Za slovensko šolo v Trstu. V nedeljo, dne 20. pret. m. so priredili tržaški Slovenci impozanten shod v prilog slovenski ljudski šoli v Trstu. Mi smo vedno stali z vso odločnostjo na strani tržaških rodoljubov, kar dokazujejo mnogi članki v našem listu in kar izpričuje tudi »Zavezino« zborovanje v Trstu, kjer je vse napredno učiteljstvo povzdignilo svoj glas za popolnoma opravičeno zahtevo tržaških Slovencev. Vse to so menda gospodje voditelji pozabili in iz hvaležnosti nam niso podali nobenega poročila o svojem zborovanju, kaj šele, da bi nas povabili nanj, ko naj ima vendar nazborovanju za slovensko šolo tudi slovenski učitelj svoj uvaževanj a vredni glas! Poročila o tem zborovanju torej ne moremo priobčiti, pač pa priobčujemo obe resoluciji, ki so ju sprejeli zbo-  rovalci in ju tudi takoj po shodu izročili c. kr. vladi, in sicer v roke dvornega svetnika Schwartza. Resoluciji se glasita doslovno:  Tržaški Slovenci, zbrani danes, dne 20. novembra 1904,  na javnem shodu v »Narodnem domu« v Trstu  ponavljaj o najslovesneje svojo že od leta 1885. tolikokrati v vlogah in na javnih shodih stavljeno zahtevo po ustanovitvi slovenske ljudske šole v mestu tržaškem in z ozirom na to: da je po uradni štatistiki slovenske zasebne ljudske šole in c. kr. nemških ljudskih šol v Trstu izkazanih nad 1000 za šolo godnih otrok slovenske narodnosti, ne glede na to, da je najmanje enako število slovenskih otrok prisiljeno pohajati italijanske ljudske šole, da zahteva kardinalno pedagogično načelo, naj dobivajo otroci elementarni pouk v svojem materinem jeziku, da člen XIX. osnovnih zakonov priznava popolno enakopravnost vseh deželnih jezikov v šoli, uradu in javnem življenju ter določa, da imajo javne šole v deželah z mešanim prebivalstvom biti urejene tako, da se more vsaka narodnost izobraževati v svojem jeziku, ne da bi se jej bilo treba priučevati drugemu deželnemu jeziku, da bi bilo skrajno krivično in naravnost nezaslišano, ako bi morali slovenski otroci ob znanih zelo neugodnih lokalnih vremenskih razmerah in ob nevarnostih, spojenih z velikanskim cestnim prometom svetovnega trgovskega mesta hoditi iz mesta do eno uro daleč na kmetske šole v okolico, da so sedaj po odločbi c. kr. upravnega sodišča ovrženi vsi tisti izgovori, ki so služili vladnim oblastim, da so zavračale nujno in v vsakem obziru opravičeno zahtevo tržaških Slovencev, izra žaj o svoje ogorčenje na brezmejnem zavlačevanju tega vprašanja in pristranskem postopanju od strani c. kr. vlade, zahtevajo da se vlada in posebno c. kr. namestništvo v Trstu loti odslej te stvari objektivno, brez ozira na katerosibodi stran in da se drži strogo načel, izraženih od najvišje upravnosodne inštance, in posebno osnovnih zakonov, na katere so vsi c. kr. uradniki prisegli: proglaša vlado odgovorno za vse nedogledne posledice nečuvene krivice, storjene tržaškim Slovencem na šolskem polju; in pozivlja c. kr. vlado najodloČneje, da v najkrajšetn času reši vpra- šanje slovenske ljudske šole v Trstu po razmerah in potrebah po zakonu in pravici in na način, ki bo dostojen kulturne države. Dodatna resolucija soc. demokrata gosp. Kopača pa se glasi:  Jugoslovanski socialno-demokratični proletariat v Trstu  sklene z ozirom na temeljne nazore soc. demokratične stranke  glede dosege Ijudskih in srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Trstu sledeče: Soc. demokratična stranka je mednarodna stranka, ona  obsoja predpravice narodov, prav tako, kakor obsoja one po  rojstvu in rodu, ter priznava vsakemu narodu enake pravice  v vsakem oziru. V tem, ko to konstatira, izjavlja ob enem naj odločn ejši protest proti šovinistični  nacionalni borbi, ki ima svoj izrastek v vladajo- čem avstrijskem sistemu. Uvažujč, da tvori slovenski živelj v Trstu veliko manj šino prebivalstva, katero se neopravičeno prezira, izraža tržaški soc. demokratični proletarijat narodu v tem kulturnem boju svojo simpatijo in pomoč. Oziraje se na temelj strankinega programa, zahteva, da mora biti šola obvezna, brezplačna in svetna in da mora ustrezati potrebam in razvoju posamičnih narodov; da dobivajo učenci učila splob, ter da se otroci ljudskih šol in oni na višjih učnih zavodih, ki so sposobni za daljno izobrazbo, prehranjajo zastonj. Mednarodni soc. demokratični tržaški proletarijat je pripravljen napeti vso svojo silo, da pomore brezpravni manjšini tržaškega prebivalstva doseči kulturna sredstva, ki služijo v to svrho in so za izobrazbo neobhodno potrebna. Dasi so nas prezrli gospodje voditelji tržaških Slovencev, vendar objavljamo zapostavljenemu slovenskemu šolstvu v prid, da bomo tudi odslej pazno gledali na razvoj velevažnega tržaškega slovenskega ljudskošolskega vprašanja in tržaške Slovence tudi nadalje) nevstrašeno podpirali v tem obupnem boju. V ostalem pa: Če je še kaj pravičnosti v vladajočih odločujočih krogih, ne more ostati glas slovenskih Tržačanov — glas vpijočega v puščavi! Veljaj jim parola: Na boj — do skrajnosti!