanstveni in kmetij3'.o gospodarski spisi. Nuširevi »Žalujoči ostali« v Sofiji. V torek je bila v sofijskem Narodnem gledališču premiera Nušičeve, tudi pri nas znane komedije AJžaloščena porodica« (Žalujoči ostali). Listi vicijo v tej premieri nov dokaz napredujočega bolgarsko - jugoslovenskega zbližanja. Gledališče je bilo razprodano že nekaj dni pred predstavo. Branislav Nušič je prispel v Sofijo v spremstvu nekaterih beograjskih književnikov. Dr. Branko Gavella je pravkar zrežiral v brnskem gledališču .»Figarovo svatbo«. 0 Marku Caru, enem najboljših jugoslo-venskih esejistov in potopiscev, prinaša najnovejši zvezek »Letopisa Matice Srpske« predavanje dr Milana Maricoviča v zvezi s šestdesetletnico literarnega delovanja teca esteta in kritika. V istem zvezku je izšla razprava dr. Ljuhomira Petroviča »šta tr*-ba pre svega znati o stilu?«, ki bi bila vredna slovenske variante. Med poročili je daljši prispevek dr. K. Georgijeviča o raziskava-njih univ. prof. dr. M. Murka o narodni epiki. Slovstveno produkrijo v Nemčiji označuje glasilo francoskih založništev »Le bulletin du livre franca'«e» cmed drugim tako-!e: Značaj današnje nemške slovstvene produk- cije je popolnoma drugačen, kakor je bil v zadnjih letih. Založniki smatrajo za svojo dolžnost, da spravijo na trg kar najmanj prevodov iz tujih jezikov, a tudi občinstvo meni, da mora čitati samo nacionalne knjige, izvzemši nekatere druge, ki jih dopušča vlada. Izhaja zelo mnogo knjig o vojni, vendar se le-te močno razločujejo od vojnih knjig avtorjev, ki so pisali prei sedanjim režimom. Vse poveličujejo nemškega vojaka in slave vojno. Češ, da naibolj oblikuje človekov značaj in ga razvija do največje popolnosti... Friderik Veli ki i j predmet cele kopice novih življenjepisov in ninojii med njimi ga proslavljajo kot predhodnika Adolfa Hitlerja. Diktatura je v nacijevski književnosti mnogo obravnavan predmet in majhna, slaba knjiga o Cromvveilu zaznamuje velik uspeh. Vse te knjige so z literarnega vidika kaj malo zanimive.. V izložbenih oknih nemških knugam zamat. iščeš spisov, ki so bili nekoč pono* S^mci-jt. Konzum knjig je kvalitativno slabši, najbolj gredo v promet brošure večidel propagandnega značaja. Za povzd;go knjige je propagandno ministrstvo uvedb tisto »šestih knjig meseca«, ki jih priporoča vlada. Tudi tu zavzemajo dobršen del knjige očitno propagandnega značaja. Vedno več knjig izhaja o germanski mitologiji... Razvila so se svobodna nemška založništ/a v Pari zu, Pragi in Amsterdamu, ki računajo, da je izven meja Nemčije: v Av«triii. na Češko slovaškem in drugod 14 milij nemško govorečih ljudi Tu utegne procvitati svobodna nemška knjiga ... Iz Maribora a— Zbor mariborskih šaatnikov bo v eredo 27. U m. ob pol 19. v dvorani kina Apolo. Za rezervne častnike je udeležba obvezna tn imajo tisti, ki se predavanja ne bodo udeležili, javili vojnemu okrožju vzrok odsotnosti. „ . . a_ Maribor in naSe letalstvo. V torek »večer je bila v Grajski kleti &kupečina oblastnega odbora mariborskega Aerokluba Kot odposlanec centrale je bil navzoč generala: tajnik Dušan Markovi«, dalje »ta prisostvovala sreski načelnik Milan Makar in ma«. direktor Rodošek. Skupščino je otvoril zaslužni predsednik dr. J. Tomin-šek, ki je po overitvi delegatov, med katerimi sLa bila tudi zastopnik« celjskega mestnega odobra g«. Veble in Schimidich, podal o delovanju obširno predsedstveno in tajniško poročilo. Naglašal je težave, na katere je odbor naletel pri svojih iniciativah. še letalo »Brandenburg« se je moralo vrniti V propagandi jadralnega letalstva si Maribor lahko lasti pionirstvo v naši državi. Vežbe eo se vršile ob prostih dnevih na Te7nu ali na betnavski smuški skakalnici Obstoiata dve jadralni skupini, in sicer mariborska (akademska) ki ji na-čeluje g. Kralj, in studenška ki ji načelu ie g Lešnik. Blagajniško poročilo je podal. g. ravnotelj Lons. Odbor je podprl motorno letalstvo z 8000 Din. jadralno pa z 10 000 Din. tako da je ostal majhen prebitek Za celjski mestni odbor je poročal g. Veble. za nadzorni odbor ravnatelj Klobu-Sar m gosp. Schmidich (Celje). Pri volitvah se je izvolil v glavnem dosedflnji odbor z ravna+eljem dr. J Tominškom na čelu. Odposlana ie bila pozdravna brzojavka banu dr Pucu. a—O ekspedieiji na Nango Parbat! Nocoj ob 20 zanimivo predavanje udeleženca te ^kspedicije znanega tirolsn»ja planinca g. Petra Ascherbrennerja. Številne skioptične 6like! a— Nova volišča. V vrsti mariborskih vr^ili-ev bodo vol-li najbrže tud' ie avci in uslužbenc' tukajšnjih delavnie Jtž. že eznic V primeru. de obvelja to tolmačenje zak— na. se bo Število dosedaj določenih volišč pomnož;lo. a_ jss n. ima danes v četrtek ob 20. v khibski s^bi kavarne >Jadran« svoj občni »bor. Vsi in točno! a— Za mariborske elitne prireditve je namenjena spodnja kazitrska dvorana. Mestna občina je dala sedaj te prostore v n-ajem kavarnflrju Aleksandru Klešiču. ki bo oskrboval vse potrebno pri večjih prireditvah. a— V prid tujskemu prometu. G. Alfred Kralj, uradn;k pri tukajšnjem »Putniku«, odpotuje v kratkem v Nemčijo Ln v češkoslovaško remibliko, kjer si bo ogledal t>a-mošnje tui.sko-prometne ustanove in propagandne centre. e— Otvorite, brez ceremonij. Dne 26. t. m. bo formalna otvoritev novega poslopja Borze dela. Otvoritev bo brez vsakršnih otvoritvenih slovesnosti. a— Stvar se razvila. Socialno politični oddelek mestnega poglavarstva kaže v svojem de^ovaniu in uweh;b lep na.nredek. Pokazala se je sedaj potreba po razširjenju oddelkovih prodorov ter se bodo v ta namen p'enredn: pn«(vlnn prostori. a— Javna kuhinja se razširi. Dosedanji »»mstori Borze dela na Rotovškem trgu so se odstopili tukajšnji Javni kuli>nil, ki bo svoj obrut razširila in modem :Z'rala. Za preureditev prostorov je orisp^vala tudi mestna občina, ki je. kakor znano poleg Borze dela in Delavske zbornice soudeležena ko* nstnnovnica pri tej kuhinji. «— »Mali« tre. Kmetje so včeraj pripeljali tri voze krormvria. 7 vozov kurilnih dn in tri voze jabolk. Jabolk j«? Sp vedno veliko na trgi i in se prodajajo po 4 do 5 kornndrrv za dinar. a_ Stnrklia v snegu. Neka viničarka iz MeHskega hr'b3 je ni pobi v mesto dala živi ien je krepkemu sinu. Štorklja je napravila noj ob'sk kar na snežni pokrajini. Mater sinčka so prepeljali v splošno bolnico a— Stari mariborski rod iznmira. Na Ruški cesrti 4 ie umrl v starosti 73 let bivši znani gostilničar Aloizij Ferk, ki je svoj-čas imel gost;lno na Koroški cesti. Žalujočim naše iskreno sožalje! a— Triie na enega, 20 letnega delavra Ko-nrada Lončariča so v Bergolah napadli trije moški in ga obstrelili z lovsko puško ▼ hrbet Lončariča so prepeljali v bolnico. n— Krvavo godovanie Pri nekem posest niku v Prvencih so obhajali 11. novembra 103-1 god. Navzočih je bilo tudi več fantov, k so bili veselo razpoloženi. Pred hišo je okoli polnoči prišlo do pretepa, pri čemer je 22 letni Franc Sterbol prizadjal z nožem dvema fantoma zabodljaje na rokah in obrazu. Včera.j je bil Šterbal obsojen na Šesit mesecev strogega zapora. a— Z nožem nad lastni hčerki. Pri posestniku 2 v Brestrnici je prišlo včenai zvečer do razburljivega dogodka. Vsa vas je pod vtisom krvavega dogodka V družini je prišlo do prepira, v teku katerega je posestnik segel po nožm in ga zabodel hčerki v desno rame. Potem je lažje ranil tudi drugo sedemletno hčerko v pleča. Obe hčerki ~ta v zdrwv«tveni oskrbi. Prva }ii«tifikacija je bila v muzejskem dvorišču. Prvo obešanje se je od ob-stoia mariborskega okrožnega sod:šča vršilo dne 21 maia 1898. ko je bil zaradi umora ob^en Franc Bračko iz Poličke rosi. J'istif:ka<*ija pe je izvršila na dvorišču eedanieca muzejskega poslopja. Potem so plnrHp So ?tir| justifkaciie. o katerih smo včerai roročali. k: so se oa vse izvršile na dvorcu maribo^Vc ietnišnice. a— Kdo je izvršil? Davčna oprava vrši skupn" « r>ol;ri?o temeliife poizvedbe kdo jp n C P r>onared;1 nečate davčne uprave ln Tnančnp kontrole, k' se nahajajo na šte-v;1n;vi oonareienih listinah. Iz Celja e— Kongres nacionalnega delavstva bo v Celju 6. in 7. aprila in ne 7. in 8. aprila, kakor je bilo pomotno javljeno. Celjani In okoličani bodo poskrbeli, da se bodo udeleženci počutili kakor bratje med vrati. Prireditelji so tndi prosiH za četrtinsko vožnjo na železnici. Dne 6. aprila bo pozdravni večer v veliki dvorani Narodneza dorna. e_ O znamenitostih skopijanskega okraja bo predaval g. dr Mesesnel, profesor umetnostnega seminarja v Skoplju, v četrtek 2« t. m ob 20 na Ljudskem vseučilišču v Celju Predavanje, ki bo pod okriljem Savinjske podružnice SPD, bodo izpopolnjevale skioptične slike z Ohridskega in Prespanskega jezera, lužnosrbskih gora ln mest e— Kmetijske klnopredsUve In predava, nja v celjskem srezu. Pod okriljem pristojnih podružnic Kmetijske družbe bodo t celjskem sreee ▼ marcu kmetijske kino-predstave s predavanji po naslednjem vrstnem redu: v sredo 13. marca v gasilski dvorani na GomiJ&kem, in sicer od 10. do 12. za kmetovalce iz občin Tabora, Vranskega, Sv. Pavla pri Preboldu in Polzele, od lo. do 17. pa za kmetovalce '.z braelovške občine; v četrtek 14. marca od 15. do 17. v Roblekovi dvorani v Žalcu za kmetovalce iz občin Žalca, Gotovelj. Griž. Sv. Petra, Velike Pireaice in deloma Pe-trovč, istega dne ob ld. v okoliški šoli v Celju za kmetovalce iz občin Ceije-okollca, Teharje in deloma Škofje vasi; v petek 15. marca od 8. do 10. v narodni šoli v St. Jurij« pri Celju za kmetovalce iz občin Sv. Jurija-okolice, Dramelj in deloma Teharje, istega dne od 15. do 17. pa v dvorani hranilnice v Vojiniku sa kmetovalce z občin Vojmika-okolice, Škofje vasi in Dobrne Med predvajanjem novega poljedelskega filma bodo predavali kmetijski stroKov-njaki. Vabljeni so predvsem kmetovalci iu odrasla kmečka mladina. Predavanja bodo brezplačna. e— Sloviti violinski virtuoz Zlatko Ba-lokovič bo priredil v soboto 9. marca zve-cer koncert v mali dvorani Celjskega doma. e— Ogenj na Mariborski cesti. Včeraj opoldne je nastal ogenj v risalnici ključavničarskega mojstra g. A. Rebeka na podstrešju banovinske hiše na Mariborski cesti ftt. 1. Zaradi močno razgrete peči se je vnela lesena stena, ki Je docela zgorel« Domači so k sreči takoj opazili ogenj in ga pogasili. Kmalu so prispeli tudi celjski gasilci, ki so razkopali del stene in odstranili vsako nevarnost. Požar bi bil lahko postal usoden, če bi ga ne bili takoj opazili. Škode je 2000 do 3000 Din in je krita z zavarovalnino. Na isti način je na- stal nedavno ogenj tndi ▼ drugem dele tega poslopja, a Je takrat prav tako usps-lo preprečiti večjo nesrečo, e— Napad z noži. V nedeljo zvečer so se »tepli fantje pri nekem posestniku ▼ Vitanju. Med pretepom sta dva fanta s noži napadla 211etnega brezposelnega krojaškega pomočnika Alojzija Kovine ta la Vitanja. Bden je zabodel Kovfteta v glavo, drogi pa v desno štren prel. Težko poškodovanega Kovšeta so prepeljali t bolnišnioo. e— Ne mučite psovt Cesto se dogaja, da konjač dopoldne lovi pee, ki jih najde na Glavnem trgu, potem pa jim vrže okoH vratu žico ln vleče obupno se braneče ln dušeče se živali za seboj. Priporočamo, da bi konj«č vendar takoj privezal psn vrv okoM vratu, da se ne bi žival močila, ljudje pa zgražali. Ce konjač misli, da mora loviti pse v tržnem času od * do 11.. naj jih lovi samo na Glavnem trgu, kakor je itak določeno. Čudna je tudi odredba, da je treba psa (tudi sedaj, ko n1 kontu-maca), ki ga konjač ujame na Glavnem trgu, peljati na pregled k živinozdravniku Morda zato, ker je mogoče, da se pes okuži ravno na Glavnem trgu, ki je v tako kričečem nasprotju s higienskimi predpisi... Kakor čujemo, 6e mestna občina zopet bavi z vpra&anjem premestitve tržnega prostora, ker Glavni trg zato ni primeren !n tudi leži ▼ najprometnejSem delu mesta Taka premestitev Je zares nujno potrebna. e— Umor pri St Juriju eb Jui. Železnici V gozdu pri St. Juriju so našli umorjeno Elizabeto Repčevo -Iz Celja Je odšla sodna komisija, da ugotovi dejanski stan ln druge podrobnosti. e— Kino Union. Danes ob 141.30 to 20.30 zvočni velefilm »Volga r plamenu« to dve predigri. Sa %ims&i spott NIVEA -tGteme Zlasti v mrzlih zimskih dnevih je potrebna Vaši koži — da ne razpoka m da ne postane ras kava, — močna zaščita proti vplivom vremena. Nadrgnite zatorej vsak večer, a tudi čez dan. obraz In roke dobro z NTVEA-kremo! Potem tudi oster to mrzel zrak n« bo Škodil Vadi koži; ona ostane nežna to elastična. Odkod ta učinek? Od eucerita! Ravno on dela Nlvea-kremo tako učinku Jo čo. __ Gospodarstvo Znižanje železniških tarif Kakor je »Jutro« že poročalo, bo 1. marca t. 1. stopila v veljavo nova potniška tarifa na železnicah, ki vsebuje znatno znižanje voznih cen, in sicer predvsem za potniške vlake, kjer gre to znižanje do 28 odstotkov. Kakor kaže ta najnovejši ukrep prometnega ministra, je v prometnem re-soru prodrlo pravilno naziranje, da z dviganjem tarif ni mogoče zboljšati finančnega položaja železnic, ker prnese vsako zvišanje tarif zmanjšanje prometa. Kakor znano. so bile že s 1. novembrom 1933 zmiža-ne potniške tarife, toda le za večje oddaljenosti in predvsem za brze vlake, dočim je bil« pri takratni reformi normalna vozna cena za III. razred potniških vlako-v nekoliko povišana, istočasno pa »o bile uvedene na številnih progah »a III. razred potniških vlakov takojjvane konkurenčne tarife, pri katerih je bilo napram prejšnjemu stanju uvedeno precej občutno znižanje Te konkurenčne tarife so bile uvedene predvsem zaradi tega, da bi se potniki na progah. kjer vozMo tudi avtobusi, v večji meri posluževali zopet žele7!nic. Uvedba teh konkurenčnih tarif je že v prvem letu obstoja •x»k?Kala kor najboljše uspehe, ker se je promet na teh progah, kjer so bile ^ve-dene precej nižje vozne cene. prav občutno povečal. S tem je bil doprinešen dokaz, da znižanie tarif ne prinese vedno tudi zmanjšanja dohodkov, če to znižanje omogoči povečanje prometa. Zato se je po izkušnjah prometno ministrstvo odloč;lo. d« v enakem razrnenu. kakor so bile v jeseni 1. 1933. znižane tarife n« konkurenčnih progah, na splošno zniža vozne cene ra potniške vlake na vseh progah, ker pričakinje. da bo to znižanie prmeslo nove^anje potniškega prometa Znižanlp potniške tarife v III. razredu potnišk;h vlakov je v naših razmerah posebno važ^o. ker se tega razreda po-sbižuje skoraj 90 odstotkov vseh potnikov. Naša potniška tarifa je bila že orej v primeri z drugimi država.mi najnižja. Navzlic temu so bile vozne cene raradi slabih go* sipodarskih razmer za veliko število potnikov še vedno mnogo previsoke. Sedaj, ko je prodrlo načelo, da je treba v svrho povečanja železniškega prometa znižati tarife, upravičeno pričakujejo naši gosoodarski krogi, da bo tem« znižanju potniških tarif sledilo tudi občutno znižanje blagovnih tarif. Za oživljen je gospodarskega prometa so važne le blagovne tarife, potniške tarife p« v toliko, kolikor omogočijo oživi jen je turstičnego prometa Z gospodarskega stališča je torej prpdvsem pozdravni rnzSirienie ugodnosti, ki veljajo za posetnike kopališč in turističnih krajec. Vprašanje znižanja blagovnih tarif, o katerem trenotno razpravlja tarifni odbor prometnega ministrstva. Je seveda bolj komplicirano in težavnejše, ker so blagovne tarife precej diferencirane. V finančnem pogledu pa gre tudi za mnogo večje znesike. Medtem ko do naša potniški promet železnicam sedaj le 500 milijonov dinarjev letnih dohodkov, znašajo dohodk' železnic od blagovnega prometa okrog 1200 milijonov dinarjev, tako da gre na primer pri povprečnem znižanju potniških tarif za 10 odstotkov riziko le do največ 50 milijonov dinarjev, dočim znaša riziko pri povprečnem 10od8to*nem znižanju blagovnih tarif 120 milijonov dinarjev. Vendar se zdi, da je znižanje blagovnih tarif za železniške dohodke še mnogo manj nevarno, nego znižanje potniških tarif, kajti blagovni promet je na naših železnicah zadnja leta občutno nazadoval predvsem zaradi tega, ker se gos-podarstvo T rastoč; meri poslužuje namesto železnic drugih prevoznih sredstev. Prevoz blaga a konjsko vprego na večje oddaljenosti, ki smo ga smatrali še nedavno kot za vedno likvidiranega, je zopet oživel, mnogo blaga se prevaža s tovornimi avtomobili, predvsem pa se ▼ rastoči meri poslužuje gospodarstvo vseh sredstev vodnega prometa. Na* promet se j« lani ▼ splošnem dvignil, vendar od tega ni imela skoro nikakega dobička železniška uprava. Po statistiki Narodne banke Je bil t prvih treh četrtletjih lanskega leta naš železniški blagovni promet po količini le za 1% večji nego ▼ istem času prejšnjega leta in sa »/«% manjši nego leta 1932., dočim vidimo pri rečnem prometu povečanj« sa 43% nasproti prejšnjemu leta to sa 104% nasproti letu 1902.; pomorski promet pa se Je nasproti letu 1933. povečal za 5% to nasproti letu 1932. sa 13%. Povečanje Je torej šlo predvsem ▼ korist rečnega to pomorskega prometa in seveda tudi ▼ korist ostalih prometnih sredstev, ki ▼ statistiki niso upoštevana. Ce w bo železniška upr-avaodločtla aa znižanje blagovnih tarif, tedaj lahko še ▼ večji meri kakor pri potniških tarifah računa, da bo znižanje tarif prineslo občut-nejše povečanje železniškega blagovnega prometa ln da dohodki železnic zaradi znižanja ne bodo padli. Za oživiljsnje vsega našega gospodarstva pa je, kakor rečeno, važno le znižanje blagovnih tarif, ki ▼ številnih primerih ovira Intenzivnejšo blagovno Izmenjavo to tudi zmanjšuje konkurenčno sposobnost našega blaga pri izvozu. Razveljavljena zlata klavzula v Ameriki Ko so Zedinjene države l. 1933 zapustile zlati standard, je Roosevelt ukinil veljavnost zlate klavzule v vseh dolžnih razmerjih v Zedinjenih državah. Postavil se je na stališče, da se morajo tudi vse obveznosti v dolarjih z zlato klavzulo vračati v dolarjih, četudi z nižjo zlato vrednostjo. Za to odločbo je bila merodajna okolnost, da upnik z razveljavljenjem zlate klavzule ne more biti oškodovan, ker je v pretežni večini primerov kupna moč sedanjega dolarja z manjšo zlato vsebino celo večja, nego je znašala kupna moč zlatega dolarja pred svetovno gospodarsko krizo, iz katere dobe izvira pretežni del dolgov z zlato klavzulo. Kakor je bilo pričakovati, se je moralo z vprašanjem, ali je razveljavljenje zlate klavzule zakonito odnosno v skladu z ustavo, baviti najvišje ameriško upravno sodišče. 2e pred dobrim mesecem je bilo napovedano. da bo z razsodbo tega najvišjega upravnega sodišča izrečena protiustavnost ukrepa, s katerim je bila zlata klavzula ukinjena. Z objavo razsodbe so ponovno odlašali in tako je ▼ zadnjih tednih vladala velika nesigurnost. ki se je prenesla tudi na gibanje zunanje vrednosti dolarja V pričakovanju, da bo vzpostav I jena veljavnost zlatih klavzul, je nastalo v inozemstvu veliko povpraševanje po dolarju in se je dolar dvignil celo preko zla te točke. Te dni je bila objavljena dolgo pričakovana razsodba najvišjega upravnega sodišča. ki pomeni praktično v vseh primerih priznanje stališča Rooseveltove vlade. S tem so odstranjena vsa dosedanja ugibanja. Odstranjena je tudi negotovost, ki je vladala v pogledu dolgov t zlato klavzulo, ki znašajo v Zedinjenih državah okrog 100 milijard dolarjev, tako da bi vzpostavitev veljavnosti zlate klavzule pomenila, da se ti dolgovi z zlato klavzulo povečajo za 69 milijard dolarjev (zlati dolar predstavlja danes glede na manjšo zlato vsebino 1.69 papirnatega dolarja). Najvišje upravno sodišče je brezpogojno priznalo, da ukinienje zlate klavzule pri privatnih dolgovih ni protiustavno. Glede ameriških državnih dolgov z zlato klavzulo pa te je sodišče postavilo na stališče, da v tem pogledu po ustavi ni mogoče ukinjenje zlate klavzule. Cristavilo pa je, da upnik nima pravice za-tevati odškodnino od države, ker ni utrpel doslej nobene dokazane izgube. S tem ao-stavkom so zaenkrat brezpredmetne eventualne tožbe na priznanje plačil v zlatu pri ameriikih državnih dolgovih, dokler kupna moč dolarja ne bi ie bistveno padla, kajti tako dolgo se ne more »matrati. da je upnik oškodovan. Seveda pa je verjetno, da bo Roosevelt. da odstrani vsak dvom. izdejstvoval, da se ukinjenje zlate klavzule pri ameriških državnih dolgovih (tu gre predvsem za 20 milijard vojnega posojila, ki je bilo opremljeno z zlato klavzulo), potrdi tudi z ustavnim sak< Italija uvaja re2im uvoznih dovoljenj Kakor poročajo iz Kima, je italijanska vlada s takojšnjo veljavnostjo uvedla v zaščito svoje valute režim uvoznih dovoljenj, in sicer za blago, čigar uvoz ni neobhodno potreben ali se da omejiti. Ta ukrep italijanske vlade je posledica neugodnega razvoja italijanske trgovinske in plačilne bilance v zadnjih letih. Zlate m devizne rezerve Italijanske banke so v poslednjem času stalno nazadovale. Ob koncu L 1929. so znašale še 10.340 milijonov lir, sedaj pa znašajo le še okrog 6000 milijonov lir. To zmanjšanje jc posledica stalne pasivnosti italijanske plačilne bdlance, ki je zadnja leta obstojala navzlic temu, da se je pasivnost trgovinske bilance precej zmanjšala. Lani pa sc je tudi trgovinska bilanca znova poslabšal« in se je pasivnost povečala od 1444 na 2433 milijonov lir. Ob koncu pret. leta je italijanska vlada v zaščito lire uvedla stroge devizne omejitve in oddajo vseh privatnih razpoložljivih deviz. Polagoma je uvajala kontingen-tiranje za gotove vrste blaga in razne uvozne omejitve, ki pa niso prinesle zaželjenega rezultata. Pravkar objavljena surova bilanca zunanje tTgovine za januar kaže, da se je sicer uvoz zmanjšal, izvoz pa jc prav tako nazadoval, tako da je bila v januarju italijanska trgovinska bilanca pri izvozni vrednosti 379 milijonov lir in pri uvozni vrednosti 621 milijonov lir pasivna za 242 milijonov. Namen najnovejših ukrepov je, dosedanji režim kontingentov in posameznih uvoznih prepovedi zamenjati z režimom uvoznih dovoljenj, tako da prizadetih vrst blaga ne bo mogoče uvažati drugače, kakor z uvoznim dovoljenjem. Omejen bo predvsem uvoz onih vrst blaga, ki ni nujno potrebno. Italijanska vlada hoče imeti kontrolo nad vsem uvozom, tako da lahko regulira uvoz blaga. Na drugi strani pa naj režim uvoznih dovoljenj omogoči italijanski vladi, da pri svojem uvozu daje prednost onim deželam, ki v večji meri kupujejo italijansko blago. Kakor zatrjuje »C.i-ornale d' Italia«, obsega režim uvoznih dovoljenj pretežni del za italijansko zunanjo trgovino važnih carinskih postavk. Uvoz kontingentiranega blaga se bo zmzal na 10 do 35 odst. dosedanjega uvoza. Te določbe stopijo takoj v veljavo, vendar so do 31. marca izdani prehodni ukrepi m bo smel do 31. marca znašati uvoz eno dvanaj-stino celokupnega uvoza v lanskem letu. Gospodarske vesti = Naša trgovina a Nemčijo. Kakor je »Jutro« že poročalo, se je naš izvoz v Nemčijo v lanskem letu povečal za skoro 30°/* od 471 do 598 milijonov Din, istočasno pa se je uvoz iz Nemčije skoraj v enakem razmerju dvignil od 379 na 4»7 milijonov Din, tako da je bila naša trgovinska bilanca aktivna za 101 milijon Din, dočim je bila predlanskim aktivna za 92 milijonov Din. Pravkar objavljena nemška statistika pa zaznamuje v lanskem letu pri uvozu našega blaga ▼ Nemčijo le povišanje od 33.5 na 36.3 milijona mark, pri nemškem izvozu v našo državo pa beleži celo zmanjšanje od 33.8 na 81.5 milijona mark, tako da je bila po nemški statistiki naša trgovinska bilanca x Nemčijo aktivna za 4.8 milijona mark, dočim je bila v prejšnjem letu pasivna za 0.3 milijona mark. — vinska razstava ln sejem v Ljutomera. Kakor je bilo že objavljeno, priredi Vinarska podružnica v Ljutomeru 12. marca vinski sejem in razstavo vina v gostilni g. Resnika v Ljutomeru. Na poskušnjo bodo prvovrstna vina iz ljutomersko-ormoške-ga, gornjeradgonskega in štrigovskega okoliša. Otvoritev bo ob 9. dopoldne. Vsi vinogradniki iz navedenih okolišev se vabijo, da razstavijo svoja vina, nova ta stara. Dosedanje vinske razstave v Ljutomeru so bile vedno dobro obiskane tako od strani vinogradnikov, kakor tudi od strani kupcev in vseh prijateljev dobre vinske kapljice. Kupci ln drugi interesenti bodo našli na razstavi številne vzorce vina in običajno tudi lastnike teh vzorcev. Ljutomer je svetovno znan po svojem tzbornem vinu. Tudi letošnja vinska razstava bo nudila na Izbiro dovolj dobrih in najboljših vin. Kljub lanski slabi vinski letini je še vina vaeh vrst na ponudbo. Mnogi vinogradniki so že prijavili svojo udeležbo. Oni vinogradniki, ki se še niso prijavili, a želijo razstaviti svoje vino, naj se prijavijo pismeno ali ustmeno v pisarni mestne občine Ljutomer vsaj do 7. marca, da lahko damo pravočasno tiskati katalog. Tam se bodo sprejemali tudi vzorci vina, ki naj ae pošljejo vsaj do 10. marca, in sicer od vsake aorte po 3 buteljke ali 2 slatinšča-ka. Kdor nima steklenic, jih dobi v omenjeni pisarni, kjer se bodo lahko tudi zamenjale polne buteljke za prazne. Za najboljša vina bodo dobili lastniki priznanice, a predvidene so tudi diplome domačega izdelka Opozarjamo vse interesente, vinske trgovce ta gostilničarje, da naj se na tel razstavi sami prepričajo o izvrstni kakovo-Btl ljutomerčana ta zelo ugodnih cenah Polovična vozntna po železnici Je zaprošena. « V trgovinski register se je vpisala tvrdka: Valčni mlin Studa, družba z o. z. v Ljubljani (osnovna glavnica 200.000 Din; poslovodja Josip Bahovee, trgovec v Ljub- lian')- , , _ = Konkurz je razglašen o imovini bmila Petroviča, trgovca s priborom v Ljubljani, Gajeva ulica 6, pasaža (upravnik mase dr. Lado VavpetiČ. odvetnik v Ljubljani; prvi zbor upnikov 2. marca ob 9., prijavni rok do 80. marea. ugotovitveni narok 5. aprila). = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Neže Vrhovnikove, posestnice in lastnice mlekarne v Trzinu (poravnalni Stenotipi- stinja: ... in ko slisis, da gre šef, zakašlja j 1 | Praktikant: Ne morem, ker sem pravkar po-jedel bonbon IZDELEK »UNION«, ZAGREB upravnik dr. Fr. Tramouž, odvetnik v Kamniku; poravnalni narok pri sreskem sodišču v Kamniku 12. marca ob 9^ prijavni rok do 9. marca). Borze 20. februarja. Na ljubljanski borzi sta se devizi New-vork in London nekoliko popravili, dočim je deviza Trst popustila. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nespremenjeno 8.20 do 8.30. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angleških funtih po 224.25, v avstrijskih šilingih po 8.25 in v grških bonih po 30.25, dočim so se španske pezete nudile po 5.40. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda ponovno za malenkost popustila in ae je trgovala za kaso po 872 in pozneje po 375 (v Beogradu po 379 do 376.50) in za marc po 373 in 375. V ostalih denarnih vrednotah ni bilo prometa. Zaključek pa js bil zabeležen v delnicah Priv. agrarne banke po 255. Devisa. Ljubljana. (Z všteto premijo 28.5 odstoL) Aui^ieruam 29G7.87 — ZH&ZA7, berUii 1756.0S — 1769.95, Bruselj 1024.5« — 1029.63, Curih 1421.01 — 1428.08, Umdoo 213.07 — 215.13, Newyork 4334.06—4370.37, Pariz 239.60 — 291.03, Praga 18342 — 184.52, Trst 371.40 — 374.48. Avstrijski šiling v privatnem klirinen 8.20—8.30 Zagreb. Amsterdam 2967.87 _ 2082.47, Berlin 1756.08 — 1769.95. Bruselj 1024.20 do 1029.27, London 213.36—215.41, Milan 370-25 do 373.34, Nevvvork kabel 4361.40—4397 72, ček 4339.40 — 4375.72, Pariz 289.61—291.08, Praga 183.35 — 184.46, Curih 1421j01 do 1428.08. Curih. Beograd 7.02, Pariz 20.38, London 15.07, Newyork 308.3750, Bruselj 72.08, Milan 26.0750. Madrid 42.2250, Amsterdam 208.85, Berlin 123.90, Dunaj 57, Stockholm 77.70, Oslo 75.70, Kobenhavn 67.30. Praga 12.91, Varšava 58.3250, Atene 2.91, Bukarešta 3.06. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 377 — 879, TU investicijsko 73 — 75, 8°/# Blair 75—76, 7*/. Blair 66 — 66.50. 4*/• agrarne 47 — 48, &/• begluške 66 — 66. Zagreb. Državne vrednote: Vojn« ikoda 372 — 375, za marc 873 — 375, za april 874 do 376, za maj - junij 376 bi., 7*1% investicijsko 74 _ 76, 7•/• Blair 65 — 66, 8»/» Blair 76 bi., 7*/» Drž. hipotekama banka 70 den., 6°/o begluške 65 bi.; delnice: Priv. agrarna banka 250 — 255, Trbovlje 120 — 125. Beograd. Vojna škoda 378 — 379 (379, 376.50), za februar — (377), za marc 379 do 380 (379.50, 377), TU investicijsko 75 — 76, 4% agrarne 46.50 — 47.50, 6°/. begluške 66 do 66.25 (66.40, 63.75). za marc 66 — 66.25 (66), 8°/* Blair 75 bL, TU Blair 65.76—66.50 (66), TU Drž. hipotekama banka 70 — 71, Narodna banka 530o — 5450, Priv. agrarna banka 258 — 260 (259). Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 18.30, Državne železnice 24.25, Alpine-Montan. 10.96. Blagovna tržišča ŽITO + Chieago, 20. februarja. Tendenca za maj 97.8750 za julij 91.625; koruza: za maj 87, za julij 82. -t- Ljubljanska borza (20. t m.) Tendenca za žito stalna. — Nudi se (vse franko nakladalna postaja): pšenica: baška 79 k?, po 135 — 138; banatska. 87 kg težka po 132 — 133; oves: bosanski 105 — 110; koruza: baška po 77.50 — 80; banatska po 75 — 76; moka: baška in banatska >0« po 215 - 235; baška >2« po 200 — 220; baška >5« pa po 180 — 200; »trobi: baški debeli 105 - 110. 4- Novosadska blagovna bona (20. L m.) Tendenca le bila mirna. Promet slab. Pšenica: baška potiska in slavonska 130 do 132; baška in sremska 124 — 126; banatska 121 — 126. _ Rž: baška 122.50 do 125 — Ječmen: baški in sremski, 65/66 kg 120 - 122.50. jari, 67'68 ke 132.50-137 50. — Koruza: baška in sremsks 69 — 70: banatska 66 — 67. — Moka: baška in banatska ,0g« in »Ogg« 195—217.50, >2« 175—197 50; >5« 155 — 177.50; >6« 137.50 - 150: >7« 112.50 — 117.50; »8« 82.50 — 87 50. Otrobi: baški in sremski 82 - 84; banatski 81-83. — Fižol: baški in sremski beli 132.50 do 137.50 •i- Bndimpeštanska terminska borza (20. t m.) Tendenca stalna. Pšenica: za marc 16.69 — 16.70, za maj 17.02 — 17X)8; ksra-sa: za maj 11.88 — 11.90. B0MBA2. + Liverpool, 19. februarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marc 6.91 (6.85), za julij 6.80 (6 73). 4- Newyork, 19. februarja. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za marc 12.44 (12.58), za julij 12.58 (12.71). Negujte svoje zobe e paste, Id Je na višku najpopolnejših sredstev za nego zob tn ust, s »Bievlero« zobno pasto. Zahtevajte jo Izrecno. Največji daljnogled Teleskop, ki pokaže očesa 1500 milijonov zvezd, katerih na nebn sploh ni mogoče prešteti - Iz česa je sestavljena Rimska cesta? Kako daleč sega teleskop v vesoljstvo 1^0oa, Ki so Jo vlili za največji teleskop sveta .Malokdo bo hotel verjeti, da znaša število zvezd, ki jih opazimo s prostim očesom. povprečno komaj 3000. A to je resnica. Seveda pa njih število narase, če oborožimo oko z daljnogledom. Največji sedanji teleskop, tisti na Mountu Wilsonu v Kaliforniji, ki se ponaša z zrcalom s premerom 2.5 m, pokaže očesu okrog 1500 milijonov zvezd, torej tri četrtine toliko, kolikor je ljudi na svetu. A to je še vse preveč oddaljeno od resnice. Samo v sostavu Rimske ceste so astronomi našteli 70-Krat več zvezd, nego jih vidi oko z najmočnejšim daljnogledom, t. j. nad 10 0.0 00 milijonov Koliko jih je pa v resnici! Zvezde v sostavu Rimske ceste namreč še davno niso vse. ki napolnjujejo prostornino vesoljstva. Vemo. da je zunaj tega sostava še neštevilno podobnih osvetij, čim močnejše daljnoglede uporabljamo, tem večje se nam kaže njih število. In teh osvetij ne more večinoma niti največji teleskop in niti s pomočjo fotografske plošče, ki opazi neprimerno več nego samo oko. razčleniti v njih sestavine, poedine rvezde, Kažejo se nam v obliki več ali manj kompaktnih svetlobnih oblakov nli megel (odtod izraz »pramegla« ali »me-glenica« za ta osvetja). Astronom bi torej počenjal obupno stvar, če bi hotel dejansko »preštevati« zvezde na svetu. Poskusiti mora na druge načine, da pride vsaj do približnega števila zvezd. In najpreprostejši teh načinov je pač način s tehtanjem zvezdnih sistemov. Ce hočemo približno vedeti, koliko fižolo-vih zrn je v neki vreči, nam ni treba drugega, nego da stehtamo čisto težo vsega fižola in jo delimo s povprečno težo po-edinega fižolovega zrna Kvocient pomeni potem število vseh zrn. Jasno pa je, da je stvar s tehtanjem osvetij bolj zamotana nego s tehtanjem s pomočjo tehtnice na zemlji. A. tudi tn Je osnovni princip preprost. Kaj je tehtanje? V bistvu nič drugega nego merjenje pritiska, ki ga izvaja neko telo na skodeli'tehtnice v svojem padcu proti zemlji. Ta pritisk je istoveten s pospešitvijo, ki jo dobi telo v padcu pod privlačno silo zemlje. Astronomu tedaj zadostuje, da dobi povprečno pospešitev, s katero se gibljejo zvezde v nekem sostavu okoli njegovega središča. To je namreč že davno mano, da vse tako zvane zvezde stalnice niso dejansko nobene stalnice, temveč da krožijo kakor planeti okoli solnca okrog osrednje točke svojega sostava. Tudi zvezde Rimske ceste, ki je v celoti gledana ploski leči podobno nako-pičenje stalnic, se vrtijo okrog osrednje, kratke, »pokončne« osi tega sostava. Iz različnih njihovih vrtilnih hitrosti se da izračunati pospešitev njihovega gibanja ali z drugimi besedami privlačna sila oziroma teža Rimske ceste, in če to težo delimo s povprečno težo posamezne zvezde v njej, dobimo približno število vseh njenih zvezd Tako so prišli astronomi na preprostih osnovah, toda po komplicirani poti do števila 100.000 milijonov zvezd v Rimski cestL Koliko je pa zvezd v vsej vesoljnosti? To je vprašanje, ki še ni rešeno. Teleskop na Mountu Wilsonu nam je odkril doslej okrog 2 milijona osvetij, ki so podobna Rimski cesti, še davno pa ni prodrl do meja vesoljstva. Od najoddaljenejšega osvetja potrebuje svetloba okrog 150 milijonov let, da dospe do nas (z meseca do zemlje rabi aekaj več nego sekundo, s sonca okrog: 8 minut, z najbližje stalnice 4 leta, od osi Rimske ceste 50.000 let, z roba Rimske ceste okrog 100000 let in z najbližjega sosednega osvetja okrog milijon let). Pot. ki jo opravi svetloba v enem letu (svetlobno leto), znaša okrog Dvigala v Ameriki 900.000 km na dan! Ir Amerike poročajo, da je v New Torku zastavkalo 200.000 hišnikov in bojev pri dvigalih. Stavku joči zahtevajo višje plače. dvigal obratovati istočasno in da ne pride med njima nikoli do nevarnih kolizij. »Dvokrovniki« rabijo istemu namenu in so pri tem preprostejši. Tu sta po dve osebni dvigali zvezam skupaj, eno se ustavlja v sodih, drugo v lihih nadstropjih. Najvažnejša pridobitev dvigalne tehnike je bila poleg dosti večje brzine nego nekoč neprimerno večja varnost. Nesreče se dogajajo danes skoraj edino zavoljo kakšne nemarnosti potnika aH strežaja pri dvigalu in so redke. V New Yorku računajo na 243 milijonov prepeljanih potnikov komaj eno smrtno nesrečo, pri 28 milijonov 600.000 vožnjah pa se nekdo rani. Defekti ▼ strojih so le neprijetnost, t ne nevarnost za potnika. Seveda pa so uvedli vse mogoče in najmodernejše varnostne naprave, kakor fotoelektrične stanice, kf n. pr. avtomatično preprečijo, da se dvigalo ne more premakniti, dokler je kakšen del potnika ali njegove obleke še med vrati. Obenem skrbijo najumnejše priprave, da se dvigalo samo ustavi, če nastane kakšen defekt v strojih ali če se pretrga dvigalna vrv. Splošna stavka osobja pri dvigalih bi bila za New Vork bolj usodna nego stavka pri podzemeljski ali cestni železnici, kajti prvič je delo, ki ga opravlja to osobje. res ogromno, drugič bi ne našli nobenega nadomestila za dvigala. Vožnje z dvigali so postale iz nekdanje gole ugodnosti neobhodna gospodarska potreba. Nekoliko številk nas pouči o tem. New-yorška dvigala opravijo dan za dnevom okrog 200.000 km poti, petkratno progo zemeljskega obsega, njih število znaša 39.509 po zadnji statistiki, hitrejši med njimi vozijo z brzino 25 do 27 km na uro. Dvigalo je prav za prav izum starega veka, toda potniško dvigalo v današnjem smislu sc je pojavilo v prometu 1. 1852. v Vonkersu pri New Yorku in je bilo izum nekega Otisa. Obratovalo je s parno silo in se je samo ustavilo, če se je utrgala dvigalna vrv. Takrat še ni bilo nebotičnikov. Nebotičniki so postavili graditelje dvigal pred težke naloge. Predvsem so rovi za dvigala jemali vedno vse preveč dragocenega prostora. Zato so si izmislili sistem dveh različnih vrst dvigal v enem rovu, dvigala na »lokalni progi«, ki se ustavljajo v poljubnem nadstropju, in »ekspresna dvigala«, ki se ustavlja n. pr. v vsakem 15. nadstropju. Električne kontrolne naprave skrbijo za to. da moreta obe vrsti Oživljeni mrtvec Na angleških tleh se je prvič zgodilo, da so mrtveca oživili, V neki birminghamski bolnišnici je ležal na operacijski mizi 50-lctni John Zuckering. Sredi težke operacije mu je mahoma nehalo utripati srce in dih sc mu je ustavil. Kirurg dr. Mills pa se ni dal zmotiti. Vbrizgnil mu je adrenalina in po petih minutah se je življenje res vrnilo v mora. Pridržali so ga pa za tri tedne v bolnišnici. Danes opravlja svoje delo kakor ?rej. 10 bilijonov kilometrov, najmočnejši teleskop Je prodrl torej 150 milijonov krat io bilijonov kilometrov daleč v vesoljstvo, a vendar še ni dospel do njegovih mej in zato gradijo še večje teleskope, da bi prodrli še globlje in potem eventualno tudi do tistih mej. Takrat bo mogoče povedati »točnejšo« težo vesoljstva, ki znaša po sedanjih cenitvah trilijone sončnih tež. To se pravi, če vzamemo, da je zvezda v velikosti solnca povprečna zvezda vesoljstva tedaj bi bilo v vesolj-atvu najmanj na trilijone zvezd. Da pa ni graditev teleskopov, ki nam dajejo tako mogočne vpoglede v prostran ost sveta, nič lahkega, si lahko mislimo. V zadnjih časih smo čitali ponovno, s kakšnimi težavami je zvezano že vlivanje zrcalnih stekel za te orjake. Citali smo, kako so morale Corningove steklarske delavnice v Newyorku mesece ln mesece delati samo priprave, študirati in preizkušati, preden so se upale na samo vlitje steklene, okrogle klade, ki bo s premerom 5 m zrcalo novemu teleskopu. Najprvo so za poskušajo vlili celo vrsto »manjših« zrcal s premerom 75 do 300 cm, in sicer iz istega pireksovega stekla, ki ima najboljše optične lastnosti. Potem so mesec dni stekleno maso pripravljali v raztopljenem stanju in nato se je začelo v marcu preteklega leta z uprav neverjetno previdnostjo vlivanje samo ob temperaturi 157' stopinj C. Deset mesecev so potem ž -ročo stekleno ploščo počasi ohlajali, da bi ne nastale v nji kakšne napetosti, ki bi vse delo pokvarile. Najprvo so jo v 50 dneh ohladili na 500 stopinj, potem pa po« časi na normalno temperaturo, pri čemer so rabili avtomatične regulatorje toplote in nič manj nego 300 električnih grelcev. Pri tej stekleni plošči se je navzlic vsej previdnosti med vlivanjem primerila majhna napaka, ki sicer ni imela nobenih posledic zanjo, vendar so takoj začeli s pripravami za vlitje druge plošče, ki se je izvršilo 2. dec. 1. 1. Medtem so začeli brusiti prvo zrcalo, kar je ena najtežjih nalog, kajti najmanjša napaka v površini in krivini stekla ga napravi nerabnega. Tako bo imela Amerika po vsej priliki dve ogromni zrcali na razpolago in kakor poročajo, so že pričeli z montažnimi deli na vrhu hriba Palomarja. severno od San Diega v Kaliforniji, kjer so zgradili novo zvezdarno nalašč za ta teleskop. A kakor poročajo, so tudi v Rusiji začeli priprave za nebesnega orjaka, ki bo še neprimerno večji od ameriškega. ,,Kraljica" Korzičanov v Parizu Korziški rojaki v Parizu so si Izvoliti kraljico v osebi gdč. Vallidres Rog no nI 2tftfs£e oblefie sa goepode, suknje, smučarske kroje, blago sa kroje modernih vzorcev kupite po najnižjih cenah pri Drago Schwab, Ljubljana. Ponesrečen rekorderski polet Velikodušen dobitnik Bogati španski posestnik Gile Castel-los je zadel v loteriji glavni dobitek, 500 tisoč pezet. Ob tej priliki je vsem svojim dolžnikom odpisal dolgove, kar znese 106 tisoč pezet Potem je povabil vse poljedelske delavce s svojih in sosednih posestev na veliko pojedino in je 1500 ljudi gostil dva dni in dve noči. 100.000 pezet pa je daroval v dobrodelne namene. PRAVKAR IZTSLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE »ŽIVLJENJE IN SVET" PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI Slika na ovitku: ZASNEŽENI SRNJAK Naslovna slika: JOS. KLADNIK: »BELA RADOST« (lesorez) I TO Lapajne: PO SLEDOVIH LEDNE DOBE (2) — OD »SVETEGA OGNJA« DO CENTRALNE KURJAVE (vhm) — Dr. Anton Debeljak: PO SENJI ALRLJI (9) SMRT DVEH VELIKIH ZALOŽNIKOV fk> — RIBE SPREMINJAJO SVOJO BARVO (ae) — BOJNI PLINI ZA LOV — J e a n Perrigault - nj: MED ZADNJIMI KRALJI MALIKOVALCEV (3) — RAZISKAVE EGIPČANOV V DAVNINI (g) — NAJVIŠJI VRH — Ludvik Mrzel: ZGODBA O FLORJANI J SAPOTNIKU (3) — E s s a d beg: ZAROTA ZOPER SVET (9) — L. M. S k e r-janc: G. F. HANDEL (2) — RASTLINE POZIMI (Poglavje iz rastlinske geografije - ine) — IZ LITERARNEGA SVETA (Prane Kocbek in Ivan šašelj: Slovenski pregovori, reki in prilike - A. D. — Gorki in Dostojevski - pj: Mlada Poljska - s) — M. Zoščenko-pj: BERAČ — SEKSPIR V 52 JEZIKIH (k) — ČLOVEK EN DOM (2ehta) — SOLNI LED — ŠAH — ZA BISTRE GLAVE — Na platnicah: HUMOR — KRI2ALJKA Z OBRATNICAMI (Crassua) — ANEKDOTE. »2IVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi. LJubljana, Knafljeva ulica 5, ln stane na leto (dve knjigi) 80 Din. za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din. Posamezni zvezki se dobijo po 2 Din. TELEFON štev.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Italijanski rezervisti na poti v Afriko Miličniki pred odhodom lz Rima črnci proti belokožcem Val r evolucijskega razpoloženja v Afriki Francoska letalca C od o s (na levi) hi Rossl (desno) na letališču v Istresu pred startom. V ovala letalo »Joseph-Le-Brbi«. Zaradi Izteklega goriva sta morala na morju obrniti letelo te prišteti oa Kapverdsldh otoklfe Italijanska ekspedicija v Abesinijo je zbudila, kakor poroča pariški »Excelsior«, v severni Afriki veliko razburjenje, ki je zavzelo že konkretne oblike. Tako je v Bel Abbesu na alžirskem ozemlju prišlo do krvavih nemirov. Podrobnosti še niso znane. Položaj pa mora vsekakor biti zelo resen, kajti predsednik Akademije za kolonialno znanost Pierre Mille ugotavlja v citiranem listu, da je opaziti sirom severne Afrike val revolucijskega razpoloženja. V Fezu si je dalo prebivalstvo duška na način, ki kaže prav malo spoštovanja do belih gospodarjev dežele. Položaj je tem opasnejši, ker se zdi, da soglaša z mržnjo proti milijonu belokožcev, ki so naseljeni na ozemlju severne Afrike, celih štirinajst milijonov domačinov. Panislamska agitacija rase iz dneva t dan in se je bati, da Mstsnejo zaradi tega zapletljaji z daleko-sežnhni posledicami. Čeprav se je Abesinija izrekla za nevtralen pas, ki naj loči njeno posest od itali- janske kolonijalne posesti, Italija doslej še ni ustavila svojih vojaških transportov v Afriko. Toda z vkrcanjem in prevozom i+alijanskih čet se je odprlo rimski vlad: novo vprašanje, problem prevoznih stroškov za vojaške kontingente. Uprava Sueškega prekopa namreč zahteva za vsako osebo, ki se pelje skozi prekop, odškodnino v znesku 25 zlatih frankov, če vzamemo, da namerava Italija izkrcati v bližini abesinske meje več divizij, bodo ti stroški narasli v prav okroglo vsoto. Nastaja pa še druga komplikacija s tem, da je treba to vsoto plačati v egiptskih funtih, t. j. v devizah, s katerimi razpolaga italijanska vlada le v omejenem obsegu. Italijanske finance stoje torej pred novo obremenitvijo, zlasti če ne bo vlada spremenila svojega sklepa, da sc pošlje na abesinsko mejo toliko in toliko mož. Poznavalci razmer pravijo, da bo ravno to vprašanje odločilno vplivalo na značaj in obseg «hesrn-ske ekspedicije. Okuženi telefoni Bakterije v Školjkah — Nevarne sline Zv*ra newyorških telefonskih naročnikov se je lotila vprašanja, da li prenaša telefon bolezni Po njenem naročilu je Narodna patološki zavod preiskal stvar in j« našel v 45 odst. newvorskih telefonskih Najnižja temperatura Holandski prof. Haas je v svojem laboratoriju v Leydenu dosegel stopnjo najnižje temperature. Stopnja znaša devettiso-činko stopinje nad 2/3 C pod ničlo. S tem odkritjem je prof. Haas posekal svoj lastni rekord najnižje temperature iz 1. 1933. Kolumbovi instrumenti Iz Seville poročajo, da se je prof. Zin-nerju posrečilo odkriti astronomske naprave. katerih se je posluževal Krištof Kolumb na svoji morski vožnji pri odkritju Amerike. Serum proti kačjemu piku Etienne Sergens, nameščenec Pasteurje-vega zavoda v Alžiru je imel te dni v pariški Akademiji znanosti zanimivo predavanje o serumu proti kačjemu piku. Učenjak j« obširno opisal svoj postopek pri miših, katere so vsekale kače-strupenice. Tem miSim je Sergens skoro vedno lahko podaljšal življenje, ▼ mnogih primerih jih je tudi otel smrti. Serum, s katerim je cepil živali, se pridobiva iz konjske krvi in je pomešan z destilirano vodo. Spominske znamke Leva Tolstega O priliki 25. obletnice smrti ruskega pisatelja Leva N. Tolstega je izdala ruska Eoštna uprava serijo znamk po 3, 5, 10 in opejk. Na rseh teh znamkah bo slika pisatelja Leva Tolstega. Podobo, ki bo odtisnjena na znamkah, bo izvršil ruski grafik SavkoT, Plaz zasul snemalce filma V Rosegtalu na graubundenskem ozemlju v Švici je neka skupina filmskih strokovnjakov snemala film iz gorskega življenja. Pri snemanju pa je snemalce presenetil snežni plaz, ki jc zasul do smrti ženo filmskega režiserja Kerna in znanega smučarja in filmskega snemalca Fiihrerja iz Arose. Rešil se je samo režiser, a tudi ta je ranjen. »Nebotična" bolnišnica V Clichyju (Pariz) so otvorili novo bolnišnico, ki je v Evropi prva zgrajena v stilu nebotičnikov. Visoka je 60 m, šteje 12 nadstropij, veljala je 106 milijonov frankov te ima U00 bolniških postelj. školjk bakterije, ki so »verjetno povzročiteljice bolezni«-, v drugih 55 odst. p« bakterije, ki »verjetno niso povzročiteljice bolezni«, a vendar ni izključeno, da hi ne bile. Posebno javni telefoni pr> hotelih, postajah, govorilnicah itd. so inficirani po slini govorečih oseb. Zveza se je obrnila v tej zadevi potem na razne ameriške in angleške avtoritete, ki pa v odgovorih niso bi le edine. Dočim so nekateri učenjaki menili, da bi se pri telefoniranju lahko brez nadaljnjega prenašale bolerni, so drugi rekli, da to vsaj za jetiko ne velja, v osta lem pa so aparati s čistimi školjkami brez velike nevarnosti. Celo „ Jutro u bi napolnili, ako bi hoteli objaviti vsaj del priznanj, ki jih dajejo gospodinje o »Hn. bertus« milu in »Pe« rion« pralnem prašku. Kupujte ju tudi Vi f SVOJI K SVOJIM! ANEKDOTA Dunajski pisatelj Peter Altenberg je nekoč takole karakteriziral moderni zakon: »Ona dela, kar hoče sama, on pa to, kar je nji všeč.« VSAK DAN ENA »2eničica, kaj pa kuhaš danes dobrega?« »Le poglej v kuharsko knjigo, stran 14, četrta Trsta zgoraj.« P O R T Iregularni specialni skoki Hud veter ia slabo vreme sta na FIS tekmovanjih onemogočila pravilno Izvedbo specialnih skokov — Slab placement Jugoslovenov tekmovanja je znašal 59.5 m po Anderse-nu. Novšak je prvič skočil 41.5 m, šramlu je nagajala vročina in glavobol. Kot št. 64 je šel po strmini samo v upanju, da bo že enkrat v dolini. Skok je bil brez odgona, Tatranska Poljanka, 17. februarja Med naše tekmovalce je prišla bolezen Kakor smo že včeraj javili, je najprej obolel Baebler, a danes tudi Dečman in Ber var. Močno se je prehladil tudi vodja naše ekipe g. Gnidovec. Pa tudi šramlu ni pri zaneslo. Vzrok temu obolenju so veliko spremembe temperature, neprestane vožnje iz kraja v kraj, kar je vzelo tekmovalcem toliko energije, da niti en tekmovalec ni sposoben za delo, ki mu le določeno. vreme vse hujše. Danes, ko so se vršili specialni skoki, je bilo vreme še hujše kot dosedaj. Burja je tako silovito metala sneg, da se je vendarle upalo, da se bo vodstvo tekme usmililo in tekmovanje odpovedalo. Medtem pa se je že zbrala ogromna množica pri skakalnici. Ob 12.30 bi bil mora! biti start, toda vihar je bil tak. da so morali prireditev odgoditi za eno uro. Major Oestgard. predsednik FIS. je bi! za to, da se tekmovanje odgodi, ali prireditelj, Češkoslovaški smučarski savez, z ozirom na velike množice gledalcev ni hotel o tem ničesar slišati žrtve so bili zopet tekmovalci. Prvotno so bili od naših skakačev določeni za start Novšak šramel, Jakopič, Palme, Baebler in Dečman. Zaradi bolezni pa se je skrčilo to število na tri ljudi: šramel. Novšak in Palme šramel je šel skakati kljub svoji bolezni Slabi rezultati. Ob 13.30 se je pričela konkurenca, ki pa je takoj pokazala, da ne bo onih rezultatov kot včeraj Burja je namreč pihala skakačeir. v prsa. Tudi sneg je bil za skoke zelo slab, zaradi česar so bile daljave kratke. V vsej konkurenci nihče ni prišel preko 60 m Sploh se lahko smatra današnje tekmovanje za iregularno. ker niso bili najmanj dani pogoji za lepo in sigurno skakanje. Najdaljši skok v prvem delu brez najmanjše volje in je znašal 40.5 m, toda s padcem Palme kot 93. je postavil na 39.5 m. Najboljši Poljak Stanislav Ma-ruszarsz je dosegel 59 najboljši Šved Jo-hanson 55.5 in prvi Nemec Meinel 55 m. V drugem delu tekmovanja so dosegli še krajše daljave: Birger Ruud 55.5 m, isto daljavo Andersen, Nemec Meinel 52 m, Norvežan Sorensen 47 m. Veter Je nekatere skakače zelo oviral, drugi pa, ki so imeli mirno ozračje, so šli normalno. Torej povsem iregularno. Novšak je baš ujel mirno ozračje in je skočil 50 m, seveda ni ga mogel zdržati, šramel jc šel na start, ker se je zdelo ozračje mirno Zdrči po strmini, toda v zraku ga zajame močan sunek, ki mu je spredaj prekrižal smuči, in že je ležal v prehodu z bolečinami v členku Skok je zna«5,i 45 m. Zadnja naša nada je bil še Palme, ki je skočil 44.5 m. a tudi ni zdrža' skoka. Glavni rezultati. Prvo mesto je zasedel Birger Ruud z 231.7 točke in skokoma 59 in 55.5 m. Sledita brata Andersen, ki sta oba dosegla najdaljša skoka dneva, to je 59.5 m. četrti je bil Poljak Maruszarz. Prvi Nemec Meinel je bil na 8., a prvi Avstrijec Aschenwald na 10 mestu. Prvi skakač iz Češkoslovaške je bil na 12. mestu Stein-mttller (HDW). Finska je z Valonenom zasedla šele 15. mesto. Znani Avstrijec Gregor Holl se je plasiral na 45. mesto. Jugosloveni se niso mogli dobro plasirati zaradi padcev. Novšak jc bil 51., Palme 54. in šramel 59. V nedeljo zvečer ni bilo tekmovalca, ki ni izrazil svojega zadovoljstva, da se je to tekmovanje — pravi pekel za tekmovalce — končalo kakor že... Občni zbor Kolesarskega saveza Jugoslavije Preteklo nedeljo je bil v Maribora 1-5. redni letni občni zbor Kolesarskega saveza kraljevine Jugoslavije, ki ima svoj sedež v Zagrebu. Zborovanje je vodil predsednik saveza Stjepan Mihanovič. že te-kom sobote so prispeli številni delegatje v Maribor, kjer se je vršila v soboto pred-konferenca. na kateri r-o se skušali razčistiti razni spori, ki so bili lani predmet živahne polemike zlasti v zagrebških časnikih. Ljubljans-ki klubi so bili zastopani po predsedniku g. Batjelu, ki je imel 6 poverilnic, dočim so bili klubi mariborskega podsaveza zastopani po lastnih delegatih. Po ueotovit-ri sklepčnosti je pozdravil S. Mihanovič iz Zagreba 32 delegatov vseh klubov, nakar se je spomnil blagopokojne-ua Viteškega kralja Aleksandra I. Uedi-nitolja. Glasom sklepa savezne uprave so meli pravico prisostvovati občnemu zboru delegati posameznih klubov in novinarji; tako so se morali številni sportniki-kolesarji odstraniti iz dvorane. V enour-nein govoru je nato predsednik podal svoje poročilo. Naglasi! je, da se je moral savez stalno boriti s finančnimi težkoča-th 1 Obrazložil je nadalje vse lanske spo-e 'n proteste, kl so imeli za posledico, da •r moral =avez strogo postopat! in kaznovati nekatere d-irkalce lz Zagreba in Ljubljane s prepovedjo starta. Tajnik savesa Ivan Kovačevič tz Zagreba je naglasi!, da nekatere podzveze lan! vso pov=em zadovoljile in niso delovale v smislu pravil. Zarradi pomanjkanja sredstev je mora! Kolesarski eavez odpovedati razne prireditve. Tako so bile lani le 4 prireditve, med njimi olimpijsko prvenstvo v Mariboru in dirkališčno prvenstvo v Ljubljani. Blagajnik Andirija Megla je poročal, da je savez dobil od ministrstva ra fizično vzsrojo 6000 Din subvencije in da so znašali dohodki saveza 11.913 Din, izdatki pa 9356. živahna debata je bila nato glede kaznovanja dirkačev in HKB iz Zagreba. Z ozirom na jubilejno leto saveza eo je sklenilo kazni znižati za polovico oziroma so se sploh črtale. Pri r^ifvanju teh sporov so bili prav slovenski delegati tisti, ki so 5 konkretnimi ■pre-dlogri razčistili napetost m^d kolesarji v Zasrrebn. Pri volitvah j* bila ©oglasno izvoljena naslednja nova uprava: Predsednik St.io-pan Mihanovič (Gradjanski, Zagreb), II. predsednik Mijo Plezak (Orao, Zasrreb), III predsednik Vladimir Dianič (Gradjanski, Z^ereb), tajnik •!. Ivan Kovačevič (Oradjanski), II. tajnik Martin Banek f Gradjanski), blasra.fnik Andrija Megla (Gradjanski), tehnični referent Stjepan Sekuiio (Orao, Zacrreb). savezni delegat Krnil Meniira (Orao. Zagreb), nadalje so bil: izvoPeni v upravni odbor vsi predsedniki posam^zn;h za odbornike so bili izvoPeni Draentin Oesarec (HKB). NIkola Bradič (Orao). Viktor Pompe (železničar. Zasrreb), Milivoj Borovečki (Si-sak), Slavko Pintari^ (Orao) ln Stanko Vugrinc (Samobor) V nadzorni odbor so bili izvoljeni N Bencekovič (Zaerebl, Ga-ston Blasy (Orao) in Ivan Maver (Ljubljana) Pri slučajnostih je bilo sk'enieno, da bo savez letos priredil 6 večjih kolesarskih dirk, med n.Mml državno prvenstvo Zasreb — Ljubljana in dirkališčno prvenstvo v Mariboru. Termini vseh prireditev bodo objavljeni 15. marca. do 23. t. m. g. Franjo Kopfiva, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4. palača Trboveljske premogokopne družbe, s prijavo vred je poravnati prijavnino Din 10.— za tekmovalca. čas žrebanja in start se objavita naknadno. Tekma v smuškem teku na 18 km za prvenstvo Celja, ki bi morala biti v nedeljo 24. t. m. pri Celjski koči, je zaradi ne-povoljnih snežnih razmer preložena na poznejši čas. Lahkcatletska sekcija SK Celja ima trening vsak torek in četrtek od 18. dalje. Oni, ki se želijo vpisati v sekcijo, naj pridejo v omenjenem času na Glazijo. SK Slovan. Danes ob 14. na našem igrišču strogo obvezen trening za I. moštvo in rezervo Ob 20. v gostilni pri Krušiču strogo obvezen sestanek za vse člane nogometne sekcije. SK Zalog. V nedeljo ob 14. na igrišču volitev kapetana moštva. Udeležba za prvo moštvo in rezervo obvezna. Ob 15 tre-ning-tekma z zunanjim klubom, če bo to nemogoče, igra prvo moštvo z rezervo. Postava se določi na igrišču. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 20. pri Kočarju sestanek vseh igra-čev zaradi nedeljskih tekem. Mikluš gotovo. Vremensko poročilo. Mozirska koča. 20. februarja: Milo vreme, sneg odličen, smuka prav dobra, izgledi za nedeljo najlepši. Celjska koča, 20. februarja: V senčnih legah še dovolj snega za smuko. SIcer pa toplo, pomladansko vreme, prikladno za izlete. Vremensko poročilo z Vogla: Na 170 cm stare podlage 10 cm pršiča, jasno vreme, toplo, severozapadnik, smuka idealna LZSP (Službeno.) Seja upravnega odbora danes ob 20- v posebni sobi restavracije Emore. SK Ilirija (Smučarska sekcija) Drevi ob 19 v klubski sobi kavarne Evrope plenarni članski sestanek, obvezen za vse člane. Ob 18 30 na i bodo tam člani sekcijskega načelstva (Lahkoatlefska sekcija) Drevi ob 19 v telovadnici na Grabnu g'.mnastič-ni trening za vse člane sekciie or Zveze društev »Šola in dom« Ljubljana, 20. februarja. V nedeljo se je vršil v Slovenski Matici občni zbor Zveze društev »Šola in dom«. Občnega zbora so se udeležili delegati in delegatinje iz večjih krajev naše ožje domovine, da izrazijo svoje želje za izboljšanje in dvig našega šolstva ter zastopniki profesorskega društva, društva učiteljev meščanskih šol in udruženja jugoslovenskega učiteljstva, ki jih je pozdravil predsednik Zveze dr. Lončar z željo, da bi bilo sodelovanje staršev in učiteljstva v korist naši mladini. Za predsednika občnega zbora je bil izvoljen Anton Dokler, direktor v p. Zvezni tajnik, profesor Čopič, je podal obširno poročilo o poslovanju Zveze in društev v pretekli dobi. Posnemamo, da so delovala posebno dobro društva v Mariboru, Kranju in Ptuju, kjer so direktorji srednjih in upravitelji meščanskih in osnovnih šol složno sodelovali s starši za izboljšanje pouka, predvsem pa vzgoje našega naraščaja. Na pobudo direktorja dr. Pavla Strmška se je ustanovilo društvo »Šola in dom« v Murski Soboti. Društvo v Litiji jc sodelovalo z drugimi činitelji, da se je ustanovila v kraju meščanska šola. in glede prehrane siromašnih učencev Ljubljansko društvo je priredilo tri predavanja za starše v Ljubljani, tri v ljubljanskem radiu ter razstavo otroških risb. Zveza je ob počitnicah s podporo mestne občine ljubljanske in banske uprave organizirala pod vodstvom brezposelnih učitelj^v(ic) izlete tiste šolske mladine, ki m odšla na kmete ali na morje. Važno je bilo delo za ustanovitev poklicne posvetovalnice. Izvoljen je bil akcijski odbor, ki pa ni mogel dobiti zadostnih sredstev za ustanovitev in vzdrževanje poklicne posvetovalnice, ker sta samo Delavska zbornica in mestna občina ljubljanska obljubili denarno pomoč. Občni zbor je sklenil, da se akcija nadaljuje, ker moramo uvesti načrtno gospodarstvo tudi pri uporabi duševnih in telesnih sil naroda. Obširneje je bilo poročilo o izdajanju pomožnih knjig za domače in šolsko berilo iz srbohrvaščine, francoščine in nemščine na srednjih in meščanskih šolah, ker je namen Zveze in urednikov teh izdaj, da ae ves jezikovni pouk prilagodi sadobnim metodičnim načelom s pomočjo dobrih in cenenih knjig. Zelo potreben bi bil družinski list za starše, ki bi jih seznanil z novejšimi vzgojeslovnimi nazori s posebnim ozirom na domačo vzgojo otrok in pomoč pri učenju. Tajnik je prečital resolucijo, ki se zavzema za t«, da »e zopet odpro prvi let- niki na državnih učiteljiščih, ker je nevarnost, da bo nastopilo v nekaj letih pomanjkanje učiteljstva. Na učiteljišča naj se sprejemajo tudi odhodniki in odhodni-ce meščanskih šol pod istimi pogoji, kakor s srednjih šol. Pospeši naj se zidanje poslopja za III. drž. gimnazijo in za novo žensko realno gimnazijo v Ljubljani, ker je poljanska prenapolnjena. V Mariboru naj se otvori nižja ženska realna gimnazija, in v Murski Soboti razširi nižja realna gimnazija v popolno. Cim prej naj se preskrbe izdaje slovenskih učnih knjig za vse predmete na srednjih in meščanskih šolah v naši banovini. Monopol na knjige in zvezke naj se odpravi. Manjkajoče uči-teljstvo na vseh vrstah šol naj se namesti; za bodoče p« naj se to izvrši pred začetkom šolskega leta, kakor določa zakon. O tajnikovem poročilu in resolucijah se je razvila živahna in obširna debata, v katero so posegli zastopniki vseh društev in tudi zastopniki profesorjev in učiteljev. Direktor Kadunc je stavil v imenu mariborskega društva zanimiv predlog, ki zasluži, da se javnost o njem izreče: namreč, da bi se ustanovila v Mariboru višja srednja šola za gospodinjstvo. Dalje se je pohvalno izrazil o knjigah, ki jih je izdala Zveza, ter priporočil, da bi bile čim cenejše. Tudi zastopnik profesorskega društva g. profesor Bajuk je govoril pohvalno o teh izdajah z željo, naj bi izhajale v večjih nakladah. Zastopnik učiteljev meščanskih šol. upravitelj g. Hočevar, je bil mnenja, da bodo Grimmove pravljice lahko uporabljali tudi na meščanskih šolah in prav tako srbske narodne pesmi, ki naj se čim prej izdajo. Gospa Poličeva, zastopnica ptujskega društva, je predlagala, da Zveza posreduje zaradi sredstev iz zdravstvenega fonda, ki naj bi bil deloma ravnateljem PERMA-TEK Najboljše od najboljšega t, n poakua — prepričali se boste ! - na razpolago. Tudi iz sredstev, ki se stekajo v centralni fond v Hipotekami banki, naj bi dobila večje podpore naša zdravilišča za šolsko mladino. Gospa Končarje-va je v imenu litijskega društva predlagala, da se v bodoče dovoli vožnja po železnici v šolo tudi preko 20 km, ako so za to dani pogoji. Razpravljalo se je vprašanje družinskega lista, ki naj bi ga izdajalo mariborsko društvo s podporo Zveze. Odbornik gospod Hreščak je bil mnenja, da niti starši niti učiteljstvo se še ne zavedajo pomena, ki bi ga imel list za vzgojo naroda, zato ni upanja, da bi bili pripravljeni žrtvovati za list naročnino. Zveza naj šele idejno pripravi pot takemu listu in starše navaja, da se zavejo svojih dolžnosti in pravic pri vzgoji otrok. Ob koncu je zastojmik osnovnošolskega učiteljstva. strokovni učitelj g. Kumelj pojasnil težkoče naših narodnih šol in izrazil nekaj za splošnost važnih misli, predvsem: V šoli naj se uveljavljajo zahteve staršev in učiteljev; šola naj se otrese nepotrebnega učnega balasta, ker mora vzgajati za življenje; učiteljstvo, ki ni zrastlo s kmečko grudo, nima zanjo ljubezni ne smisla, zato se ji odteguje in beži v mesto; učiteljski naraščaj naj bi zopet prišel iz kmečkih krajev. Resolucije so bile soglasno sprejete. Predsednik g. dr. Lončar se je zahvalil za pobude, ki so jih dali Zvezi delegati in delegatinje za delo v bodočnosti. Potovanje muslimanov v Mekc Pomen romanja — Kurban-bajram največji islamski praznik Sarajevo, 20. februarja Te dni je odpotovala velika skupina muslimanov iz Herceg-Bosne na hadžiluk (romanje) v Meko in Medino, najsvetejsa mesta vsega islamskega sveta. Romarji se bodo tam poklonili na grobu preroka Mohameda, ki je v koranu določil, da je vsak premožnejši vernik dolžan obiskati njegov grob. ker velja to ba5 toliko, kakor če bi bil preroka obiskal že tedaj, ko je živel in učil. Mnogim pravovernikom islama je ta najvažnejša naloga tudi najtežavnejša, zakaj sveta mesta so daleč in revščina je velika. Hadiija-romar se odloči za romanje v sveta mesta v dobi rama-zanskega posta ali že poprej. Začetek hadžHuka je lepa ceremonija v džamiji. Ob zaključku molitve prebere imam odstavke iz korana, ki govorijo o hadžiluku. Verniki pozorno poslušajo besede, ki jih mnogi niti ne razumejo, vedo pa vsi, da je že odločeno, kdo bo poromal v najsvetejše kraje. Ko je molitev končana, vstanejo bodoči romarji ter stopijo k imamu. Ce je imam starejši od romarja, mu romar poljubi roko, če pa je mlajši, ga objame in poljubi na lica. Moža, ki se je odločil na romanje, že v džamiji obkolijo sorodniki in prijatelji. Hadži ja je postal najvažnejša osebnost svojega okoliša, tes si ovije z belim ovojem in pusti si rasti brado. Dokler ne krene na pot, je njegova hisa zbirališče sorodnikov, prijateljev m znancev. Dandanes, ko so na razpolago vsa modema prometna sredstva, traja romanje dva do tri mesece. Romarji potujejo z železnico do Soluna, kjer se vkrcajo na ladjo. Nekdaj pa so hadžije potovali v Alahovem varstvu, kaikor je pač naneslo. Varna je bila še najbolj pot po morju, drugod pa so morali biti vedno pripravljeni na nevarne dogodivščine. Svojo odločitev o romanju je nekdaj prikrival mož ženi in otrokom do zadnjega trenutka m ko se je poslavljaj, je teklo tudi mrnogo solza. Prej nekdaj so se bosanski hadžije zbirali od vasi do vasi i" potem so se vsi zatekli v It šMienfa na dežel? Iz Litije i— Ljudska univerza ZKD. Drevi ob 20. bo predaval sreski podnačelnik g. Vidmar Vinko o obrtnem zakonu. Vstop k predavanju je prost. j_ Na pustno soboto, 2. marca bomo imeli družabni večer. Rezervirajte si ta datum za nas. Ugodne železniške zveze na vse strani. Prireditev aranžira meddrušjve-ni odbor SK Litije in »Lipe«: »Kurent v Španoviji«. Iz Ljutomera lj_ Občinsko gospodarstvo Ljutomera. Načrt novega proračuna naše občine določa 447.915 Din izdatkov in prav toliko dohodkov. Osebnih izdatkov je 103.416 Din. Dohodki pa so preračunani takole: Občinska doklada na vse direktne državne davke 75 odst. od predpisa 228.683 v znesku 171312 Din, trošarina 86.665 (na vino L50 dinarjev - 70.000. na pivo 1 Din - 7000. na žgane pijače 5 Din - 3000. na meso 5000 Din), takse 44.100 Din (tako mesogled 2500, na pse 1400. sejmnina 2500. trznma 1200i tehtnice 3000. na mineralne vode 10.500, na bencin 1000, na plinsko olje 3000. električni tok 13.000. na avtomobile 250, na kolesa 1500 Din), druge davščine 3200 Din (tako od prenočnin tujcev 1000 in za pame stroje 2200 Din), dohodki s posestev 118.210 Din (najemnina od zemljišč 4755), od hiš 60.000. donos vinogradov 33.150, gozdov 5000 in travnikov 5000 Din), drugi dohodki 23.772 Din (tako prispevki občin za sresko načelstvo 170.89 Din). Kakor kaže proračun, je občinski upravi uspelo znižati doklado za 5 odst. lj— Gasilska župa je zborovala 17. tega meseca v gostilni Triglavu. Župni predsednik g. Kuharič se je v svojem poročilu spomnil blagopokojnega kralj« Uedinitelja Konknrs Odbor za podizanje spomenika Vite-$kom kralju Aleksandru L UjediniteHi u Volno tehničkom zavodu v Kragujev-cu poziva sve umetnike fugoslavenske dr*»vHnne da podnesu idejne skice. Predvidjene nagrade su I od 5000, IL od 3000 I TT1 od 2000 dinara Uslovl se mogu dobiti besplatno od pomenutoe odbora. hadžijeko džamijo v Topliku. Do tja so jih spremljali sorodniki in prijatelji. Pri slovesu je bilo mnogo pretresljivih scen, zakaj često se je zgodilo, da se romarji z dolgega in nevarnega potovanja, ki je trajalo U»di celo leto, niso več vrnili. V sveta mesta prispejo hadžije v dneh velikega praznika Kurban bajrama. Okrog Meke so urejena romarska postajaliača, kjer se romarji okopajo in preoblečejo v novo obleko, ki jo nosijo ves čas svojega romanja. To obleko si vsak hadžija shrani za svojo zadnjo — mrtva9ko. Kakor prerokov grob, tako obiščejo vsi romarji tudi vrele svete vode Agu-Zemzen. Nekaj te svete vode vzame vsak s seboj, da poškropi z njo doma svoje najdražje in da mu služi v varstvo proti raznim nesrečam Romarji dobijo tudi rszme druge dragocene spominske predmete. Tako n. pa", je v dobi romanja Mohamedov grob pokrit s preprogo, spleteno iz srebrnih vrvic. S tako preprogo je pokrit tudi čudodelni kamen v Meki, del meteorja, ki ga je Alah poslal na zemljo tedaj, ko so neki kalifi dvomili o Mohamedovem božjem poslanstvu. Ko je romamje končano, raz-derejo obe srebrni preprogi ter razdelijo srebrne nitke romarjem. Te nitke vdelajo romarji v prstane zase in za svoje najdražje. Najlepša stran hadžiluka pa Je dobrodelno udejstvovanje. Preden se odpravi romar na pot, obdaruje domače reveže, v svetem mestu pa imajo spet tisočeri reveži velike koristi od romarjev. V spomin na božjo prepoved človeških daritev koljejo ovne, in sicer v bogatih hišah za vsakega člana družine po enega. Družina porabi za sebe le majhen del mesa, vse ostalo pa razdeli revežem. Ko se vrne hadžija domov ter deli sivojcem spominske darove, je njegova hiša spet odprta revežem, zakaj brez dobrotljivosti tudi hadžiluk ne more biti veliki sevab — zasluga pred bogom. ter pozdravil mladega kralja. Nadalje je izrekel lepe besede spominu pokojnega gasilskega delavca Vengusta in društvenemu članu inž. Norbertu Honigmannu. Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno veliko delo, ki ga je župna uprava izvršila preteklo leto. Denarnega prometa je bilo nad 7500 Din. lj— Sreski odbor Rdečega križa bo imel občni zbor v nedeljo 24. t. m. ob 11. v občinski pisarni. lj— »črv vesti« na sokolskem odru. Dramski odsek Sokola je v soboto in v nedeljo igral to znano Anzengruberjevo igro. Nastopilo je to pot nekaj novih moči. Vsi so se pošteno potrudili ter igrali naravno. Igra je dosegla lep uspeh. Iz Trbovelj t— Buren delavski shod. Za nedeljo dopoldne je sklicala II. rudarska skupina javen shod, na katerem je poročal g. Pliber-šek o delovanju te skupine. Že takoj v začetku je bilo opažati, da se tako zvana opozicija iz lastnih vrst z izvajanji g. Pli-berška ni zadovoljila. 2e med njegovim poročanjem je prišlo do ostrega prerekanja. Višek je doseglo razburjenje enega dela delavstva, ko je predlagal g. Pliber-šek, da naj prispeva delavstvo po 1 Din od svojega zaslužka za nabavo novega rešilnega avtomobila, ki ga namerava nabaviti reševalni oddelek vodenskega gasilskega društva. Burni nastopi so se spremenili v dejanski spopad, iz katerega so nekateri izšli s krvavimi glavami. Nabava rešilnega avta je nujno potrebna, saj se s hitrim in pravočashim prevozom v bolnico reši mar-sikako življenje. Vprašanje pa je, ali kaže v te svrhe obremenjevati delavstvo, ki mu že itak odtegujejo za zavarovanje, za bed-nostni fond, za razne humanitarne ustanove itd. Za res potrebni reševalni avto naj bi se našel denar tam, kjer delavstva ne bo bolelo. t— Občni zbor obeh podružnic CMD bo v petek 22. t. m. ob 19J0 v gostilniški eoh» Šokolskega doma. Iz Ptuja j— Sreska organizacija JNS v Piuju >kii cuje za nedeljo 24. t. m. ob 9. v spodnji dvorani Narodnega doma zborovanje. Vabljeni so vsi predsedniki in tajniki občinskih organizacij JNS v ptujskem »rezu. j— Krajevna organizacija JNS v Ptuju bo imela redni Dbčni zbor 24 t. m. v spodnji dvorani Narodnega doma r običajnim dnevnim redom. Začetek ob 9.30 dopoldne. Člani, pridite! j— Društvo jugoelovenskib akademikov ▼ Ptuja vabi na debatne večere v Mladiko ob 20.: 22. t. m. g. dr. Potrč Jože (Tuberkuloza), 26. t. m. g. stud. inž. Kveder Dušan (Fašizem). * 2IRI. V nedeljo 17. t. m. je priredil Sokol Špicarjevo dramo »Brat Anzelm«. Obisk je bil nad pričakovanje in kljub konkurenci zadovoljiv, kar kaže na zavednost članstva. Igra je bila skrbno podana, za kar gre vsa pohvala igralcem in ostalim sodelavcem! Le tako naprej! Sokol Ruski Sokol v Ljubljani je imel 17. tega meseca v bivšem hotelu »Tivoli« občni zbor, katerega se je udeležilo prav iepo število članov. Po kratkem, jedrnatem uvodu staroste br. N. Tkačev so poročali društveni funkcionarji, ki so podali razveseljivo sl'ko resnega, požrtvovalnega delovanja odbora, ki je res prerodil društvo. Pod sedanjim vodstvom je društvo pokazalo prav lep moralni in gmotni uspeh ter se uvrstilo dostojno med člane ruske sokolske družine. V poročilih je bila večkrat izrečena iskrena zahvala za bratsko ljubezen in podpiranje Ljubljanskemu Sokolu in njegovemu vrlemu starosti br. Kajzelju, častnemu članu društva. Na predlog odbora je bil soglasno izvoljen za častnega člana društva br. predsednik ruske kolonije univerzitetni profesor v p. Mihail N. Jasinski. Zborovanje je potekalo v prav vzornem redu. Soglasno je bila izvoljena vsa dosedanja uprava in še nekaj novih članov, ker se delo v društvu širi. Izvoljeni so: starosta br. N. Tkačev, podstarosta br. S. Popov, načelnik br. Driga, namestnik načelnika br. Bočarnikov, načelnica s. Ivanova; odborniki: br. G. Popov, Pervago. P. Tkačev. Ivanov, kot rezervna člana brata: Jermakov in Černousov; nadzorni odbor br. Bezrukov, Ddlanjan in Lakier; so-kolsko sodišče br. S. Popov, De Make in Šengelaja. Zaključno besedo je povzel br. Kajzelj. ki je čestital k lepemu uspehu ter vzpodbujal upravo in vse člane k nadaljnjemu smotrenemu delovanju in 5iT-jenju sokolske ideje. Smučarske tekme SKJ. Pri našem poročilu o-tekmovanju članic in naraščaja v nedeljo dopoldne se je vrinila pomota. Imenovani oddelki so tekmovali izpod Križne gore in ne izpod Sv. Lovrenca. Izpre-memba je nastala v zadnjem trenutku. BCPCBT0AR drama. Začetek ob 20. Četrtek, 21.: Postržek. Četrtek Petek, 22.: Zapilo. . Sobota, 23.: Siromakovo JagnJe. Izven. Znižane cene. OPERA Začetek ob 20. Četrtek, 21: Carmen. Gostujeta gospa Anči-ca Mitrovič in gos p. Josip Rijavec. Iz-ven. Petek, 22. ob 15.: Doriea pleše. Dijaška predstava po znižanih cenah od 5 do 15 Din Izven. Sobota, 23.: Ples v Savoju. Gostovanje ge. Erike Druzovičeve. Izven. Cene od 36 Din navzdol. * Nieodemijeva komedija »Postrzekc se ponovi drevi za red Četrtek. Igrica je prisrčna in zanimiva. Avtorju dela gre predvsem za to, da ustvari teatrsko učinkovit in zabaven komad, ki ustreza zahtevam občinstva, katero ljubi zabavo. Sodelujejo dame: Levarjeva, Nablocka in Boltarjeva ter gg.: Kralj, Drenovec, Daneš, Plut in Pia-aeekv. v proslavo 251etnega umetniškega delovanja režiserja in igralca gosp. Milana Skr-binška študirajo v drami Shakespearejevo delo »Beneški trgovec«, kjer bo igral jubilant vlogo žida Shvloka. Ta vloga nudi igralcu vse možnosti za razmah njegovega umetniškega znanja. Delo režira g. Ciril Debevee.. Odakora opera »Dorica plešec se poje ▼ petek 22. t. m. ob 15. kot dijaška predstava po znatno znižanih cenah od 5 do 15 Din. Komponist Odak in libretist Vilovič sta podala s to opero idilo iz medmurske vasi. V delu sta razvila vse bogastvo narodnih pesmi, ki osvaja poslušalce s svojimi deloma melanholičnimi, deloma veselimi motivi. Naslovno partijo poje gdf. Zupevčeva, nadalje sodelujejo dame: Ribičeva in Golo-bova ter gg. Marčec, Franci, Marjan Rus in Janko. Veliko vlogo imata zbor in balet. Režiser in koreograf g. Golovin, dirigent g. Niko Stritot. Članica zagrebške opere gospa Erika Druzovičeva poje v soboto 23. t. m. v opereti »Ples v Savoju« partijo mlade markize, v kateri je pri nas še pred nedavnim gostovala ter žela z njo velik uspeh, ker združuje pevsko in igralsko vse vrline odlične operetne pevke. Predstava bo izven abonmaja, po cenah od 36 Din navzdol. fcENTJ akobsko gledališče. Nedelja, 24. ob 15.: Matajev Matija. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Četrtek, 21.: Veseli kmetič. D. Petek, 22.: Zaprto. Sobota, 23.: Profesor 2ič. Premiera. B. Nedelja, 24. ob 15.: Okence. Znižane cene. Ob 20.: Veseli kmetič. ★ Prva ponovitev >Veselega kmetiča«. izvrstne Fallove operete, ki je ob premieri dosegla sijajen uspeh, o Čemer je pričalo bučno odobravanje občinstva, bo drevi za red D. Pester veter bo v gledališču v torek 26. L m. Z zanimivim sporedom, ki obsega baletne točke, operne arije, pesmi, sodobne ?šlagerje<, izbrane klavirske solotočke ter bo nudil vsakemu nekaj, nastopijo Vali Smerkoljeva, priljubljena subreta in plesalka ljubljanske opere; Mirko Jelačin, naš znani radiotenor. ki je stalen gost ljubljanske operete in opere ter si je pridobil lep renome tudi v tujini, ter Oton Vondrašek, izboren pianist, rodom Celimi, ki se je po dolgoletnem delovanju v Inozemstvu pred kratkim vrnil v domovino. Večer bo u red B. To je eden tistih koncertov ki sa v smislu razpisa letošnjega abonmaja (>9 glasbenih predstav in en koncertni Tejmejo vsi abonentje, vsak red drugega Na Io enkratno uprizoritev opozarjamo občinstvo še posebej. / L WOLJTs 27 Pokonci glavo Kak&no čudno ameriško dekle, je pomielil Frank, ko je ▼ naglici In malomarno oblačil frak. Služabnica je hotela biti, ne vladarica. Bila je akromna in brez prevzetnosti, ni si domišljala,, da je središče stvarstva, nobenih ozirov ni terjala, nobene ničemurnosti ni poznala. Le hladnost ji je bila skupna z večino njenih ameriških esstra. Nikoli ji ni kri zažarela. Malce plesa, pa je bilo vse njeno hrepenenje utolaženo. Mlada, nežna Marge Qninnova f*e irni je zdela manj žena kakor Mmterineka prijateljica. Ko si je vezal ovratnico, je zagledal v zrcalu svoj obraz. Kar klavrn sem na pogled, si je dejal in osupel zastrmel v svojo sliko. Tak sem videti, kakor ovenel starec. To je Sarlotino delo, je pomislil in se uprl gorju, ki mu je razdevalo gladka lioa. Ko sta sedela z Margiejo v obednici, je nenadoma vprašal: >Ali se ti ne zdi, da nisem videti zdrav?< Pazljivo ga jc pogledala. >Ne zdi se mi, Ijtibi. Obraz sc ti jc zožil, bolj ameriški je postal. Drugače si pa zdrav na pogled « Zlovoljno je zmajal z glavo. »Nemara se dolgočasiš v Miami Bear.hu? Hočeš, da p© popeljeva drugam ?< »Meni se zdi tukaj čudovito lepo, Margie. < je odvrnil * sprem poluiro bridkosti in se sovražno ozrl po dvorani. Po večerji je plesal z Margiejo, dokler kc ni upehala in zaželela iti spat. Spremil jo Je, Ji v salonu poljubil roko ln prijazno rekel: »Lahko noč, Margie.< »Lahko noč, ljubi,« je odgovorila ln trudna odšla v spalnico. Frank si jc prižgal smotko in stopil na balkon. Noč je bila hladna. Ošabne zvezde so se lesketale na nebu. Morje je šumelo. Iz dvorane se je razlegalo divje vriskanje plesne godbe. Najbolje bi bilo, da bi bil mrtv, je obupan pomislil Frank in v velikem loku vrgel smotko od sebe. Drugo jutro — Frank je bil pravkar vstal — Je nekdo potrkal na njegova vrata. Rufus Quinn je stopil v sobo. Frank ga je prestrašen pogledal. ''Lepe reči uganjaš!« je z veselim obrazom vzkliknil stari Qninn. Zakaj me tika? sc je vprašal Frank, krčevito iščoč besed, ki bi jih mogel uporabiti v tem mučnem trenutku. >To skrivanje mi nič kaj ne ugaja. Staremu Rufusn Qninnn bi sp bil lahko mirno razodel.r. >Ni tnoja krivda, Mr. Quinn,< jp zmedeno zajecljal Frank. :>Lahko si mislim. Margie je bila zmerom navdušena za romantiko. A saj te nisem prišel nadlegovat z očitki. Kar sp jp zgodilo, sp je zgodilo.« >Nie sc ni zgodilo, Mr. Qninn,< je zatrdil Frank. »Častno besp-do vam dam, da se ni nič zgodilo.« »Težko te jp razumeti, kaj misliš,« jp začuden odvrnil stari Quinn. »Toliko jp vendar gotovo, da sta sp poročila « »To jp samo majhen nesporazum, Mr. Quinn. HaznmR sp, da pp nisva poročila.« Rufus Ouinn jp široko razprl oProsim vas, Mr. Quinn. poslušajte me mirno. Margie mi jo liofela pomagati in jo sprožila mi^el, da bi skupaj kam potovala. Da ne bi t hotelu nastale sitnosti, Je Margie preskrbela izkaznico, ki naju proglaša za poročenca in ki je stala dva dolarja Vsa formalnost je trajala samo nekaj minut. To je vse, gospod Quinn.< »Bojim se, da se ti je zmešalo,« je žalostno dejal stari Quinn. »Pokaži mi tisto izkaznico.« Frank je vzel papir iz listnice in ga podal staremu Quinnu. »Kakšne čudne pravljice mi pripoveduješ!« je potolažen vzkliknil stari Quinn in se zasmejal. »To je popolnoma pravilen porodni list. Ali ne znaš brati?« Frank je R^gel z obema rokama v zrak. »To — to — ni mogoče, Mr. Quimv« »Kaj ni mogoče?« »To _ to — je strašna pomota, Mr. Qninn.< »Zdaj je pa kar dovolj.« jp nestrpno rekel Rufus Qninn. iKai hočeš prav za prav? Po tvojem vedenju bi človek sodil, da se jp moja hči Margip poročila r teboj, ne da bi ti kaj vod^l o tem. Take šale sp mi nr zdijo okusno.« Frank Ditmar sp jp zbudil in mahoma spoznal, kaj sp jc bilo zgodilo. V Ameriki sp lahko poročiš v nekaj minutah. V Ameriki ni troha oklirev. predlaganja mnogih listin in drugih objesti. Porodil se jp bil z Margiejo Qninnovn. Samo Šarlota ie bila kriva tega zločina. Frank hi bil moral zadaviti starega Mosrhenheima, ko mu jp odbil tri sto dolarjev za potnino. A zdaj je bil kes zaman Tega., kar jp bilo storjeno, ni bilo več moči popraviti. Treba je bilo dognati nevarno pustolovščino prav do konca. Fra.nk Ditmar se ie zbral in ohrabril. Bil je vojak. horcc in pu-^olovec in ni smel obrr pati. dokler ni ležal na tleh. >Prosim. ne zamerite.« je rekel r. odločnim glaskom. >Način. kako ppm se hranil, je bil nerahločutpn in odveč, tem boli. ker sp soglašate z najino poroko « Rufus Quinn je stopil k zetu in ga objel. CENE MALIM OGLASOM Pa 60 par sa besedo, Oio 2-— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Oln 8.— sa Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni. ki (Mejo stat h. Najmanjii znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—, Dopisi la tenitve se zaračunajo po Dlo 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka aa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjii znesek za enkratno objavo oglasa Din 20*—. Val ostali oglati se zaračunajo po Din l.— za beseda Din 2.— davka ta vsak oglas tn enkratno pristojbino Dtn 6.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjii znesek ta enkratno objavo oglasa Din 17.—. ronudDam na Stfre ne prilagajte znamk! Ist. Ce eantevnos Oglasnega oddelka »Jutra« f\Sn + m „ odgovor priložite IJ1I1 Je* V ZII a m Kali. Vse pristoTbine za male oglase je plačati pri predaji naročila oziroma iih ie vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Liubliana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek tTJutra", Ljubljana. Ilustrirana ŽIVLJENJE IN SVET vam nudi tedensko pouka JEN zabave v besedi en sliki UPRAVA: LJUBLJANA. Knafljeva uL S Sluibe išče i 81 ra SI dajanj« a Ola. fUJmaniH ■m> 13 Dta. šivilja Imrjeo«, ki oia gre Hirati »» dom. » edd. »J«tr»« 39S52 Pradlhl mojster in mikavee f»mgUtm tovarniški mo;-wkm aa prejo ic mi kanje v*iM ££* aa takoj ali ivmaejfc nameščenja. J• mHišso »eče vsakemu dA v preji, ki ma dobro ravnati • »troji ia por.oa •ieia ta fvoizvaje breshib-ae »iti 1—20 mm. — l"re-»■»•»* tadi montat« na-•t»t ga mikanje ia selfak-Mj«. Ponudbe pod »Spina ■a Krempel®eister« aa ogl. mM. »Jitra«. 3b73-3 Samostojna frizerka t v*J9etoo prakso me- «te m B*ree. Ponudb« na •gUon add. »Jutra« pod JMrt ondvlerka«. .M3V2 Starejša gdč. Nemka irarjesa * otročki negi in odgoji, gospodinjstvu in ročnih delih, s I.a referencami išče primaren delokrog. Ponudbe na ocl. odd. Jntra pod »Vzgojiteljic««. Ml^S Službo dobi Beseda 1 Din, davek ? Din, ta iifro aH dajanje aaalova 5 Dia. Najmanjčl toesek 17 Din. Mlajšo kuharico rastno, najraje ia dežele, ki kuha samostojno okusno domačo hrano in lepo lika, s večletnimi »pričevali iste dobra rodbina v Ljub Ijani poleg hiine. Pismene ponudbe aa ogl. odd. »Jutra« pod »Stalna služba«. .'«16-1 Dobro kuharico snažno, aanesljivo, vetiSo samostojnega gospodinjstva z daljšimi spričevali sprej-mom takoj v boljSo hiSo. Ponudbe pod šifro »Samostojna« na ogl. odd. »Jutra«. Mm-t GL Th. Rotman: Brata Smuka »Takol« je ra vreščala, loveč sapo In «H zarlpla od jeze, »vaše kakoii so pa zdaj moj«! Saj menda ne mislite, da sem zaman varčevala in vtikala denar v tuli-panje čebulice. Niti enega repa vam ne vrnem — amen!« In Peter jo je žalostno odkurtl Hi spoznal, da je bil samega sebe najhuje potegnil za nos... Šoferji k tovornim in osebnim avtomobilom dobijo pogojno slu/.bo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« v Ljubljani pod »Autopromet«. SfcJl-l Prodatn Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta Šifro «11 dajanje oaslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Oin. Večja množina žgane zidne opeke in osebni avto na javni dražbi ugodno naprodaj dne 22. februarja 1935 ob 14. uri, Škofljica št. 340i-6 Kupim Seseda I Din. davek 2 Din. t* iifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjii tnesek 17 Dlo. Opalograf rabljen kupim. Ponudbe pod »Opalograi« na ogl. odd. »Jutra«. Rabljeno tkalnico u platno kupim. Ponudbe na: Vlado Tncakovič, Beograd, Vojrode Gligora 15. 339S-7 Vreifnote Beseda I Din, davek 2 Din. za Šifro aB dajanje naslov* 5 Dia. Najmanjši tnesek 17 Dia. Vsakovrstno zlato kupuje p« najvišjih cenah CERNE — juvelir Ljubljana, Wolfova nliea 3 Beseda I Dia. davek 2 Din. ta Šifro aH dajanje aaslova S Din. Nalmanjšl toesek 17 Din. Skladišče in pisarniške prostore v sredini mesta iščemo. Ponudbe pod »Skladišče« na ogl. odd. »Jutra«. Gostilna % J epi HI poeostvora aa Kralja Petra cesti v Studoncih pri Maribora je na prodaj. Kaslov v vseh poslovalnicah »Jntra«. 3*14-19 Beseda 1 Din, davek 2 Din, ia Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Cvetlični med finega okusa, po Din kg prodaja Dr. Podgornik v Beethovnovi ulici St. 1fi/TI »>42-33 Kapital deaeda I Ola. davek i Din ta Hfro aH dajanj« aaslova i Dta. NalmanjSJ toesek 11 Dia. Posredujem denar na hranilne knjjžice r • e k denarnih uvodov Rudolf Zore, Ljubljana OledalHka IS, teleton »-10 46-IS Bančne vložne knjižice Nakup, prodaja, kompenzacije najsolidneje in najhitreje samo preko. Po slovni tavod d. d.. Zagreb Praška alica Telefon internrban 38-38. Naročila izven Zagreba livrSnjemo promptno. 2609-16 Izumel sem tri iznajdbe 1. Iznajdba za ielcznice. — U. Iznajdba za vodne aaprave primerna za kme te, stoječe vode. Iz te naprave si lahko uredi posestnik pogonsko lastno električno luč, za mlatilni-co, slamoreznico itd. — IU. Izum za žage, kateri žene polnojarmenik brez parne. brez električne, brez vodns sile. Stroški teh naprav niso posebno veliki. Iščem kompanjona. Ponudbe: Fran Grebene, Skofjariža 54. Trbovlje I. 333?-!6 Vlogo Obrtne banke v Ljubljani 100.000 prodamo sa K.OflO Din. Poslovni zavod d. d.. Zagreb. Praska ulica SIT. — Telefon interurb. 38-38 3002-16 Vložnice vseh bank nakup, prodaja in zaloga vseb vrst posojila, knlantnr in tane«!"tvo »Pinancier«, Zagreb, Tlica • Telefon Interurban 44-09 Naročila « ležele «" Iz vrSujejo takoj. S0S5-16 Knjižico Mestne hranilnice, Tin i:-jO.O00. Naslov v osrl. odd. »Jntra« pod »Knjižic« 1'20.000*. 3S8J-16 Posojilo 5000 Din v gotovini IJfem. Vknjižba na prvem mestu. Cenj. ponndbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Kratkoročno«. 3 $03-16 Stanovanje Beseda I Din, davek 2 Dio. rs Šifro aH dajanje aaslova S Din. Najmanjši toesek 17 Dio. Trfsob. stanovanje s kopalnico in pritiklinami oddam i majem. 0e*ta v Kožno dolino 10. 3394-31 Enosob. stanovanje s kuhinjo in pritiklinami oddajn n« Rimski cesti 23. S03-31 Trlsob. stanovanje komfortno, celo nadstropje nove vile takoj oddam za 735 Din. Ogledati od 14. do 16. ure, Tyr?eva 90. 3408-31 Posestvo z gostilno proda«. Sajovic Ivan, Ma rija Reka, pošta Trbovlje U. 3383-20 Posestvo večje, v bližini postaje Slov. Bistrice oddam zaradi smrti lastnika s 1. marcem t. 1. v najem. V po-ftev pridejo resni kmetfki interesenti. Ponudbe na: Franc Urlep, LJubljana. Komenskega ul. 16. 34"T-r30 Enonadstropno vogalno hišo 5 minut od tramvaja ugodno prodam za !9f>.000 Din in dvostanovanjsko bfco («ška) za 130.(X"0 Din. Healitetra pisarna, Ljubljana, Wolfora 1. 9403-30 Enonadstropno hišo na periferiji Ljubljane, pripravno za mesarja in gostilno prodam. v hiši voda. elektrika in telefon. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Vrednot. 3422-20 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 2 Din. za Šifro ali dajanje oaslova 3 Din. Nalmanjšl znesek 17 Din. Upok. drž. uradnica Išče za 1. maj v stalno naselitev dvosobno stanovanje s pritiklinami v Ljubljani ali tudi kjerkoli v Sloveniji. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. »Jiitra«' pod »Brez družine«. 3124-21a tli ieseda 2 Dia, davek 2 Ou -.a šifro tli dajaoje aaslov« > Oia. Najmanjši toesek 2* Oln. 1926. HvaH. — Pričakujem Te po sedmi nri rrečer istotam. — Pridi . .. 34!!>-tM Sobo odda Beseda 1 Din, davek 2 Dio ta šifro ali dajanj« aaslova 3 Din. Najmanjši toesek 17 Din. Lepo solnčno sobo 5 minut od potle, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. Sobo z dvema posteljama in celo oskrbo odda boljša gospa s 1. marcem po Tali Din za osebo. Naflov v ogl. odd. »Jutra«. 4j&2-ž3 Prazno sobo oddam zakonskemu paru brez otrok, i uporabo kopalnice in kuhinje v 1. nadstr. v eentrumu mesta. Kaslov v vsoh poslov. »Jutra«. 30*7-33 Sobico lepo opremljeno z »porabo kopalnice v eentrumu mesta v I. nadstr. oddam boljši gospodični za 250 Din. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 339t*-:53 Opremljeno sobo zraven cerkve sv. Jožefa takoj oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 3ti10-2« Večjo sobico za gospoda ali gospodično oddam v Rožni dolini. Naslov v ogl. odd. »Jntra 3405-23 Na križišču centra Ljubljane oddamo v prvem nadstropju komfortno stanovanje obstoječe: iz 5 velikih sob in dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale. Vprašati je v oglasnem oddelku » Jutra«. Vedno več žena, ki se ne starajo in žele, da izgledajo dobro, se poslužuje za nego las predvsem krepilne vode za lase »Entrupal«, ki dovaja oslabljenemu lasišču neobhodne snovi za porast, ki odpravi izpadanje las hi prhljaj in daje sivim lasem in porastu naravnim potom prvotno prirodno barvo. Originalna steklenica Din 100.— s poštno pošiljatvijo. Lekarna Bayer, Wien, WolIzeille 13. Dobiva se v vseh večjih par-fumerijah, lekarnah in drogerijah. Po pošti razpošilja za Jugoslavijo Kemos, Snbotlca XI. Prospekti brezplačno. Prazno sobico podstrešno, nasproti puste oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. ;V5»4-35 Veliko sobo ra dva gosjioda ali gospodični oddjim v Rožni dolini. Naslov r ogl. odd. »Jutra«. ;i400--J3 ^CTIIff? Beseda I Din, davek 2 Din. t a šifro ali dajanj« aaslova i Din. Najmanjši mrsek 17 Din. R. Warbinek najstarejša tvornlca klavirjev Ljubljana Gregorčičeva ul. 5-1 Prodaja inozemskih ln lastnih izdelkov Strokovnjaška popravila In uglaševanje Najcene)ša izposojevalnica. Obročna odplačevanja. 387-36 Beseda 1 Din. davek 2 Dlo. za iifro ali dajanj« oaslova S Dio. Naimanjii toesek 17 Dia. Nemškega volčjaba t rodovnikom poceni prodam. Star je 2 in pol leta. N**iov v ogl. odd. »Jutra« 3112-27 Beseda I Din. davek 2 Dio. za iifro ali dajanje aaslova 3 Din. Najmanjši zne&ek 17 Din. Dva stroja !00 HP polustahilna parna mašina (lokomobila) in 170 II>' elektromotor (Svnchro-nizirani Asjnchromotor) — oba sn stroja u pogona i radi obustave pogona pro daju se oz povoljnn cenu. Opitati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Industrija 01« 3314-20 Šivalni stroj pogreznjen, malo rabljen poceni prodam. Dvorakova 3/1., levo. AlCtMj Šivalni stroj pogroil ji v in rabljeno moško kolo poceni prodam. Ogleda se lahko pri tvrdki Ivan Jax in sin, Ljubljana, Gospo-svetska e. 2. 34:6-29 UM Beseda I Oln. davek 2 Din za iifro ali dajanj« aaslova 3 Din. Nalmanjšl toesek <7 Din. Preklic Podpisani izjavljam, da g. Adolf Osolin od 77. dec. 19(14 ni več upravičen prodajati ter sprejemati naročila za mene. — Sajovic Franc, Gorenje, Kranj. 339! -31 Razno Beseda 1 Din. davek 2 Din ia iifro aH dajanj« aaslova 3 Dia. Nalmanjšl toeaek 17 Oia CTTAJTE ŽIVLJENJE IN SVET TEDENSKA REVIJA 2 Din ŠTEVILKA Telefon 2 9 511 PREMOG DRVA in KARBO PAKETI IV. SCHUMI Dolenjska cesta GOSTILNIČARJI* Nudite gostom najsijajnejše Jugoslovensko BERMET-VINO Črnino iz FniSke gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja B. MARINKOV Sremski Karlovci, F ruška gora. Neštevilno zdravnikov uporablja in priporoča kot prvovrstno ,011a' Troplc BELI »OLLA« OMOT 5.000000 žena se ne more motiti ko Izbira ta puder Polt očarljive lepote. »Mat* odraz na koži, ki traja ves dan. Naravna lepo-a, ki ie ne kvarijo ne veter, ne dež, pa tudi ne potenje med plesanjem. V6e to Vam zajamčuje puder Tokalon. Skrivnost je r patentiranem načina, po katerem se izdeluje puder Tokalon. Nova nenavadna sestavina »smetanova pena« se pomeša z najfinejšim pudrom triicrat prese-janim skozi svileno sito. Zaradi tega puder Tokalon ne more izsušiti naravne maščobe kože, da bt zaradi tega koža postala razka-va in »uha. kakor je to pri uporabi navadnih vrst pudra. Ta skrivnost je znana milijonom žena gotovo v sveh deželah sveta, ki redno uporabljajo puder Tokalon. Samo taka ogromna proizvaja omogoča tovarnarjem da izdelujejo puder najboljše kakovosti po tako nizki ceni Četrtek, 21. febrnarja. LJUBLJANA 12: Plošče. — 12.30: Poročila. _ 13: Cas, plošče. — 18: Narodna Odbrana. — 18.30: Sniuška ura. — 18.50: Srbohrvaščina. — 19.20: Cas, jedilni list, pro-prsni za petek. _ 19.30: Nacionalna ura: Reorganizacija srbske vojske na Krfu (ia Beograda). — 20: Operne arije z orkestron» poje Jože Gostič, vmes Radio - orkester. — 21.30: Cas, poročila. — 21.50: Akademski pevski kvintet poje Adamičeve =kladb<*. vmes plošče. Petek. 22. febrnarja. LJUBIJANA 11: Šolska ura: lam ob Muri v veseli Prlekiji (Marjan Tratar). — 12: Plošče. — 12.50: Poročila. _ 13: Cas, plošče. — 18: O verstvih (Fr. Terseglavj. — 18.20: Radio - orkester. — 18.40: Literarna ura: Tares ševčenko (dr. Preobraženskij).— 19 Radio - orkester. — 19.20: Cas, jedilni list, program za soboto. — 19.30: Nacionai na ura: Jugoslovenska mi^el pri starejših slovanskih pisatoljih (prof. Maks Robič _ v Zagreb in Reograd). — 20: Prenos iz Za-groba. — 22: Cas, poročila. Radio - orkester. BEOGRAD 1«: Narodna glasba. __ 20: Prenos iz Zagreba. — 22.30: Orkester. _ ZAGREB 12.in: Plošče. _ 17.30: Trobente. — 20: K omorna glasba. — 20.30: Iz oper*' >.Tanko in Metka«. — 21: Komorna in operna glasba. _ 22.1-5: Moški zbori. _ PRAGA 19.55: Otroški ppvski zbor. — 20.20: Igra. _ 21: Handlov koncert. — BRNO 10.55: Program iz Prae<». __ VARŠAVA 19: Orkestralen in pevski koncert. _ 20.15- Chopinov koncert. — 23.0"»: Ples. _ p^T. NAJ 12: Orkester. _ 15.40; Mladinski koncert. — 17.30: Handlov konrert. — 19.35: Alpske pesmi. — 21.35 Visoka pesem ljubezni. — 23.25: Lahka glasba. — BERLIN 21: Operetne mHodiie. _ K3NIGSBERG 20.15: Cerkvena glasba.—21- Koncert orkestra in solistov. — 22.45: Lahka godba. — STUTTGART 19: Spevoigra. — 20.15: Pesmi. — 21: Pester program. — 22.30: Ples. — 24: Operna glasba na ploščah. — RIM 17.05: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Program po napovedi. — 22: Narodne in moderne pesmi. Svofcem onih naročnikov »Jutra.'*, Id točno plačujejo naročnino izplača »Jugoslavija« zav. družba v Ljubljani, v primeru smrtne nezgode, brez odloga. zavarovalnino Din 10.000.— f v*-- - Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod Umrl je naS ljubljeni soprog, oče in stari oče, svak in stric, gospod V bančni prokurist v pokojn previden s tolažili sv. vere dne 20. februarja 1935. Pogreb blagega pokojnika bo v Tržiču dne 21. februarja 19S5. ob S. uri popoldne do mestne meje, odkoder se prepelje v Ljubljano Istega dne, kjer »e bo vršil pogreb ob 5. uri popoldne ir kapelice pri Sv. Križu. Tržič, dne 20. februarja 1935. Rodbine: PREMROU, MLAKAR, ZAVRTANIK. 're-nije Davorin Ravljen, — Izdaja a konzorcij »Jutra« Adolf Ribnlkar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarjp Prane lezerftek. — Za inseratn) del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi t Ljubljani