LefO LXVI	PoStnîna plačan s т gotovini
V Ljubljani, v nedeljo, dne 20. februarja 193!
Stev. 42	Cena 2 Din
Naročnina mesečno
29 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111
Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjntrnj razen ponedeljka <■ dneva po prazniku
Cek. račan: Ljubljana št. 10.650 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-I )unaj 24.797
Uprava: Kopitar-jeva ulica štev. 6.
Dr. Mark o Natlačen:
Ob zaključku zasedanja banskega sveta
Ljubljana, 19. februarja.
Nocoj ob zaključku banskega sveta je iinel g. ban dr. M. Natlačen naslednji govor:
Za nami je šest dni resnega in intenzivnega dela. V teh dneh smo temeljito pregledali gospodarske, kulturne in socialne razmere na ozemlju naše banovine. Podrobno ste razkrili potrebe svojih okrajev, hibe, zaradi katerih trpi naše gospodarstvo ali naša uprava in ki bi jih bilo odstraniti, da se zboljša uprava ali da se izboljšajo življenjske prilike. Ogromno je število predlogov, ki ste jih v teh dneh sprožili, in dobro se zavedam, da je vroča želja vsakega izmed vas, da bi s tega zasedanja mogel odnesti čim več koristi za svoj okraj — ne zaradi sebe, marveč z željo, da bi bilo njegovo delo čim uspešnejše za skupnost. Toda v teh dneh ste imeli priliko se tudi prepričati, da so sredstva, s katerimi more banovina razpolagati, le skromna, omejena in mnogo preskromna, da bi mogel uvaževati vse vaše predloge, izpolniti vse vaše želje in ugoditi vsem vašim prošnjam. Iz obširnih razprav, ki ste jih te dni sledili, ste mogli spoznati, kako ogromne so potrebe naše banovine, kar tiče bodisi duhovne bodisi materialne kulture, kako naravnost malenkostna so sredstva, ki mi jih daje na razpolago banovinski proračun
v	primeri s potrebami kmetijsko-pospeševalne službe, prosvete, cest, regulacije voda, zgradbo vodovodov, socialne službe, ljudskega zdravja, pospeševanja obrti itd. Dobro se zavedam, da jo med predlogi, ki so bili sproženi, mnogo takih, ki so res dobri, koristni in utemeljeni in ki bi jim bilo v nujnem interesu posameznih krajev ali tudi širše skupnosti čimprej in brez odlaganja ugoditi. Zavedam se, da bo temu ali onemu izmed vas težko pri srcu, ko se bo vračal v svoj domači kraj, pa ne bo mogel poročati o uspehih, kakršnih ljudje od banovine več ali manj upravičeno pričakujejo in ki bi si jih tudi vi sami želeli. Od srca rad bi ustregel vsem vašim upravičenim željam, toda na žalost denarna sredstva, ki moram z njimi razpolagati, niso tako obsežna in obilna, kakor je obilna moja volja. V tem pogledu vas proeinJ, gospodje člani banskega sveta, da ste prepričani, da bom pri izvajanju proračuna postopal z največjo vestnostjo, skrbel bom zlasti, da se pri določevanju delovnega programa izberejo tista dela, ki so najnujnejša in ki bodo prinesla čim več koristi čim širšemu krogu ljudstva, a pri tem bom tudi gledal, da bodo deležni dobrot banovinskega proračuna sorazmerno vsi deli naše banovine.
Culi ste, gospodje člani banskega sveta, smernice, po katerih se hočem ravnati pri izvajanju proračuna in skladno s temi mojimi smernicami je bilo tudi od vas, gospodje člani banskega sveta, v teh dneh ponovno poudarjeno načelo, da je treba banovinska sredstva uporabiti za potrebe banovine; na drugi strani pa mora za kritje državnih potreb dati na razpolago potrebna sredstva država, a občina mora svoje občinske zadeve financirali iz svojih občinskih sredstev. Ponovno dajem izraza svojemu prepričanju, da je to načelo zdravo in pravilno in vas zato, gospodje člani banskega sveta, prosim, da si to načelo tudi
vi	usvojite in da me pri izvajanju tega načela s svojim vplivom med ljudstvom tudi podpirate. Drobljenje banovinskih sredstev na drobtinice se mora čim bolj omejiti, da bo naše delo v korist banovine kol celote tem bolj uspešno, tem bolj koristno in tudi tem bolj vidno.
Vsak posamezen kraj naše banovine nam }e enako ljub in drag in voditi nas mora zavest, da je vsa banovina naša, a usmeriti moramo svoje delo tako, da bo banovina kot celota čim bolj napredovala, ker bomo s tein najbolje služili tudi posameznim njenim delom. V tem smislu vas prosim, da me z razumevanjem in odobravanjem podpirate v mojem stremljenju.
Ko zaključujemo IX. zasedanje banskega sveta, ne smem mimo tega, ne da bi ugotovil, da so bile razprave tudi v tem zasedanju v vsakem pogledu na vzorni višini. Ugotavljam predvsem, da sto, gospodje člani banskega sveta, svojo nalogo resno pojmovali. Vaši govori so bili prežeti umevanja in skrbi za gospodarske, kulturne in socialne potrebe našega ljudstva. Iz predlogov, ki ste jih tekom razprave sprožili, odseva po eni strani veliko umevanje ljudskih potreb, po drugi strani pa resno stremljenje za tem, da bi ljudstvu pomagali, kjer mu je pomoč potrebna, da se inu zmanjša beda, da se dvigne njegovo materialno stanje in da bi se povzdignila tudi njegova kultura. Izpolnjujem torej samo svojo dolžnost, da se vam za tako odlično vaše sodelovanje s tega mesta kar najlepše zahvaljujem.
V lanskem zasedanju nas jo kakor težka mora mučila skrb zaradi usode našega de-na-nega zadružništva in naših denarnih zavodov sploh. Ta zadeva je sedaj, kakor je bilo v teh dneh s tega mesta ponovno poudarjeno, povoljno rešena. To in pa dejstvo, da nam tudi druga znamenja napovedujejo vendarle zboljšanje gospodarskega položaja, nas moro napolnjevati z optimizmom. Zato vas prosim, gospodje člani banskega sveta, da se vrnete med ljudstvo z optimizmom v svojih srcih in
99
Srednja Evropa pod vodstvom — Nemčije"
Papen napoveduje „velike nemške načrte za Podonav$e"
Dunaj, 19. februarja. TG. Nemški veleposlanik na Dunaju baron von Papen (ki je kol katolik nekdaj pripadal nemškemu centrumu; op. ur.) je za slovo od Dunaja zbral okrog sebe časnikarje ter jim prebral dolgo izjavo o zadnjih dogodkih na Dunaju, v kateri je med drugim dejal:
»Avstrija je dala zgled, kako se negotovosti v Srednji Evropi lahko kar naenkrat odstranijo. Kancler Hitler bo dne 20. februarja izjavil, da prevzame jamstvo za neodvisnost in neokrnjenost avstrijskega ozemlja. Narodni socialisti (hitlerjevci) lahko sedaj v Avstriji odkritosrčno priznajo, da so narodni socialisti in se jim ni treba več skrivati. Nemčija je od Avstrije želela samo to, da smejo hitlerjevci izražati svoje prepričanje prav tako, kakor delajo drugi.
Svetovno javno mnenje so nekateri hoteli prepričati, da obstoja nesoglasje med Nemčijo in Italijo, češ, da je Italija hotela doseči zbližanje z Anglijo. To so bili napačni računi, kajti Hitler je bil nasprotno mnenja, da bo takšno zbližanje koristno tudi za Nemčijo. Tudi Nemčija bo od svoje strani iskala zbližanja z Anglijo. Italija in Nemčija imata iskren namen na vsak način zagotoviti evropski mir. To pa je nemogoče, če med velesilami ni sporazuma in prijateljskih odnošajev. Nemčija jc že iztegnila roke proti Angliji in jih bo držala razprostrle, če Anglija Nemčiji prizna njene naravne pravice do kolonij.« Papen je dodal, da je »Van Zeelandov načrt sijajne sredstvo za pomirje-nje Evrope«.
Ko so ga časnikarji vprašali, če je res, da je kancler Schuscknigg tri dni iskal zveze z Mussoiinijem, ki se je nekje smučal in da Mussolini sploh ni maral z njim govoriti, nakar da je bil Schusch-nigg prisiljen sprejeti nemške zahteve, ker se je čutil osamljenega in brez vsake opore, je baron von Papen izjavil, »da je vse to lažnivo, ampak, da je Mussolini za ta sporazum točno vedel, da se je s Hitlerjem o njem v vseh podrobnostih sporazumel že takrat, ko je obiskal Hitlerja v Berlinu, in da torej Schuschnigg ni imel nobenega povoda razgovarjati se z Mussoiinijem o stvari, ki je bila popolnoma zrela.«
»Nemčija ne bo zahtevala od Avstrije, da takoj zapusti Zvezo narodov, ali da se priključi proti-komunističnemu paktu. Avstrija s simpatijami podpira italijansko-nemška prizadevanja.«
V nadaljnjem razgovoru je baron von Papen izjavil, da ima še velike naloge pred seboj. Govoril je o »velikanskem načrtu, da pre-osnuje sožitje narodov v Podonavju pod vodstvom Nemčije«. Sedanji sporazum med Avstrijo in Nemčijo je prvi korak k temu velikemu ciliu. Druge države, predvsem avstro-ogrske nasledstvene države, bodo morale avstrijski zgled slediti. Mirovne pogodbe so gospodarsko skupnost v Podonavju razrušile in ustvarile nasprotstva, ki so bila in so še neprestan vir nevarnosti za mir v Srednji Evropi. Njegov načrt, Srednja Evropa pod nemškim vodstvom, bo temu odpomogeL Kajti Nemčija je od takšnih razmer, ki so se razvile okrog njenih meja, najbolj trpela. Zato hoče Hitler to vprašanje rešiti.«
Von Papen je naio prišel zopet nazaj k avslro-nemškemu sporazumu in dejal, da ne razume, zakaj
so nekateri tako razburjeni, če dve državi postaneta prijateljici, posebno pa še dve državi, ki pripadata istemu narodu in ki sta se v svetovni vojni z ramo ob rami borili po vseh bojiščih. Prijateljstvo je trajalo med njima vso povojno dobo do trenutka, ko jc diktatorska oblast hitlerizem proglasila za protizakonito gibanje. Sedaj je boja konec. Avstrijski kancler je etisnil roko nemškega kanclerja.
Baron Papen je priznal, da je »poglavitna vsebina sporazuma v gospodarskih ugodnostih, ki sta si jih Avstrija in Nemčija druga drugi dovolile. Gospodarske ukrepe Nemčije bodo posnemali ali vsaj podprli v Avstriji. Po gospodarski poti sta oba naroda nastopila pot do popolne narodne strnjenosti. Če se bo Avstrija priključila nemški gospodarski štiriletki, je še vprašanje, ki mora biti rešeno.«
Prav tako razumljivo pa je tudi, da »bosta odslej obe državi sodelovali tudi v vojaškem pogledu, kajti državi, ki predstavljata nemški narod, imata skupne obrambne interese.«
V kolikor se njega samega tiče, je dodal Pa-
Stališče zapadnih velesil:
pen, ima Hitler za njega neko veliko in važno delo, o katerem se pa še nc sme izraziti.
Danes govori Hitler -tudi o ČSR
Hitler bo v svojem jutrišnjem govoru govoril tudi o nemški narodni manjšini na Češkoslovaškem. Posebni dopisnik »Daily Maila« v Berlinu Ward Priče poroča, da bo Hitler izjavil, da ostale velesile nimajo pravice vmešavati se v nemška manjšinska vprašanja.
Jutrišnji govor kanclerja Hitlerja ob 13 nri bodo prenašale vse nemške, italijanske, avstrijske, švicarske, skandinavske, francoske in angleške radijske postaje, prav tako pa tudi radijske postaje v Ameriki in del radijskih postaj na Češkoslovaškem.
Praška radijska postaja bo prenašala govor kanclerja Hitlerja, dne 24. t. ш. pa Schuschniggov govor.
Avsiri$a se ne sme ukimSi
London, 19. februarja- b. Poročilo o včerajšnjih obširnih razgovorih Edena s Corbinom se izpopolnjuje še s tem, da je pariška vlada dala pobudo v avstrijskem vprašanju in da se je popolnoma sporazumela z londonskim kabinetom glede vsebine skupne note, ki jo nameravata obe državi izročiti v Berlinu. Angleški kabinet bo na današnji seji proučeval besedilo note. Verjetno je, da bo skupna irancosko-angleška nota izročena v ponedcljelt v Berlinu in izpolnjena s skupno izjavo francoskega in angleškega poslanika v Berlinu. Zapadne velesile se bodo postavile na stališče, da se avstrijska neodvisnost v nobenem primeru ne sme ukiniti.
Ves dan se je Chamberlain posvetoval s francoskim veleposlanikom v Londonu Corbinom in
Ang!i$a ne bo
Stalijansho-angleška
London, 19. febr. AA. Reuter. Predsednik vlade Chamberlain je snoči govoril v Birminghamu in rekel, da je glavno, da rešimo mir in da Anglijo tako oborožimo, da si je ne bo upal nihče napasti. Mi želimo, da bi se sedanja konflikta — eden v Evropi in drugi v Aziji — ne razširila in da se mi vanje ne bi zapletli. Mi pa nismo zadovoljni s samim opazovanjem, ker ielimo, da se mir ohrani in je zalo naša dolinosl, da ob vsaki priliki pod-vzamemo potrebne korake, da se odstranijo vzroki novih vojn. Mi se dnevno zmeraj bolj oboroiujemo in ielimo, da bi bili iz dneva v dan močnejši.
Ravno zato, ker smo vsak dan močnejši, se zmeraj bolj zanimamo za zadeve Evrope, in
99Domovinska fronta'*
hitîerjevcem odprta
Priseči morajo, da bodo branili „neodvisnost" Avstrije Kdor bi oviral „pomirjenje" z Nemčijo, bo izgnan
Dunaj. 19. febr. AA. (Korbiro) Na podlagi dogovora v Berchtesgadnu med avstrijskim zveznim kanclerjem in državnim kanclerjem je sedaj dana avstrijskim nacionalnim socialistom (liit-lerjevccni) možnost zakonitega dela, toda v okviru Domovinske fronte in drugih avstrijskih ustanov. To delo se bo moglo razvijati le nn podlagi avstrijske ustave, ki izključuje vsako usta-
da s tem optimizmom vzbudite in gojite med ljudstvom novo zaupanje v zadružno misel in s tem zaupanje v boljšo, svetlejšo bodočnost. Za sanacijo in likvidnost zadružništva jo banovina doprinesla veliko žrtev. Toda ta žrtev ne bo predraga in se bo bogato obrestovala, ako nam prinese ta uspeh, da se bo naš človek zopet s popolnim zaupanjem oklenil zadružništva, ki mu edino more pripomoči do trajnega zboljšanja blagostanja. Naj narod vidi in se zaveda, kako visoko ceni banovina in država zadružništvo, ki mu hoče nuditi v vsakem primeru, celo ob lastnih velikih žrtvah, pomoč in zaščito.
Preden končam, pa naj poudarim še tole:
Citali in slišali sto poročila posameznih oddelkov banske uprave. Ta poročila so bila, kakor ste tudi posamezni gospodje člani banskega sveta sami izrecno poudarjali, sestavljena z izredno natančnostjo in vestnostjo; {hiti se, kako iz njih diha skrb za blagor bano%'ine in ljubezen do nje. Zato pa mislim, da storim samo svojo dolžnost, ako s tega mosta izrečem priznanje jn zahvalo tudi našemu uredništvu, ki je v veliki meri pripomoglo s svojim delom, da je poteklo naše zasedanje tako lepo in tako uspešno.
Ker je s tem dnevni mi IX. rednega zasedanja banskega sveta izčrpan, proglašam, da je zasedanje zaključeno.
navijanje političnih strank. V zvezi s temi prepovedmi bo nemška država izdala ukrepe, ki naj preprečijo vsako poseganje strankarskih ustanov v notranje-avstrijske zadeve. Poročila v listih o nekih nadaljnih ukrepih so le navadne kombinacije in ne odgovarjajo v nobenem oziru dejstvom. Posebno velja poudariti, da bo avstrijska vlada tudi v prihodnje izvajala strogo načela avstrijske valute in svoje gospodarske politike in da ta vprašanja sploh niso prišla v razgovor. V' skladu z razčiščenjem odnošajev med obema državama jc tudi okolnost, da bodo odslej gospodarske stike med Avstrijo in Nemčijo zelo pospeševali.
Vodstvo domovinske fronte poroča, da je sklenilo, da morajo vsi narodni socialisti, ki hočejo vstopiti v domovinsko fronto, položiti prisego. da bodo hranili avstrijsko neodvisnost. Daljo pravi uradno poročilo iz predsedstva domovinske fronte, da sc domovinska fronta ne more deliti ali pa cepiti. Vendar ho domovinska fronta dopustila, da se njeni člani lahko bolj zanimajo za nemško idejo ali pa za socialna vprašanja. Najvažnejši pn je tisti sklep, da bodo izključeni vsi tisti Avstrijci, ki bi s svojim delom sabotirali delo za pomirjenjc med Avstrijo in Nemčijo. Vse tako bodo takoj izgnali i/. Avstrije. Domovinska fronta je vedno zastopala načelo, da v njenem okviru ni mogoče dovoliti posebnih sekcij. To načelo je sedaj vnovič potrjeno in velja za vso prihodnjnst. Ker je cepitev fronte na sekcije prepovedana, sledi iz tega logično, da je fronta sama nedeljiva in da se mora zaradi tega vsakdo s svojo častjo in odkritosrčno izreči za nedeljivost avstrijskega programa.
(Korbiro.) Avstrijski zvezni minister zn trgovino in promet je imenoval ravnatelju avstrijske zavarovalnice dr. F i sch beck a za svetnika trgovinskega ministrstva. Podrejena mu bodo vprašanja trgovinske izmenjnve med Avstrijo in Nemčijo.
Tiskovni odsek bo združen z odsekom za nadzorstvo nad dobrimi stiki med avstrijskim in nemškim časopisjem. Izročen bo višjemu uradniku v zveznem kancelarstvu Wolfu.
telefonsko z zunanjim ministrom Didbosom. Govorili so o dogodkih v Avstriji.
Chamberlain se bo aofrudil, da se sporazume z Irsho
Zaradi angleško-irskih pogajanj, ki se bodo pričela v ponedeljek, je prišel snoči v London predsednik Irske de Valera z ostalimi delegati svobodno irske države. V ponedeljek se bodo pričela pogajanja z raznimi ministri. Menijo, da se bodo pogajanja tikala političnih in gospodarskih vprašanj. Politični krogi pričakujejo, da se bo Chamberlain potrud il, da pride do sporazuma in do sklenitve trgovinske pogodbe.
samo opazovalec
pogajanja oživela
to za tiste zadeve, v katere se pred leti ne bi vmešavali.
Seja angleške vlade
proti navadi v soboto popo'dne
London, 19. febr c. Popoldne ob 15. se je začela seja angleške vlade. V vsej javnosti je to zbudilo silno pozornosf, ker se je angleška vlada prvič sestala na sejo v soboto popoldne po odstopu Edvarda VIII. dne H. decembra 1930.
Nepričakovano sklicanje angleškega kabineta za danes popoldne je vzbudilo v tukajšnjih političnih krogdi veliko senzacijo, ker se britanski kabinet sestane ob sobotah le v zares izrednih primerih. Snoči so se zopet razširile vesti o velikih nesoglasjih v brilatiskeem kabinetu zaradi angleško* italijanskih pogajanj. Vesti o nesoglasjih so se pojavile največ zaruli tega, ker je bil Chamberlain tisti, ki se hoče pogajali z Italijo potom Grandija. Včerajšnji razgovor Chamberlaina in Edena z Grandijem je napravil v italijanskih političnih krogih ugoden vtis. Možna so direktna pogajanja med Chamberlainom in Mussoiinijem. V političnih krogih se opaža velika želja za ponovno vzpostavitev dobrih italijansko-britanskih odnosov.
Seja vlade ob času, ko to poročamo, še zmeraj traja. Pred predsedstvom vlade čaka ogromna množica ljudi na sklepe vladne seje, ki pa bodo po zadnjih vesteh objavljeni šele v ponedeljek. Zelo so opazili, da je množica navdušeno pozdravila zunanjega ministra Edena, ko je malo pred 3. uro hitel v predsedstvo vlade. Eden se je takorekoč presenečen malo ustavil, dvignil klobuk in izginil za vratmi hiše št. 10 Downing Streeta.
Italijanski veleposlanik Grandi se je včeraj dvakrat sestal s Chamberlainom ln Edenom. Prvi sestanek je trajal poldrugo uro, drugi pa eno uro. Angleški poučeni krogi izjavljajo, da se jo na tem sestanku govorilo samo o vprašanjih, ki se nanašajo na Anglijo in Italijo, in sicer posebno o priznanju italijanskega cesarstva v Abesiniji. Pogovori o tem se bodr. nadaljevali naravnost med obema vladama, in sicer med grofom Cianom in lordom Perthom v liimu, in sicer se bodo pogajanja začela zopet tam, kjer so se po pismih med Mussoiinijem in Chamberlainom ustavila. Vest o sestankih ]e Izzvala povsod silno zanimanje.
Ker pa so nekateri večerniki pisali, da se je govorilo tudi o Avstriji, je grof Grandi takoj odločno zanikal te vesti. Chamberlain je za danes popoldne sklical nujno sejo angleške vlade. Na seji bodo govorili samo o zunanji politiki. Vladni krogi potrjujejo, da je francoska vlada poslala v London neke predloge zaradi dogodkov v Avstriji.
Seja italijanske vlade
Rim, 19. febr. c. Mussolini je popoldne sklical sejo italijanske vlade, ki je trajala 3 ure. Govorilo se je o odnoSajih med Italijo in Veliko Britanijo.
Dunajska vremenska napoved. Se najbrž jasno, ponekod sneg, padec temperature.
Zagrebška vremenska napoved. Oblačno s padavinami.
Zcmunskn vremenska napoved. Večinoma oblačno vreme po vsej državi, v južni polovici nekaj megle. Toplota bo na ecveru nekoliko padla,
Od nedelje do nedelje
Zunanjepolitični pregled
Z ozirom na Grčijo, o kateri smo zadnjo soboto omenili, da so se tamkaj dogodili nekateri dogodki, ki jih ni mogoče pravilno razlagati, smo dobili od verodostojne in merodajne strani pojasnilo, da je bila diktatorska vlada v Grčiji prisiljena odstraniti nekaj vodilnih politikov in državnikov iz Aten ter jih internirati na otokih (med njimi bivša ministra Mihalako-pnlosa in Theotokisa), ker so širili letake in brošure, v katerih so vznemirjali javnost ter jo skušali prepričati, da dere Grčija v denarno propast in v zunanjepolitično katastrofo. I5ili so tudi v zvezi s prevratniki Pol.yhronopulosa, nekdanjega šefa atenske policije. Zaradi tega jih je morala vlada »na svojo veliko žalost« odstraniti z ukrepi, ki jih je storila. Po vsej Grčiji vlada sedaj mir.
Diktatur a v R o m u n i j i se počasi razvija Vse politične stranke so razpusčene Časopisju je prepovedano, da bi jih sploh še imenovalo. Vsi državni in občinski nameščenci so dobili strogo prepoved, da se ne smejo udeleževati političnega življenja Tudi člani strank ne smejo biti Kazen za prestopek je takojšen odpust. Vsi župani so bili odstranjeni in so na njihovo mesto imenovani bivši bojevniki in sicer v vsaki občini najstarejši čin, če je zaupanja vreden. Upravno oblast vrši po vsej državi armada. Prepovedanih je Ti listov, a tisti trije listi, ki jih je Gogova vladu zaradi židovske pripadnosti prepovedala, zopet izhajajo Zunanjepolitično je diktatorska vlada izdala pomirjevalno izjavo, da bo nadaljevala staro politiko zvestobe do vseh prijateljev Zunanji minister Tatarescu obišče prihodnji teden Belgrad in bo dr. Stojadinoviča spremljal na konferenco Balkanske zveze v Ankari
Najpomembnejši dogodek v tednu in verjetno tudi eden najbolj pomembnih dogodkov v letu pa se je zgodil na Dunaju. Avstrijski zvezni kancler je imel preteklo soboto nepričakovan sestanek s Hitlerjem v Berehtesgadenu na Bavarskem. Pri tej priložnosti je nemški kancler zahteval od avstrijskega, da v Avstriji odpre vrata hitlerjevskim organizacijam. da spusti v vlado liitlerjevske ministre im da odslej notranje- in zunanjepolitično sodeluje z Nemčijo, ki pa je pripravljena, da slovesno izjavi, da bo takšno Avstrijo spoštovala in njeno neodvisnost branila. V ponedeljek in torek so bila resna posvetovanja, ki so razburila vso Evropo. V torek se je izvedelo, da je Avstrija šla nn kolena in sprejela Hitlerjeve zahteve. Imenovana jc bila nova vlada, v kateri sedijo trije liitlerjevci, med njimi edeai na čelu no-
tranjega ministrstva. Vsi hitlerjevci, ki so sedeli po zaporih (2500 po številu), so bili izpuščeni, Ii itlerjevska organizaci ja pa je dovoljena po vsej državi. Avstrija sprejme zunanjepolitično nemško črto, torej odneha s približevanjem s Češkoslovaško in jc tudi pripravljena, da z Nemčijo sodeluje nu gospodarskem in vojaškem polju. Torej popoln zlom Avstrije pred nemškimi zahtevami. Po inozemstvu je imel dunajski dogodek silen odjek. Nekatere države se sprva sploh niso mogle znajti. Vsi so pričakovali, da bo Italija vzrojila kakor je I. 1934, toda vsi so se zmotili Italija je bila tiho Francija in Anglija, ki sta še lani zatrjevali, da bosta branili Avstrijo, sta bili tudi tiho Verjetno sta se zanašali na odpor Italije. Ko sta spoznali, da sta si; zmotili v svojih računih, ker nista bili o položaju poučeni, je bilo že prepozno. Njihovo časopisje zelo razburjeno piše o novem položaju, a to je tudi vse. Prepozno! Sosede Avstrije, ki so seveda po teh dogodkih tudi vznemirjene, čakajo. Kaj morejo drugega, dokler velesile ne storijo ničesar in tako razvoj dogodkov odobravajo. Evropa stoji pred novim poglavjem. Verjetno je nemški poslanik von Papen imel prav, ko je te dni izjavil, da je bila podreditev Avstrije Nemčiji prvo poglavje k velikemu cilju, ki se mu pravi: preosnova Podonnvja pod — nemškim vodstvom! In verjetno je, da imajo prav tudi tisti, ki trdijo, da ta razvoj ni trenuten domislek, ampak da gre za že dolgo v globoki tajnosti, ki ie niso mogli prodreti niti francoski niti angleški diplomati, pripravljeni načrt takšne, pod nemškim vodstvom na novo urejene srednje Evrope iTi rla so pri tem soglasni vsi, Nemčija, Italija, Madžarska in tudi — Avstrija. Treba se bo navaditi tudi na to, da bomo verjeli, da je avstrijski zvezni kancler Schuschnigg takšno rešitev želel, čeprav se je jo navidezno branil. Kajti v vsem poteku dunajskih dogodkov je zagonetka samo on. Čc je pa naša trditev resnična, tudi ta zagonetka izgine in slika postaja popolnoma jasna. Kajti zadržanje Italije je dosledno Njeno težišče ni več v srednji Evropi, marveč v — Afriki.
Notranjepolitični pregled
Notranje političen (eden ni pokazal nobenih važnejših dogodkov. Vsaj na zunaj ne. V Ljubljani je končal zasedanje banski svet dravske banovine, ki nam je podal sliko našega položaja.
Jutri bodo v Belgradu volili pravoslavnega patriarha. Prvič v zgodovini srbskega pravoslav-ja se je zgodilo, da je bil patriarhov prestol skoraj pol leta nezaseden. Odlok o volitvi so izdali kraljevi namestniki.
Franeova ofenziva na Aliambri
Salamanca, 19 febr. AA. DNB. 0 včerajšnji zmagi nacionalistov pri Teruelu poroča posebni dopisnik, da so seda; vse nacionalistične čete zbrane na vzhodnem obrežju reke Alfambre. Topništvo in letala ščitijo prodiranje pehote. Sovražnik je na taktično važnih mestih postavil pravi zid iz 800 strojnic sovjetskega, francoskega, severnoameriškega in češkoslovaškega izdelka. Dasi je bila rdeča obramba zelo obsežna, so izgube nacionalistov razmeroma majhne Nacionalistična pehota je v razmeroma kratkem času zasedla 20 utrjenih višin. Postojanke, ki so jih do včeraj zavzeli, so 5 do 8 kilometrov vzhodno ud reke Alfambre. Nacionalistične čete so seda j 2 km pred Corbelanom, ki je približno 10 km severnovzhodno od Teruela. Zavzeli so tudi postojanke južno od Gorde. Na rdeči strani se bore izključno samo mednarodni oddelki.
Poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: Včeraj so naše čete nadaljevale s prodiranjem ob reki Alfambri. Zlomile so sovražni odpor in sijajno zmagale. Zavzele so Vertiso de Campiglio in vr-
hova El Choio ic Torano in tudi kole 1283, 1246, 1061, 1047 in 1015. Navdušenje naših čet je bilo velikansko. Sovražne izgube so težke. Samo v enem odseku je padlo nad 1000 miličnikov. Ujeli smo 875 miličnikov in zaplenili ogromno vojnega materiala. Sovražno brigado smo popolnoma zdrobili. Posebno delavno je bilo letalstvo.
Na estramadurski fronti je sovražnik trikrat napadel med četrtkom in petkom, in to v odseku Agruijem iu Jelamez Bil pa je odbit. V petek smo zavzeli sovražno postojanko Cortijo dela Oza.
Teruel spel v Francovih rob ah
St. Jean de Luz, 19. februarja. AA. Republikanci so klonili pred silno ofenzivo Francovih čet in so se umaknili iz Teruela na bližnje hribe.
Zračna bilka nad Hankovom
v kateri sodeluje 75 letat
Hnnghaj, 19. febr. AA. Največja letalska bitka j šanghnj, 19. februarja. AA. (Rcuter.) Japonci začetka vojne med Kitajsko in Japonsko so je ! trde, da so njihove čete prodrle severno od
od zač
odigrala nad Hankovom. 30 japonskih letal, ki so včeraj letela nad tem mestom, so sestrelila okoli 30 kitajskih letal nad Hankovom in naselbino, oddaljeno od Hankova 20 milj. Uničila so tudi 5 letal, ki pripadajo letališču v Hankovu. Dalje trdijo Japonci, da so sestrelili 14 kitajskih letal v Sung-čingu in 12 letal v Hengčovu. Kitajskih letal je bilo v borbi 45. Večina kitajskih letal ie sovjetskega izdelka, in sicer so to letala tipa 15, «i ne dosegajo japonskih letal.
Na ledeni plošči
Pariz. 19. febr. AA. (Havas) Po poročilu iz Moskve se je predvčerajšnjim ob Papaninovein taborišču posrečilo pristati pilotu Vlasovu, ki ga je spremljal Dorofejev. ne pa pilotu Čerovišnu, kakor so sprva poročali. Zamenjava je nastala zaradi slabega vremena, ki je pokvarilo radijske brzojavke z ledolomca Murniana in Tajmira. Pilot Čc-revišni je s tovarišem Karabnnovini zašel s svojim letalom v snežni vihar, in zaradi tega ni mogel najti Papaninovega taborišča, 1er se je moral vrniti k ledolomcu Murmanu. Ker je bilo zelo megleno se je moral spustiti nn morsiio površino med dvema ledenima gorama. Letalec Vlasov je pri ti priliki dosegel nov uspeli iti našel pilota Čore-višna. Najprvo ie prlpelja ltin ledolomee Murman Karabanova. nato se je pa vrnil še po Čerevišna iu ludi njega rešil. Po opazovanjih pilota Vlasova je Pnpaninovo taborišče obdano z ledenim pasom, ki ga bo ledolomee Tajmir mogel doseči.
Vsi raziskovalci rešeni
Moskva, 19. februarja. AA. Havas poroča: Reševanje rapaninijeve ekspedicije se je začelo ob I7."0 in končalo ob 19. Oba ledolomilca sta z rešenci odplula v \furmansk. 1'apinini sc nahaja na ledolomilcu »Murmansk«, Čirkov in Teodo-rov pa na »Tajmirju«. Ves znanstveni material so prenesli nu ledolomilec »Tajmir«.
Moskva, 19. februarja. AA. (Havas.) Agencija Tnss poroča, dn jc reševalna ekspedicija rešila prav vse raziskovalce, to je Papaninijn. čirkova in Tcodorova z vsem spremstvom. Ledolomilec »Murmansk« in »Tajmir« sta v redu odpluln v Murmunsk.
Komunisti v Bol0ariii
,Sofija. 19. febr. c. Policija in orožništvo sla odkrilo tajno komunistično organizacijo v Sopolu, kjer je središče bolgarske vo|ne industrije. Zaprli so dosedaj 22 oseb. Med zaprtimi je tudi voditelj bolgarskih komunistov Belizarov,
Vcjhvcja skozi kitajske postojanke ob železniški progi, ki vodi v Lanughaj. Prodor so izvršili s tanki in oklopnimi avtomobili, nato pa se je med obema pehotama razvila borba lia nož. japonci tudi poročajo, da so zavzeli Fcnkijo na severni obali Jangceja.
Kitajci pa poročajo, da so zavzeli dvoje mest v pokrajini Čekijang in da so presekali ia|>on-ske prometne zveze na progi Tiencin-riikao, juž.io od Jensena.
Tokio, 19. februarja. AA. (Rcuter.) Asahi Simbun poroča, da je finančni minister potrdil prcd'og ministra vojske in vojne mornarice o dodatnem kreditu v znesku 4.8 milijarde jenov. Del tega zneska bodo krili z. davki, za ostanek pa bodo izdali blagajniške zapise.
Novi ljubljanski
mestni svetniki
Belgrad, 19. februarja, m Na podlagi § 1. zakona z .dne 22. novembra 1929. o spremembi zakona z dne 6. januarja 1929. in o spremembah zakona o občinah in oblastnih samoupravah je notranji minister dr. Korošec v zvezi s § 147. zakona o mestnih občinah podpisal odlok, s katerim so razrešeni položaja občinskih svetovalcev mestne občine Ljubljana naslednji dosedanji občinski svetovalci:
A. Geržinič, ravnatelj TPD v Ljubljani; Rado Hribar, industrijec v Ljubljani; Peter Klinar, ravnatelj Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani; Milan Korun, odvetnik v Ljubljani; dr. Rado Kušej, vseučiliški profesor v Ljubljani; Avgust Martinčič, ključavničar v Ljubljani; Izidor Florjančič, posesinik v Dravljah; Josip Prazen, trgovec in posestnik v Mostah; Karel Soss, trgovec v Ljubljani; Anton Koritnik, hotelir v Ljubljani; Ivan Sever, trgovec v Ljubljani.
Na njihova mesta so postavljeni za občinske svetnike: Jožef Jerin, posestnik v Dravljah; dr. Adolf Golia, generalni tajnik zveze industrijcev v Ljubljani; univ. prof. inž. Gostiša v Ljubljani; Karel Kavka, tesarski mojster v Ljubljani; inž. Feliks Lobe, vseučiliški profesor v Ljubljani; Zvonko Lu-kič, trgovec v Ljubljani; dr. Valentin Meršol, pri-marij v Ljubljani; Josip Penko, predsednik organizacije poštnih uslužbencev v Ljubljani; Franc Požar, pek. mojster v Ljubljani; dr. Henrik Steska, sodnik upravnega sodišča v p. v Ljubljani; Josip Vončina, šef borze dela v Ljubljani.
Razlogi dr. Doboviška
po njegovem pismu
— Zagreb, 19. II. m. Jutrišnja številka »Hrvatskega dnevnika« pod naslovom »Zakaj je Dobovi-šek šel v skupščino« objavlja vsebino pisma, ki ga je dr. Dobovišek dne 5. februarja t 1. poslal ia Celja dr. Mačku v Zagreb. V pismu se dr. Dobovišek dr. Mačku pritožuje nad izredno slabim gospodarskim stanjem. Med drugim pravi, da davčni upravi v Celju dolguje 25.000 din in da mu je davčna uprava zaplenila že tudi pisarno. Nadalje dolguje Mestni hranilnici celjski 130.000 din. Ta posojilnica zahteva od njega istotako povračilo dolga ter mu grozi s tožbo. Dalje obvešča dr. Dobo višek dr. Mačka, da akcija pri Prvi hrvatski Ste-dionici, ki jo je zanj vodil znani dr. Reberski, ni uspela. »Gospodarska sloga« v Zagrebu pa ga je istotako zaradi posojila 10.000 din izročila odvetniku dr. Franiču. Iz vseh teh razlogov dr. Dobovišek dr. Mačku pravi, da mu ne ostane nič drugega, kakor da gre v parlament in da tam verificirati svoj mandat V pismu pa dr. Dobovišek tudi izjavlja, da bo dr. Mačku ostal še nadalje zvest, ter ga prosi, naj uvidi njegov težaven položaj in ga ne obsoja. Nazadnje ga naproša, naj tudi naroči svojim ljudem, da ца v časopisih bivše HSS, to je v »Hrvatskem dnevniku« in »Seljačkem domu«, ne bi zaradi tega preveč napadali. Glede Dobovi-škove izjave, ki jo je dal belgrajskim časnikarjem, v kateri je dejal, da se je z dr. Mačkom politično razšel, pa pravi »Hrv. dnevnik«, da bi bilo najbolje, če bi dr. Dobovišek o vsem molčal.
Seja Narodne skupščine
Belgrad. 19. febr m. Proračunska razprava v Narodni skupščini se razvija nemoteno dalje. Opozicija pošilja svoje najboljše moči na govorniški oder, ki se trudijo, da prepričajo poslance JRZ, da je bilo v naši državi dobro samo t?daj. ko je bila JNS na oblasti. Od slovenskih JNS-arjev so doslej govorili: Zupančič, dr. Fuchs, Vinko Gornjak, Mravlje in Pieskovič. Prva dva sta v svojih izvajanjih več ali manj bila stvarna. Zupančič se je zavzemal za enakopravnost slovenskega jezika, dr. Ftichs pa se je bavil pretežno z uradniškim problemom. Mravlje in Pieskovič pa sta bila zvesta tradiciji slovenskega »naprednjašlva« in »razum-ništva«. Mravlje se je tudi letos izkazoval za najčistejšega nacionalista, malo pa ga je greuila izjava poslanca dr. Klara, ki ga je spomnil na dobo, ko je Mravlje kot velik »nacionalist« kandidiral na komunistični listi. Govori srbskih poslancev slovenskih JNS-arjev in njihove denunciaeije niso navdušile. Tudi danes eo zapuščali dvorano med govorom poslanca Pleskoviča z besedami: »Opet slovenačka posla.«
Na snočnji seji je govoril zadnji poslanec JRZ Marko Ružicič. Pojasnjeval je, da je kot pravoslavni duhovnik glasoval za konkordat v Narodni skupščini. Zaradi tega nui je bil odvzet duhovniški čin in župnija. Proti njemu jo nastopil šahaški škof dr. Simeon.
Današnja skupščinska seja se je pričela ob 9. Sporočeno je bilo, da je finančni minister stavil skupščini v pretres predlog glede spremembe in dopolnila v računskem delu proračuna. O tem
predlogu bo razpravljal finančni odbor. Isto tako je bilo sporočeno, da je verifikacijski odbor pregledal poslanska pooblastila poslanca dr. Doboviška. Mandat poslanca Doboviška je Narodna skupščina soglasno sprejela. Dobovišek je potem pred predsednikom položil običajno prisego. Za tem je bilo sporočeno, da notranji minister obvešča skupščino, da bo na več poslanskih interpelacij odgovoril, ko bo dobil potrebne podatke. Predsednik je nato odgovoril še na kratko vprašanje, ki sta ga postavila Ješa Protič in Voja Lazič. Dalje je govorilo več poslancev in sicer Zarja Ačimovio (JRZ), Milan Petkovič (Neodvisni klub), Djuro Ni-kašinovič (JRZ), Rista Grdžič (JNS), zadnji dr. Ga-bor Sanlo, kot predsednik madžarske narodne manjšine. Ob 2 je bila seja zaključena. Prihodnja bo v nedeljo ob 4 popoldne.
Novi člani kluba poslancev JRZ
Belgrad, 18. febr. AA. Nocoj je bila od 7. do 8.
v narodni skupščini seja ožjega klubskega odbora narodnih poslancev JRŽ, ki ji je predsedoval predsednik kluba minister za socialno politiko in narodno zdravje Cvetkovič. Navzoč je bil tudi predsednik vlade in zunanji minister dr. M. Stoja-dinovič. Na seji so razpravljali o tekočih vprašanjih. Ožji klubski odbor je sprejel v klub JRZ poslance Miloša Vjdakoviča, Ivana Strovca, Nikolo Kabalina, proto Jovana Arandjeloviča, Jovana Ge-orgijeviča, proto Dušana Popoviča in proto Mili-voja Slepanova.
Nova simpatija „Slov* naroda"
Kadar 6tarina »Slovenski narod« meni, da ne more »li ne бте kaj povedati naravnost, pa citira njemu simpatična mnenja in nazore iz drugih listov, jugoslovenskih seveda. Ob svoji sedemdeset letnici se je ogrel za vlado, kakor jo imajo sedaj na Romunskem. ker je tako zelo podobna bivši jugoslovensk, pofarski diktaturi. Ker pa si ne upa tega zapisati na svojo odgovornoet, se je zatekel k belgrajskemu »Balkanu«, ki je približno tako zmešan kakor »Narod« ter navaja iz njega sledeče politično mnenje-. »Z ozirom na današnje razsulo političnega življenja v Jugoslaviji bi bil z državnega stališča morda najboljši kak fašistični režim, ki bi izvedel razvrstitev vseh nacionalnih sil. Jugoslavija je država, ali še ni nacija. Napraviti iz nje eno nacijo, to je naš problem. Za oživotvor-jenje te naloge je potrebna močna organizacija i«i
močna oeebnost za vlogo vodje. Mi še nimamo take organizacije. Kar se tiče osebnosti, вто že navedli dvojico: dr. Stojadinoviča in Dušana Trifu-noviča. Ako se hoče pridržati parlamentarna fasada, potem je dr. Stojadinovič nenadomestljiv. Ako pa se hoče izvenstrankarsko vlado, potem je Dušan Trifunovič neobhodno potreben.« — Ta bedarija, ki izraža najsrčnejšo željo Slovenskega naroda«, se zdi temu glaeilu narodnonapredne inteligenca vredna, da jo na tako častnem mestu, kot je njegova četrta kolona na prvi strani, kot spričevalo največjega jugoslovenskega patriotizma ove-kovečuje. Res žalostno spričevalo tistih fašističnih simpatij, h katerim se je »Narod« vrnil po ekoraj dveletnem navduševanju za antifašistično fronto! Kaj bi reki očetje in ustanovitelji »Slovenskega naroda«, ko bi iz groba vstali?
Polovična voznina za občni zbor Keg laške zveze
Belgrad, 19. febr. AA. Glavno ravnateljstvo državnih železnic je dovolilo 50% ni popust članom jugoslovanske keglaške zveze, ki se udeleže občnega zbora v Novem Sadu dne 20. februarja. Popust velja od 16. do 24. februarja za vse vlake, izvzeti so samo ekspresni. Isti popust je dovolilo obiskovalcem razstave italijanskih portreti-stov v prejšnjih stoletjih, ki bo v Belgradu v muzeju princa Pavla. Popust bo veljal za odhod od 25. marca do 5. aprila, za povratek od 27. marca do 7. aprila in sicer za vse vlake, izvzeti so samo ekspresni.
Lovska razstava v Belgradu
Koliko divjačine pobijemo na leto v državi
Belgrad. 19. febr. AA Danes ob 11 dopoldne so odprli v V. paviljonu bclgrajskega velesejma prvo državno lovsko razstovo. Otvoritvi so prisostvovali odposlanec Nj. Vel. kralja in Nj. Vis. kneza namestnika, topniški polkovnik Cesaric, predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič z gospo, minister zn gozdove in rudnike Kn-juniUič. trgovinski minister dr. Milen Vrlmnič, člani diplomatskega zbora, poveljnik Belgrada armadni general Peter Kostič, in drugi odličniki. Razslavo je otvoril predsednik osrednje zveze lovskih društev kraljevine Jugoslavije Vaša Jovanovič. Nato jc govori! minister za gozdove in rudnike Bogoljub Ku.iundžič, ki je med drugim dejal: »Po statističnih j>odatkih zadnjih let ubijemo v naši državi na lelo okoli 200 do 500 jelenov, 20 do 40 lopatarjev, 600 do 800 divjih kozlov, 4000 do 5000 srn. 1 do 3 kozoroge, 600 do 700 divjih prošičev, 450.000 do 500.000 zajcev, 10 do 20 medvedov, 3000 do 40(10 jazbecev, 400 do 500 vider, 3005 do 1000 kun, 3000 do 4000 dehorjev, 600 do 700 volkov, 15.000 do 20.000 lisic, 2 do 8 risov in 500 do 700 divjih mačk. Od pernate divjačine pa ubijemo na leto 400 do 000 divjih petelinov, 000 do 150 rušev-cev. 9000 do 10.000 gozdnih jerebic, 20.000 do 30.000 k«menjark, 20 000 do 40.iX)0 fazanov, 50.000 do UO.OOO poljskih jerebic. 30.000 do 40.000 prepelic, 20.000 do 30.000 divjih golobov, '20.000 do 25.000 kljunočev. 80000 do 100.000 divjih rac in
25.000 do 30.000 divjih gosi. Lelni dohodek od ubite divjačine znaša do 55 milijonov din. Dohodek države pri lovskih listih, pristojbinah, carini na uvoz orožja in pri monopolu za smodnik znaša ekoraj 25 milijonov din. Zakupnine treh banovin, kjer vleda zakupni sistem, vržejo nadaljnjih (> milijonov din. Če upoštevnmo vse potrebščine za lov, lovišče, vzdrževanje lovišč in lovsko Suvaj no osebje, znaša celotni znesek, ki pride od lova v ohlok, okoli 280 milijonov dinarjev. V tem znesku je vštet tudi izvoz ubito in zadnja leta tudi povečani izvoz žive divjačine za pleme.
Od 51 razstavljenih jelenjih rogov je dobilo prvo nagrado 22. drugo 9, tretjo 14; od nagrajenih jelenjih rogov je bilo 5 parov razstavljenih v častni dvorani. — Od razstavljenih 94 parov rogov srnjakov so dobili prvo nagrado 3, drugo 3 in tretjo nagrado 3. — Od razstavljenih 75 parov rogov divjih kozlov je dobilo prvo nagrado 5, drugo 13 in tretjo 48. — Od razstavljenih 9 parov čekanov divjih prašičev sto dobila prvo nagrado 2, razstavljena v častni dvorani, tn drugo nagrado 3. — Od razstavljenih 5 medvedjih kož sta dobili prvo nagrado 2 in drugo nagrado 2.
Razstavili »mo 1 par kozorogovlh rogov, in ta jo dobil prvo nagrndo.
Najboljši nagrajeni jelenji rogovi so dobili za nagrado zlat jeleii6ki pokal.
Vo'itve
pravoslavnega patriarha
Belgrad, 19. febr m. Arhierejski sabor svete pravoslavne Cerkve bo imel jutri sejo. Na njej bo iz svoje srede izbral šest kandidatov ter bo imena sporočil volivnemu saboru, ki se sestane v ponedeljek dopoldne. Volivui sabor bo od teh šestih kandidatov odbral tri in njihova imena poslal pravosodnemu ministru Od teh treh kandidatov, ki bodo prišli na glasovanje, bo izvoljen eden za patriarha srbske pravoslavne Cerkve.
Nesreča
v zaječarskem rudnika
Zajeiar, 19 febr ru. V rudniku Srpski Balkan, ki pripada znanemu belgrajskemu industrijcu Djordji Genčiču, se je snoči v prvem rovu utrgala plast zemlje in zasula tri rudarje. Dva sta težkim poškodbam že podlegla, eden pa se bori s smrtjo.
Osebne vesti
Berlgrad, 19. februarja, m. Za vršilca dolžnosti šefa gozdne uprave v Dol Lendavi je postavljen inž. Anton Šetinc. V VI. skup sta napredovala Josip Pitan v Puncovcih in Josipina Vodišek v Šmartnem pri Ljubljani.
Belgrajshe vesti
Belgrad, 19 febr m. V Belgradu se mudi predsednik društva za ceste ravnatelj dr. Vrhunc. Sprejela sta ga notranji minister dr. Korošec ln minister dr. Krek. Pri obeh je posredoval v zadevi cestnega sklada.
Belgrad, 19 febr m. Finančni odbor belgraj-ske občine je dalj časa pretresal mestni proračun. Svoje delo je danes končal. Proračun mesta Belgrada znaša 336 milijonov din.
Sport
Praga. 18. febr. AA ČTK: Danes so bile naslednje tekme za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: Anglija : Poljska 7-1 (3 :1, 4 :1, 0 :0). Kanada : Madžarska i : 1 (1 :1, 0 :0, 0 :0). V finale je poleg Anglije. Kanade in Nemčije priSla tudi ČSR, ki je snoči v podaljšku igre premngala Ôvieo 3 :2. No to tekmo je prišel tudi predsednik republike dr. Beneš e soprogo in mnogo odličnikov. Gledalcev nad 10.000.