Poštama plačana y gotovini. KRALJEVINA JUGO S LAVI JA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 59. kos. V LJUBLJANI, dne 25. julija 1934. Letnik < V. VSEBINA: 472. Naredba o izvozu konj v Nemčijo. 473. Naredba o izvozu svinjske masti v Nemčijo. 474. Pravilnik o standardizaciji svinjske masti, namenjene za izvoz. 475. Norme za pletenine iz lesenih letvic. 476. Odredba o postavitvi komisij in komisarjev za pregled in razredbo sadja v Dravski banovini. 477. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934. 478. Razne objave iz Službenih novin«. Uredbe osrednje vlade. 472. Na osnovi § 1. zakona o organizaciji in kontroli izvoza živino z dno 14. decembra 1931 in z odobritvijo ministrskega sveta predpisujem tole naredbo o izvozu konj v Nemčijo.* § 1. V smislu trgovinske pogodbe med kraljevino Jugoslavijo in republiko Nemčijo z dne 1. maja -1934** se smejo izvažati v Nemčijo v okviru določenega kontingenta samo konji jugoslovanske ardenske pasme, tako zvani Medjimurci (Murinsulaner — čistokrvno pleme), kolikor so vzrejeni v Savski in Dravski banovini. § 2. Da so deležni znižane carinske postavke, morajo predložiti izvozniki za vsakega konja potrdilo mejnega jugoslovanskega veterinarja, iz katerega je razvidno, da je konj izključno plemena, omenjenega v § 1., in da je vzrejen v Savski ali Dravski banovini. Državni veterinar izda ob natovoritvi konj izpričevalo, iz katerega je razvidno, v katerem srezu je vsak konj vzrejen in po kateri ceni je kupljen; na osnovi tega izpričevala izda mejni veterinar potrdila po priloženem obrazcu št. 1. Vsako konjsko pošiljko mora spremljati potrdilo, ki ga izda urad za kontrolo izvoza živine po priloženem obrazcu št. 2. § 3. Konje smejo izvažati v Nemčijo samo tvrdke, ki se 'registrirajo pri uradiu za kontrolo izvoza živine skladno s § 6. pravilnika o kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov.*** * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 11. julija 1934, št. 157/XLI/397. ** »Službeni list« št. 442/55 iz 1. 1934. *** »Službeni list« št. 241/22 iz 1. 1932. Tvrdke, ki hočejo izvažati konje v Nemčijo, se morajo prijaviti uradu za kontrolo izvoza živine najkesneje do dne 15. julija 1934 in morajo predložiti ob tej prijavi naslednje dokumente: a) ime in naslov podjetja, zadruge ali osebe, ki se hoče baviti z izvozom konj v Nemčijo; b) dokaz o protokolaciji tvrdke, odnosno o registraciji zadruge ali zadružne zveze; c) carinske deklaracije ali tovorne liste, iz katerih' je posneti natančno število konj, ki jih je izvozila dotična tvrdka v Nemčijo od 1. 1920. do vštetega 1. 1933. Če se tvrdka ali zadruga, ki se prijavlja za izvoz konj v Nemčijo, prej ni bavila s takim izvozom, mora predložiti ob prijavi za registracijo samo dokumente pod a) in b). Tvrdke, ki se prijavljajo za registracijo, morajo položiti po členu 3. pravilnika o taksah, ki se pobirajo pri izvozu živine, živalskih proizvodov in izdelkov,* pri blagajni zavoda za pospeševanje zunanje trgovine varščino v znesku Din 25.000— v gotovini ali v državnih vrednostnih papirjih, ki se obračunjajo po dnevnem tečaju, ali pa z jamstvenim pismom denarnega zavoda, ki je registriran pri pristojnem oddelku ministrstva za finance. § 4. Urad za kontrolo izvoza živine dodeli kontingent konj za Nemčijo takole: a) 70°/o kontingentu tvrdkam, ki pošljejo uradu vse dokumente, predpisane'v § 3. te naredbe; b) 30% kontingenta tvrdkam, ki pošljejo uradu samo dokumente, predpisane v točkah a) in b) § 3. te naredbe. Urad razdeli kontingent konj za Nemčijo, upoštevaje .strokovno usposobljenost prijavljenih tvrdk kakor tudi vse ostale pogoje, ki jih dajejo omenjene tvrdke, v zvezi s potrebo, da se vrši izvoz konj v Nemčijo v popolnem redu v smislu te naredbe. Če tvrdke, ki so upoštevne glede udeležbe pri kontingentu pod a), odnosno tvrdke, ki so upoštevne glede * »Službeni list« št. 242/22 iz 1. 1932. udeležbe pod b), iz kateregakoli razloga ne utegnejo izkoristiti njim pripadajočih kontingentov, razdeli lahko urad kontingent neglede na prednje odstotke. § 5. Izvozniki, registrirani pri uradu, predlože do 1*5. dne vsakega meseca prijave o koljjinah, ki jih nameravajo izvoziti v naslednjem mesecu. Te prijave so obvezne, tako da izvozniki ne morejo opustiti izvoza prijavljenih količin, če jim dodeli urad na osnovi prijav določen kontingent. Po opravljenem izvozu morajo poslati izvozniki uradu izvirne in dokumentirane obračune, ki se nanašajo na vsako poedino pošiljko. § 0. , Ob izvozu konj v Nemčijo se pobira prispevek, čigar znesek določa minister za trgovino in industrijo v spo- razumu z ministrstvom za finance, in to v korist sklada za pospeševanje izvoza živine in živalskih proizvodov, skladno s § 7. zakona o organizaciji in kontroli izvoza živine.* § 7. Izvozniki, ki se pregreše zoper predpise te naredbe, se kaznujejo po § 8. zakona o organizaciji in kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov. Razen tega jim odreče lahko urad za kontrolo izvoza živine potrdilo za izvoz. § 8. Ta naredba stopi v moč na dan razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 4. julija 1934; II št. 23.018/S. Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovid s. r. * »Službeni list« št. 62/5 iz 1. 1932. Priloga 1. Konigreich Jugoslawien Ministorium liir Handel u. Industrie AusfuhrvonPferden des jugoslawischen Ardenner Schlages (Murinsulaner, reines Kaltblut) Kraljevina Jugoslavija Ministrstvo za trgovino in industrijo Izvoz konj jugosl. ardenske pasme [Medjimuroev (Murinsulaner) čistokrvnega plemena] v Nemčijo Zeugnis ftir ein Pferd — Potrdilo za enega konja Giiltig fiir 10 Tage — Velja 10 dni Der unterzeichnete jugoslawische staatlich ermachtigte Tierarzt bescheinigt, dass das Pferd, dessen Be- Podpisani jugoslovanski državno pooblaščeni veterinar potrjuje, da je konj, ki je spodaj popisan, a ga je schreibung unten folgt, zur Ausfuhr vorgestellt durch Herrn .......................................................................... pripeljal zaradi izvoza gospod in .......................... und herkommend von Herrn ...................................................... v " * in ki izvira od gospoda aus auf dem Gebiete des Banates _ .......................................... iz v območju banovine geboren und aufgezogen vvorden ist und dass es nach der Gesamtheit seiner Merkmale zvveifellos dem jugo-prigojen in vzrejen in da pripada po celokupnosti svojih znakov nedvomno jugoslovanski ardenski pasmi, tako slawischen Ardennerschiage, sogenannte Murinsulaner, a ngehort. Schlag des Pterdes Pasma konja Ge- achlecht Spol Alter Starost Farbe und sonstlge Merkmale des Haarkleides Barva in ostali znaki dlake Besondere Kennzeichen Posebni znaki StockinasshBhe am Widerrlat Vlfilna grebena po konjaki meri am Kopt na glavi an den Vor-derglied-massen na prednjih okončinah an den Hin te r-gliedma8sen na zadnjih okončinah Sonstlge Kennzeichen Ostali znaki • 1 Nachgewiesener Kaufpreis (Wert) des Pferdes ...................................................................................................... Dokazana kupnina za konja (vrednost konja) Dieses Zeugnis wird auf Grund des Ursprungszeugnisses und eigener griindlichen Priifung ausgestellt. To potrdilo so izdaja na osnovi izpričevala o izvoru in lastne temeljite preiskave. Ausgefertigt zu ........................... am ..................... 193 Izdano v dne . Dlenitslegel j....................................................................................... \Uradni pečat/ (Jugoslawischer staatlich ermachtigter Tierarzt) (Jugoslovanski po državi pooblaščeni veterinar) Anmerkung: Wenn der \Vert des Pferdes bescheinigt ist, hat der Ausfuhrende den Versendepapieren eine Zusammenstellung der bei Versendung des Pferdes bis zur Grenzzollslelle entstandenen Fracht-, sowie der etwaigen Versicherungs- und Kommissionskosten beizufiigen. Pripomba: Če je vrednost konja potrjena, mora priložiti izvoznik k odpremnim listinam spisek prevoznih stroškov, ki so nastali ob odpremi konja do mejne carinarnice, kakor tudi morebitnih zavarovalnih in komisijskih stroškov. Priloga 2. Konigreich Jugoslawicn Ministerium fiir Handel u. Industrie Viehauafuhrkontrollamt bei m Institut zur Fdrderung des Aussenhandels Beograd Kraljevina Jugoslavija Ministrstvo ta trgovino in industrijo Urad za kontrolo izvoza živine pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine Beograd No. Giiltig bis št. Velja do Kontingentsbescheinigung fiir die Ausfulir von Pferden nach Deutschland Kontlngentno potrdilo za izvoz konj v Nemčijo Die Firma ...................................................................................................................................................... Tvrdka in ................................................ ’.................................................................. v ist berechtigt _________________________ je upravičena ...................... (in Buchstaben.................................................................................... (s Črkami Stiick schwere Arbeitspferde jugoslawischen Ursprungs in das deutsche Zollgebiet auszuftihren. • težkih delovnih konj jugoslovanskega izvora izvoziti v nemško carinsko območje. Beograd, den .......................... 193 V Beogradu, dne ✓ v Viehausfuhrkontrollamt Urad za kontrolo izvoza živine I Stempcl | I Pečat \ Unterschrift. — Podpis. 473. Na osnovi § 1. zakona o organizaciji in kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov z dne 14. decembra 1931 in z odobritvijo ministrskega sveta predpisujem tole naredbo o izvozu svinjske masti v Nemčijo.* Člen 1. V Nemčijo se sme izvažati samo čista svinjska mast, ki ustreza po kakovosti in vkladu predpisom pravilnika o standardizaciji svinjske masti, namenjene za izvoz.** Na izvoz masti v Nemčijo se uporabljajo kontrolne Qdredbe, določene v omenjenem pravilniku. Člen 2. Svinjsko mast smejo izvažati v Nemčijo tvrdke, ki razpolagajo z vsemi napravami, potrebnimi za proizvodnjo takšne svinjske masti za izvoz, ki ustreza predpisom pravilnika o standardizaciji svinjske masti, namenjene za izvoz. Tvrdke, ki hočejo izvažati svinjsko mast v Nemčijo, se morajo registrirati pri uradu za kontrolo izvoza živine. Obenem s prijavo za registracijo morajo predložiti tvrdke uradu listine v izvirniku ali v overjenem prepisu, iz katerih je razvidno, da so protokolirane v državi in da so naprave, s katerimi razpolagajo, v smislu predpisov veljavnih zakonov in pravilnika o standardizaciji sposobne za proizvajanje svinjske masti, namenjene za izvoz. Ob registraciji pri uradu morajo položiti tvrdke varščino v znesku Din 25.000 skladno s predpisi člena 3. pravilnika o taksah, ki se pobirajo pri izvozu živine, živalskih proizvodov in izdelkov. Člen 3. Minister za trgovino in industrijo lahko napiavi pravico, izvažati svinjsko mast v Nemčijo, odvisno od izvoza drugih živalskih proizvodov in izdelkov. Zadevne naredbe izda minister za trgovino in industrijo po uradu za kontrolo izvoza živine. Člen 4. Urad za kontrolo izvoza živine dodeli kontingent masti, določen za Nemčijo, takole: a) 70% kontin : nta tistim tvrdkam, ki se bavijo danes s proizvodnjo in izvozom svinjske masti in ustrezajo členu 2. te naredbe; b) 30% kontingenta tistim tvrdkam, ki se bodo radi proizvodnje in izvoza masti organizirale skladno s predpisi Člena 2. te naredbe. Glede obeh kategorij, ki so za udeležbo pri kontingentih pod a), odnosno b) upoštevne, izvrši urad dodelitev, upoštevaje zmogljivost poedinih tvrdk. Če tvrdke, ki so upoštevne glede udeležbe pri kontingentih pod a), odnosno tvrdke, ki so upoštevne glede udeležbe pod b), iz kateregakoli razloga ne utegnejo ukoristiti njim pripadajočega kontingenta, sme razdeliti urad kontingent neglede na prednje odstotke. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 11. julija 1934, Št. 157/XLI/396. ** »Službeni list« št. 474/59 iz 1. 1934. Člen 5. Tvrdke, ki hočejo izvažati svinjsko mast v Nemčijo, morajo podati prijave glede količin, ki jih nameravajo izvoziti, skladno s predpisi, ki jih izda urad za kontrolo 1 izvoza živine. Tvrdke, ki dobe potrdilo za izvoz, morajo to potrdilo v določenem času ukoristiti. Člen 6. Vsako pošiljko svinjske masti v Nemčijo mora spremljati potrdilo urada za kontrolo izvoza živine. Urad izdaja ta potrdila na osnovi izpričevala o pregledu masti, izdanega po pristojnem veterinarju v smislu pravilnika o standardizaciji svinjske masti, namenjene za izvoz. Člen 7. Po opravljenem izvozu morajo poslati tvrdke uradu izvirne in dokumentirane obračune, ki se nanašajo na vsako pošiljko. Člen 8. Ob izvozu svinjske masti v Nemčijo pobira urad za stroške pri opravi kontrolnih odredb, določenih v pravilniku o standardizaciji, po 6 dinarjev za vsakih 100 kg masti. Člen 9. Tvrdke, ki se pregreše zoper predpise te naredbe, se kaznujejo po § 8. zakona o organizaciji in kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov. Razen tega jim sme urad odreči potrdilo za izvoz. Člen 10. Ta naredba stopi v moč na dan razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 4. julija 1934; II št. 23.020/S. Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič s. r. 474. Na osnovi § 1. zakona o organizaciji in kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov in z odobritvijo ministrskega sveta predpisujem , pravilnik o standardizaciji svinjske masti, namenjene za izvoz.* Člen 1. Osebe, podjetja in ustanove, ki so po veljavnih' zakonskih predpisih upravičene, baviti se z izvozom svinjske masti, smejo izvažati sam6 svinjsko mast, opremljeno s plombo urada za kontrolo izvoza živine skladno s predpisi tega pravilpika. Člen 2. S plombo urada se sme opremljati samo naravna, presna, čista svinjska mast. Ta mast mora biti izdelana * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 11. julija 1934, št, 157/XLI/395, iz mastnih delov zdravih svinj, izvzemši mast. od črev. Mast mora hiti topljena, precejena, tolčena, enovrstna in bela, ne sme imeti tujega duha ali okusa in mora biti vložena po členih 5. in 6. tega pravilnika. Svinjska mast, namenjena za izvoz, ne sme imeti v sebi nobenih primesi ali drugih tvarin, razen takih, ki se dobe s cvretjem omenjenih mastnih delov zdravih svinj; ne sme imeti v sebi več ko 0-3% vode, 0-2% živalskega tkiva in 1"5% kisline. Člen 3. Pregled masti opravlja pristojni veterinar. Po opravljenem pregledu položi veterinar v zaboje, odnosno v sode kontrolne listke po členih 5. in 6. in jih plombira; lastniku podjetja pa izda izpričevalo na predpisanem obrazcu. S tem izpričevalom izjavlja veterinar, da ustreza svinjska mast, ki jo je pregledal, predpisom člena 2. tega pravilnika. Na osnovi tega izpričevala se lahko zahteva od urada potrdilo za izvoz masti. Pristojni veterinar vpiše v poseben register dan opravljenega pregleda, pregledane količine in številke kontrolnih listkov, ki jih je ob vsaki kontroli uporabil, z označbo imena in sedeža podjetja, čigar mast je pregledal. Clen 4. Urad za kontrolo izvoza živine sme po svojih organih kadarkoli kontrolirati mast pred plombiranjem in po plombiranju; tako tudi naprave in delovne načine ob proizvodnji masti ter prostore, kjer se mast proizvaja in hrani. Urad kakor tudi pristojni veterinar zahtevata lahko od podjetja, naj se analizira neko število ogledkov v državnih kemijskih laboratorijih, ki jih označita urad, odnosno pristojni veterinar. Za analizo se odjemlje mast v treh ogledkih, katerih eden ostane zapečaten pri podjetju, ostala dva pa se pošljeta, tudi zapečatena, po eden kemijskemu laboratoriju in uradu. Ogledke odjemlje veterinar ali pa organ urada. Člen 5. Svinjska mast, namenjena za izvoz, mora biti vložena v zaboje, ki obsezajo netto 25 kg masti. Zaboji morajo biti izdelani iz novili ostruženih desk, čistih in brez duha. Znotraj morajo biti zaboji obloženi s perga-minskim papirjem; na zgornjo ploskev pergaminskega papirja pa je treba položiti listek v velikosti 30 X 15 cm iz pergaminskega papirja, na katerem je natisnjen naslednji napis: »Čista svinjska mast« »Reines Schweineschmalz« • »Čiste veprovč sadlo« »Saindoux pur« »Pure lard« »Jugoslavija« Na zunanji zgornji ploskvi zaboja morajo biti zapisani ime in znamka podjetja, ki je mast izdelalo, kakor tudi napis: »Čista svinjska mast« »Jugoslavija« in zaporedna številka z listka, vloženega v zaboj. Na levi krajši stranici zaboja morajo biti zapisane kosmata in čista teža in tara. Črke na listkih, ki se polagajo v zaboje in sode, morajo biti natisnjene z neškodljivo tiskarsko barvo, ki se nikakor ne sme razlesti. Napisi na listkih znotraj morajo biti rdeče, robovi na listkih pa modre barve. Po pregledu v smislu člena 3. tega pravilnika, se zaboji prevežejo navzkriž z vrvico v državnih barvah. Konca vrvice se povlečeta skozi plombo urada, ki se na to stisne s kleščami za plombiranje. Kldšče vtisnejo v plombe z ene strani državni grb, z druge strani pa besedo: »Jugoslavija«. Plomba je iz svinca in okrogla. Člen 6. Mast za izvoz srne biti izjemoma vložena tudi v sode. Ti morajo biti izdelani iz novega, trdega, gladko obdelanega lesa, čistega in brez duha. V vsak sod mora biti vloženih natančno 25, 50, 100 ali 200 kg masti. Glede oblaganja sodov in glede napisov veljajo predpisi § 5., le da so listki okrogli s 35 cm v premeru in da se postavljajo napisi vsi na oboje dno soda. Pri sodih morajo imeti štiri doge, ki so si po dve in dve nasproti in stoje navzkriž druga proti drugi, na obeh koncih po dve luknji, skozi katere se potegne vrvica, zveže navzkriž in plombira, kakor je spredaj glede zabojev navedeno. Te luknje morajo biti izvrtane največ 2 mm od dna. Člen 7. V Prostori, naprave in stroji, namenjeni za proizvodnjo masti, morajo biti s strokovno-higienskega stališča brezhibni. Mast, pripravljena za izvoz, se sme hraniti samo na hladnem, suhem in čistem kraju, brez kakršnegakoli duha. Člen 8. Pregledano in plombirano mast sme izvoziti podjetje, ki jo je proizvedlo; smejo jo pa izvoziti tudi druge osebe in tvrdke skladno s členom 1. tega pravilnika, če so pri uradu registrirane. Člen 9. Ob izvozu svinjske masti pobira urad za stroške pri opravi kontrolnih odredb, določenih v tem pravilniku, po 6 dinarjev za vsakih 100 kg masti. , , i Člen 10. Osebe, podjetja in ustanove, ki se pregrese zoper predpise tega pravilnika ali katerih delovni način ne ustreza občnim strokovnim in higienskim načelom, se kaznujejo po § 8. zakona o organizaciji in kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov, neglede na kazni in odredbe po drugih veljavnih zakonih. Razen tega jim sme urad odreči potrdilo za izvoz. Ponarejanje kakor tudi vsaka zloraba plomb, vrvic, kontrolnih listkov itd. se kaznujeta po kazenskem zakonu, kar pa ne izključuje uporabe § 8. zakona o organizaciji in kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov. Člen 11. Ta pravilnik stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 4. julija 1934; II št. 23.019/SP/662. Minister za trgovino in industrijo Juraj Demotrovič s. r. Minister za kmetijstvo Dragutin S. Kojič s. r. 475. Na osnovi § 36. gradbenega zakona predpisujem naslednje norme za pletenine iz lesenih letvic (bakula).* Pojem: Pletenine iz lesenih letvic so Štorje, ki se pletejo iz lesenih štirioglatih letvic z 10/10 do 12/9 mm prereza s privezovanjem poedinih letvic v enakomerni čisti razdalji po 1 cm na železno pocinkano žico. Letvice so napravljene iz suhega smrekovega ali jelovega lesa. Uporaba: Pletenina iz lesenih letvic se uporablja kot nosilec ometa. Lastnosti: Pletenine iz lesenih letvic morajo biti na 1 m širine petkrat v enakih razdaljah povezane z žico. Žične vezi morajo biti tako trdne, da poedine letvice ostanejo v svoji legi tudi po večkratnem ravnanju (manipulaciji) s pletenino iz lesenih letvic. Žica, iia katero se pritrjujejo letvice, mora biti najmanj 1'8 mm, žica, s katero se privezuje, pa najmanj 0-7 mm debela. Uporabljati se sme samo mehka (žgana) železna pocinkana žica. Trgovinski običaji: Pletenina iz lesenih letvic se prodaja v zvitkih. Širina zvitka od 0-5 do 2-0 m, dolžina zvitka pa 10 m. Prodaja se izključno po kvadratnih metrih. V pokrite železniške vagone je mogoče naložiti približno 2500 ma. Veljavnost: Te norme stopijo v veljavo, ko se objavijo v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobijo na dan 15. junija 1932. V Beogradu, dne 11. maja 1932; št. 12590/32. Minister za gradbe Srkulj s. r. Banove uredbe. . 476. VIII. No. 1929/6. Odredba. Na podstavi čl. 25. pravilnika o kontroli presnega sadja, namenjenega za izvoz, z dne 3. junija 1931, »Službeni list« št. 298/47 ex 1931, ter čl. 22. pravilnika o trgovini s suhimi slivami in marmelado z dne 3. junija 1931, »Službeni list« št. 350/54 ex 1931 in po izkazani potrebi ter predlogu zainteresiranih trgovskih in zadružnih organizacij odrejam: da se postavijo: I. Komisije za pregled in razredbo sadja: a) v Celju: Komisiji predseduje sreski kmetijski referent v Celju, član in namestnik je g. Levstik Miloš, nadučitelj v p. na Miklavževem hribu št. 22, občina Celje okolica, in član g. Goričan Franc, posestnik v Višnji vasi, p. Vojnik; b) v Mariboru: Komisiji predseduje sreski kmetijski referent za srez Maribor levi breg, namestnik in član g. A plene Fra- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 8. junija 1932, št. 125/LVI/387. njo, inštruktor vinarske in sadjarske šole v Mariboru, člani pa gg. Fras Franc, ekonom in posestnik v Dobrenju, Blaževič Josip, ekonom v p. v Studencih, in Kerenčič Anton, predsednik občine, ekonom in sadni trgovec na Ranci; c) v Ptuju: Komisiji predseduje sreski kmetijski referent v p. v Ptuju g. Zupanc Josip, namestnik: sreski kmetijski referent v Ptuju, člana gg. Sagadin Ludvik, tajnik cestnega odbora v p. v Ptuju in Kosi Ivan, sreski kmetijski referent v p. v Podgorcih pri Vel. Nedelji; č) v Murski Soboti: * Komisiji predseduje sreski kmetijski referent v Murski Soboti, član in namestnik g. Dular Albin, ekonom na kmet. šoli v Rakičanu, in član g. Čeh Franjo, trgovec v Murski Soboti; d) v Novem mestu: Komisiji predseduje sreski kmetijski referent v Novem mestu, člana gg. Filipič Franc, pom. sreskega kmet. referenta, in Vrisk Drago, strokovni učitelj na kmet. šoli na Grmu pri Novem mestu. II. Komisarji: 1. za nakladalne postaje ob žel. progi Polzela— Šoštanj: g. Košan Ivan, posestnik v Družmirju p Šoštanj; 2. za nakladalne postaje ob žel. progi Pesje—Velenje—Paka: g. Stopar Vinko, nadučitelj v Velenju; 3. za nakladalne postaje ob žel. progi Sv. Jurij— Grobelno in Ponikva: g. Vardjan Fran, strok, učitelj na kmet. šoli v Sv. Jur ju ob j. Z.; 4. za nakladalne postaje Slov. Bistrica—Pragersko: g. Gornjak Vinko, član ban. sveta in ekonom v Slov. Bistrici; 5. za nakladalno postajo Pesnica: g. Fras Franjo, posestnik in ekonom v Dobrenju; 6. za nakladalne postaje Cirknica—St. Ilj: g. Mermolja Stanko, ekonom v Št. liju v Slov. gor.; 7. za nakladalne postaje ob žel. progi Limbuš— Fala: g. Šumenjak Janko, vodja trsnice v Pekrah, p. Limbuš; 8. za nakladalne postaje od Sv. Lovrenca do Trbonj: g. Mravljak Ivan, ekonom in sadjar v Vuhredu; 9. za nakladalne postaje ob žel. progi Ormož— Ivanjkovci: g. Kosi Ivan, sreski kmetijski referent v p. v Podgorcih pri Vel. Nedelji; 10. za nakladalno postajo Središče: g. Kolarič Anton, predsednik občine v Središču; 11. za nakladalne postaje ob žel. progi BučCcovci— Slatina Radenci—Gor. Radgona: g. Glaser Joško, upravnik ban. trsnice in drevesnice' v Kapeli, p. Slatina-Radenci; 12. za nakladalno postajo Zg. Cinurek: g. Meitz Viktor, posestnik in član občinskega odbora v Tratah; 13. za nakladalno postajo v Beltincih: g- ing. Mikuž Franc, ravnatelj semenogojske postaje*-v Beltincih; 14. za nakladalne postaje v mestu Ljubljana: g. Flego Anton, referent za sadjarstvo pri kr. banski upravi v Ljubljani; 15. za srez Ljubljana: sreski kmetijski referent v Ljubljani; 16. za srez Logatec: sreski kmetijski referent v Logatcu; 17. za srez Kranj: sreski kmetijski referent v Kranju; 18. za srez Radovljica: sreski kmetijski referent v Radovljici; 19. za srez Kamnik: sreski kmetijski referent v Kamniku; 20. za srez Litija: sreski kmetijski referent v Litiji; 21. za srez Laško: sreski kmetijski referent v Laškem; ______________ 22. za srez Krško: in nakladalno postajo v Sevnici: t sreski kmetijski referent v Krškem; 23. za nakladalne postaje Petrovče—Žalec—Št. Peter: sreski kmetijski referent v Celju; 24. za nakladalne postaje ob žel. progi Gor. Dolič— Slovenjgradec—Št. Janž pri Dravogradu; sreski kmetijski referent v Slovenjgradcu; 25. za nakladalne postajo Dravograd in Prevalje: sreski kmetijski referent v Prevaljah; 26. za nakladalne postaje ob žel. progi Št. Vid— Rogatec: sreski kmetijski referent v Šmarju pri Jelšah; 27. za nakladalne postaje ob žel. progi Poljčane— Zreče: sreski kmetijski referent v Konjicah; 28. za nakladalne postaje ob žel. progi Rače—Hoče: sreski kmetijski referent za srez Maribor desni breg; 29. za nakladalno postajo Cirkovci: sreski kmetijski referent v Ptuju; 30. za nakladalne postaje Ljutomer, Križevci pri Ljutomeru in Veržej: sreski kmetijski referent v Ljutomeru; 31. za nakladalne postaje ob žel. progi Puconci— Hodoš: sreski kmetijski referent v Murski Soboti; 32. za srez Dolnja Lendava: sreski kmetijski referent v Dolnji Lendavi; 83. za srez Brežice: sreski kmetijski referent v Brežicah; 34. za srez Črnomelj: sreski kmetijski referent v Črnomlju. V krajih, za katere ni postavljen komisar, izvrši Pregled in razredbo sadja komisar iz najbližjega kraja ob izvoznikovih stroških za pot; če bi tega ne bilo, pa sreski kmetijski referent. Za svoje delo prejmejo člani komisij in komisarji nagrade v znesku Din 80'— na dan iz sredstev drž. budižeta. Komisije in komisarji vrše svoje posle po določilih Hi. odd. cit. pravilnikov. Tuk. odredba z dne 3. VIII. 1933, VIII. No. 2602/3, so razveljavlja in člani komisij ter komisarji, imenovani s to odredbo, 3e razrešujejo dolžnosti, kolikor niso s pričujočo odredbo vnovič postavljeni v funkcijo. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. julija 1934. Ban: Dr. Drago Marušič s. r. 477. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934. II. No. 10161/2. Občina Cezanjevci v s razu ljutomerskem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: /' a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, _ c) od lil stopnje alkohola šjpirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5’—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 14. julija 1934. II. No. 16.982/1. Občina Dol v ljubljanskem okoliškem srezu bo pobirala v proračunskem letu 1934/35. občinsko trošarino na vino in vinski mošt po Din 100-— od 100 litrov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. julija 1934. II. No. 11527/3. Občina Dovjc-Mojstrana v srezu radovljiškem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100*'—, b) od 100 l vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 50*—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5*—. d) od goveda nad 1 letom Din 25*—, e) od goveda pod 1 leto m Din 15*—, • f) od prašičev Din 15*—, g) od drobnice Din 5*—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20*—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, * dne 17. julija 1934. II. No. 14.285/2. Občina Korena v srezu mariborskem levi breg bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 1.00-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100—. Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani, dne 12. julija 1934. II. No. 16430/1. Občina Stari log v srezu kočevskem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100*—, c) od 100 1 piva Dira 40*—, č) od hi stopnje al%.ohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5*--. d) od goveda nad 1 letom Din 20*—, e) od goveda pod 1 letom Din 10—, f) od prašičev Din. 10*—, g) od drobnice Din 5*—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseli vrst Din 20*—. Kraljevska banska upra.va Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. julija 1934 59. kos. II. No. 16624/1. Občina Veržej v srezu ljutomerskem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 piva Din 50'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. julija 1934. II. No. 4806/2. Občina Vrhnika v srezu ljubljanskem-okollca bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 150-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, e) od 100 1 piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5’—. d) od goveda nad 1 letom Din 25-—, e) od goveda poti 1 letom Din 15—, f) od prašičev Din 10'—, g) od drobnice Din 51—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 15—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. julija 1934. 478. Razne objave iz »Službenih novin“. Številka 116 z dne 22. maja 1934. Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 12. maja 1934, št. Kns 872/34, na osnovi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah tega zakona razširjanje in prodajanje knjige »Sto hoče narod« od A. Vilima Kalena, natisnjene v Zagrebu. Številka 117 z dne 23. maja 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. aprila 1934, O. št. 10.808, je bil premeščen po potrebi službe za upravnika državne bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v III. položajni skupini 2. stopitje dr. Gerlovič Fr anc, upravnik iste položajne skupine in stopnje državno bolnice za duševne bolezni v Kovinu. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 6. maja 1934, O. št. 10.043, je bil postavljen za asistenta VI. položajne skupine občne državne bolnice v Ljubljani dr. Kamin Mihael, asistent VII. položajne skupine iste bolnice. Številka 118 z dne 25. maja 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. maja 1934, št. 46.509, je bil upokojen s pravico do pokojnine, ki mu pripada po zakonu, dr. Prenj Ferdo, predsednik upravnega sodišča II. položajne skupine 1. stopnje v Celju. Številka 120 z dno 29. maja 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. aprila 1934 so napredovali v VI. položajno skupino: Mariič Slava, učiteljica v Črnomlju, Martelanc Dora, učiteljica v Št. Vidu pri Grobelnem, Fabijan Marija, učiteljica v Sv. Petru, srez ljubljanski, Horvat Vida, učiteljica v Škofji Loki, Benkovič Ladislav, učitelj v Kamniku, Berce Ka-t a r i n a , učiteljica pri Sv. Jakobu na Savi, Bratina Ljudmila, učiteljica v Ptuju, Tuma Ana, učiteljica v Sori, Širok Karel, učitelj v Črnomlju, K a r -o i č Ana, učiteljica v Gotovljah, Kutin Marija, učiteljica v Mariboru, Kosin Zora, učiteljica v Dolenji vasi — Laverci, Crnologar Angela, učiteljica v Ljubljani, Osa n a Hermina, učiteljica v Sori, Vidmar Marija, učiteljica na Jesenicah, Ahačič Albina, učiteljica v Birčnii vasi, srez novomeški, Jeglič Leopoldi n a, učiteljica v Breznici, Miklavčič Frančiška, učiteljica v Zireh, dosedanji uradniki VII. položajne skupine. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. aprila 1934 je bil upokojen s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih lotili Brd to š Fran, učitelj VI. položajne skupine z 2. periodskim poviškom v Krčevini z dnem 30. decembra 1933, ko je nastopil primer po t. 4. § 104. zakona o uradnikih. Številka 121 z dne 30. maja 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. aprila 1934 so napredovali v VIL položajno skupino: Fakin Franja, učiteljica v Koroški Beli, Kovič Berta, učiteljica v Poljčanah, Kavčič D r a -ga, učiteljica v Zahnioi, Kaučič Olga, otroška vrtnarica v Marenbergu, Klemenčič Helena, učiteljica v Predosljah, Kušar Ana, učiteljica v Mirni peči, in K o 1 a n t i Amalija, učiteljica v Dobovi, dosedanji uradniki VIII. položajne skuphie. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 10. maja 1934 je bil upokojen s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih, Osterc Franc, profesor učiteljske šole v Mariboru in uradnik V. položajne skupine. Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu jo prepovedalo z odlokom z dne 24. maja 1934, št. Kns pl4/34, na osnovi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s 61. 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah tega zakona razširjanje in prodajanje brošure: Kladivcem i perom«, novele delavce v^pisa tel jev, ki je bila tiskana v Zagrebu. Številka 123 z dne 1. junija 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. maja 1934, št. 46.510, jc bil postavljen na predlog ministra pravde za predsednika upravnega sodišča v II. položajni skupini, 2. stopnji V Celju dr. Bedekovič Janko, generalni inšpektor III. položajne skupine 1. stopnje ministrstva za notranje posle. Izdaja kraljevska Sanska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur d, d. v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mikalek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 59. kosu V. letnika z dne 25. julija 1934. Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 1000/26. 1037 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 7. julija do 14. julija 1934. Po naredbi ministrstva za narodno zdravje H- br. 4948 z dne 21. marca 1930. — 2= © »■* o~ Srez 3 00 o u 2 NJ s o n o ► o Skupina tifuznih bolezni. Celje.................... 3 Celje (mesto)............ 1 Dolnja Lendava .... 1 Kamnik .................. 2 K rško .......... 1 1 Litija ........... 1 Ljubljana (srez) .... 1 Ljubljana (mesto) ... . 1 Ljutomer ............... — 1 Vsega . . 111 11 Griža. — Dysenteria. dkrlatinka. — Scarlatina. 1 Celje.................. Celje (mesto) . . . . Dolnja Lendava . . Kranj.................. Litija................. Maribor desni breg Maribor levi breg . Maribor (mesto) . . Murska Sobota . . . Radovljica............. Sloveojgradec Vsega . 49 Ošpice. — Morbilli. £elje.................. *yško ................. Litija................. ^?gatec ............... Ljubljana (mesto) . Maribor levi breg . Maribor (mesto) . . Murska Sobota . . . “lovenjgradec . • Vsega Sen. — Erysipelas. 1 11 10 Celje .......... 1 — | - — 1 Vsega . . 1 — | — — 1 1 7 11 1 12 1 3 1 2 7 46 Brežice Kočevje Huj 60 1 5 4 5 1 1 1 60 1 4 Vsega 66 4 5 - 65 Dušljivi kašelj. - - Pertussis. Biharje pri Jelšah . . . 128 - 128 — — Vsega . . 128 — 128 — — 3| 6J — j 8 Srez Ostali Na novo oboleli Ozdraveli 1 M S D Ostanejo v oskrbi Davica. — Diphtei Brežice -ia 2 >t C ’rou P. 2 Celje — 1 — — 1 Črnomelj 2 — 2 — — Dolnja Lendava .... 2 1 2 1 — Kamniik 1 — 1 — — Kranj 4 — 2 — 2 Kočevje 2 — — — 2 Konjice , — 1 — — 1 Litija 5 — — — 5 Logatec 1 — 1 — — Ljubljana (srez) .... 8 — 2 — 6 Ljubljana (mesto) . . . 6 — 1 — 5 Ljutomer — 2 1 — 1 Maribor desni breg . . — 2 — — 2 Maribor levi breg . . . 2 — — — 2 Maribor (mesto) .... 3 — o — 1 Novo mesto — 1 — — 1 Prevalje , 3 — 1 — 2 Ptuj 1 1 — 1 1 Radovljica 2 — — — 2 Šmarje pri Jelšah . . . 1 1 1 — 1 Vsega . . 45 10 16 2 37 Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Kočevje .... Murska Sobota Vsega . Vranični prisad. — Anthrax. Murska Sobota | 11 — I — I - Vsega . . | 1J-I-I-I 1 Otročična vročica. — Seosis puerperalis. Kočevje............... 2 — — — 2 Ljubljana (srez) .... 1 — — — 1 Maribor levi breg ... 1 Novo mesto . . . ■ . ■ . 1 Vsega . . 5 — 1 — Ljubljana, dne 18. julija 1934. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. •j; II. No. 12704/2. 1663—3—3 Razglas. Ob desni mlinščici Homec—Domžale v km 3.800 stoji na parcelah št. 151, 150 in 149 k. o. Homec, sedaj opuščeni mlin, nekoč last Velkavrha Viktorja iz Jarš. Ta mlin namerava njegov sedanji lastnik Osolili Mihael iz Domžal po predloženih načrtih preurediti v čistilnico za pesek kremenjak. O tem se razpisuje na podstavi § 37. zakona o ukoriŠčanju vodnih sil ter § 73. zakona o občnem upravnem postopku na petek, dne 3. avgusta 1934 komisijska razprava s sestankom komisije ob pol 8. uri na mestu samem. Predmetni načrti so od dneva prve objave tega razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave Drav. banovine« pa do dneva razprave razgrnjeni v javni vjx>gled med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskega,načelstva v Ljubljani. K tej razpravi se vabijo vse deležniki s pristavkom, da morejo svoje pripombe glede poslovanja, ki se izvaja na razpravi, predložiti pismeno upravnemu oddelku kralj, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani do dne 31. julija 1934, najkesneje pa pismeno ali ustno na razpravi sami. Če bi tega ne storili, bi se smatralo, da soglašajo s poslovanjem. Poznejši ugovori pa bi se mogli upoštevati samo ob pogojih iz § 75. zakona o občnem upravnem postopku. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 16. julija 1934. Razglasi sodišč in sodnih oblastev 0 78/34—7 1647—3—3 Poklic dediča neznanega bivališča. Kovač Helena, kmetica v Ljubiji 85, je dne 10. februarja 1934 umrla, poslednja volja se je našla. Zap. sinova Kovač Franc in Jožef, katerih bivališče sodišču ni znano, se po-zivljeta, da se tekom enega leta od danes naprej zglasita pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Filačem Filipom, posestnikom v Moz. Dobrovljah 2, ki se je postavil za skrbnika odsotnima zap. sinovoma Kovaču Francetu in Jožefu. Sresko sodišče v Gornjem gradu, odd.I., dne 7. julija 1934. 1 256/34-9. 1700 Dražbeni oklic. Dne 24. avgusta 1934 dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnim: zemljiška knjiga 1. k. o. Črnomelj, vi. št. 313, 2. k. o, Črnomelj, vi.' št. 318, 3. k. o. Talčji vrh, vi. št. 1028, 4. k. o. Čep!je, vi. št. 33. Cenilna vrednost: ad 1. Din 21.540-—, ad 2. Din 6.133-50, ad 3. Din 6.055-60, ad 4. Din 2.553-70. Najmanjši pouudek: ad 1. dinar jev 14.400-—, ad 2. Din 4.100-—, ad 3. Din 4.050, ad 4. Din 1.710-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, s:cer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Črnomlju, dne 6. julija 1934. I 171/34. 1630 Dražbeni oklic. Dne 27. avgusta 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 1 dražba nepremičnin: • Zemlj. knjiga Cenilna Najmanjši Vlož. št. Označba nepremičnin vrednost Din ponudek Din Cerknica 452 st. p. 270 hiša 146 z d v. 28.000-— 25.384-— st. p. 338 gosp. poslopje 8.000-— 5.334’- pure. 126/2 vrt 2.150’— 1.434'— pare. 603 njiva 3.700-— 2.467'— pare. 670 njiva 500 — 334"— pare. 705 njiva 2.500'— 1.667"— pare. 743/1 njiva pare. 743/2 njiva 4.500-— 3.000-— pare. 843 njiva 1.000"— 667"— pare. 1046 njiva 2.000-— 1.834"— pare. 1281 njiva 2.800'— 1.867’— pare. 1333 njiva pare. 1355 travnik 4.500'— 3.000-— , pare. 1432 njiva 3.200'— 2.134'- pare. 1461 njiva 700-— 407 — pare. 1954 travnik 500-— 334-— pare. 2298 travnik ^ 800’— 534 — pare. 2491 travnik 2.000-— 1.334' - pare. 2536 travnik 4.000-— 2.067- ~ pare. 2556 travnik 1.900’— 1.267’— pare. 2376/1 travnik 3.000-— 2.000"— pare. 1781 njiva 2.500"— 1.667" — pare. 803 travnik 1.800”— 1.200- - pare. 805, 806 travnik 4.500’— 3.000- - Dolenja vas pare. 2972/220, 2972/221, 2972/222 gozd 10.500-— 7.000"— pare. 2972/755, 2972/756 gozd 5.000'— 3.334"— solastn. do vi. št. 813, 814 k. o. Cerknica 1.500'— 1.000" — SwLstn. do zemlj. vi. št. 229 k. o. Rakek 25’— 17-- solastn. do zemlj. vi. št. 369 k. o. Dolenja va» 25-— 17 — Otok II 182 pare. 1336 travnik 1.800'— 1.200--- ' ,rc. 1500 travnik 500'— 334"— Vrednost pritiklin Din 6.100-—, najmanjši ponudek Din 4.067-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Si-esko sodišče v Cerknici, odd. II., dne 3. julija 1934. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 775. Sedež: Jesenice. Dan vpisa: 16. julija 1934. Besedilo: Ljudska kuhinja na Jesenicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Oblak Miha, vpiše pa član načelstva Žnidar Stanko, tovarniški delavec na Javorniku št. 55. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. julija 1934. Fi 619 — Zadr. IX 133/8 * 776. Sedež: Komenda. Dan vpisa: 16. julija 1534. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Komendi, registrovana zadruga z ne-omc;''”n »avezo. Izbriše se član načelstva Platiša Ivan, vpiše pa član načelstva Šavli Andrej, kaplan v Komendiv Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. julija 1934. Fi 649 — Zadr. III .189/47 * 777. Sedež: Šmartno pri Litiji. Dan vpisa: 16. julija 1934. Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Šmartnem pri Litiji, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišeta se člana načelstva Robavs Ivan in Izgoršek Franc, vpišeta pa člana načelstva Deržič Ivan, pek in posestnik, Kepa Janko, ključavničarski mojster, oba v Šmartnem pri Litiji. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. V.. dne 14. julija 1934. Fi 664 — Zadr. IV 70/61 Razglasi raznih uradov in oblastev T. No. 834/10-1934.' 1697 Razglas. Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg razpisuje na podlagi čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu in po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine V. No 3971/2 z dne 10. julija 1934 v skrajšanem roku 15 diii prvo javno pismeno ofertno licitacija za pi'(tlakovanjo sr*‘dnjcga dela državnega mostu čez Dravo v Mariboru v km 136.165 državne ceste št. 50 z impregniranimi lesenimi kockami. Stroški dela so proračunjeni na znesek Din 287.620-—. Licitacija *e bo vršila dne 11. nvgusta 1934 ob 11. uri v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru, soba št. 51. Kavcije po čl. 88. zakona o državnem računovodst u v iznosu Din 29.000— za naše in Din 58.060-— za tuje državljane še polagajo najpozneje do 10. ure na dan licitacije, in sicer v gotovimi pri podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani, v državnih in od države garantovaudi obveznicah ter v garantnih pisunih pa tiri davčni upravi v Mariboru za okolico. Načrti, proračuni, splošni in posebni pogoji so na vpogled v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru. Rok izvršitve dela je določan do 1-novembra 1934. Pismene ponudbe, kotkoyaue z Dim 2C0-—, glaseče so na popust v procentih od proračunske vsote (tudi z besedami:)* se vlagajo v zapečatenem ovoju '/• označbo tvrdke in posla na kuverti Prl' predsedniku licitacijske komisije od 10. do 11. ure na dan licitacije. Vsaki ponudbi je priložiti kot vzorec impregnirano kocko in eno kocko v naravnem stanju. Prod izročitvijo ponudbe mora vsak lieitant posebej predložiti r e verz o položeni kavciji, potrdilo o plačanih davkih im dovoljenje ministrstva za grad-be, da se sme udeleževati javnih državnih licitacij iz gradbene stroke. Zastopniki morajo razen tega pokazati še P1" smerno taksirano in overjeno pooblastim svoje tvrdke. Po pošli pravočasno dospele ponudbe se bodo upoštevale samo tedaj, ako bedo popolnoma pravilno opremljene ,n ako v njih ponudniki izjavijo, da so j j j11 proračuni, načrti in vsi pogoji licitacije znani in da jih priznavajo brez Prl' držka. Vsak lioilant mora ostali v besedi 6 (šestdeset) dni po licitaciji. Sresko načelstvo Maribor levi breg, tehnični razdelek, dne 20. julija 1934. No. 7568/1. 1679—2—2 Razglas. Gradbeno podjetje ing. Josip Dedek je zaprosilo pri tuk. uradu za obrtno policijsko in gradbeno dovoljenje zn kamnolom radi pridobivanja porfirja ter zn zgradbo provizomih barak za pisarno, kompresor, drobilec in skladišče, katere naprave namerava postaviti na Pare. št. 873/1, k. o. Županje njive, to je med reko Bistrico in potokom Konjska ter j© predložilo zadevne načrte. O tem se na osnovi § 9. stavbnega reda za bivšo Kranjsko ter §§.105., 108. in 109. obrtnega zakona razpisujeta komisijski ogled in razprava. na torek, dne 31 julija 1934 s sestankom komisije na kraju samem °b ca. 11. uri. K temu ogledu in razpravi se vabijo vsi interesenti s pripombo, da lahko do označenega dne podajo svoje ugovore ■pismeno pri sresikem načelstvu v Kamniku ali pa pri občini Kamniška Bistrica, kakor tudi ustno na dan razprave do njenega zaključka. Poznejši ugovori bi se upoštevali le, če bi bilii osnovani v javnem interesu. Načrti so na vpogled pri sreskem načelstvu v Kamniku v sobi št. 4, do dne ogleda. Srcsko načelstvo v Kamniku, dne 14. julija 1934. Sreski načelnik: Voušek s. r. ❖ Štev. 5556/34. 1711 Razpis. Na osnovi členov 19. in 20. v zvezi s čl. 6. uredbe o obč. uslužbencih se razpisujeta v smislu §§ 5. in 6. občinskega statuta pragmatično mesto pomožnega pisarniškega uradnika in pragmatično mesto stražnika-služitelja. Prosilci, ki ustrezajo pogojem po Čl 7. in 8. uredbe in po § 8., odstavek 2. in 3., obč. statuta. I. j. dovršeni 4. razred srednje ali njej enake šole, odnosno Pismenost in odslužen kadrovski rok, haj vlože prošnje v roku 15 dni po objavi tega' razpisa v »Službenem listne 1]a naslov te občinske uprave. Občina Leskovec pri Krškem, dne 20. julija 1934. * &t. 1127/34. 1675—3—2 Razpis nabavke. „ Za nabavo potrebščin bolnici za duševne bolezni Ljubljana-Studen^c v ča-*l’ od 1. oktobra 1934 do 31. marca 1935 8e razpisuje prva otertna licitacija, ki 186 bo vrši'a po določilih čl. 89. v zvezi ^ čl- 82. ter ostalih predpisov zakona o državnem računovodstvu in pravilnika Za njega izvrševanje, in sicer: dno 22. avgusta 1934 za vse vrste m«-p n slanine, . dno 23. avgusta 1934 za kruli, moko er mlevske izdelke in za mleko jter *dloč|10 izdelke, dne 24. avgusta 1934 za Špecerijsko blago in hišne potrebščine. Licitacije se bodo vršile vsakokrat ob 11. uri v pisarni bolnice za duševne bolezni L j ubijana-Studeaec v Ljubljani, Poljanski nasip št. 52. Če bi prva licitacija iz kakršnegakoli vzroka ne uspela, se bo vršila v smislu 51. 94. zakona o državnem računovodstvu ob istem času in na istem kraju druga ofertna licitacija, in sicer: dne 10. septembra 1934 za vs© vrste mesa in slanino, dne 11. septembra 1934 za kruli, moko ter mlevske izdelke in za mleko ter mlečne izdelke. in dne 12. Septembra 1934 za Špecerijsko blago in hišne potrebščine. Pogoje, kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga za udeležbo pri licitaciji, daje uprava bolnice. Od uprave bolnice za duševne bolezni Ljultljana-Studenec y Ljubljani, dne 18. julija 1934. Upravnik: dr. Fr. Gerlovič s. r. * Opr. št. 619/3—1934—5. 1701 Razpis. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje službo pogodbenega zdravnika za zdravniški okoliš v Sodražici ob pogojih splošne zdravniške pogodbe. V zvozi s to zdravniško službo je spojena tudi enkratna tedenska ordinacija u rad o vi m članom v občini Loški potok in Draga, za kar se določa poleg rednega honorarja še posebni mesečni pavšal v znesku Din 200-—. Svojeročno spisane prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti, je vložiti pri podpisanem uradu do vštetega dno 7. avgusta 1934 do 12 ure. Kosneje došle prošnje se ne bedo upoštevale. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, , dne 16. julija 1934. * Opr. št. ZP 143/4-19. 1702 Razpis. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje službo pogodbenega zdravnika za zdravniški okoliš v Ložu ob pogojih splošne zdravniške pogodbe. Svojeročno spisane prošnje, opremlje- ne z vsemi potrebnimi dokumenti, je vložiti pri podpisanem uradu do vštetega dne 7. avgusta 1934 do 12. ure. Kesnje došle prošnje se ne bodo upoštevale. Okrožni urad za zavarovanje delavcev y Ljubljani, dne 16. julija 1934. | Razne objave 1695 Računski zaključek Delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laško v Laškem za poslovno leto 1932./33. Imetje Račun bilance z dne 30. septembra 1933. Dolg Posestva Inventar Din 269.259 — 851.776-25 Delniška glavnica Upniki . Din 2,000.000-— 39.401.88 Izguba j. 1932./38. Din 10.405-50 Prenos izgube lan. leta Din 907.961-13 918.306-63 2,039.401-88 2,039.401-88 Dati Račun dobička in izgube dne 30. septembra 1933. Imeti Režije Davki Prenos izguba lanskega leta Din 6.972-50 3.433-- 907.961-13 Izguba: prenos iz lan. leta Din 907.96P13 v 1. 1932./33. Din 10.405-50 Din 918.366-63 918.366-63 918.366-63 Laško, dne 30. septembra 1933. Revizijska komisija: Za upravni svet: Dr. Janko Berce s. r.. Valter Luurenčič s. r.. Avgust Tosti s. r., Viljem Nemetz s. r. Josip Biber s. r. Upravni svet Delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laško v Laškem. 1673—3—2 Poziv upnikom. Plelilska zadruga na Breznici r. z. z 0. z. je stopila v likvidacijo in poziva upnike, da ji pni javi jo svoje terjatve. Breznica, dne 14. junija 1934. Plotilska zadruga r. z. z o. z. v likvidaciji, na Brezniei, p. Žirovnica. * 1718 Objava. Izgubil sem odpustnico IV. razreda osnovne šole v Ljubljani, na Vrtači, na ime: Robida Stanko, rodom iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. Robida Stanko s. r. * 1706 Vabilo na redni občni zbor, ki ga bo imela Cinkarna d. d. v Gaberju pri Celju, v torek, dne 7. avgusta 1934 ob 15. uri v poslovnih prostorih . z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo o poslovanju v letu 1933. in predložitev bilance, 2. poročilo revizorjev, odobritev bilance in podelitev absolutorija, 3. volitev ubravnega sveta. 4. volitev revizorjev, 5. izprememba pravil, i. s. v § 3. odstavek a) naj se izpuste besede: »kot apor na delniško glavnico«; v 8 7., v drugi alineji, naj se izpuste besede: »za njen apor na delniško glavnico«; v 8 36. je izmeniti stavek: : Letne računske zaključke in bilance mora upravni svet predložiti revizorjem vsaj 14 dni pred občnim zborom...«, ki naj se v bodoče glasi: »Letne računske zaključke in bilance mora upravni svet piedložiti revizorjem vsaj 30 uni pred občnim zborom...«; v § 45., v tretji alineji, izpustiti je besede: »in o aporu države na delniško glavnico«, a v šesti alineji je izpustiti besede: »in apor države prevzet«; 6. slučajnosti. Posest 10 delnic upravičuje do 1 glasu. Da sme delničar glasovati, mora položiti vsaj 6 dni pred občnim zborom svoje delnice pri glavni državni blagajni ministrstva za finance v Beogradu, ali pa pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani. V Celju, dne ‘21. julija 1934. Upravni svet. Cinkarna d. d. v Celju. i?06 Aktiva Računski zaključek za leto 1933. Pasiva Gotovina v blagajni .... Poštna hranilnica, Ljubljana . I. Hrv. štedionica, Celje . . Dolžniki Zaloga blaga Zaloga pom. materiala . . . Zaloga kuriva ...... Zaloga surovin ..... Efekti Interni računi ...... Lastne premičnine .... Lasti,e nepremičnine ... Lastni stroji ....... Apor 1 Drž. nepremič. 2,173.540-— Din 423.805-45 125.289-52 t.484-1'2 3,050.943-28 10,690.176-38 742.424-71 194.616-95 1,247.191-52 101.500-— 11.082-70 756.700-52 1,257.356-24 702.513"— 643.000"— Delniška glavnica Rezjrvni zaklad Upniki Dobavitelji Dobiček 1. 1933 Nepremič. drž. 2_,173.540-— Din 3,000.000— 163.113-71 4,854.831-21 11,818.950-41 111.18906 / 2,173.540-— 19,948.084'30 2,173.540-— 19,948.084-39 1 Upravni svet. 1694 Računski zaključek Delniške družbe pivovarne »Union« v Ljubljani za poslovno leto 1932./33. Imetje Račun bilance z dne 31. avgusta 1933. Dolg • j Posestva | Stroji Založni sodi 1 Prevozni sodi Mobiliar Gostilniški inventar .... Stekleničnica in kletarski inventar Inventar in obratne zaloge Vprežna živina ...... Zaloge Dolžniki in garancije . . . Vrednostni papirji .... Gotovina v blagajni .... Izguba 1.1932./33. Din 1,561.633-01 Prenos izgube lan. leta Din 553.221-10 Din 20,596.540— 144.€27-— 12.655-— 175.685"— 1,709.015— 4,782.007— 21.718-90 4,944.496-89 7,867.537-24 2,603.911-97 438.687-94 2,114.854-11 Delniška glavnica Rezervni sklad Din 1,014.481— Rez. sklad za kritje dubioznih terjatev Din 475-000— Kapitalni rezervni sklad Din 21,057.131-44 Din 24,000.000— 22,546.612-44 7.256— i i 1 \ 1 1 Upniki Nedvignjena dividenda . . . pp 54,237.628-05 54,237.628-05| Dati Račun dobička in izgube z dno 31. avgusta 1933. imeti Prenos izgube lanskega lota i Sirovine ; Uprava ; Davki i Odpisi Din 553.221-10 5,364.812-89 12,077.854-25 1,231.597-35 Pivo, kvas in špirit Din 26,905.136-75 manj trošarine Din 7,490.600-25 Din 19,414.530-50 2.114.854-1J Izguba 1.1932./33. Din 1,561.633"01 Prenos izgube lan. leta Din 558.221-10 I' 21,529.390-61 21,529.390-61 Ljubljana, dne 31. r.vguAa 1933. Pravilnost izvlečkov iz knjig potrj ijeta računska preglednika: Za upravni svet: Dr. Janko Berce s. r., Josip Biber s. r. Andrej Šurabon s. Avgust Tostl s. r. Upravni svet Delniške družbe pivovarne »UNION«. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik; O. Mihalek v Ljubljani.