"Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje.


OF F1C1ÁL ORGANJUGOSLAV FEDERATION, S. P.
S/.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z.
J
CHICAGO, ILL., 27. APRtLA (APRIL 27,) 1933.
HULUJ wmtíTSr
MM W. IM H
LETO — VOL. XXVIII.
PRVI MAJ V LETU VELIKIH EKONOMSKIH POTRESOV
Prvi maj, znanitelj gvobode in bodočnosti delavskega razreda
LETU največje krize kapitalizma je zavalovel ogromen plaz ekonomskih polomov, ki ga obstoječi sistem skuša zadrževati s fašističnimi diktaturami. Se pred nekaj meseci so mnogi tu in drugod po svetu upali, da pride z vstopom predsednika Roosevelta na krmilo Zed. držav v kapitalistični red novo življenje in prero-jenje. Dogodili pa so se le nadaljni krahi, ki so še bolj pretresli zgradbo sistema, ki temelji na stebrih izkoriščanja v imenu profita in privatne svojine.
Vsa finančna struktura kapitalizma je zbita na tla. Ob ogromnih kupih zlata je moral zavreči zlati standard. V morju bogastev in neizmernih zalogah blaga in živil je kapitalizem pahnil nešteto milijonov .producentov v bedo in faktično umiranje vsled glada. Vsenaokrog sami kontrasti!
Kapitalistični državniki se zavedajo resnosti položaja—zavedajo se ga veliko bolj kakor pa kmetje in delavci. Predsednik Roosevelt je povabil zastopnike enajstih izmed najvažnejših držav na posvetovanja v Washington. Tem pomenkom bo sledila svetovna ekonomska konferenca. V Rimu pa se shajajo pristaši Mussolinijeve politike za revidiranje mej in po svoje ogrožajo mir v Evropi. V Nemčiji divja fašizem, ki slepi ljudstvo s preganjanji Židov ter "zatiranjem marksizma", ker ne more izpolniti obljub, ki jih je dajal v svoji tekmi za vlado. Fašizem v Avstriji grozi uničiti vzpodbudno, vzorno konstruktivno delo socialističnega Dunaja. Diktatura na Poljskem zahteva od parlamenta več moči, da bo imela v mednarodni in notranji politiki iste prednosti kakor Hitlerjeva v ^emčiji. Konferenca za omejitev oboroževanja je potrošila v prošlih letih mesece in mesece časa in ugotovila, da je militarizem zlo, da so vojna gorje in katastrofa za človeštvo, da vodijo izdatki za armado in vojno mornarico v bankrotiranja državnih blaga jen—a vzlic temu je militarizma in pripravljanja na vojno toliko kakor ga je bilo. Položaj je prepojen z elektriko. Mogoče je, da vojne vzlic temu še dolgo ne bo. In možno— prav zelo možno je, da lahko že jutri izbruhne. Vsenaokrog sama nesigurnost, krah, polomi, tekme, nezaupnost, intrige in hujskanja!
Taka je situacija ob prvem maju 1933. Svet je ves zrel za preobrat. Ampak delavstvo ni še zrelo za izvršitev svojega zgodovinskega poslanstva. Leto največje preizkušnje ga je našlo v neslogi in nepripravljenosti za nalogo, ki je ogromna. Ampak vzlic temu bo izvršena. Človeštvo se ne spreminja preko noči in zato razvoj gospodarskega sistema velikokrat ne harmonizira z duševnim razvojem človeka. Oziroma, izumi v tehniki so pognali razvoj strojne dobe naprej s silovito brzino, medtem ko človek koraka počasi, dva koraka naprej, enega nazaj, kot običajno. Kljub temu pride v svojo prihodnjo dobo—hoče ali noče—v socializem. t
Zavedno delavstvo hoče socialistično uredbo. Zato ji kleše pot in pospešuje razvoj v smeri socializma, ki bo služil vsem za blagostanje vseh. ^
Mednarodni proletariat ob 1. maju 1933 morda ni ena sama, enotna, složna armada, ampak je bližje svojemu smotru in kljub vsem pomanjkljivostim mogočnejši v svoji zgodovinski vlogi kot kdaj poprej. Proletariat je graditelj vsega. Njemu spada svet. Bodočnost je
njegova. ,
2ivel prvi maj, dan mednarodnega delavstva, praznik zidarjev, ki preoblikujejo svet!^
IGRA Z VALUTO ZAVRGLA ZLATO
Francija edina velika država, ki še vztraja na zlatem standardu.—Boj kapitalistov za mednarodne trge
VES svet je bil pred dobrim letom uverjen, da je takozvani ameriški zlati standard nepremagljiv. Tako mu je zatrjeval Hoover, njegov finančni tajni^ Mellon, Morgan, Mills, demokratski finančni ekspert senator Glass itd. V dokaz so navajali, da so Zed. države finančno m industriahio najmogočnejša država na svetu, in da posedujejo od svetovne količine največ zlata. Ampak zlato se je izkazalo v polomu kapitalizma za neporabno splošno merilo.. Zaradi te resnice je zavrgla rada ali nerada zlati standard Velika Britanija in zdaj—v iznenadenje vsega sveta—tudi Zed. države.
Pravzaprav so ekonomi, ki
KAJ JE
PRINESEL DEAL"?
Milijoni, ki so se strnili lanskega novembra okrog demokratskih kandidatov in jih porinili v urade z ogromno večino, si danes mencajo oči, ali pa kolnejo v razočaranju. Nekateri še vedno upajo, ker jih je strah pred obupom.
Ampak kaj je dosegel do-zdaj Rooseveltov 4New Deal'?
Pomagal je k naglemu koncu par tisočem bank, ne da bi kaj storil za nekrive vlagatelje, ki so v dobri veri "ohranili zaupanje" in ki niso hoteli z dvigom vlog spraviti bank v opasnost. Ban/k irjem se ne g o i i slabo—vlagatelji so v škripcih in večinoma bodo dobili le nekaj odstotkov od svojih trdo prisluženih dolarjev. Čemu ni Roosevelt pomagal vlagateljem vsaj polovico toliko kot velebankirjem?
Rooseveltov new deal neguje na vso moč gospodarsko po-
i»
■ w
i
l
"Rešitev delavcev |e stvar delavcev samih",
jm staro marksistično pnafvilo, ki postaja čeadaJje bolj re-aiočtoo. V «a nekdanji upi m vera delavca* v "dobre ljudi", ▼ "ppitene kapi talite", ki '<bodo pravični" eo se izkazali
sa bajko.	»
Morju«, RooaeVelfci, Woodrt itd. ne bodo osvobodili delavskega ljudstva. Ključ v reši ter proletarijet*Po-
litiko, katere namen je dvigniti cene življenskim potrebščinam, ob enem pa pomaga zniževati ;j*ače najnižje plačanim delavcem—ne samo onim, ki so v zvezni službi, nego tudi v privatnih industrijah.
Obljube republikancev in demokratov, dane pred pol letom, so danes pozabljene popolnoma. Vsa gromovita zagotovila so bila običajen volij-ni bluf kapitalističnih politikov obeh strank. .
Ko je Roosevettova administracija uradno sporočila, da je v Zed. državah za enkrat konec zlatega standarda, se je oglasil nevidni predsednik Ze-dinjenih držav John Pierpont Morgan m izjavit, da pomeni inflacija izhod iz depresije. Še pred nekaj meseci pa je zatrjeval s Hoovrom, da bi bilo ukinjenje zlatega standarda katastrofa za Zed. države. Iz-
PLAČE DELAVCEV GREDO NAVZDOL VZLIC INFLACIJI
S-»™»
ij«l p«».
To reaniti» mu das» ¡na dan predocu jo eociklietični tisk. Slovenski icMavci, tirite ga! Pridobivajte Proletarcu novih poročnikov 1 Razpofevajte Majski glasi Razdelite mod anenee in prijatelje brošuro "A B C socialisms".
Kader Mite pojeatnl o ustanovitvi lü^be, JSZ, Mi 1» Ffffrvota. malici, p aooiklistifcnS stranld, jp Proletarau, njegov* knjigarni ki Amariikem dru*eiSam Merferju, pttt* tali feajniitvu JSZ.
#>
Ameriška jeklarska industrija, ki je smatrana za največjo v deželi, je nedavno znižala mezdo svojim delavcem 10 odstotkov. To je že tretje znižanje v njenih obratih od postanka krize.
Ameriške železnice zahtevajo, da se plače železniškemu ob ob ju odsčipnejo 25 odstotkov, četudi sotisoiče in tisoče svojih delavcev odslovile, d.ru-gim pa so znižale plače na in-direkttne načine.
Delavska tajnica Frances Perkins pravi, da je izkorišča*, nje delavcev—<posebao le de-lavfc tn otrok—danes v industriji večje kot kdaj poprej. Zatrjuj0, da neiteto kompa-nrfj zaposluje svoje delavce in delavke kljub ogromni rezerv-
ni armadi po 10, 12 in tudi po 16 ur na dan, kar je zločinstvo. Ampak vlada ne more baje nič izdatnega ukreniti, kajti ako bi, bi vrhovno sodišče proglasilo tak zakon neustavnim. Zato skuša vlada priti v okom ustavi po ovinkih. In to bo ubilo v naprej njene morda dobre namere, če je ohromela ustava pošteni socialni zakonodaji na poti, naj se jo a-mendira, ali pa enostavno zavrže. Boljše, da se to stori v interesu qptošno«ti danes, kot pa šele potem, iko bo socialno življenje te dežele objela po-vodenj popolnega gospodarskega kraha in ne bo v nji ofltata ničesar, kar bi bik> «e vredno reševati
jave takih mogotcev so, kar se njih vrednosti tiče, brez važnosti. Pomen imajo le, ker jih izrekajo ljudje, ki so vlada in ki posedujejo bogastva. J. P. Morgan ni še nikdar izjavil ničesar, kar bi bilo v prid ljudstvu. On je nasprotnik socialne zakonodaje in nasprotnik vsega ,kar ima namen omejiti izkoriščanja. . Vse, kar je kapitalističnega, proipada navzlic zatrdilom, da smo dosegli dno krize. Zadnjič—bilo je 18. aprila t. 1., je dejal jeklarski magnat Chas. Schwab,da smo po lestvi krize prišli čisti do dna in zdaj ne kaže drugega kakor iti spet navzgor k prosperiteti. Ampak Charles ima j ako kratek pogled, kajti isto je trdil pred letom, in predlanskem, in v začetku leta 1931. Delavci, njihove žene in otroci—nad štirideset milijonov ljudi—jpa vedo iz svojih trpikih izkušenj, da postaja kriza čezdalje hujša in da vse kapitalistične medicine dozdaj niso ničesar pomagale razen da so rešile s svojimi reliefi množico ljudstva pred smrtjo vsled glada.
Tudi pravljica o pivu — o "dobrem" pivu, ki bo povrnilo prosperiteto in tako dalje, je razblinjena, kakor mehurček iiz milnice. Pivovarne so odprte, "dobro" pivo se dobi—ampak milijoni in milijoni so brez zaslužka kakor so bili.
Kaj torej preostane? Ako delavci resnično hočejo new deal, ga bodo dobili samo, če se pouče o programu socialistične stranke, se ji pridružijo ter se bore v njenih vrstah proti kapitalizmu in za pravi 'taew deal".
se razumejo na politično ekonomijo, vedeli že pred letom — ipred dvema letoma—, da ta dežela ne bo vzdržala svojega dolarja na zlati bazi. Sicer je bilo takrat to mišljenje še grešno in patriotiČno neodpustno, ampak se je izikazalo za pravilno. Zed. države imajo o-gromno zlata, ampak vendar veliko premalo, da bi mogle vzdržavati svoj dolar na zlati bazi v očigled vulkanskih ekonomskih razmer. Drugi vzrok ki je pospešil preklic zlatega standarda, je tekma med kapitalisti industriabnih dežel za mednarodne trge. Države, katerih denar nima legalnega pokritja v zlati kovini, nego se premika na denarni borzi v vrednosti kakor se npr. dvigajo in nižajo cene delnicam, so sled znižane vrednosti svojega špekulativnega denarja imele prednost na tujih trgih pred trgovci tistih dežel, ki so bili v mednarodnih izplačilih obvezani poravnati račune v zlatu. V Parizu trdijo, da je u-kinjenje zlatega standarda v Zed. državah nastalo največ radi tega, ker hoče biti ameriška zunanja trgovina z angleško na enaki stopnji špe-kuliranja z denarjem.
Zlati standard ima izmed velikih dežel edino še Francija, ki ipa ga bo pod pritiskom razmer skoroda kmalu preklicala. Druge dežele z zlatim standardom so Švica, Belgija, Nizoz:mska in deloma Italiia, Poljska, Litvinska, Kuba, Nizozemska Indija in par malih republik v centralni in južni Ameriki. Izmed vseh teh imajo trdno zlato valuto le Francija, Švica in Belgija.
V zadnjih dveh letih so za-
vrgle zlato valuto med drugimi Velika Britanija, in pod njenim pritiskom Danska, Finska, Grčija, Norveška, Švedska, Portugalska, Britsika Indija, Siam, Čile, Avstralija, Nova Zelandija in Kanada; dalje Japonska, Mehiko, večina južnih in centralno ameriških republik ter sploh skoro vse druge dežele. Nemčija in Avstrija bazirata svojo valuto na zlati kovini, toda le po ime-Jugoslavija in druge bal-
nu.
kanske dežele bazirajo svoj denar le na kreditih in dobrem imenu in prav malo na zlatu.
Inflacija, ki se jo uvaja v Zed. državah, med ljudstvom ni sprejeta sovražno. Večina obupanih farmarjev in delavcev pričakuje od nje korist^ ker so mu dober denar odvzeli goljufivi bankirji in drugi prevaranti. Posebno farmarji jo pozdravljajo. Delavci pa od nje ne bodo imeli prav nobene koriti, ker je staro pravilo, da ftC^v inflaci»ah višijo cene življenskih potrebščinam veliko hitreje nego ¿.lače. V Zed. državah danes znižujejo zaslužek delavcem, medtem ko naganjajo cene potrebščinam kvišku. Nihče pa se drastično ne pobriga za zaposlitev onih milijonov, od katerih je odvisno da-li se ekonomske razmere pod kapitalizmom sploh kdaj obrnejo na bolje. Kajti ako bo ena polovica delavcev brez zaslužka, druga pa zaposljena le toliko, da njen zaslužek ne. pokriva niti izdata kov za prehrano in obleko, tedaj je iaj&no kot dan, da se bj kriza večala neglede na goljufive medicine, ki jih vbrizgava v bolno ekonomsko telo a-meriške republike (prezident Roosevelt in njegov kabinet.
"V
Hitlerjev "tretji rajh"
vladan s silo in dekreti
Velik vladni deficit
v/
Deficit zvezne vlade bo v tem fiskalnem letu, ki konča SO. junija, zanašail nad poldrugo milijardo dolarjev.
Nemški socialistični diktator Adolf Hitler je ukazal svojim cenzorjem, da morajo prepovedati vse inozemske časopise, "ki pišejo sovražno o tretjem rajhu". Dohajanje v Nemčijo je prepovedano torej vsem socialističnim listom, ki ao tiskani v inozemstvu. New-yorški socialistični tednik Neue Volkszeitung je Hitlerjeva cenzura obsodila še s posebnim dekretom.
Prepovedana ¿ta bila tudi ruska komunistična lista Izvesti j a in Pravda, ki izhajata v Moskvi. Po 19. aprilu pa smeta spet prihajati v Nemčijo.
Hitlerjev kabinet je odvzel javne službe skoro vsem Židom in jih podelil "čistokrvnim arijcem nemškega rodu".
Prostozidarske lože so bile razpuščen« in takoj nato reorganizirane v "Ložo Friderika Velikega", ki bo slutila fašizmu. Zidov se več ne ^prejema
za člane in prejšnje se je pri reorganizaciji izključilo.
Za pruskega premierja je Hitler imenoval svojega naj-zaupnejšega pomagača kapitana Hermana W. Goerimga namesto von Papena, ki je s tem veliko izguibil na svoji moči. Tako je prišla Prusija popolnoma pod vlado Hitlerjevih poročnikov in istotako vsa o-stala Nemčija. Vsled silovite vladne propagande je ljudstvo Nemčije danes res uverjeno, da je Hitlerjev fašizem izvršil zgodovinsko važno revolucijo, ki bo prerodila Nemčijo in jo uveljavila pred svetom. Tako namreč fašistični propagandi-sti slikajo Nemcem svoj "tretji rajh". Prvi je bil kajzerjev, drugi republikanski, in sedanji ali tretji pa Hitlerjev..
Ko je bil prošli teden v Berlinu na obisku švedski kralj, se mu je Hitler užaljeno potožil, da levičarsko časopisje (Nadaljevanje na 7. *rani.)

NAŠE NALOGE V AGITACIJI
Najvažnejše vprašanje pred nami je, kako »kozi to krizo obvarovati "Proletarca". Ce se bi samo izgovarjali na slabe čase, a ob eifcm ne storili nič izdatnega zanj, bi bil Prole-tarec obsojen prenehanju, in tako bi bilo konec lista, ki je močno budil in pridno oral osemindvajset let.
Drugo vprašanje je, da-li je nam Proletarec sploh ¿e potreben. In odgovor na to je, da prav tako, kakor takrat, ko je izšla njegova prva številka. Delo na polju <Jelavake probu-je in vzigoje je še prav tako naporno kakor nekoč in naloge Proletarca niso nič manjše. Vithutega pa živimo v času, ki znači prehodno dobo iz enega ekonomskega sistema v drugega,—Az kapitalizma v socializem ! To prehajanje, dasi se vrši pred našimi očmi, pa ne beži mimo kakor brzovlak, nego je razvojno in bo trajalo dolgo.
Ce vzamemo v upoétev razmere med Slovenci v Ameriki, je vsakemu zavednemu delavcu takoj j asmo, da je Proletarec potreben dokler bo potreben v tej deželi sploh kakšen slovenski list. Če propade, bo razredno zavedno slovensko delavstvo brez glasila, in reakcija bo na to navalila še s toliko večjo silo na vse, kar je naprednega med nami, posebno na SNPJ, da jo okupira in njeno giasiLo Prosveto pa spremeni v breznačelni "napredni" list, kot je to že skušala na konvenciji pred 4. leti in bo s/kuéala na prihodnji. Najjač-ja garancija proti nji pa je naée socialistično gibanje, ¿i-gar odločno neomahljivo gla-v silo je Proletarec.
Proletarec pa ni ^potreben samo radi bojev proti reakciji in zavajakem v eni ali drugi organizaciji, nego je predvsem potreben kot borbeni list proti aocialnkm krivicam, prbti izkoriščanju in za ODciUliaem!
Ker vsa ta dejstva jasno pričajo v prilog ohranitve Prole-tarca, je eksekutiva JSZ izvo lila poseben odsek in mu dala nalogo izctšlati načrte za kampanjo, ki naj pridobi Prole-tarcu novih naročnikov in klubom JSZ novih članov.
Eksekutiva se prav dobro zaveda, da delavci, ki so brez sredstev in zaslužka, ne morejo naročiti Proletarca, tudi ako bi to želeli. Ve pa tudi, da je še tisoče delavcev, ki to lahko store, in med te je treba z našo kampanjo.
Ako jih ne dobimo, da nadomestimo z novimi one, ki so vsled dolgotrajne nezaposlenosti odpadli, m ako ne prejmemo tudi zadostne vsote v tiskovni fond, tedaj je bodočnost za obstanek Proletarca j ako temna. Ampak zanašamo se, da bodo vziic siloviti krizi in f|T>loéni malodušnosti, ki veje med ljudstvom, šli prijatelji Proletarca v akcijo in deLali za ohranitev jvojega glasila še bolj, kot so delali v prejšnjih njegovih krizah, ker je ta pač toliko hujša in vsled tega o-pasnejša.
Gotovo je, da bi težike naloge samo par agitatorjev ne moglo izvršiti. Zato velja naš apel vsem, ki morejo kaj storiti, da pomagajo, tako v agitaciji za nove naročnike kot v zbiranju prispevkov v tiskovni fond.
Naročnina j^a časa kampanje, ki traja za list do 30. junija, znižana iz $3 up dva in pol dolarja za celo leto, in iz $1.75 na potdrug dolar na pol leta. To znižanje je veljavno za stare in nove naročnike.
KAMPANJA ZA PROLETARCA IN
J» St z.
Kampanj«, Id jo jo rafzpiaaJ*okaokutirv* Jugoslovanske •ocaMisticn» It vezo, dofača med drugim sltedočo:
1.) Tisoč novih naročnikov Pnoletarcu. Kl.ote so
razdeljeno po posameznih državah (Lorazmerao na podlagi sedanjega Itavila naročnikov. Ta agitacija ae je pričele 1. ^ptile hi ae konce 30. jui*ja.
2.) Naročnine Proietercu je tekom kampanje v prej o-menjenem roku emžen* ne $2.50 za celo leto in $1.50 ze pol lete. Znižanje frelje ae stare in nove nemčnsk*.
3.)	Poječenje Jugoslovanske socialistične zveze. Kampanja v te jnemen se je pričele J. aprila in trejje do 31. decembre. Minimalna kvote poječenje. je 25 (odstotkov, ker pomeni, de nsore JSZ ob klancu feUI imeti najmanj 25 odatotkov več členov kakor jih kne eedej.
4.)	Zbiranje tiakovnege sklede, ki je določen ne Vsoto $2.500. 5 pomočjo toge sklede. |n tisoče novih naročnikov bo Proletarec v *Ufc&ju pokriti obveznosti tiskarni, ki znesejo nad $2,000, prešteti to krizo lin si od pomoči, de bo lahko zopet »talno izhajal ne 8. straneh.
5.)	Klub, ld( prvi doseže kvoto k .številu novih členov, dobi negrsuk* istoteko klub, ki iprvi doseže dvojno kvoto* to je 50 odstotkov povišan j a v članstvu.
6.)	D ločeno je de ee v šestih državah, kjer zdej ni klubov JSZ, toda. ao v pjih večje slovenske naselbine, tekom tega lete ustenovi postojanke nese zveze.
7.)	Vsi klubi ime jo nalogo, de o tem načrtu rezprev-Ijejo ne sejeh in isš Izberejo legitecijeke odseke.
8.)	Apelire se ne naročnik« v posameznih naselbinah, poaebno v onih, kjer ni klubov, de ee prgemzirefro med •eboj ne svojo roko in pomagajo v tej kampanji.
P recite j te členek »ne tej strani pezno in sodelujte, de se nese kampanje USPEŠNO dovrši.
DelavBiko časopisje je potrebno—posebno v krizah. In če bi bilo dovolj modno ter zadosti razširjeno, NE BI BILO TE SILOVITE KRIZE, ker bi se močno delavsko gibanje s svojim časopisjem proti nji s socialno zakonodajo pravočasno zavarovalo.
Agitacijski odbor je določil kvote novih naročnikov po državah na (podlagi odstotkov sedanjega števila naročnikov, in istotako je določil kvote v tiskovni fond. Kvote so sledeče :
Kvota jvo državah.
Novih TiAovni naročnikov sklad
California	5
Colorado	13
Illinois	189
Indiana	5
Kanaas	12
Minnesota	17
Montana	5
Michigan	62
New York	59
New Jersey	2
Ohio	286
Oklahoma	3
Pennsylvania	188
Utah	4
West Virginia	4
Wisconsin	116
Wyomiig	14
I 14 30 487 11 30 33 14 159 127 6
747
6
482 11 10
297 U
Nedvomno bodo agitatorji v mnogih državah storili več kot pa jim nalagajo kvote. V nekaterih bo radi majhnega števila njih naloga lahka, v drugih bo težja, ampak prijeti se moramo dela z odločno voljo, če hočemo uspeti.
Zaeno z agitacijo za tisoč novih naročnikov Proletarcu je v teku kampanja za pojačanje klubov JSZ. Načrt agitacij-skega odbora določa, da mora JSZ ob zaključku tega leta šteti petindvajset odstotkov več dobrih članov, kakor pa jih je imela ob pričetku kampanje 1. aprila 1933. JSZ ima klube v sedmih državah. Agitacijski odbor je določil, da imajo dobiti sledeča števila novih članov:
Novih
članov
Illinois ...............45
Kansas............... 3
Michigan .............26
New York ............ 5
Ohio .................58
Pennsylvania ..........50
Wisconsin.............39
Dalje je določeno, da se u-stanovi nove klube v sledečih državah, kjer jih zdaj nimamo: California, Colorado, Indiana, Minnesota, Montana in Wyoming.
V vseh teh so tolikšne slovenske naselbine da bi klube JSZ morale imeti, in v vseh so klubi že obstojali. Treba jih je torej obnoviti. To ne bo težko, ako se za stvar zavzamejo bivši aktivni Člani in somišljeniki.
Kvota je za vsako državo bodisi glede naročnikov, novih članov in tiskovnega sklada proporčna. Na noben klub ali državo ni sorazmerno naloženo več dela kot na drugo. Vsak klub naj v članstvu naraste najmanj 25% in kvota bo dosežena. Kljub krizi je to razmeroma lah/ko doseči. Dober kampanjski ali agitatorični odbor lahko v par mesecih pri kateremkoli klubu doseže kvoto. In klub, ki jo prvi doseže, bo <?obil nagrado v vred nos i $15 —bodisi v knjigah, slrkah socialističnih voditeljev ali v drugi umetnini. KDulb, ki bo prvi dosegel dvojno kvoto, namreč narastel za 50%, bo dobil nagrado v vrednosti $25.
Vso mogočo pozornost naj se posveča tudi zbiranju prispevkov v tiskovni sklad. Za socialistični list med malim narodom je taka .podpora potrebna; saj je potrebna socialističnim listom celo med mnogo večjimi narodi, kjer so prilike za njih razširjenje veliko boljše.
Za ohranitev Proletarca je potrebna akcija. To ni zapihano tjaveivdan, ampak čisto resno. Uspeli ne bomo dn*a-če kot z odločnim, energičnim delom.
Za olajšanje agitacijskih aktivnosti priporočamo:
1.) Vsak klub naj izvoli agitacijski odbor (ako tega fie ni storil), čigar naloga bo skrbeti, a•% bodo obiskani vsi ro-
jaki, o katerih odsek smatra, da se lahko naroče na Proletarca. . Obiskujeta naj jih, ča le mogoče, po dv£ člana ali članici skupaj, ker je taka a* gitacija uspešnejša.
2.)	V naselbinah,' kjer ni kluba, naj agitacijsko delo v tem smislu vrše naročniki: V ta namen naj skličejo sestanek, na katerem se dogovore o agitacijakem delu.
3.)	V vsakem klubu naj se delegira (ali pa naj se sami prijavijo) nekaj članov in članic za zbiranje (prispevkov v tiskovni fond. Poslužijo naj se vsake prilike, kot sej, sestankov, zabav, izletov itd.
4.)	Vsak klub naj izvoli odsek za pridobivanje novih članov v JSZ. Njegova naloga je obiskati somišljenike, da jih pridobi za pristop v klub.
5.)	Vsak klub naj si določi eno priredbo v lem, katere prebitek bo namenjen tiskovnemu fondu Proletarca. Spored na takih priredbah naj bo agitacijski za list in zvezo. .
Sodrugi, somišljeniki in naročniki, nadaljujmo z delom, ki ste ga vršili vi in drugi pred vami prošlih trideset let—od postanka socialističnega gibanja med ameriškimi Slovenci!
Kampanjaki odsek JSZ.
Desetletnica kluba JSZ v §heboyganu
Sheboygan, Wis. — Klub št. 235 JSZ priredi s sodelovanjem ženskega društva "Slovenka" in klubovega pevskega odseka "Danica" slavnost desetletnice obstanka v nedeljo 21. maja. Na sporedu so mu-zikalne in pevske točke v zbo-Vih, v kvartetih in duetih. Po končanem programu, ki se prične ob 7:30 zvečer, bo plesna zabava. Vstopnina je ,25c.
Slovensko delavstvo v She-boyganu, Milvvaukeeju in drugih sosednih naselbinah je vabljeno, da nas poseti v Čim-večjem številu. Zagotavljamo vsem obilo užitka, dobro postrežbo in neprisiljeno zabavo.
Odbor.
pa ima vsled naraščajoče krize in rušenja kapitalistične zgradbe za delavstvo Ae poseben pomen.
Polom kapitalizma je p»-pravil ob zaslužek 16,000,000 delavcev. Milijone jih tava iz kraja v kraj. Stotisoče jih je izpostavljenih počasnemu umiranju vsled glada. Za-posljenim plačajo sramotno malo, poleg tega pa so še £i-kanirani od delovodij in priganjam kot vprežna živina, samo da bo večji profit v
Pod vlado kapitalizma de-lavtftjvt) kaj boljšega sploh ne more pričakovati. Obljube, ki so nam jih dali, po ostale le na tpapirju. Ne bivši predsednik Hoover, ne sedanji Roose-velt, nam ne moreta koristiti. Pomaga pa si lahko delavski razred sam. Izhod mu nudi združevanje pod socialističnim praporom. In organizirano v socialistični stranki si lahko pribori blagostanje in svobodo.!
Na svidenje .prvega maja v S. N. D. na St. Clairju!
«	John Krebel.
Prijatelj me je opomnil, da bodo v nedeljo "podaljšali dan s tem, da porinejo naprej kazalo za eno uro. Občinstvo naj to upošteva in ipride v dvorano po novem času (pričetek koncerta ob 3. popoldne). Ce nimate še vstopnice, si jo lahko rezervirate telefonično: KockweM 2864 in si s tem prihranite 25 centov. Vsekakor pa ne zamudite tega koncerta in prvomajske proslave! Pripeljite tudi svoje prijatelje. Po koncertu bo za ples igral Kochevarjev orkester.—Odbor.
Domača zabava v West Allisu
West Allis, Wis. — Organizacija Slovenski avditorij, ki je bila dlje časa neaktivna, obnavlja svoje delo in v ta namen priredi domačo zabavo v soboto 29. aprila v Kraljevi dvorani. Vstopnina je 25c za osebo. Upamo, ,da nas bodo rojaki posetili in pripomogli, da polagoma izvedemo idejo, radi katere je bila ta organizacija ustanovljena.—Pripravljalna odbor.
Prvomajska manifestacija vflevelandu
Socialistična stranka mesta Cleveland bo imela prvomajsko manifestacijo in shod v pondeljek 1. maja ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Na sporedu bo več govornikov, Sa-lje pevski zbori "Zarja", "Workmen's Circle" in "Vo-j an".
Vstopnina na shod je prosta. Stranka vabi vse zavedno delavstvo v tem mestu na to proslavo. Udeležite se je!
Ni potrebno, da bi vam tu poudarjal |pomen prvega maja, ker se ga vi samo dobro zavedate. Letošnji prvi maj
V (nedeljo 30. aprila je "Savin" koncert!
Chicago, IIL — Prihodnji Savin koncert v nedeljo popoldne dne 30. aprila se bo razlikoval od preteklih koncertov Save v tem, da bo obenem tudi prvomajska proslava. V izipoknitev tega namena bo na programu živa slika "Živel Prvi maj!" s petjem "Socialistične koračnice" in dva govora—v angleškem in slovenskem jeziku. V angleščini bo govoril eodrug Maynard C. Krueger »profesor ekonomije na čikaški univerzi in predsednik eksekutive čikaške socialistične stranke. V slovenskem jeziku bo govoril Frank Zaitz, urednik Proletarca.
"Slava delu" je otvoritvena točka, kateri slede klasične pesmi "Dobro jutro", "Nazaj v planinski raj" in "Jutranja". So med najlepšimi slovanskimi skladbami.
S spevoigro "V gostilni pri Smentu", ki tvori drugi del, pa bo Sava dala nekaj "za raz-vedrilo in kratek čas", kot pravi kolega. V prizoru je vpletenih 18 pesmic—sentimentalnih, "špasnih", "vročih" In poskočnih. Koncert bo torej za vsakega nekaj in ves program za vse skupaj.
Konferenca Prosvetne matice in klubov JSZ na West Allisu
v nedeljo 14. maja dopoldne in popoldne se 'bo vršila na West Allisu v Wisconsinu konferenca zastopnikov društev Prosvetne matice in klubov JSZ. Zborovanje bo v
Kraljevi dvorani, 6001 W. Ms> dison St.
Večer prej bo imel v isU dvorani shod in zabavo tukaj« ftnji klub JSZ, na katero so vabljeni tudi delegatje, ki pridejo na konferenco.
Vsa društva Prosvetne matice in klubi JSZ v čilkaškem, waukeganskem, shelboygan-skem in milwaudkem okrožju^ naj izvolijo zastopnike, vsako po dva, ako mogoče.
Dnevni red tega z/bonovanja bo vsled sedanjih razmer itn mnogih perečiih problemov ja-ko važen. Med drugim bo 4 razprava o težavah in bodo£ nofcti našega tiska, o vpraša-nju agitacije za Proletarca is JSZ, o prosvetnih aktivnostih področju Prosvetne matice, o vprašanju, da-li ¿priredi naša Konferenca letos kako skupno priredbo in drugih zadevah.
Na konferenco so vabljeni poleg zastopnikov tudi Člani1 JSZ in somišljeniki.

UČITELJICE DEMONSTRIRAJO
KLUBOM IN DRUŠTVOM
ALI
f:
želite svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega uspeha?

OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU!

Ucitwljsko aaofcja V Chicagu ja vac mtMctr po4rpatl>«vo ¿«kalo m plaéo, k¡ jíh na pnjw» ¿a od m«Mca junij» latiako lato. Maato jan dolfuja ia rva*J trwiaaat milijovKrv dolar ja*, kar ni malcnlcoat ln timar no ja, da •o mnof* ucitaljira in acitxlji na aamo bra* oradatar, «*aCO ludí ▼ v»IUcam pomaaikanju. Kar pm «a pottfkki—k4 »abi plac* apir*i Ttakaiujajo, ta po-traba u&taljafcaga oaobja nkm <Wi m*n¡l¿. •» *a¿«la potabno «¿»teljtca pnotaotirati na •▼ojiK alwdik k\ dwmonitracijah. Od pat do d*a*t tiao¿ iik watirnt* feoraka po ¿.Laikil. iilioah a napiai. ki po^wj.jo «¿jkora in krivica, ki a» jé« podL
•MAJSKI GLAS-
Prvomajska revija "Proletarca^
Slovensko delavstvo v Ameriki je dobilo po itirih letih spel prvomajsko revijo namesto povečane prvomajske izdaje Proletarca.
"Majski glas" je izšel na 6S straneh.	|
Platnice krasi naslovna slika, ki označuje sedanjo dobo kapitalizma—mrtvo industrijo!
_ .
V "Majskem glasu" je triintrideset člankov, opisov, novel satir, pesmi in drugega gradiva. Ilustrirano je z osemnajst slikami.
Posamezen Izvod stane samo 20c.
i»t
MED DRUGIMI SO V "MAJSKEM GLASU SLEDEČI SPISI:
Doba (prehajanja iz starega v novo (uvodnik). Karl Marx. Ob 50 letnici njegove smrti^pisal Talpa.
Prosvetna matica in njeno delo. Človeštvo na križpoti (Anton Garden). Mussolini riše nov zemljevid (Fr. Zaitz). Železobeton (Tone Cuifar). Praznik Dela (Anton Slabe). Trideset letkhüba št. 1 (Frank Zaitz). Razvoj razrednega boja (Louis Beniner). Konvencga a N. P. J. (Anton Gaixlen). Mladinski odseki «v klubih JSZ (John Rak). Pri "Proletarcu" v krizah (Frank Zaitz). Napredek socialistične stranke v Miohiganu (P. Benedict).
Postanelk slovenske socialistične organizacije v Cle-
velandu. Tridesetletnica društva i<Slavija". Slovenski delavci, ustanovite klube JSZ (Charles Pogorelec).
Naselbina Red Lodge v Momftani (K. Erznožnik). "Mici". (Frank Bartjich).
DALJE SO Z LEPOSLOVNIM GRADIVOM ZASTOPANI:
Delo za dom (Katka Zupančič).
Pravica Boš.jana Burkeljce (Ivan Molek).
Upaj, človek (Ivan Jontez).
Naš Mohamed (An/ton Aškerc).
Zibel (Anna P. Krasna.
Vem in verujem . . . (Ivan Jontez).
Vzlic krizi so klubi, društva in posamezniki poslali toliko naročil, da bo "Majski glas" razširjen prav tako kot katerakoli prvomajska izdaja Proletarca v prošlem desetletju. In mi jih zagotavljamo, da je bila njihova agitacija vredna truda, kajti "Majski glas" vsebuje čtivo, kakršno je delavcem koristno in potrebno. Cena 20c za posamezen izvod je v naiih razmerah, ko nimamo milijonske naklade, malenkostna. Vsak izvod nas stane pravzaprav več, kot pa dobimo naročnine. Razliko so pokrili prijatelji delavskega tiska s svojimi denarnimi prispevki in pa oglaševalci. Vi pa, čitatelji storite kolikor je v vaii moči, da pride "Majski glas" v vas in na pomenek k vsakemu slovenskemu delavcu.*^ Ker smo tiskali par sto izvodov več, kot pa je ^ bilo naročil, vam z njimi lahko postreženo, dokler ne poidejo. Pišite ponje takoj.
EN IZVOD 20c. DESET IZVODOV $1.90.
Naročilo naslovite Proletarcu.
k
Praznujte
na koncertu
j
v nedeljo 30. aprila ob 3. pop.
PRVI MAJ 1 "SAVE" f vdvorani ČSPS, 1126w.i8th st.
Klasične in domače pesmi.—Delavski govori. ŽIVA SLIKA.—SPEVOPRIZOR "PRI SMENTIT.
Po končanem sporedu plesna zabava.
Vstopnice SOc v predprodaji, 75c pri blagajni Igra J. Hočevarjev orkester.
»
"Mladinski list" in drugi pereči proMemi S.N.P.J.
Velika sprememba v delavskem departmental
V* RAJSKI GLAS," glas vstajenje, pomladi, mladosti! Glas upanja v IVI «vetlejio bodočnost, ki ti jo ielimo priboriti, če ie zase ne, pa vsaj za tiste, ki pridejo ZH nami! la tako nam m:.sli obstanejo na ua*i mladini. Da bi jo zbližali s našimi—njej koristnimi—idejami, ji Je Prosveta, glasilo SNPJ, določila tri strani v svoji sredini številki; ji je ustanovila še pred tem Mladinski list; ji je Proletarec prepustil eno svojih strani. Pa ie se dobe ljudje, ki niso zadovoljni, ker ni takih uspehov, ki bi bili ie kar otipljivi. Pri vsem tem pa seveda verujemo v razvoj in nosimo na jeziku mladino. Pri Proletami—ta trdno upam, da bo razsodnost zmagala. Drugače je pa z Mladinskim listom, temu se občutno majejo tla. Zato mi naj bo dovoljeno, da se poleg drugega z njim pobavim. Zakaj tu—in ne v Prosveti? Imam zato posebne razloge. In saj veste, pred konvencijami se oglasijo včasih člani, ki ostala tri leta pridno molče, pa se nam potem vrine misel, da je to osebna ^«Ijklama.
V	naslednjem bom izrazil izključno svoje osebno mnenje in zato tudi ne bom odgovoril na nobeno kritiko te moje razpravice.
V	"Prosveti" se ie delj časa vrši iivahna razprava o ohranitvi dnevnika. "Mladinski liät" je le redkokdaj omenjen—izvzemši v negativnem smislu. Da ne bo nesporazuma, naj takoj pribijem, da niti najmanj ne dvomim, da je bila baš "Prosveta" tista sila, ki je igrala^-agitacijsko in kulturno—glavno vlogo pri graditvi največje slovenske bratske organizacije. Skrajno ialostno in sramotno bi bilo "Prosveto" sedaj zapustiti. Napeti je treba vse sile, da se
f jo ohrani. Toda baš pri tem je treba veliko previdnosti. Ali je pravilno, da ae članstvu naloii višje breme z zvišanjem asesmenta in se mu s tem usili nekaj, kar mnogi ne zmorejo? Tak korak bi pomenil občutno škodo jednoti. Izvolite pogledati angleške strani v "Prosveti"—mladina ie svari, da bode pustila jednoto, če se ji zviša asesment in se ji v nadpmestilo da list, ki ga ne zna čitati. Ali jim moremo zameriti? Nikakor ne. Sami smo krivi! Zakaj nismo prej mislili, da bi si ohranili mladino? Ob ustanovitvi SNPJ se je mislilo na mladinski oddelek, prezrla se je pa jezikovna vez, ki bi tesneje 1 spajala mladino z jednoto, kot jo pa gola polica. S tem, da damo že odrasli mladini sedaj šele slovenski list, je ne bomo obdržali.. In kaj je važnejše: obdržati članstvo ali dnevnik? Odgovor je seveda oči viden. Če zgubimo , članstvo, zgubimo i jednoto, pa kajpada i dnevnik.
Vprašanje dnevnika ni vprašanje sentimentalnosti. To je vprašanje bo-dočnoeti, predvsem gospodarsko vprašanje. Člani so prišli v jednoto v prvi vrsti radi zavarovanja, ki ga nudi, in šele v drugi vrsti—kateri so—radi čtiva. Kdor hoče dnevnik, si ga bo naročil. Vsak član, ki lahko plača, bi moral biti naročnik—to bi moral smatrati za tvojo moralno dolinost. Ali se naj sedaj ponižamo na kričave velemestne časopise, ki tudi nudijo zavarovalne police po $1 ali $1.25 letne premije za $1000 zavarovalnine v slučaju nesreče—toda pod izrecnim pogojem, da si naročnik? Njim sluii torej zavarovalna polica za dobivanje naročnikov. Mi smo začeli z druge strani—glasilo je bilo ustanovljeno, da te dobi člane v jednoto.
Dnevnik je odslužil svojo agitatorično nalogo; poudariti je treba, da je to nalogo sijajno vršil. Stari naseljenci pa se redčijo čimdalje hitreje, novega dotoka ni. Tu je torej agitacija skoro zaključena. Namreč agitacija za bratske organizacije. Veliko polje pa je še odprto za politično agitacijo, pa je v to svrho neobhodno potrebno ohraniti "Proletarca."
Jednota je—četudi, žal, zelo pozno—posebej pomislila na svojo bodočnost a tem, da je ustanovila "Mladinski litt." Kot prva mladineka revija med ameriškimi Slovenci se je sijajno razvil, tako da se danes lahko kosa s staro-krajskimi mladinskimi listi, ako jih celo ne prekaša. Z izvirnimi prispevki v obeh jezikih igra danes veliko vlogo v vsaki hi$i, kjer imajo otroke včlanjene v jednoti, da. tudi v hišah, v katere ne prihaja dnevnik "Prosveta." Kar izvolite pogledati okoli sebe—ako ni pri vas otrok, jih je pa pri bližnjem rojaku. In poglejte čudo! Nobene zgube ne dela "Mladinski litt," nobene krize ne ti. V mladinskem skladu je dovolj dohodkov, da se je celo v teh kritičnih časih lahko opustilo dvomesečni asesment. Povsod, kjer so slovenski otroci, ki so—kot radi ponavljamo, četudi tega z dejanji ne pokažemo—naša bodočnost, je priljubljen in dejansko najboljša vez med mladimi člani in jednoto. Priznan je kot prvovrstna mladinska revija tako tu kot v starem kraju. So-trudniki, če se ne motim, delajo brezplačno(!). In vkljub vsemu temu, kaj odmeva iz večine dopisov, ki razpravljajo o dnevniku? 'Ukinimo "Mladinski list"!'
V	teh letih počasnega propadanja kapitalizma se je v ljudeh naselila neka nestrpnost in nerazsodnost. Tudi članov jednote. Financirji, katerim je nedavno G. B. Shaw zabrusil v brk, da so 95-odstotni bedaki, vsa ta leta poskušajo vse mogoče načine, kako bi mrho prosperitete spravili pokoncu. Njih najbedastejša poteza je, zniževanje plač. Pokazali sot da to povsem slepi—nikakor jim ne gre v glavo, da ako se zaslužek na splošno zniža, je s tem znižana kupna moč, rn tako seveda nastane zastoj v trgovini, zapiranje tovaren in nove množice brezposelnih. Zvezna vlada je v svoji nestrpnosti, da balandra proračun, naložila breme—vladnim uslužbencem in veteranom, četudi jim, recimo, pošta kot taka ne dela zgube, kajti tisti milijoni letnega primanjkljaja so v resnici subvencije ladijskim in zrakoplovnim družbam.
Jednotinim uslužbencem in gl. odbornikom so že bile znižane plače—prostovoljno, kajpada. Ampak v upravnem skladu, iz katerega prihajajo plače, še ni nikakega primanjkljaja. Sedaj udarimo še enkrat—kajpada zopet tja, kjer ni nikakih neprilik: ustavimo "Mladinski list". Četudi ne dela zgube, poteptajmo ga. Neverjetna logika, in v normalnih razmerah bi se na taka priporočila nihče ne oziral, toda sedanje težke razmere so nam vzele vso razsodnost, vtak pogled v bodočnost. In tako se bo najbrže res zgodilo, da bo konvencija pokopala našo najvažnejšo ustanovo in si s tem sama zadala če ne smrten pa vsaj hud udarec, ki ga bo kaj kmalu čutila.
O, seveda, mladini se bi v nadomestilo dalo stran ali dve na mesec v dnevniku. Toda kolikega pomena ima taka med drugim gradivom pomešana stran, za otroke, si lahko sami predstavljate. Mladini se je "Mladinski list'? priljubil zato, ker je izrecno njej namenjen in je njen ves, kolikor ga je.
Svoja izvajanja hočem opreti na številke, ki bodo podale jasnejšo sliko kot vse moje dokazovanje. Ob zadnjem uradnem ljudskem štetju so našteli v Združenih državah Jugoslovanov:
(moških .............131,351
Priseljencev \ ženskih ............ 80,066
#	Skupaj ...............................211,416
Tu rojenih (moških .............131,318
i 1 ženskih ............126,661
> čut
Skupaj ..............................257,9?V
Vseh skupaj..........................469,396
"PROLETARCU"
boste atorili veliko uslugo, če mu skozi to krizo pomagate 1 tem, da naročnino če le mogoče točno obnavljate in da mu pridobite novih naročnikov.
1
Tudi prispevki v tiskovni fond bo mu zda) neobhodno potrebni.
Te številke—četudi najbrž niso povtem točne, vendar točnejših nimamo— dokazujejo, da to priteljeni Jugoslovani že v manjšini. V odstotkih je razmerje 46 priseljenih proti 56 tu rojenim. Odslej naprej bo kajpada razmerje vedno raslo v prilog tu rojenim, kajti novi priseljenci ne nadomest jo niti onih, ki se vrnejo v domovino, dočim se vrste pionirjev naglo manjšajo. Bodočnost je torej v rokah tu rojene mladine.
Namenoma sem navedel tudi delitev po spol.», ker je zanimiva: med pr se-Ijenci je 62 odstotkov moških in 38 ženskih, dočim je razmerje med tu rojenimi skoro enako: 61 moških proti 49 odstotkom žensk. Priseljenci to prihajali največ v mladih letih za kruhom in da ubežijo avatrijtkim kasarnam. In mar-tikateri zakonec ima svojo družico onstran luže.
Boljšemu pregled^ bo služilo tudi nekaj podatkov glede razmerja med mladinskim in odraslim oddelkom.
V drugi polovici leta 1932 se je članstvo spremenilo:
Novopristopii Odrasli ..188 (51) Mlad. ...178 (49)
Skupaj ..366
Črtani in Umrli Odetopli 202 (94) 2218 (82) 12 (6) 503 (18)
214
2721
Skupno znižanje 2232 (87) 337 (13)_
2569
Stanje 31. dec. 1932 32,797 (68) 15,498 (32)
48,295
Prejšnji "dolarski «ajefc" Doak j» tel macUi n* im«mi d*lav»k»«« dm-p*rtm*nt*-	k» iskaja is prsna** unijskrh krocov, •• j« is Wax al v
vsak lat* svojaga službovanja sa navadbi*v. policij*Ufa paa, lu, ja U pnaial na "radikalce" In jih pingan jal s iikanami tar «šaportacijami. Nje-
V oklepajih sem navedel razmerje v odstotkih. Tu niso uključeni pasivni člani, ki jih je bilo koncem leta v odraslem 7271 in v mladinskem oddelku 506, skupaj 7,777.
iw_„ Gornje številke so jako zanimive, kajti pokažejo, da je imeT mladinski,	^ » . P	p
oddelek tekom pol leta skoro toliko novih članov kot odrasli, četudi tvori ko- | ^Jfc^TTTu J».^	J-ZHL*"*	l# blU ^ T kMkmm
maj eno tretjino celokupnega članstva. Ali nam mogoče to ne kaže pravega ¿e€nokr-uk( ,	p* T* 1
izhoda: pridobivajmo mladino in potem ti jo skušajmo ohraniti. S .tem, da ji1	**
odvzamemo njen "Mladinski list", vržemo proč edini pravi magnet.
Pa še nekaj številk: V drugi polovici leta 1932:
Mladinski oddelek	Odrasli oddelek
Vsi dohodki ........................$26.527	$282.673
Izplačane smrtnine ................. 3.215 (12%)	135.006 (47%)
Mladinski list ..,.".."................ 2.928 (11%) Prosveta 23.718 ( 8%)
Upravni stroški .................... 5.071 (19%)	45.809 (16%)
Upravni stroški mladinskega oddelka seveda niso resnični, pač pa je toliko dejansko ostalo v upravnem skladu, brez ozira na dejstvo, da so brez dvoma resnični stroški znatno manjši.
Da na kratko ponovimo glavna dejstva: v mladinskem oddelku je vse v najlepšem redu. Od dohodkov se arbitrarično nakaže upravnemu skladu gotova vsota. Ako se izvede zavratni načrt in zadavi "Mladinski list", bo šel iz tega sklada, v katerega plačujejo redni asesment člani, ki imajo otroke učlanjene, denar, ki se sedaj porabi za "Mladinski list", izključno za "Prosveto".
Od časa do časa kdo pojasni, da je nepostavno krpanje enih skladov iz drugih. In če se člani, ki plačujejo v mladinski oddelek, uprejo, da ne dovolijo, da bi se njih asesment porabljal v druge namene, bo njih stališče brez dvoma odobril zavarovalninski komisar, če se odpravi "Mladinski list" in obenem zviša asesment radi dnevnika, bodo oni, ki že sedaj s težavo plačujejo tvoj in tvojih otrokov asesment, dvakrat udarjeni. Plačali bodo zase višji asesment in del asesmenta za njih otroke bo šel drugam, kajti prikrajšani bodo, ker ne bo več "Mladinskega lista". Če bi bil posebno kričav brat, bi lahko sedaj tu precej pisal o nebratstvu.
Sicer pa že sedaj nekoliko denarja pronica iz mladinskega oddelka v sklad dnevnika. Na škodo sotrudnikov! Da se razumemo: listi, kakor "Proletarec", morajo imeti požrtvovelne sotrudnike, ki po najboljši moči pomagajo brez ozira na gmotno stran. Toda pri listih, ki imajo zadostne dohodke, je tako postopanje neumestno.
Kajpada, "Prosveta" in "Mladinski list" sta jednotmi publikaciji in je torej vseeno, kam gre denar. To je svojevrstna logika in je škoda papirja pobijati take trditve. Dejstvo je, da je le v mladini bodočnost—nerad ponavljam to frazo, toda jaz verujem vanjo—in naša dolžnost je gledati v bodočnost, ne samo1 kako bomo pririnili do konca leta. In radi bodočnosti jednote moramo ohraniti "Mladinski list" za mlajšo in strani v tedniku za starejšo mladino.
Pa še nekaj bi morala jednota narediti. Ker vem, da ne bo, bom le na kratko omenil. Z denarjem, ki ga ima na razpolago v mladinskem oddelku— to je, če ga ima in kadar ga ima—bi morala podpirati tlovenske šole za svoje mlade člane. Malo kasno je, pa še se da nekaj rešiti. Čikaško angleško poslujoče društvo Pioneer, št. 569, vzdržuje že več let slovensko šolo—in z dobrim uspehom. Ali dobi to društvo pri tem hvalevrednem delu kako podporo od jednote? Ako ne, zakaj ne, bi se lahko vprašali. Jednota je tista, ki ima največjo korist. Take šole bi morala organizirati v vseh večjih naselbinah, "Mladinski list" pa bi naj bil ognjišče teh šol. Mi vse preveč cincamo in rešujemo le okrog sebe, kar nam je pred nosom, na jutri ne pomislimo.
Važnejše jednotino vprašanje je tudi vprašanje financ. Baš sedaj so za-varovalninske družbe v težkih krčih. Kakor banke, je tudi te začasno obdržal še pri sapi moratorij. Po bančnem moratoriju so bankam—seveda ne vsem— vdahnili novega življenskega eliksirja s krediti in gotovino. Velikim zavarovalnim družbam bo rešen vrat s tem, da bo vlada najbrže prevzela njih prve vknjižbe na farme in zemljiške bonde.
Skupna zavarovalnina v Združenih državah je zelo visoka: zavarovalne police bratskih organizacij so znašale v letu 1931 nad sedemtisoč tristo milijonov, drugih zavarovalnic za življenje pa nad devetdeset tisoč milijonov (90 milijard). V zadnji vsoti je vključeno kakih 10 eli 11 milijard takozvanega 'skupinskega zavarovanja'.
Zavarovalne družbe imajo po večini v svojih policah določeno, koliko vsoto lahko posodiš na svojo polico ali koliko lahko dvigneš gotovine, ako vrneš polico. Pa so prišle v zagato in napovedan je bil moratorij. Začetkom aprila je zborovalo v Chicagu 31 zavarovalninskih komisarjev iz raznih držav, skušajoč najti kako rešilno bilko. Tudi pri nas se je že govorilo o rezervi. Ta slučaj bo najbrže zadostoval, da se o tem vprašanju na konvenciji ne bo zgubljalo časa. Stvar je namreč jasna: Ako se obvežeš plačati kaj na polico, dohodki padejo, gotovina pa je investirana v bondih, ki to zelo padli na ceni, pa si v zagati.
Pa poglejmo, kako ima 52 takozvanih 'legal reserve' zavarovalninskih družb naloženo svoj denar, in bomo Ukoj razumeli cel položaj. Številke to za leto 1931. V oklepajih to odstotki. Da se prihrani na prostoru in stavcu na času, je pri vsakem številu zadnjih šest mest spuščenih—vse številke to torej milijoni.
Potojila na farme............................ $1,846 (12%)
Hipoteke ..................................... 5,249 (33%)
a čuta »n obzorja, ¿«tudi pod o na bo ▼ stanjb kdo*« koliko doaaci. Vendat pa jo * s*oj& načrti», ki uhajajo tudi is vrst Roo*a*elto»ik ona b nO» «vata» valcev, pokaaala močno voljo v prisadovanjili xn skrajšanj* delavnika ¡ti s*kmto dol očka v minimalnih plač. Zagovarja tudi rasno drugo tociakn» raforma, o kakršnih bi prejšnja dva "«lolavtka" tajnik« (Davi. m Doak) no hotela nič slišali. Delavska tajnica Franoes Perkms rab« v siusbi svojo doklišloo irna; njon moš se piše fraul WUoon. Imata t«<* otroka. V to sluibo jo j« Roooovolt vsel proti volj» oodatva Ameriške delavsko federacije, ki je insistiralo, da naj rajš etmsuuje kakoga taslušnega linijskega voditelja (pnodlagdli so mu Toblna. voditelja unijo vomtifcov).
Skupaj zemljiške vknjižbe...............................$7,095 (45%)
Zvezni bondi ................................. 395 (2.6%)
Občinski in državni ........................... 1,206 (8.6%)
Skupaj zvezni in municipalni............................ 1,600 (11%)
Železniški bondi ............................... 2,986 (19%)
Javne naprave ................................ 4,067 (26%)
Skupaj induttrialni .................................... 7,063 ( 44%)
Vte skupaj ...........................................$15,748
Malo proučite gornje številke, zlasti oditotke. Komaj dva in pol odstotka od petnajst milijard je v zveznih bondih. In ti bondi to danes edini, ki se jih lahko spremeni v gotovino brez zgube in nekaj tudi izmed državnih, ki jih imajo pa tudi malo.
Pa primerjajmo gornje številke—odstotke samo, kajpada—t številkami jednotinih inveeticij. Skupna imovina je znašala 31. decembra 1932: $5,270.479. Od tega je nekako 3 odstotke v bankah, stavbišču in inventarju. Oitalo pa je inveatirano sledeče:
Zvezni bondi .........................................• 144.903 ali 2.7%
Občinski in državni................................... 3,157.943 69.9%
Hipoteke ln javne naprave.............................. 894.666 17%
Prve vknjižbe ........................................ 921.349 17.4%
Primerjava pokaže Ukoj, da smo baš tako na slabem, kakor gornje družbe, kar se tiče zveznih bondov. Municipalnih imamo precej, toda mnogo od teh je jako dvomljivih.
Jednota skazuje 106.126% solventnosti koncem preteklega leta. Toda to je teoretična solventnost. Zavarovalninski komisarji so določili vrednost bondov po svoji uvidevnosti, to je brez ozira na dejansko tržno vrednost. Vkljub temu je to najnižja solventnost od leta 1928 dalje.
Povprečna obrestna mera je tudi najnižja po letu 1928, in sicer 4.364%. Seveda bo povprečna obrestna mera še znatno padla. Ker gredo mali domovi na kant, in vlada ne ve, kako ustaviti propadanje, bo sama šla na pomoč zadolženim farmarjem in malim hišnim posestnikom. Potom svojih lastnih stav-binskih društev bo prevzemala prve vknjižbe, podaljšala dobo izplačevanja, znižala obresti in mogoče tudi zmanjšala imensko vrednost vknjižb. Ko to pišem, ni še nič definitivnega določeno. Vendar pa je jasno, da bo vlada podprla zadnji še stoječi vogal podirajoče se ameriške hiše. Vse to je vladi le lahak uvod v inflacijo, tik pred katero stojimo, in tu ni prostora, da bi našteval posledice, ki jih bo inflacija neizogibno prinesla seboj.
Brez dvoma je jednota že prenehala posojevati Članom na njih domove. Zadnja konvencija se je ogrevala za ta način investiranja, ki pa se je izkazal za nepraktičnega. Kajpada na takratni konvenciji ni nikdo slutil, kaj prid?.
Vlada bo porinila obrestno mero dol do pet odstotkov, mogoče še nižje, in kajpada bo jednota morala v isti meri znižati obrestno mero svojim dolžnikom. Ako se bo dalo, in kakor hitro se bo dalo, bo jednota brez dvoma skušala vse prve vknjižbe prodati stricu Samu za njegove bonde. V bodoče pa bo prepustila posojevanje stavbinskim in posojilnim* društvom, ki bodo verjetno iz svoje večletne neprilike in delnega bankrota, rešena s tem, da bo zvezna vlada tudi nje sprejela pod svoje široke peroti. In ko bo vlada imela tako vse železnice, banke, industrije in domove pod svojim okriljem, bi naredila najboljše, da bi obdržala vse javne naprave in jih sama obratovala v splošno korist. Toda to je samo pobožna želja, ki se ne bo spolnila—ne, dokler sede pri krmilu zagovorniki privatnega kapitala!
Ponovim: Čuvajmo svoje ustanove in bodimo pri tem razsodni in pravični proti sebi in drugim!
«kovnega fonda $2,500 in za pojačanje JSZ, da b0 štela najmanj 25 odstotkov več članov kot jih ima zdaj.
Na predlog s. Vidra je bilo sklenjeno, da se v času kampanje zniža naročnino na Proletarca s $3 na $2.50, in za pol leta z $1.75 na $1.50.
Za določitev kvot v tiskovni »klad je Lotrich predlagal sprejem Gardnovega načrta. Dobil je sedem glasov, in Zaj-čev predlog, da se kvot ne določi, nego le skupno vsoto, 6 glasov.
Sledi ¿e razprava glede majske izdaje in je sklenjeno, da se ureditev podrobnosti ter iz-bero tiskarne na podlagi najugodnejših pogojev prepusti u-pravi.
Sklenj eno, da se da prvomajski publikaciji ime "Majski Glas".
S. Zaitz je poročal, da prihajajo sugestije o načinu urejevanja z ozirom, da se dobi več prostora za dopise. Smatra, da je list na 4. straneh premajhen, raz podeljevati pa je treba gradivo tako, da se ustreza čimvečjemu številu naročnikov. Pravi, da bo za atraktivno urejevanje lista najboljše, ako se Čimprej gospodarsko toliko opomore, da bi spet lahko izhajal na 8. straneh. Več bo pojasnil ob priliki v listu. Glede sugestij za ukinjenje angleške strani se bo vprašalo za mnenje klube, naročnike in angleške odseke naših klubov, predno se napravi spremembo. Ena povest bo v Proletarcu kmalu končana, ravno tako spis o zgodovini delavskega gibanja na Slovenskem. Ta prostor se bo potem porabilo za dopise.—Po razpravi o listu je bila seja zaključena.
Iz zapisnika seje eksekutive JSZ
Redne seje odborov JSZ dne 3. marca 1933 so se udeležili, od eksekutive F. Godina, D. J. Lotrich, Geo. Maslach, F. A. Vider in Fr. Zaitz; od nadzornega odseka JSZ John Kopach in B. Novak; od nadzornega odbora slov. sekcije A lice Ar-tach, Vinko Ločniškar in Angela Zaitz; od prosvetnega odseka Anton Garden in John Rak. Tajnik JSZ Chas. Pogo-relec, in od upravnega odbora Proletarca Fr. Alesh ter John Olip.—Predseduje Godina.
Zapisnik prejšnje seje sprejet.
Tajnik je prečital dopise iz strankinega urada o veliki splošni delavski konferenci, ki si jo soc. stranka zamišlja in jo bo »klicala t. 1. v Washingtonu.
O Prosvetni matici je dejal, da bo vzelo precej časa, predno bo mogoče ugotoviti, koliko društev bo letos včlanjenih v nji, ker poročila zaradi finančnih težkoč počasi prihajajo. V prvih dveh mesecih je poslalo prispevke Prosvetni matici 52 organizacij, od katerih je osem novih.
Prosvetna matica je poslala od prošle do te seje igre in vloge, ali drugače sodelovala, s sledečimi posamezniki in društvi: John Kokliču, Strabane, za drui. it. 138 SNPJ; dram. drufttvu "Traunik", Traunik, Mich.; Leo Zevniku, La Salle, lil., dram. društvu "Verovšek",
Collinwood, O.; druš. št. 82 SNPJ, Johnstown, Pa.; druš. št. 21 SNPJ, Pueblo, Colo., in khibu št 115 JSZ, Detroit, Mich.
Rak poda dodatno poročilo k delu Prosvetne matice med angleško poslujočimi društvi in mladinskimi odseki klubov J. S. Z.
Chas. Pogorelec poroča, da sta račune poverjeništva JRZ pregledala za nadzorni odbor JSZ Blaž Novak in John Kopach, in za nadzorni odbor SNPJ Albert Hrast in Fred Malgai. Sprememb v imovini JRZ od 1931 ni. Skupno znaša $19,168.46, s preostalim dijaškim in stavkovnim skladom pa $20,354.89. Ta vsota je deljena : Posojilo Ljudski tiskarni, Maribor (izvršeno po vojni) $10,000; v dveh stavbin-skih in posojilnih društvih v
Povrnjeno zlato
V bančnih in vladnih krogih trdijo, da so ljudje vrnili, oziroma zamenjali za papirnat denar zlato v vrednosti pol milijarde dolarjev. V času bančne panike in prej so vzeli vladno garancijo za zlati standard resno, a so se prevarili, kot v vsaki drugi stvari. Nekateri so imeli za več sto tisoč dolarjev v zlatu, večinoma pa le po nekaj cenikov. Slednji so jih prvi vrnili. Drugi, ki so imeli denarja v zlatu po nekaj stotakov »tisočakov in več, so ga pripeljali nazaj pozneje v strahu, da jim vlada res naloži kazni, če ne izpolnijo ukaza. Vse skrito zlato seveda ni še prišlo nazaj v blagajne federalne rezervne banke, ker mnogi še niso dobili "dovolj trdnega zaupanja" v Roosevel-tovo administracijo.
"Revolucionarne" grožnje
Kako brez pomena in brez-močne so revolucionarne grožnje komunističnih oratorjev, pokazuje zdaj Hitlerjev teror v Nemčiji. Komunisti so grozili z diktaturo, izvedli pa so jo fašiaiti—nemalo po zaslugi komunistične stranke, ki je smatrala za svoje najvažnejše poslanstvo ognjevit boj proti socialistom, in s tem oslabila Chicagu "$8,100; liberty boadi j delavsko gibanje. Zgodilo se $700; v bankah (Millard in Ka- je, kar so socialisti vedno po-spar^ ki sta v likvidaciji) $1,- udarjali, namreč, da bo histe-410.09 in ročna blagajna $144.- rični fašizem, ko pride do moči 80. Proletarec je prejel obresti uničil vse delavsko gibanie. v vsoti $382 30	Ampak svarila niso izdala. Se-
Za kampanjski odbor JSZ je le	že
poročal Anton Garden, kateri Je ^T^Tu ^anZ^l : _,,	u: Qn frQ terna v Moskvi je odgovorila
je predložil načrt, kije ga je	delavske^socialistič-
nekatenmi spremembami o- ^ ktinacionale, da je pri-
dobrilo. (Bil je priobčen v Proletarcu 9. marca.) Razprave so se udeležili Aleš, Godina, Novak, Lotrich, Garden, Zaitz, Maslach, Vider, Pogorelec in Olip. Načrt v glavnem določa, i*-* da se prične 1. aprila s kampanjo za tisoč novih naročnikov Proletarcu, za zbiranje ti-
pravijena na skupen boj proti faiizmu. Ako bi to sklenili vsaj pod leta prej, bi danes Neirtč-ija ne bila v kieMah fa-
Dajati nauke j* veliko lažja kot pa s« ravnati po njih.
PROLETAREC
Util J«,
likaj» *Mk èatrtak.
lin auba
I UL
(.IabiU, »• K__'______i4irt Sv>« tehtfl t^SjM Zv«M
NAROČNINA ? Zadinj.nih driarah u c.lo loto M 00; m pol Uta $1.76; sa ¿«trt UU $1.00.
>: m clo loto $1.40; sa pol lata $1.00.
roàofiai ta oflasi marajo biti ▼ nsiimi «rodu »jo do pocvdeljk* popoldno sa priobiitor y iUnrilki takoé.ga tedna
PROLETAREC
P^Hfcfcsrt ororj Thaxoday by th. Juroalar W
Publishing Co., Iao. Eolabliahad 1900.
VUB8CRIPTI0N RATBB: Oao Toar $9.09; Sta Mo Monika $ L00.—Foreign Countrlaa. $110; SU Motu» II.N.
9$.Wi i To»
PROLETAREC
M» W. M* ST.. CHICAGO, IUL T«
Vzroki znižanja kupne moči
Ameriški bi-zniški svet stalno jamra o katastrofalnem padcu kupne moči. Kriv pa je tega sam. Delavstvu je silovito skrčil plače, kar pomeni milijarde na leto manj zaslužka—in s tem milijarde manj za nakup potrebščin.
V propadlih bankah je pet milijard ljudskih prihrankov. Ce bi jih ljudje mogli dvigniti, bi si nakupili kar ^potrebujejo, tako pa so prisiljena živeti v prftrga vanju in po-marokanju tudi tisti, ki imajo denar—v "za-mrzlih" bankah.,	"
Zvezna vlada je pod Rooseveltom znižala plače federalnim delavcem in druge izdatke v vsoti ene milijarde dolarjev. Torej spet toliko manj Jcupne moči med ljudstvom. O-¡krog milijardo dolarjev manj imajo v svojih proračunih tudi posamezne države. Vse to znači zmanjšanje kupne moči skupno z okrnjenimi plačami in odvzemom zaslužka o-gromni armadi brezposelnih nad dvajset milijard dolarjev. Naravno, da je v takih razmerah blagostanje množtic onemogočeno. Namesto, da se bi kriza manjšala, postaj» večja.
Pahnjeni v smrt
Beda je pahnila v smrt v času sedanje krize tisoče ljudi. Večinoma jih davi polagoma. Nekatere vrže v obutp, ki se konča v samomoru. Dan za dnem prinašajo dnevniki kratke notice z drobnim tiskom: "Ta in ta,. star 58 let stanujoč tu in tu, si je končal življenje s strelom." Za vzrok navedo ipotrtosf vsled dolgotrajne brezposelnosti. Eni si pomagajo v smrt s plinom, mnogi s skokom v vodo in na razne načine. Njih starost je različna, samo beda je pri vseh enaka, in pa obup, ker ni prav nikakega izgleda, da še dobe zaslužek. Marsikdo, ki je umrl na ta način, je imel dovolj prihrankov za par let brezposelnosti, toda jih je morda požrla propadla banka ,ali pa kompanije, ki so jim prodale "zlate bonde", delnice, stavbišča ali kar že. Ves sistem se maščuje nad temi žrtvami in nobena oblast se resno ne briga zanje. Zato je povsem naravno, čemu jih listi tako na ratko omenjajo. ,
Vojna proti Židom
Boj nemškega fašizma proti židovfetvu je bil in je samo slepilo, katero naj bi prebivalce uverilo, da so gorja in krize v Nemčiji krivi židje, ker pomagajo in služijo notranjim in zunanjim sovražnikom rajha, zraven ipa so si prilastili tisoče dobrih služb. Odvzeli so jim torej službe in jih dali po vzgledu ameriških demokratov in republikancev zaslužnim pristašem svoje stranke, odslovljeni židje pa naj si pomagajo kakor vedo in znajo —kar v sedanjem položaju zanje ni lah)ca naloga. Krize pa to izmenjavanje služb v Nemčiji ne bo odipravilo, kakor je ni v Zed. državah.	. .	-i
Imejmo neomahljivo vero v . svojo deželos
Patriotični govorniki svare ljudstvo, naj nikar ne.izgubi vero v svojo veliko dežefo, ,ki je premagala dozdaj' še vsakega sovražnika in vsako krizo. Taki govori se glase lepo za ušesa onih, ki so siti in razen patriotAČne šole nimajo nikake druge naobrazbe. Ampak kako naj ima neomahljivo vero v svojo deželo trinajst milijonov brezposelnih? Dežela ravna z njimi kot z berači in nebodijih treba. Mnogi stradajo kruha. Veliko jih je brez doma. Kaj jim naj torej koristi zaupanje in vera v svojo deželo? Če zahteva-ji kruha preglasno, pošlje njihova dežela nadnje vojake in kozake.
Optimizma primanknje
Odpraviti depresijo je prav enostavna reč, pravijo ekonomi, ki pišejo za ljudstvo v me-tropolitanakih dnevnikih. Ljudstvo naj se navda z optimizmom, začne naj zapravljati, in panike bo ¿konec.
Smehljajte se, imejte trdno zaupanje, pa se vrnejo boljši časi. (Hearat in Schwab.)
Nariual za Proletarca F«lix Rozina. A—riiki farmar trn pripravlja, da branj »adb*a avojaga truda.
D
PREROJEN JE
•Frank S. Tauchar.—
ZOPET so se sestali aktivni mednarodni sodrugi, ki so imeli namen: pregledati dosedanja dela in oceniti u-spehe, ter na podlagi dognanj začrtati »pota za bodoče delovanje. Zbral se je skupaj krožek mislecev, ki so v zasebnem preliminarnem sestanku izmenjali svoja lin en j a o vseh važnejših problemih, katere se ima reševati na mednarodnem ziborovanjtL Bili so iz različnih dožel; ttljub temu jih je navdajala sorodna misel, namreč, da je največji vzrok dosedanjih neuspehov—delavska neso Udarnost.
Razcepljeno delavstvo je bilo skozi vso zgodovino, in je še danes, žoga v rokah kapitalističnih mogotcev in narodnih političnih šarlatanov, ki pritiskajo delavstvo ob tla, da presega že vse meje—in celo nad-kriljuje v izžemanju in stradanju vse dobe modernega in starodavnega suženjstva. Misel za konsolidacijo sorodnih političlnih strank delavstva vsega sveta je pričela prevladovati med mislečimi in iskrenimi ljudmi.
Pričeli so se tudi zaivedati, da je nesolidamosti delavstva krivo največ demagoško vodstvo v pocepljenih političnih in strokovnih organizacijah, in da bo treba (temu napraviti konec, če nočejo ponavljati starih napak in ostati pri starem. Voditelji, ki so za bratomorno bojevanje v svojih vretah, morajo zleteti s svojih pozicij!
Prepojena s slišnimi idejami, je mala družba pričela razpravo:	,
"Pustimo stare reči tam kjer so," pravi Slovenec. "Dovolj so bridke in polne razočaranj. Upoštevajmo jih le v toliko, v kolikor nam koristijo kot žalostna zgodovinska dejstva za previdnost v bodoče. Mi smo predolgo blodili v nesmiselnih medsebojnih bojih in antago-nistionih taktikah, kar nas drži na mestu—v največ slučajih pa celo vodi navzdol in končno uničenje vseh delavskih frakcij neizogibno sledi. Naša naloga je, da ustanovimo edinstveno delavsko stranko."
"Pravilno!" vzklikne Nemec. "Za potrdilo tega lahko enostavno pogledate našo državo. Mi, norci, smo se lasali med seboj v dveh stranfaah, ter tako omogočili narodnim šovinistom priti do vladne moči, da nas zdaj internirajo kot smo v zadnji vojni internirali vojne vjetnike. To presega vse meje politične poštenosti, in upam, da nas bo dodobra izučilo, kako se ima delavstvo organizirati v bodoče."
"Bravo!" pritrdi Italijan. "Lepa doba je pretekla, ko smo se mi v naši solnčni domovini prav tako praskali med-seboj za kontrolo; medtem pa so fašisti enostavno jpometli z nami, ter nas v naslednjih letih skoraj iztrelbili iz političnega življenja. Da smo bili pametni, bi bila dane« Italija socialistična republika, in delavstvo bi vživalo ekonomsko pravico mi politično svobodo.
Zdaj pa gledamo na druge narode, kjer imajo naši tovariši več prilike izvojevati neodvisnost delavstva, da jim pomagamo kolikor pač moremo v našem razpršenem in oviranem stanju."
"O tem sem jaz velikokrat razmišljal," reče Francoz. "Videč, kako so bila uničena politična gibanja delavcev v sosednih državah, smo pričeli resnejše misliti na ujedinje-nje. Nikjer ni zapisano, da ne (more doleteti ista usoda tudi nas, če pregledamo to svarilo in nadaljujemo z nesmiselnimi medsebojnimi boji. Marksova ekonomija in politika je samo ena, ¡ki potrebuje skupno delavstvo, organizirano v eno straniko, katere predstojniki naj bi malo manj fra-zarili, pa bolj spoznavali tekoče razmere. Tako bi stranica kmalu dobila večino ,p0 vsem svetu—in nov red bo zavladal v prid vsega človeštva. Medsebojno lasanje in cepljenje moči je naša največja nesreča."
"Mi smo v tem oziru že edini," pripomni Rus, "in imamo edinstveno stranko, ki kontrolira državo. JJjedinjenje smo pa napravili z železno pestjo, z reprisalijami in strogo diktaturo. Ljudstvo namreč nima še dovolj razvite zavednosti, da bi se prostovoljno združilo v politično stranko, ki predstavlja njih moč in varuje njih koristi. Zato je treba rabiti tudi silo, da se jih privede na pravo pot. Ako ne mi, bodo to storili narodni šovinisti, kakor so na primer na Ogrsikem, v Italiji in v Nemčiji; pa bomo kje internirani, ali pa se bomo skrivali po katakombah, namesto da bi vpo-rabljali svoje preizkušene talente na odgovornih državnih mestih v dobrobit ljudstvu^ To so upoštevanja vredna dejstva, ki ne morejo tolerirati mehkužnih (popustljivosti napram narodnemu šovinizmu, pod katerim se skrivajo kapitalistični in imperialistični interesi, zaviti v zastavo demokracije. Da site upoštevali to v Italiji in v Nemčiji, ,bi danes ne bilo Mus-solinija, niti Hitlerja ... Da pooovim: Mi smo edini, - ki smo res dosegli pomembne u-spehe—čeprav smo v sili rabili silo . . ."
"Nič bolj niste edini kot smo mi," ga zavrne Japonec. "Vi ste državna stranka, medtem ko smo mi v opoziciji z državo. Pri vas pomeni boljšo eksistenco biti član stranke; pri nas pa zapostavljanje v službi in v socialnem oziru. Biti član radikalne delavske stranke pomeni pri nas že kos junaštva. Ker junakov ni veliko, je tudi stranka majhna ... V tem je velika razlika. Vaše ujedinje-nje je v smislu naravnih zakonov nekako prisiljeno, kljub temu da nudi članstvu boljšo eksistenco, kot pa drugim mJačnežem ali pa celo protiv-nikom. Jaz sem za tako združenje delavskih sloje/, ki se vrši prostovoljno. Odstranimo demagoške kričače iz lastnih vnst, pa bomo napravili velik korak napram združitvi vsega delavstva l"
"Se boljše bi bilo, da se ti
kričači spremene v iskrene a-gitatorje," doda k temu Anglež. "Mi vendar želimo vse delavstvo v Skupni organizaciji! Zato je pametnejše, da poučimo posameznike, namesto da bi jih metali iz organizacije, da nam potem izven nje delajo zgago, vča&i celo v njih upravičeni jezi. Naš glavni cilj naj bi postaJ UJE-D1NJENJE na podlagi Mark-sovih načel! Vse drugo bi bilo lahkota. Glede taktike je škoda besed. Najprvo se moramo združiti, nakar enostavno nacionaliziramo vso narodno in prirodno premoženje, ter upostavimo novi red, ¡ki bo jamčil enakopravnost in eksistenco vsem ljudem sveta."
"Do tega je najbrž še precej daleč," reče Amerikanec zamišljeno. "V naši državi smo zela nedostopni zunanjim idejam—dasi je bila naša domovina zgrajena od zunaj. Marksizem je evropski, ne ameriški, zato tudi takozvano radiikalno delavstvo ipri nas gleda na socializem z nekakim prezirom, češ, mi Amerikanci bomo naše kapitaliste in politične kruke po ameriško ukrotili in odstranili—ko pride čas za to ... Le mala četa nas je, da razumemo vas sodruge in našo skupno idejologijo za podvig vseh slojev delavskega razreda med vsemi ljudstvi sveta. Velika večina pa še vedno veruje v 'dobre može', in tako vedno voli kandidate kapitalističnih političnih strank, ki ves narod potem še nadalje gulijo, izkoriščajo, kar pripelje od časa do časa do masnega stradanja,
let. Da bi so to razbičaoio ljudstvo predramilo in bi se politično edinstveno organiziralo ter pometlo s temi zakletimi razmerami, o tem še ni nobenega znamenja. Se mi, teh par odstotkov, kar nas je dostopnih tem idejam, še mi se med seboj lasamo v pol ducata razdvojenih skupinah, ter smatramo vsak svojo za najčistejšo in najpravilnejšo delavsko straniko, ki 'bo odrešila vse; dočim so Vse druge, dasi ravno {prisegajo na Marksov nauk, zavajalne za delavsko maso . . . Ali ni to žaloetaio? Ko bi imeli skupno stranko, bi veliko lažje v njo pridobili o-stale mlačneže, in delavska stranka bi brez dvoma v bližnji bodočnosti postala velika sila na političnem in gospodarskem polju. Organizatorji bi imeli veliko lažje delo, in pa človek bi ime* prijatelje in Sodruge kamoricoli bi prišel. Po mojem mnenju je samo v združenju moč; vse drugo je potrata energije, ki nas prav nikamor ne privede. Kapitalizem je vesel teh razkolov; posebno še, ker se delavstvo med seboj prepira in tepe, namesto da bi nastopilo s svojimi združenimi močmi proti skupnemu in resničnemu sovražniku—u privatnemu kapitalizmu. Pred-no pa dosežemo to, bo treba precej čistiti v glavah!"
Di&kuzije so se udeležili še drugi, in razgovor je trajal več ur. Splošno mnenje je prevladalo, da je povsod pO svetu med delavstvom še preveč zmešnjave, kar je posledica premajhne delavske izobrazbe v delasrsikih vrstah. Samo poglejmo, kako so se dvignile fašistične diktature na razvalinah med seboj se prič-kajočih delavskih političnih strank v Italiji in Nemčiji. Da je »bilo delavstvo pravilno poučeno in složno, bi tega nikdar ne bilo. V obeh teh dveh državah se je delavstvo cepilo skozi več let, ter tako omogočilo par demagogom, da so se povzpeli na krmilo. Preslepili so ljudstvo s sladkimi besedami in praznimi obljubami, kako bodo rešili državo in narod. Zdaj ipa vse delavstvo trpi posledice.
Ali nas bo to kaj izučilo? Ali se nam bo vendar že,posvetil o, da je le V slogi moč, ki rodi uspeh ? Se li bomo zedinili in v bodoče skupno nastopili?
To bi bila v resnici edina in resnično uspešna pot preko perečih delavskih problemov v dosego zaželjenih ciljev.
Jn mirno bi plavala naša barka enakopravnosti, zadovoljstva, miru in resnične brat-
kot ga imamo baš zadnjih par ske sprave
TRUD ZA ZLATO
pommu nima tW t*rn polomu
_ PyL*	tudi uradno prirnaU, da Aolar nH
madn.rodn..r,<mn. mi fi^nc najvaan.jJa d.i.1. na «va.u, .1.1*,. .tandarda, ampak n)an d«ar ja ™lic tamu <Wnar. V i _
Ä.TI- Í#	^r"'0'	- trdno., denarja ko",
pa ala.di raaarr Tiaoč» i. ti^a dalavcor .. j. mu*Uo .ko,i .tol.tja pri
Lm^ïl	"Z	V torija, r tropica in polarna kraj. .ar
dZrl ,\7m"M> "-V* ln V —prom^ j. bil cale in vUak fi'' i0 at •Un<Urd	najmo.Krfn.jii i„
Navad,, lu kopljajo .lato rudo. V* .lati rudniki ofcratajajo.
Zgodovina delavskega gibanja na Slovenskem
PRIREDIL ANTON KRISTAN
(Nadaljevanje).
"Delavskih organizacij v pravem pomenu besede ni bilo. Edino rokodelci so imeli svo-" je' "Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov", ki pa je bilo omejeno le na izučena^ rokodelce. Poleg teh pa so ustanovili tudil sami rokodelci svoj "Arbeiter-Bildungs-Ve-. rein", ki je plaval v socialistični in Hemftk^ vodi in se ni mogel povzpeti do resne delavk j ske organizacije.
Prišlo je leto 1894. To leto je postal pokojni dr. Krek v Ljubljani stolni kaplan. Mlad duhovnik, prešinjen pravega apostolskega krščanstva in globoke socialne naobrazbe. V javnosti in osobito med delavstvom ni bil poznan. In vendar je božja previdnost izbrala tega moža, da je pokazal delavstvu in celemu delavnemu slovenskemu rodu pravo pot do socialnega napredka in osvobojen j a od kapitalistične sužnosti.
Bilo je meseca junija 1. 1894., ko je na Vidovo nedeljo delavstvo ljubljanske predilnice priredilo skupno romanje na Šmarno „ goro ter naprosilo dr. Kreka, da bi opravil ~ na Šmarni gori službo božjo. Dr. Krek je, daai kot stolni kaplan zelo težko, z veseljem obljubil in to tudi storil.	M
To romanje pa je postalo početek krščanske socialne delavske organizacije med Slovenci. Istega dne popoldne oto povratku s Šmarne gore, so se izletniki sestali v gostilni pri "2ibertu" poleg vižmarsikega mostu. Tu je dr. Krek sprožil misel, naj se ustanovi delavsko društvo. Seme je padlo na plodovita tla. Se isti teden se je sešlo v Krekovem stanovanju v stolnem župnišču kakih 70 delavcev iz raznih podjetij, ki so sklenili ustanoviti "Slovensko katoliško delavsko društvo". V odbor za sestavo pravil in ^priprav za ustanovitev sta bila poleg dr. Kreka izbrana Franc Urbančič in moja malenkost.
Štiri tedne potem, v nedeljo 22. julija, je bil ustanovni občni zbor v dvorani društva rokodelskih pomočnikov, katerega je v imenu pripravljalnega odbora otvoril ob navzočnosti nabito polne dvorane delavstva in dr. Kretka avtor tega članka, takrat paznik v predilnici. Na tem zborovanju je dr. Krek prvikrat stopil pred zbrano slovensko delavstvo in v ognjevitih besedah razložil potrebo dobre krščanske delavske organizacije za povzdigo stanovskogospodarskih in kulturnih razmer delavstva. Izvoljen je bil prvi odbor novoustanovljenega delavskega političnega društva. Kot predsednik je ibil izbran Ivan Trtnik, podpredsednik Fran Urbančič, blagajnik Ivan Rakovec, kot zapisnikar pa jaz.
Društvo je pričelo ta<koj krepko delovati. Tedanja "Katoliška družba" mu je dala v svojih prostorih na Starem trgu v Ahačičevi hiši prvi "kvartir". Vsako nedeljo zvečer se je vršil društven shod, vedno v nabito polnem prostoru. Blagajnik Rakovec je imel polne i roke dela. Uredil je društveno pisarniško poslovanje, vpisoval nove člane in sprejemal denar, izplačeval podpore in pomagal pri vsem poslovanju. Ivan Rakovec je napravil tudi načrt društvene štampilje — sklenjeni roki s križem. Društvo je v teku treh mesecev štelo nad £Q0 članov.
Delovanje društva pa ni ostalo omejeno na . Ljubljano. Temveč se je razširilo po vsej Kranjski in je posredno prešlo tudi na Štajersko in Koroško. Pričela so se ustanavljati razna krščanska delavska društva po industrijskih krajih, v Idriji, D. M. v Polju, na Jesenicah, v Preski, Tržiču, Žalcu, Zagorju itd. Ideja krščanskosocijalne organizacije se je zanesla kmalu tudi na Goriško in v Trst, kjer je to organizacijcTz vso vnemo širil dr. Josip Pavlica.
(Konec prihoJnjič.)
« 4
Kaj je v resnic! častna, In kaj nečastna penzija?
Kapitalistična propaganda zatrjuje, da bi bila starostna pokojnina za delavce nečastna, še veliko bolj poniževalna pa bi bila zanje brezposelnostna zavarovalnina. Ameriški delavec ima samoponos, zato ga ne smemo de-graditi na stopnjo člana ubožnice, pravijo nasprotniki socialnega zavarovanja.
Na drugi strani pa so deležni visokih pokojnin federalni uradniki in tudi odborniki korporacij, četudi so v aktivni službi prejemali plačo, ki je znašala od $100,0(»0 in z bo-nusom do milijon dolarjev na leto. Čemu naj bo penzija Častna za ljudi s tolikšno plačo, in nečastna za delavce, katerim so plačevali komaj toliko, da je bilo za sproti?
Samuelu Insullu so določili $18,000 na leto penzije, dasi bi bilo bolj pravično, ako bi ga pridržali v tej deželi, ga primorali, da bi vrnil vso svojo imovino ogoljufanim delničarjem in ga vrhutega kaznovali, "kakor kaznujejo one, ki poneverijo male vsote.
Diktature so znak šibkostih
Vlada, ki se zateče k diktaturi, terorju in brutalnemu preganjanju opfozicije, s tem ne priznava nič drugega kot svojo šibkost. Ako bi res imela toliko zašlombe med ljudstvom kot zatrjuje, bi ji diktatorske metode ne bile potrebne. Tako pa ubija, zapira in zatira vsevkrižem, da prepreči formiranje organizirane opozicije.	.. • •
Adam Milkovi¿:
Smola kapitalista Mejača
(Nadaljevanje.)
Peter Mejač se je obrnil, gledal nekaj časa vanjo, potem pa rekel: "Nič."
Sel je. Spodaj je slišal, da je Silva zajokala . . . Med potjo je segel v hlačni žep in potegnil iz njega — pismo. Mečkal ga je med preti in nerazumljivo mrmral. Potem je rekel: "Slutil sem in vedno sem se bal te nesreče. Ampsk saj ne morem verovati, saj nc morem. In kar dvoje takih novic! Dvoje! In to v enem samem pismu — v enem samem dnevu! *
Obstal je in čital:
Iinova se vam morifyn sahvaliti, da «te mi tedaj pomagali odkriti lopovščine mojega moša. Povrhu vsega sera sedaj dosnala strašno novico, ki bo gotovo sanimala tudi vas— da je namreč Suzaninemu otroku, zaradi katerega ste imeli toliko sitnosti na sodi&ču — oče . . . moj mož!!! To je napovedala Suzana Poženelova sedaj v zaporu . . . Strašno sem razburjena. Taka sramota — taka nesreča! In še taka predrznost — pomislite, da so takrat k porodu poklicali — mene! Moj Bog!
In kako kaj s vam»? In vaša gospa soproga? Menda se sedaj ie pripravljate na svečan dogodek v hiši ! Da bi le po sre& šlo. No, mislim, da gospa ne bo imela prehudega poroda.
S spoštovanjem Vam hvaležna Berta Petelin.
Take grozne, take neverjetne novice! Peter Mejač je ¿tiskal pesti. Zato se je ta pro-kleti Petelin tako vmešaval takrat na sodišču! Podlež! A kaj vse to! L« kako to da piše tu o porodu . . . Zakaj ni tega že preje povedala? In ali je sploh v teh razmerah, kot sta s Silvo živela, mogoče — da bi Silva rodila? Pa ne, da se mu je izneverila?
"Moj Bog!" je rekel.
Potem je vso pot strmel v tla in premišljeval samo o tem. To so bile strašne misli, in Peter Mejač ,bi najraje znorel. Tak je taval po ulicah, režal se je ljudem v obraz in se pačil. Potem je obstal, strmel v tla in si grizel ustnice. Ali naj Se loči od Silve?
Strašen boj je bil v njem.
Tudi Silvi je bilo težko. In gospodu Petelinu, ki ga je bila Berta končno le iztaknila, sicer šele čez teden dni, a ga je dejansko napadla sredi mesta — tudi njemu ni bilo dobro, pa gospa Berta sama je bila žalostna in teta Jana je bila vsa potrta in Suzana je v zaporu vzdihovala . .. Da, da, vsem je bilo hudo, vsem. Pa bo že bolje.
O ta Silva! Se vedno ima upanje, da se opere. Zvečer je rekla: "Kako sem vesela! Ali misliš, da bom res rodila?"
"Silva!" je rekel Peter Mejač in ves zmeden je bil.
"No, samo da ni hujšega! Premišljevala sem že, kaj če sem vodenična. Kaj bi se ti nič ne smilila?" Objela ga je. "Ti porednež! Pa praviš, da tisto noč ni bilo nič! Vidiš, slutila sem, da to ne more biti samo od debelilne kure. Kaj le bo — kaj misliš?"
"Nič. Mislim še vedno, da ne bo nič," se je malce potolažil Mejač. "Saj ne more biti! Pomota je, pomota! Ce bi pa kaj bilo — se ločim. Takoj!"
"Kaj ti bi se ločil? Tako? Taka je bila tvoja ljuibezen? Tu se mučim, da ti rodim otroka, ti pa . .
"Kaj?" je dejal on. "Ti da bi rodila otroka?"
"Kaj pa ? Simpanza ?"
Stopil je proti sobi in s popačenim obrazom rekel: "Kaj res hočete, da znorim?"
Predavanje v Chicagu
Chicago, 111. — V petek 28. aprila bo v spodnji dvorani SNPJ predaval po seji kluba št. 1 s. Joško Oven o razvoju človeške miselnosti. Seja se pridne ob 7:30 zvečer. Vs:op na predavanje imajo tudi nečlani. Vstopnina ,prosta.
Na tej seji bo razdeljen naročnikom tudi "Majski glas".
"Peter!"
"Nič! Jaz sem bil vendar v vojni ranjen — ti pa po vsej sili hočeš roditi? Ne, ne. ne. . . Otepal je z rokami. "Nič ne bo, nič, nič, nič . . .M
"Bo, bo I" je pritrjevala z glavo ona in se ga hotela iznova okleniti. Tedaj pa je pričel Peter Mejač skakati kakor o-trok. Menda se mu je hipoma zmračil um, tako je vsaj trdil: "Blaznim, blaznim . . . Kje so moji tisočaki, kje je A-mericsn bsnka, kje tovarna ... kje tista nesrečna ponev . . ^ tralala, tralala . .." Pričel je peti in plesati, tako pač dela samo norec.
Silva je zbežala na ulico. V stanovanje so udrli drugi ljudje — in ko se je čez kako uro Peter Mejač docela umiril in fe stopila k njemu Silva, je rekel s tihim, komaj slišnim glasom : "Siliva, kaj se godi med nama?"
Potem se je vrgel k njej in zajokal kakor otrok ... Ko sta ostala sama in je legel Peter Mejač v posteljo, se je Silva zakopala v blazino in premišljevala. Ali ga res ne bo mogla prepričati, da je otrok njegov? Kaj ni nobenega izhoda več? Kakšen bo konec?
9. Konec.
Po treh mesecih . . .
Peter Mejač se je bil trdno odločil, da se loči, sodnijsko seveda. Ali pa naj mu prinesejo jasen dokaz, da je otrok njegov. Bomo videli! je rekel sam pri sebi na dan razprave in mirno stopil v dvorano. Tudi doktor Berce je bil tam. Kajpada je bila razprava tajna. Sodišče je imelo težko nalogo — ali Petru Mejaču dokazati, da je otrok v resnici njegov — ali pa se izjaviti za upravičeno ločitev. Pripomniti moramo, da je bil otrok čisto podoben njemu! Popolnoma! Oči, nos, usta, Čelo — skratka vse — on pa Še vedno trdi, da otrok ni in ne more biti njegov. Čudno res, kajne — da je otrok čisto Mejačev; kako le to? Silva je sama u-gibala — potem je uganila . . . Namreč, med nami rečeno — Štefan Ivanovič je bil vendar Mejačev sorodnik, pravi bratranec ! V krvnem sorodstvu je bil ž njim! No, Silva ima vsekakor srečo, veliko srečo...
Zmešnjava je tako res velika, vsaj v Peter Mejačevi glavi; zakaj tudi on mora priznati, da je otrok kljub vsemu podoben njemu. ^Silva je postala zadnji čas zelo odločna, saj je bila lahko!
"Hm, je že moralo kako biti !" je rekla hladnokrvno sodniku. "Saj sem ga bila že davno opozorila na neko noč."
Ampak Peter Mejač se je branil na vse načine, tako je med drugim n. pr. rekel:
"Prosim lepo, tu je zdravniško izpričevalo vendar! Če so zdravniki postali bedaki in
če njim ne morete verovati_
evo, tu imate mene samega! Vojni invalid sem, žalibog. Seveda težko mi je, da moram zadnji čas tolikrat s svojo nesrečo v javnost . . . Ampak saj moram, sami me silite v to.
Zagovornik pa ga je vprašal, če je tudi na očeh impotenten.
"Čemu?"
"Ker ne vidite, da je otrok vaš," se je zadri vanj sam njegov odvetnik in je postal ves rdeč. Menda je zadeva že njega samega spravila v nemir. "Popolnoma vaš je. Evo: oči, nos, usta, čelo."
Peter Mejač je po t^h besedah zapičil oči v svojega odvetnika in mu polglasno rekel: "Oprostite, vi nastopate tu proti meni!"
"Nikakor," je rekel odvetnik, "sem za pravično rešitev." Potem se je obrnil proti vsem: "Oprostite, danes ne govorim le kot odvetnik, ampak kot človek, samo kot človek, ki mu ni do zaslužka. Vidim namreč da je moj klijent v veliki zmoti — in če bi tudi jaz trdil nekaj kar trditi ne morem, bi me
ARMADA ZA POGOZDEVANJE V AKCIJI
Rooseveltovi armada za pogozdovanja it« jo žo več tisoč mož. Vsega skupaj jih mislijo najeti cfcro« četrt milnima. Najpr*» jih P******* ▼ vojaike tabore, kjer jih pouče o
disciplini m o nalogah pri delu. Tudi telovaditi morajo, kalonr vojaki. SUka na vrhu jih prikažejo pri fizičnem vež banj u, spodaj a levi pri vpiaoranju in na desni pri obedu.
ž njim vred lahko smatrali za bedaka. Moj Bog vendar!"
Tolkel se je po g res, pošteno se je bil razburil.
Ampak kaj vse to, ko je pa sodnik venomer ogledoval zdravniška Spričevala, kjer je stalo črno na belem, da je Peter Mejač popolnoma nezmožen.
Take razprave še ni bilo, še nikoli je ni bilo. To je bilo o-pažati tudi na sodniku samem, ki v tem slučaju ni vedel ničesar, prav ničesar. Tudi zakona, ki bi omenjal take slučaje, ni bilo. Kaj naj stori? Razsodba more biti vsekakor pravična. Končno odloči, da se Peter Mejač ponovno preišče. Kajpada je Peter Mejač v to takoj privolil. Pozvali so sodne izvedence in takole čez pol ure, je bila preiskava končana. Oba izvedenca sta morala podati svoje mnenje v zaprti kuverti, ki sta ju potem izročila sodniku.
Tako. Sodnik odpre obe izjavi. V prvi je sodni izvedenec potrdil izjavo prejšnjih zdravnikov — to je, da je Peter Mejač — neplodovit . . ., dočim je drugi izvedenec pristavil: Izključene pa niso morebitne ponavljajoče se izpre-membe .. .
Kaj sedaj ? Mnenja izvedencev se pravzaprav ne strinjajo. Silvin zagovornik predlaga, da se otroka preišče še po najnovejši metodi, krvni analizi... Sprejeto. Tudi Peter Mejač se ne protivi temu. Razprava naj se nadaljuje ob Četrti *uri popoldne.
Štiri popoldne. Krvna analiza potrjuje zunanje otrokove znake . . . Otrok spada v isto krvno skupino kakor Peter Mejač, v tretjo skupino. Čudno! Peter Mejač se čudi: Kdaj? Kako? Se celo Silva se čudi toliki sličnosti . . . hvala bogu!
"Torej na vsak način hočete, da postanem enkrat oče?" se je pričel udajati Peter Mejač. Potem je stopil k njemu zdravnik dr. Zalar in mu prijateljsko položil roke na ramena. "Ne dvomite več. Več dokazov ne bi mogel zahtevati noben oče! Je že moralo kako biti!"
"Kako," je rekel Peter Mejač, "¿li ste gospod doktor že pozabili na svojo pismeno izjavo?"
Doktor Zalar skomigne z rameni, tudi vsi ostali delajo tako .. . Silva ima povešene oči, v otroka gleda in k sebi ga privija. Potem stopi k Petru Mejaču, ki stiska glavo med dlani, in se ga rahlo dotakne. Ko pogleda on vanjo, se mu zazdi, da v njenih očeh ni bilo nikoli laži — tako verno, tako udano so gledale ta trenotek vanj . . .
"Mogoč -— da —- mogoče," je rekel skoro tiho, "mogoče je vse, tudi to da sem bil v zmoti. Če sem te po krivem dolžil greha, mi Silva to oprosti !" Prijel jo je za roke, vzel nato v naročje otroka — in ga tesno stisnil k sehi . .
Vsekakor vesel trenotek — za vse . . .
Tri leta so prešla . , . Jesen
je, listje pada raz drevje in pošumeva pod nogami izpre-hajajočih se parov. V dalji tone solnce in rože se mu klanjajo v zadnjih vzdihljajih. Na zemljo lega noč, kakor velika ptica je, ki razprostira svoje nevidne peroti. V mestu 3e vžigajo prve luči in na nebu se užigajo in diuga drugi pome-žikujejo, tako. je, kakor bi si želele: dober večer . . .
V aleji je pravkar obstal človek, za nekom se je ozrl. Potem je pomislil: Peter Mejač? In ona ženska — Silva? Tista črnolasa Silva? In ta drobiž — njeni otroci?
Se je stal, potem je stopil za njimi in ko jih je iznova srečal: "Dober večer!" je rekel.
"Ho!" je rekel Peter Mejač.
"Hoho!" je vzkliknila Silva. "Odkod pa vi dragi Peter Petrovič v*
"Iz tujine," je rekel on. — "Kmalu bi vas ne spoznal več!"
Opazil je, da tftoje kraj nje kar trije dečki, Silva pa je tako debela — menda je spet v drugem stanu.
Govorili so potem o tem in onem, dolgo so govorili in ko so se poslovili je rekla Silva: "Vidim, da se zelo čudite — ampak veste moj mož je bil tri mesece v «bolnišnici ... oh, mnogo smo prestali!"	t
Pa je bilo res tako. Petru Mejaču so z operacijo pomagali iz zadrege in ga tako rešili — večnega devištva . . . Veliko je prestal, a kaj vse to, če gre — za tako stvar!
Vesel je bil, zelo vesel — pa je tako sčasoma popolnoma pozabil na čase, ko je z rokami v žepu hodil po sobanah Amerik an banke . . . Postal je drugih misli, bolj in bolj je čutil s tistimi, kjer je gazil odslej on sam . . . Otroci so prihajali in ž njimi se je oglašalo siromaštvo — a tudi to ga ni žalosti-lo, samo da mu je pomagala o-peracija, samo da je ozdravil...
Kako srečen je bil sedaj — in Silva tudi . . .
(Konec.)
Iz zapisnika seje eksekuti ve JSZ
Redna seja odborov JSZ se je vršila v petek 7. aprila 1933. Prisotni so bili: Od ek-sekutive, Filip Godina, D. J. Lotrich, Geo. Maslach, Joško Oven Fred A. Vider in Frank Zaitz.—Od nadzornega odbora JSZ John Kopach in Blaž Novak. Od nadzornega odbora slovenske sekcije, Alice ►Artach, Vinko Ločniškar in Angela Zaitz. Člani prosvetnega odbora Ivan Molek, Anton Garden in John Rak. Tajnik Ohas. Pogorelec. Predsednik upraVtiega odbora Prole-tarca John Olip je prišel zaradi zadržka pozneje.
Predseduje F. A. Vider. Zapisnik prejánje seje sprejet.
Tajnik Pogorelec je poročal med drugim, da se je v Yuko-nu, Pa., ustanovil khib, ki se je vsled tehtnih vzrokov pridružil direktno atrankini državni organizaciji. Obljubujejo, da ko se utrdi, prestopi v JSZ.
Iz Barbertona Doroča tainik kluba št. 232, da bodo morali vsled obstoječih razmer postati s khibom pasivni, člani so vsi brez dela in prispevkov ne more nihče iplačevati. Večina članov tega kluba živi v Akronu (Kenmore), in je bilo že večkrat sproženo vprašanje, da bi se tudi klubov sedež premestilo v Kenmore, toda do de-

Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND
SURGEON OFFFICE HOURS AT 3724 W. 26th Street 1 £0—S:IS—6:80—8:10 Daily Tsl. Crawford 1211. at 1858 W. Cermak Rd. 4:10—4:00 p. m. daily. Tel. Roosevelt 1S0S Wednesday and Saaday ky appointments only.
Tsl. i Crewfoerf S44S If mm mm
Austin 5700
"Now Leader"
finitivnega sklepa ni noben-krat prišlo.
Ko s. Snoy ozdravi, bo med drugim obisksl tudi naselbino Barberton in vnlival, kolikor mogoče, da se ta klub ohrani med aktivnimi postojankami.
V Detroitu nekateri člani angleškega kluba dehijejo za pri-druženje slovenskih klubov direktno stranki. Baje soglaša z njimi tudi nekaj slovenskih članov. Dobro bo, da se o takih stvareh s članstvom pogovorimo da ne bo prenagljenih korakov, kakrfni so se v pro-
E js7večk;at d(*od*]i- Vsi JSZ, ki so se ločili od zveze, so ali kmalu propadli, ah pa . prišli nazaj pod njeno okrilje, ker ima zveza pfcč svoje funkcije in svoje naloge,
antl'it**' 8trankft * mojimi angleškimi postojankami ne
more vršiti, tudi ako bi skušala.
S tem se bomo s sodrugi lahko
cagu me8eca maia v Chi-
Pod okriljem Prosvetne matice zadnje čase ni posebnih aktivnosti, ker so samostojna kulturna društva in druge organizacije, ki prirejajo predstave, vsled ekonomskih razmer prisiljene število predstav in koncertov zniže/ati. Od prošle do te seje smo sodelovali, ali pa poslali igre in vloge sledečim: Anni Kotar za pevski zbor "Slavec" v Detroitu; klubom št. 5, Conemaugh, Pa. ; št. 37, Milwaukee, Wis.; ¿t 47 Springfield HI.
Ta seja naj tudi določi, da-!i naj JSZ pošlje zastopnika na kontinentalni kongres.
Na predlog Lotriča se sklene, da JSZ pošlje delegata. Izvoljen je Jos. Snoy, če ozdravi, da bo o kongresu potem poročal na svojem agitacijskem potovanju. Ako pa bo njemu nemogoče iti, se mandat poveri s. Vidrichu v Johnstownu.
Sklenjeno, da se koncem maja skliče v Chicagu shod, na katerega se povabi vse člane JSZ in somišljenike, ki bodo tiste dni v tem mestu radi konvencije SNPJ, da se pogovorimo o problemih socialističnega gibanja v naselbinah in o JSZ v splošnem.
Maslach, tajnik srbske sekcije poroča, da imajo v agitaciji običajne ovire in vsled splošnega brezdelja tudi tež-koče zmagovati najemnino za njihov Jokal. .Upajo pa, da iim bo v Chicauru v moralno oporo novoustanovljeni slovenski klub št. 16, ki zboruje v njihovih prostorih.
Pri točki o našib publikacijah omeni Pogorelec, da je vabil na sejo tudi tajnika u-pravnega odbora s. Afeša, ker je pred nami važno vprašanje lista. Tiskarna je namreč sporočila, da bo po 15. april»u računala za tisk precej več nego dozdaj, zato je potrebno nekaj ukreniti, da se izognemu temu zvišanju stroškov, bodisi s selitvijo, ali pa z dogovorom. Razprave se udeleže vsi. Sprejet je končno predlog Godine, da naj so stvar prepusti v ureditev posebnemu odseku treh članov, v katerega so delegirani Frank Alesh, Ohas. Pogorelec in Fr. Zaitz.
Konec seje.
VVVVVVMMVVWVVVWVVWWWM
Barctindc & Son
POGREBNI ZAVOD
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
Tel. 147S.
0000 000000000 00 > i 000 i
Res. tsl. i Rockwell 2S1S
Dr. ANDREW FURLAN
DENTIST
Phone: Roosevelt 1695-1696
1858 W. 22nd St. Chicane, < vogal Lincoln Ave. Office hoars: 9-12 A. M. 1-5 and 6-8 P. M. Wednesday, Thurs. and Friday, ] > and Sat. all day and evenings. Waukegan office at 424.10th St., Tel. Ontario 72IS
Office hours: Monday, Tuesday * ..........................
Prehlad vzrok pljučnice
Obramba proti njemu je ¿isto drobovje. Driite odvajalne organe v redu {Odstranite zastrup-ljive snovi is telesa. Jemljite
TRINERJEVO GRENKO VINO
0000000000000000000000000 Milwaukee Leader i
®e leta, 08.00 aa pal lata, 81*80
Naslov: 540 Juneau Ave. MILWAUKEE, WIS. 00000000000000000000oooooS
Royal Bakery
SLOVENSKA UN US KA
PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR»
1724 S Sheridan Ne. Chies^e, lU. TeL 5814. saktevajto v krak to
SODRUCOM IN SlatPATlCAJUEM V CLEVZLANDU. Seio kloW it. 27 JSZ. se nh ronk »r^ psCafc v sBosooa sfc 7sS0
ob S. sector. Mladinski *ng lelki o* seh Tsak potek lare» prvofa oh & ■occor, vse v kluborih prostorih v &
N. D. S©dn.fi im soSrufcso, affitirajte in yriddbhtjU norih ¿lasov Sanic klubu ter norih ■inlnlai Pro-tetare«. V orgatnsaclji la ie nais mol.
FENCL'S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
HM S. Lawndale Ave«, ChicAffe, III.
Tsl. Crawford ISSft.
Pristas in stosns ¿ommU joAIi Poe
lakaja v New
aa $2 aa leto, $1 aa yol leta
NajkotJIe asajevaa m*\dk\ aa-eislisHtal Ust v Aassrft*. Mao go sla i imHk ielsrveov ga HU. NaroJfce si ffa tmM vt Hereto^ 0000000000000000000000000000000000000000000000000000»
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE
NARODNA TISKARNA
2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTl.
"PROSVETA"
HmJkoi, flor la N
♦oooooooooo»s»»oooooeeoooooo«oMOOOOOOOOooo»ooo>aoata
«o t
printing
- by
Park View Wet Wash Laundry Co.
FRANK GRILL, preds. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU.
NaAi vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru In Bcrwynu in dovaiajo ¿istega na dom. TOČNA POSTREŽBA.	DELO JAMČENO.
Tslsfonit Canal 7172-7173.
1727-1731 W. 21st ST.	CHICAGO, ILL.

S. Crmwford Ava.,
TsL I ill, soil
HL
SUNSHINE — FRESH AIR AND GOOD PURE MILK ( Balance Your Daily Diet With
WENCEL'S DAIRY PRODUCT*
GOOD PURE MILK
IT PROTECTS YOUR HEALTH 23S0 82 BLUE ISLAND AVE. — Phone Rooeavelt 3673
n n
f. ZOLA t
RIM
(Nadaljevanje.)
Ti ubogi, izstradani gorski prebivalci so našli na tem bohotnem jugu, kjer je življenje tako sladko, tla za divji lov, in pogubne slaafti podnebja so pospešile moralni razpad. In razuntega se je bilo začetkoma res le treba pripogiibati; denar se je v prvih časih lahko s škafi zajemal med razvalinami prvih porušenih okrajev. Iznajdljivi ljudje, ki so vohali, kje bodo tekle nove ulice, so se polastili zemljišč, katerim je žugala prisilna razlastitev in so prej kakor v dveh letih podeseterili svoje premoženje. Tedaj se je kuga jela širiti in je polagoma zastrupila vse mesto; pograbila je adaj tudi prebivalce, vsi razredi so zblazneli, knezi, meščani, mali hišni posestniki vse do kramarjev, pekov, branjevcev in čevljarjev. Pozneje so pripovedovali o navadnem peku, ki je bankrotiral s petinštiridesetimi milijoni. Bila je le obupna, mrzlična igra, ki je zamenjavala malo, urejeno papeževo loterijo, igra z milijoni, kjer so bila zemljišča in stavbe le pretveza za borzna podjetja. Stara atavistična prevzetnost, ki je hotela iz Kima napraviti glavno mesto vsega sveta, se je v tej silni špekulacijski vročici razgrevala do blaznosti; kupovalo se je, zidalo, zopet prodajalo, brez mere, brez prestarika, kakor se izdajajo .delnice, dokler le tiskajo stroji.
Gotovo še nikdar ni nobeno mesto v svojem razvoju kazalo take slike. Ce se človek danes trudi, da bi jo razumel, ga popolnoma zmede. Število prebivalcev je prekoračilo petstotisoč in videti je bilo, kakor da se hoče tukaj ustaviti. Ali kljub temu so neprenehoma in vse gosteje vstajali novi okraji iz tal. Za kakšen bodoči narod so tukaj tako besno zidali? Kakšna blaznost je zapeljala te ljudi, da niso hoteli počakati na nove prebivalce, pa so pripravljali stanovanja za tisoče obite-lji, ki so imele šele priti? Le to jih je opravičilo, da se je bilo že naprej izreklo kot ne-izpodbojna resnica, da ne more imeti tretji Rim, zmagoslavno mesto Italije manj kakor milijon prebivalcev. Prišli še niso ali gotovo pridejo; o tem ni smel dvomiti noben rodoljub ne da bi zagrešil zločin zoper domovino. Tako se je neprenehoma zidalo in zidalo za petstotisoč meščanov, ki so bili še na poti. Niti za to se niso več brigali ljudje, kdaj da pridejo; dovolj je bilo, da so jih imeli v svojem računu. V Rimu so se ustanovile tudi družbe za ureditev širokih ulic skozi porušene nezdrave stare okraje, pa so prodajale in dajale v najem svoja zemljišča, od česar so imele velikanske dobičke. A čim bolj je naraščala blaznost, temveč družb se je ustanavljalo, da bi zadostile lakoti po dobičku; imele so namen zgraditi nove okraje tudi izven Rima — venomer nove okraje, prava mala mesta, katerih ni nihče potreboval. Pred Porta S. Giovanni, pred Porta S. Lorenzo so šinila predmestja kakor po čudežu iz tal. Na ogromnem prostoru vile Ludovisi, od Porta Salaria do Porta Pia, do S. Agnese, je nastal načrt mesta, in na Prati del Castello so hoteli mahoma izteptati celo mesto s cerkvijo, s šolo in s trgom iz zemlje. Pa ni šlo za male delavske hiše, za skromna stanovanja priprostega ljudstva, temveč za velikanske zgradbe, za prave palače s tremi in štirimi nadstropji, z enakomernimi, prevelikimi pročelji/ ki so na-pravljala iz tega novega, prenapetega okraja babilonske mestne dele, ki bi jih mogla napolniti le glavna mesta z bujnim industrijskim življenjem kakor Pariz ali London. To so strahoviti proizvodi prevzetnosti in igre. In kakšen bridek zgodovinski nawk daje Kim zdaj, ko je gospodarsko uničen, in ga vrhu-tega onečašča ta grdi pas iz velikih, kreda-stih, praznih in večinoma nedokončanih oko-
stij, ki že pokrivajo s travo zarasle ceste • svojimi razvalinami. I» Nesreča poloma je bila strahovita. Nar-cisse je razlagal vzroke in tolmačil posamezne faze tako jasno, da je Pierre vse pojmil. Razume se, da so zrasle mnogoštevilne finančne družbe z gnojnih tal špekulacije: La hno-biliere, La Societa d' Ediliza e Construzione, La Fondaria, La Tiberiana, L' Esquilino. Skoraj vse so dale graditi in so sezidale ogromne hiše, cele ulice za prodajo; ali igrale so tudi z zemljišči in jih prepuščale z velikim dobičkom malim špekulantom, ki so se od vseh strani pojavljali v umetni vsled rastoče ažijske mrzlice neprenehoma ustvarjam hau-ssi, ter so tudi venomer sanjali o velikanskih dobičkih. Najhujše je bilo pri tem, da so tudi ti mali meščani, neizkušeni kramarji brez kapitala prišli tako ob pamet, da so tudi hoteli zidati. Izposojali so si pri bankah in se obračali do družb, ki so jim bile prodale zemljišča, da bi od njih dobili denarja za dovršitev stavb. Večinoma so bile nekega dne družbe prisiljene, da so vzele zemljišča nazaj in prevzele celo nedovršena poslopja, če niso hotele izgubiti vsega; to jih je tako silno zamašilo, da so morale poginiti. Če bi bil prišel milijon prebivalcev in se naselil v stanovanja, ki so mu jih pripravljali v tako čudovitih nadepolnih sanjah, bi bil dobiček nepreračunljiv; Rim bi bil v desetih Jetih obogatel in se uvrstil med najbolj cvetoča mesta sveta. Ali ti prebivalci niso hoteli nikakor priti, nič se ni moglo dati v najem, stanovanja so ostala jjrazna. Tedaj je prišla kriza z brezprimerno silo kakor da je tre-ščiloj Vzrokov je bilo dvoje: Prvič so bile hiše, ki so jih zgradile družbe, vse prevelike, neprimerne za nakup, katerega se je ustrašila večina srednjih od rente živečih ljudi,ki so hoteli naložiti svoj denar v nepremičninah. Atavizem je dovršil svoje delo; stavbeniki so v megalomaniji zgradili dolgo vrsto krasnih palač, namenjenih, da potlačijo palače ostalih stoletij ,pa so obstale mračne in zapuščene, najneverjetnejše priče onemogle prevztnosti.
Razuntega so gradili drugod ,v Parizu, v Berlinu nove okraje in izvršili okrasitve j. narodnim kapitalom, s prihranjenim denarjem. V Rimu pa so zidali vse na kredit, s trimesečnimi menjicami in pred vsem s tujim denarjem. Ogromno vsoto, ki jo je to pogoltnilo, cenijo približno na milijardo. Štiri petine tega so bile francoski denar.. Bila je enostavna kupčija .bank; francoske banke so posodile italijanskim na tri in pol ali štiri odstotke, te pa so posojale špekulantom, rimskim stavbenikom, po šest, sedem, celo osem od sto. Lahko si je torej misliti, kakšna katastrofa je nastala, ko je Francija ¿vedela za zvezo Italije z Nemčijo, pa hitreje kakor v dveh letih povlekla svojih osemsto miljo-nov nazaj. Nastal je silovit odtok, ki je izpraznil italijanske banke; zemljiške družbe in vse one, ki so špekulirale z zemljišči in stavbami, so bile zdaj prisiljene plačati in so se obrnile do emisijskih družb, ki so mogle izdajati papirje. Obenem so jele strahovati državo; žugale so, da ustavijo delo in vržejo štiridest tisoč nezaposlenih delavcev na rimski tlak, če vlada ne prisili emisijskih družb, da jim posodijo onih pet do šest milijonov, ki jih potrebujejo. Država je naposled storila to, ker se je ustrašila misli na splošen bankrot. Seveda ni bilo mogoče o pravem času poplačati onih pet do šest milijonov, ker se niso mogle jiiše ne prodati, ne oddati v najem ; tako se je pričel polom in se je bliskoma širil in ruševine so padale na »ruševine. M^li špekulanti so planili nad stavbenike, ti nad zemljiške družbe, te zopet nad emisijske družbe, te pa na javni kredit, s čimer so po-gubili narod. Tako se je zgodilo, da je nastala iz enostavne mestne stavbne krize strašna finančna katastrofa, narodna nevarnost. Cela milijarda je bila .brez prida pogubljena; Rim je postal grd in je zdaj nosil breme nečastnih mladih razvalin, zijajočih praznih stanovanj za zasanjanih pet ali šestotisoč prebivalcev, na katere so ljudje še čakali., (Dalje prihodnjič.)
Kaj je Marksizem?
Najbolj je razširjeno nazi-ranje, da je marksizem n&rod-no-gospodamka teorija. U-temeljujejo p* to svoje nazi-ranje s tem, ker je znanstveno največje Marxovo delo "Kapital" na videz narod no-gospo-darsko. Vsaj zdi se, da obravnava Marxov "Kapital" le stvari, ki tvorijo bistvo narodnega gospodarstva. Vemo, da obravnava Marx v svoji knjigi cirkulacijo kapitala, analizira pojme blaga, njegove vrednosti, pojma cene in dobička, kako se ustvarja dohodek itd. ' Toda: že podnaslov znamenite Marxove knjige pa nas o» po zori, da obravnava Marx v kapitalu druge stvari,, nele narodno gospodarstvo. Podnaslov pove: "Kapital" je kritika politične ekonomije. Politična ekonomija pa pomeni v francoskem in angleškem je^ ziku to, kar označujemo pri nas z narodnim gospodarstvom.
Besede kritika pa ne smemo v tem primeru istovetiti s kritiziranjem, marveč: s to kritiko narodnega gospodarstva je hotel Marx razjasniti dejansko bistvo in pogoje narodnega gospodarstva.
Zato je jasno, da se je moral postaviti Marx na stališče, ki je izven znanosti, ki jo je hotel Marx v svojem delu objeti. Zato stoji Marx s svojim delom izven okvirja narodnega gospodarstva. Značilno za Marxovo gospodarsko kritiko je, da opazuje narodnogospodarske pojave nele z narodnogospodarskega vidika, marveč tudi in to pred vsem kot družabne pojave, torej kot pojave družabnega življenskega procesa.
Marxova nova osnova analize je torej družba, ali, še boljše, podružabljenje. Ker dokaže Marx, da so narodnogospodarski pojavi produkti- po-družabljenega, in pokaže, kar ko so se razvili po nekih, zgodovinsko nastalih gospodarskih tvorbah, se iz prem ene narodnogospodarski pojavi v zgodovinske. V tem pa tiči bistvena razlika med marksističnim in narodno-gospodarskim
Znanstvenik, ki je napovedal konec kapitalizmu
naziranjem. Za meščansko narodno gospodarstvo so gospodarski pojavi oblike dru» tabnega življenja. Pa tudi, če meščansko narodno gospodarstvo zgodovinsko opazuje, ne prizna, da bi bil sedanji kapitalistični način proizvodnje le zgodovinska faza, preko kar tere mora nujir\o iti nadaljnji družabni razvoj. Narodno gospodarstvo je po svojem bistvu nauk o ustanovlja-nju in delitvi bogastva, ki ga z za meščansko ideologijo značilno dvoumnostjo označuje za narodno bogastvo. Čeravno je to le bogastvo posedujočih razredov, ki pa veljajo pač še vedno za nosilce nacije.
Kratko: narodno gospodarstvo je po svojem bisftvu gospodarska teorija, toda le na temelju kapitalistične privatne lastnine, kakor je nastala po 15. stoletju. Narodno gospodarstvo pa ne obravnava bistva gospodarskih pojavov in dogodkov. Zato je tudi naravno, da ta teorija ni napredovala in ni prav nič pripomogla do globljega razumevanja gospodarskih pojavov.
Res je, kar je zapisal Marx: buržuazija je zatrla pri svojih teoretikih duhovni nagon in polet, ko je dobila politično moč v svoje roke.
Marksizem pa ni le narodno gospodarska teorija: on smatra celo epoho, v kateri se vrši družabna produkcija le zato, da si ustvarjajo posamezni razredi bogastvo, le kot zgodovinsko stopnjo v razvoju človeške družbe, preiskuje zato realne vzroke, ki so dovedli do tega razvoja, in vzroke, ki bodo povzročili izpremembo, od nosno izmeno te stopnje. Zato ima Kari Kautsiky prav, da je Marxov "Kapital" izrazito zgodovinska knjiga. "Kritiko narodnega gospodarstva" je mogel izvršiti marksizem le, ker je sistem, ki obravnava družabni razvoj. V tem razvoju pa je kapitalistični način proizvodnje le prehodna faza. Z eno besedo: Marksizem ni narodno-gospodarska teorija, marveč družabna veda.
Imenik zastopnikov "Proletarca"
Kdor želi prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar, brošure in knjige, naj piše upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agi-tirati za njegovo glasilo Proletarec.
Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili.
KONFERENCA |

- - i
društev Prosvetne matice in klubov JSZ
v nedeljo 14» maja
v KRALJEVI DVORANI
6001 West Madison Street WEST ALUS, WIS.
ZBOROVANJE SE PRIČNE OB 9:30 DOPOLDNE
Vsa društva ▼ mil wauikem,jft kaikem, sheboyganskem in waukeganskem krožju so vabljena, da pošljejo zastopnike na ito konferenco.
ANTON GARDEN, tajnik.
CALIFORNIA. Lm Ab|«In: Frank Novak. San Francisco. — A. Leksan.
COLORADO. Created Battot Ant. Slobodnik. Pueblo: Fr. Baltasar. Somereott Anton Majnik. Waldenburg in okolica: Frank L. Tomšič.
ILLINOIS. Chicago. Frank Zaits, Fr. Udovich.
Anton Vi¿¿¿, Charleo Pogo relee, Anton Andrea. Farminftont John Majdié. .a Sali«; Frank Martinjak in Loo Zevnik, Peter Ban ich. Maftcoutakt John Biskar. Oglesbyt Anton Udovich. Panama: Andrew llertich. P «oria i Joseph M re ^ ar. Springfield: Jos. Ovca, John Goriek,
Anton Per. Virdani Fr. Uersich. Wauk*gan in North Ckicagot France* • Zakovàek.
INDIANA Indianapolis: Frank Skufca.
KANSAS. Arma: Anton Sular. Groa«: John Sular. Waat Minorait John Maro*.
MICHIGAN. Dotroitt R. Potočnik. Peter Benedict, Frank Cesen, John Zornik. MINNESOTA Buhl t Max Mart*. Chieholm: Frank Klun. Duluth: John Kobi. Ely. John Teran.
MONTANA Rod Lodgot K. Erxnoinik.
NEW YORK. Gowandat James Dokler a. Littla Fällst Frank Gregorla, Fr.
Petana. Seward t Frank Žagar.
OHIO.
Akron—Kanmoret Jos. Jereb, Leo
Bregar. Bridgeport t Joe. Snoy. Barb«i%um John Jankovich. Clav aland: Jahn K re bolj, Anton Jankovick.
Conaoaat. Joaepti Sedmak. Girard: John Koofa, John Tance k,
Anton Dobrorolec. Glan coo: Albina Kravanja. I i.Ko«, J. Helfant Maynard: Andy Zlatopenr.
Na kW o Trios«, o Nemčiji, v kateri je bil rojen Karl Marx, jo dal HitlSr raaili miti faiwticao saAavOj Ampak s to nadutostjo ni <*rrgal dognassj, Iti ao neizbrisno in>>imu v najvočjotn socialnem analiziranju vsak ieaav r M amen am "Kapitals". Laboe je rurakn zavedni Proletariat srečat*» prsasovd 50 letnico M ar z» ve smrti, in praznoval jo jo svečano za-toftMkij, bar Jo Aaniei jssMjs kot kdaj poprej, da je bil Marx r svojih dognanjfc o ras rejnik zakonik kapitalizma in njogovom koncu r pravem. To jo poet not Karla Marxa is njegovih mlajtth lat.
Piney Fork: Nace Žlembergar. Powhatan Point: Anto^ Vehar. Nowburgk: Jos. Lever. Nilost John Plah tar.
PENNSYLVANIA Aliquippa: Geo. Smrekar. Bon Airt Peter Bukovec. Bulger: Anna Nagel. Craftom Jacob Tomec. Canonsburg-Strabane: M ark O To-
kavc, John Terčelj. Cliff Mine: Frank Bogataj. Cuddy: John Jenko. Export: Joe. Brits. Forest City t Frank Rataic, Tony Zaits.
Greensboro: Tony Zupančič. Hondersonvillet Albin Karničnlk. Harm in*,.: Anton Zornik. Imperial: Frank Auguftin. Johnstown in okolica: Andrew VI-drich, John Langerholc, Ilija Bu-balo.
Krayn—Dunlo: Louis Sterle. La t robe: John in Mary FradeL Lawrence: Loufc Brits. Libraryt Nick Triller. Lloydell: Frank Sustarsich. Luzerne: John Matičič. Nantiooke: Frank Kovach in Henrik Pečarič.
Park Hill-Conemaugh: Frank Pod
boy.
Rentont Anton Bogataj. St. Michael: Frank Bizjak. Sygant Frank Units. Tkroopt John Oreahek. Tire Hill: Jacob Streli. Veronat Tony Kresevich. W. Newton t Jos. Zorko. Afindbert \Tony Straiilar. Willock: John Koplenik.
UTAH.
Spring Canyon: Alton Kokal. Wattist P. Zmrslikar.
W. VIRGINIA. Pierce: Frank Polanc. Star City t Lawrence
WISCONSIN. K an oak a t Frank žarcTM. Milwaukee: Jacob Rosic, Leonard Alpner.
Sheboygan: Fr. Stih. Fr. Nagode. Willard: MB» Krale. Waet Allies Anton Jershin. *
WYOMING. Diamondvillei Anton Tratnik. Roek Springs: John Jink Sublet: John H. Krsilnfk-
Prvomajska manifestacija v Chicagu
Čikasiko socialistično delavstvo bo imelo s sodelovanjem unij, raznih podpornih in drugih organizacij prvomajsko manifestacijo v pondeljek 1. maja.	» l i .
Parada se prične v spremstvu godb z zbirališča na Roosevelt lid. in Clinton St. ob 1. popoldne. Pomikala se bo po ulicah skozi "loop" (down-own) in nato v Grant Park, i j er se bo vršil masni shod na prostem.
Izmed govornikov bo zastokal soc. stranko Roy Burt, znani proletarski pesnik Ralph Chaplin bo govoril v imenu ndustrial Workers of the World, in Sarraine Lowe v imenu General Defense Committee. Od zveze brezposelnih delavcev bo govornik W. Bailey Waltmire.
Slovensko in drugo jugoslovansko delavstvo je urgirano, da naj pride na zbirališče na Roosevelt Rd. in Clinton St. pred 1. popoldne. Agvtirajte, da se udeleži marširanja čiin več tisoč delavcev. Delite med njimi agitacijske letake, v "ka-erih so vabljeni v prvomajsko manifestacijo. Te letake dobite pri John Raku v uradu Proletarca.	,
Zaradi skupne prvomajske proslave klub št. 1 ne bo imel svoje manifestacijske priredbe dne 1. maja ,kot jo je imel vsako leto do lani, pač pa bo Savin" koncert v nedeljo 30. aprila ob enem tudi khibova
prvomajska slavnost. Udeležite se je vsi in pravtako potem manifestacije po ulicah drugi dan (v pondeljek 1. maja) ter po paradi shoda v Grantovem parku. — P. O.
Milwausko delavstvo za prvomajsko proslavo
V	nedeljo 30. aprila bo imelo nulwauško delavstvo s sodelovanjem unij veliko iprvomaj-sko parado. Glavna povoiika se začne pomikati po ulicah ob 2. popoldne. Slovenski oddelek odkoraka izpred S. S. Turn Hall ob 1. popoldne.
V	nedeljo 30. aprila zvečar, namreč po skaiipni manifestaciji—imata prvomajsko priredbo kluba št. 37 in 180. Vršila se bo v S. S. Turn Hall. Na sporedu bodo govori, pevske to6ke in dve igri. Glavni slo-\enski govornik bo Joško Oven. ••Naprej" bo poskrbel za pevske točke. Vprizorjena bo enodejanika "Za narodove žulje" (spisal Frantk Zaitz) in »pa dramski prizor v angleščini "They Found Themselves".
Kontinentalni kongres
Kontinentalnega kongresa v Washington«, ki se prične 6. maja, se udeleži tudi več Slovencev. Frank Podfooy bo zastopal SNPJ, Joseph Snoy JSZ, in Anton Kamnikar organizacije slovenskih socialistov v Milwaukeeju. Culi smo, da pride v Washington na kontinentalni kongres tudi več drugih slovenskih delavcev.
NAJVEČJA
SLOVENSKA
KNJIGARNA
CANKARJEVE IN DRUGE KNJIGE
Pilite po canik PROLETAREC
P RxO L E T A R E C
Jugoslovanska socialistična zveza
PRIDRUŽENA SOCIALISTIČNI STRANKI Naslov: Jugoslav Federation, S. P. 3639 W. 26th St., Chicago, III.
'Eksekutiva Socialistične Stranke:
Morru Hillquit, New York, predsednik; Daniel W. Hoan, Wisconsin; Norman Ikonu, New York; Darlington H^pw, Pennsylvania; Power» Hapgood, Indiana; Albert Spre«toe Coolidga, Massachusets; Lao Krsyeki, Wisconsin; Jamaa D. Graham. Montana; Joka C Packard, California; Jasper MaLavy, ConnecUcut; Linah Wilson, Pennsylvania.
Eksekutivni tajnik CUrsaeo O. Sealer.
Glavni urad: 549 W. Raa<k4ph »U, Ckicago, 111.
Tajniitvo J. S. Z.:
Tajnik: CkarUa Pagaralaa. »«St W. 2Sik St, Ckicaga, lit
Eksekutiva J. S. Z.:
Filip Godina, P a tar Kokotovicfc, Donald J. Lot rick, George Maslack, J oik» Oven, F rod A. Vidor, Frank ZaiU.
Nadzorni Odbor J. S. Z.:
Sava Bojanovich, loka Kopach, Blaž. Novak.
Prosvetni Odsek J. S. Z.
Aaftsa Garda», Ivaa Molak, Joka Rak. Ckaa. Pogorelo«, laja*.
Nadzorni Odbor Slov. Sekcije J. S. Z. t
Alice Artack, Vinko Locniikar, Angeline Zaits.
"Proletsurac"
glasilo in last slovenske sekcije JSZ.
UPRAVNI ODBOR PROLETARCAi Joka Olip, predsednik; Joilto Oven, podpredsednik; Frank Ale»k, tajnik; Filip Godina, blagajnik; Fred A. Vider, Donald J. Lot rich, Aatoa G arden, nadzorni odbor.
Urednik: Frank Zaits. Upravnik: Ckaa. PogoraUc.
IMENIK KLUBOV:
ILLINOIS il I, CHICAGO.—Tajnik-blagaj-nik Peter Beraik, 8204 S. Karlov
Ave., Organizator Anton Vičič. Zapisnikar Justin ZaiU. — Zboruje vsaki četrti potek v mesecu ob 8. svečer t dvorani SNPJ.
iT. S, OGLESBY — Tajnik-blagajnik John Pohar, Box 6S. Orgar nizator John Hotko. Zapisnikarica Christina Nadveânik. Seja vsaki 8. petek v mes. ob 7. svečer oa domu tajnika.
ŠT. 4, LA SALLE. — Tajnik-blagajnik Pater Baaiak R. 1. Organizator Joe* Certalich. Zapisnikarica Jennie Martinjak. Seja 8. sredo ▼ mes. t Slov. nar. domu.
iT. IS, CHICAGO.—Tajnik-blagaj-nik Peter Swoléak, 8604 N. Ashland Ave. Organisator Louis Volk. Zapisnikar Fred Matjasich. Seje?
ST. 20, CHICAGO. — Tajnik-blagajnik George Maslach, 887 Fui-Isrton Ave., organizator Sava Boja-aovich, zapis Geo Maslach. Zboruje sadnjo soboto v mes. «večer ▼ svojih prostorih, 2260 Clybourn Ave.
iT. 46, WAUKEGAN. — Tajnica-blaga j nica Aaaa Mahnich, 624 Helm-hols Ave. Zapisnikar Rudolph Skala. Organizator Martin Judnich. Zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ▼ Slov. nar. domu.
iT. 47, SPRINGFIELD. — Tajnik Joeoph Ovca, 1841 S. I5th St Orga-nis. John Ocepek in Anton Per; xa-pis. Julia Krmelj. Seje vsako 8. nedeljo v m. ob 8. pop. v Slov. nar. domu.
|T. SO, VIRDEN —Tajnik-blagaJ-
nik Frank Ilersich, Box 681. Zapis. Simon Kavčič. Organiz. Frank Reven.
iT. 224, PULLMAN.—Tajnik P. Verkovaik, 10188 Wentworth Ava, Chicago, I1L
INDIANA it. 41, CLINTON.—Tajnik Ignac SpaadaU Box 840. Organizator Partol Oblak, zapisnikar John ftkof. Seje sadnjo nedeljo t mesecu.
KANSAS iT. 21, ARMA.—Tajnik-blagajnik Aatoa Shular, Box 27. Zapisnikar John Shular, organizator John Kun-stelj. Redne seje s«, vrlo vsako drugo nedeljo ob 2. pop. ▼ Moose Hall, Arma.
MICHIGAN iT 113, DETROIT.—'Tajnik-bla-gajnik M. Kokanevich, 2968 Drexel Ave. Zapisnikar M. Zatezalo, organizator S. Markovič. Seje?
iT. 114, DETROIT.—Tajnica-bla-gajnica Katherine Junko, 660 Bel-. mont Ave. Organizator Joseph Kis-rich. Zapisnikar Franjo Kuhovski. Seje vsako 4. nedeljo dopoldne na 116 W. 6 Mile Rd.
iT. IIS, DETROIT.—Tflajnik-t>la-gajnlk Joseph Korsic, 16398—14th 8t. Organiz. Joseph Kotar in Lewis Korošec Jr. Zapisnikar Anton Stef-fler. Zboruje prvi petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slov. del. domu, 437 Artillery Ave.
NEW YORK iT. 14, LITTLE FALLS.—Tajnik-blagajnik Joseph Cvetesar 67 Petri« Street. Organiz. Frank Petavs. Zapis. Elizabeth Penich. Seje zadajo nedeljo v mesecu ob 7. zvečer v prostorih s. Penich.
OHIO
iT. 2, GLENCOE. — Tajnica Albi-na Kravanja, Box 66. Seje vsako
tretjo nedeljo dopoldne pri tajnici.
iT. 6, WEST PARK. — Math Bizjak, tajnik-blagajnik, 18101 Cross-burn Ave. Organizator Joseph Sen-kar. Zapisnikar Paul Slabe. Zboruje vsako prvo soboto v mesecu pri s. Bisjaku.
it. S MAPLE HEIGHTS.—Tajnik-blagajnik Frank Vrček, 16319 Broad-wsy, Bedford, O. Zapisnikar Martin Martinšek. Organi*. Rudolf Frane-tič in Mike Fimec. Seja drugo ned. v meseu ob 2. pop. pri s. Vrčku.
iT. 9, POWER POINT. — Tajr.îk Jacob Bergant, R. D. 2, Box 19, Lisbon, O. Organiz. Charles Bogatay, Steve Ohuck in Matt. Tuiek. Zapisni-karica Agnes Chuck. Seja 2. ned. v mes. pri Matt. Tuieku.
iT. BRIDGEPORT. — Tajnik 'Jos. Snoy, R. F. D. 1, Box 7, Zapisnikar Tony Kravanja. Organizatorji Frank Matko, Louis Gorenc in Frank Blatnik, i Sej« vsako S. ned. ▼ mes. ▼ društveni dvorani. iT. 23, EUCLID. — Tajnik John Rom«, 19602 Chickasaw Ave., Cl«v«-
MAJ/KI GL
land, O . Organizator John Posun, zapisnikar Joseph Ivančič. Seja vsaki tretji petek v mesecu.
iT. 24, SALEM. — 1 -jnik-blagaj-nik John Kriiaj, RFD, No. 6. Organizatorja John Bozich in Jacob Mihevc. Zapisnikarica Frances Mi-hevc. Seje 2. sredo t mesecu ob 7:80 svečer.
iT. 2S, POWHATAN POINT, — Tajnik-blagajnik John Merzel, Box 844. Organizatorja Frank Sabec in John Krall. Zapisnikar John Kast-revc. Seja 1. ned. ▼ mes. ob 10. dop.
iT. 27 CLEVELAND. — Tajnik-blagajnik Ivaa Babaik, 1068 E. 67th St. Organisator Louis Zorko. Zapisnikar Joseph Jauch. Edw. Bra-nisei, knjižničar. Seja vsaki prvi petek ob 7:80 svečer ▼ Slov. nar. domu.
iT. 26, NEWBURGH. — Tajnik-blagajnk Frank Hribar, 10806 Avon A/ve. Organizatorja Jos. Lever in Anton Železnik. Zapisnikar Peter Se-gulin. Seje 1. ned. ▼ mes. ▼ Slov. det dvorani na Prince Av«., ob 1:80 pop.
1	iT. 49, COLLI N WOOD.—Tajnik-blagajnik A. Skapin, 14904 Pepp«r Av«. Zapis. James Koielj. Organisator Frank Barbič. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. del. domu.
iT. 96, PINEY FORK. — Tajnik blsgajnik Nace Žlemberger, box 218. Organisator John Robas. Zapisnikar Nace Žlemberger. Seje vsako 3. nedeljo ob 2. pop. v prostorih tajnika.	U
iT. 222,' GIRARD. — Tajnik-John Kosin, 1006 State Street, blagajnik Andrew Krvina, organizator Anton Dobrovolc, zapis. John Tancek. Seje vsako 2. ned. v mesecu ob 10. dop. v Slov. domu.
iT. 232, BARBERTON.—Tajnik-blsgajnik John Jankovich, 464—4th St, N. W. zapisnikar Maks Kotnik. Organizatorji: Leo Bregar, John Sla-novec in Frank Anderluh. Seje vsako 2. ned. v mesecu ob 10. dop. ▼ dvorani dr. "Donfovina" na 14. St PENNSYLVANIA iT. S, FRANKLIN-CONEMAUGH. -Tajnik-blagajnik Frank Podboy, box 61, Park Hill. Zapisnikarica Mary Zabric. Organizatorji Anton Ukmar, Andrew Vidrich, Anton Gabren ja, Rose Glavach in Mary Zabric. Seje vsako 8. nedeljo v mes. ob 2. pop. v Slov. izob. domu na Franklinu.
iT. 7, SHARON—Tajnik-blagajnik Joseph Godina, 1037 Baldwin Ave. Zapisnikar Frank Cimperman. Organizator Louis 2ičkar. Seja prvi ponedeljek v mes. ob 8. svečer v Slov. domu. .
iT. 10, FOREST CITY.—Tajnica Jennie Zaitz, Box 924. Organizator Anton Drssler ml. Zapisnikar Anton Zaitz. Seje vsako 2. nedeljo t mes. ob 2. pop. na domu tajnice.
iT. 13, S YGAN.—Tajnik Fraak U r • I t s , F.ox 664, Morgan, Pa. Blagajnik Lawrenc Kavčič. Zapisnikar Frank Pustovrh. Organizatorji: za Sygan John Wirant, za Cuddy, John Jenko. Zboruje tretjo nedeljo v mesecu v dvorani dr. ftt 6, SNPJ., ob 10. dop.
iT. 19, BURGETTSTOWN.—Tajnik Anton Jeram, Box 12.
iT. 29, VERONA. — Tajnik-bla-gajnik Tony Kresevich, 418 Penn St Organizator Rok Lesar. Zapisnikar Jože Melle. Seje 2. ned. v mes. ob
2	.pop. pri a F. Miheliču
St. 31, IMPERIAL. — Tajnik-blagajnik Fraak Aaguitin, Bo* 808. Zapis. Josephine Jamnik. Organi*. Margaret Jamnik in Anton Poliak. Seja prvo nedeljo v mes. ob 2. pop. v Slov. domu.
iT. 32 WEST NEWTON. — Tajnik Jos. Jovan, RFD. 2, Box 187.
iT. 33, NANTICOKE, PA. — Taj-nik-blagajnik John Vites, 223 Center St Zapisnikar Fr. Pipan. Organizator Henrik Pečarič. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu pri s. Fr. Kovachu na Hanover.
iT. 34, SCRANTON.—Tajnik-blagajnik John Oreshek, 824 Adams Ave., Throop, Pa Zapisnikar Frank Aubel. Organizatorji Anton Vesel, John Flis in Ralph Končnik. Seja prvo nedeljo v mesecu pri Fr. Aube-lju ob 2. pop, na 211 Wilbur St., c ranton.
iT. 69, HERMINIE.—Tajnik Anton Zornik, Box 202. Zapis. Frank Primosich. Organ.' Frank Gradiiek.
iT. US, CANONSBURa—Tajnik-blagajnik Frank Samsa, Box 684.— Organis. J. Terčelj, John Ch«snik Jr.
Hitlerjev ' tretji rajh" vla-dan s silo in dekreti
(Nadaljevanje s 1. strani.) na Švedskem blati in laže o Nemčiji ter ga opozoril, da naj napravi temu konec. V nekaterih deželah je Hitlerjevemu pritisku re6 uspelo potisniti kriti kujoče časopiaje ob steno in je moralo ali umolkniti, ali pa ipiie zelo oprezno. Gospodarske razmere se niso v Nemčiji kljub gromovitim fašističnim obljubam prav nič izboljšale.
poženite kolesje industrije!
Fascimile Idileja ,ki je na prvi strani platnic "Majskega glasa", Proletarčeve prvomajske revije za leto 1933. "Maj6ki glas" je bil razposlan onim, ki so si ga naročili, ta teden. Obsega 66 strani. Posamezen izvod sta ne 20c. čitateljem Pro le tarča priporočamo, da skga naroče. Vsoto lahko pošljete ▼ poštnib znamkah.
Književni vestnik
Anton Cvetkovič iz New Yonka je nam poslal knjigo z naslovom "Tobninec", tragedija iz življenja primorskih Slovencev, v treh dejamjith v verzih s prologom. Kmjiga je namenjena čitajočamu občinstvu in slovenskem odrom.Spisal jo je Solkan©v, torej nekdo, ki je podal to delo javnosti pod psevdonimom. Iz oz'naab in pojasnil v knjigi ni razvidno, da-li je bila izdana v Ameriki ali v Jugoslaviji. Ima tudi nekaj ilustracij. Naslovna stran pojasni, da jih je narisala Nada Golanda, kar je tudi peevdonimski podfpis. Motiv tega deJa je nacio-
nalni konflikt. Knjiga ima 94 strani. Prodaja jo Anton Cvetkovič, 983 Seneca Ave., Brooklyn, N. Y. Cena |1 mehko vezana in $1.50 v platno.
NAROČNIKOM REVIJE "SVOBODA" i
Vale d raznih ovir je februarska in marčna številka sta-rokrajake revije 'Svoboda" zakasnela. Ko hitro jflh prejL memo, jih raapošiljemo ameriškim naročnikom. — Vse one pa, katerim je naročnina nanjo potekla, prosimo, da jo obnove.
Upravništvo "Svobode" za Ameriko.
Majska prireditev ispring-lieklskega kluba JSZ
Springfield, III. — Klub št. 47 JSZ bo imel prireditev s prvomajskim sporedom v »nedeljo 30. aprila ob 8. zvečer v Slovenskem domu.
Na sporedu je igra, govori in glasbene točke. Slovenski delavci v Sprimgfieldu in v drugih naselbinah tega okraja, pridite na to prireditev, da kupoio proslavimo pomen mednarodnega delavskega praznika.—J. O.
in M. Tekavec. Zapis. John Koklich. Seje vsako 4. soboto ob 7. zvečer v spodnjih prostorih dvorane drui. S. N. P. J.
iT. f76, MOON RUN. — Tajnik Jack Tomec, R. D. 10, Box 191, Crafton, Pa. Zapisnikar Jacob Skerl. Organizator Jacob Ambrozich. Seje 3. ned. v mes, ob 2. pop. v dvorani S. p. drufttva.
iT. 226, AVELLA. — Tajnik-blagajnik Louis Mlekush, Box 863. Zapisnikar J. Cotelj, organizatorja F. Cokel in F. Kasterman. Seje drugo nedeljo v mes. ob 10. dop. v društveni dvorani,
ŠT. 230, LIBRARY, PA—Tajnik-blagajnik Felix Jurjevec, Box 136. Zapisnikar Felix Jurjevec. Organizator Frank Burkelca. Seja 3. nedeljo v mes. ob 2. pop. v Library izob. in zab. domu.
WISCONSIN iT. 37, MILWAUKEE. — Tajnik-blagajnik Fraak Poličnilc, 1238 S. 28rd St. Organiz. L. Alpner, K. Pod-jarovSek in Joe Vidmar. Zapisnikar Jacob Rožič. Seja vsaki drugi četrtek v mesecu v S. S. Turn dvorani.
iT. ISO, WEST ALLIS.—Tajnica-blagajnica Mary Musich, 1917 & 72nd St. Zapisnikar John Musich. Organisator Ant. Tiatar. Seje wmkl 3. torek ▼ mes. ob pol0!, svečer v Fr. Kraljevi dvorani.
iT. 236, SHEBOYGAN.—Tajnica-blagajnica Frances SV rube, 930 Broadway A v«. Zapisnikar John Spend al. Organiz. Frank Nagode. Seje vsaki dragi četrtek v me«, ob
7:80 zvečer v Fludernikovi dvorani.
ČLANI AT LARGE
X. Y. Z. (2) ILLINOIS. John Petrich, Youngstown, O. George Smrekar, W. Aliqulpa, Pa Anton Blasich, Fontana, Calif. Fr. in Cecilija Lipar, Seward, N. Y. K. in Mary Erznofnik, Red Lodge, Mont
Max Martz, Buhl, Minn. Mike Krulla, Willard, Wis. KONFERENCE J. S. Z.
iT. 1, ZAPADNA PENNSYLVA-NIA.—Tajnik Jacob Ambrosich, Box 286, Moon Run, Pa. Organisatorja: John TerČelj in Geo. Smrekar. Pub. odsek: Frank Wirant (Sygan); Frank Ssmsa. Canonsburg.
it. 2, OHIO.—Tajnik Louis Zorko, 6617 Carry Ave., Cleveland, O. Organizatorji Jos. Lever ilf Anton Jankovlch.
it. 4, several ILLINOIS la WISCONSIN. — Tajnik Anton Garden. 2816 S. Ridgeway Ave., Chicago, III Organizatorji: za Chicago, Chas. Po-gorelec; za Milwaukee, Frank PolIČ-i.ik; za West Allis, Anton Demshar; za Waukegan, Louis Kuinik in ss Cheboygan, Frances Skrube.
iT. 6 vzhodni OHIO la WEST VIRGINIA.—Tajnik Joseph Snoy, R. F. D. 1 Box 7, Bridgeport, 0. Orgs lizatorji: Martin Pirc, Glencoe; Louis Gorenc, Bridgeport*; Nace žlember-er, Piney Fork.
Tajnike klubov ter Konferenc pro-•into, da an j nam vm ^ romam Wo v odborih In naslovih tofao «porote, da jih o*r«tirno v sosi
Listnica uredništva
Sp»a "Prerojenje" (Frank S. T auch ar) ter "Mladinski list in drugi pereči problemi SNPJ" (spisal Jargo) sta bila poslana za objavo v "Majskem glasu". Ker pa je v njem zmanjkalo prostora, sta pri-občena v tej izdaji Proletarca.
Istotako je iposlal za objavo v "Majskem glasu" par slik naš slovenski kartunist Felix Rozina. Ed,en je v tej številki na 4. strani.
Priredbe kluba št. 114
Datrost, M k h. — Kkvb št. 114 in pevski zbor Svoboda priredita v soboto 6. maja ve-čerinko v korist klubove blagajne. Zabava bo na 116 W. 6 Mile Kd. Začne se ob 7:30 zvečer.
Pevski z/bor Svoboda se vež-ba tudi za koncert, ki se bo vršil na prostem. Podrobnosti bodo sporočene pozneje.
Petar bedict.
Ali je vase društvo že pristopilo r JProsvetno matico?
Prvi maj v Detroitu
Detroit, Mich. — Prvomajsko proslavo v tem mestu pri-rede skupno s socialistično srtranko še sledeče organizaci-e?^ JW. W., Proletarian Party, komunistična stranka (opozicijska skupina), Labor College, unija mačinistov, delavska mladina itd.
Manifestacija se bo vršila v Grand Circus parku ob 1. popoldne. Nastopili bodo dobri govorniki vseh sodelujočih skupin.—Peter Benedict.
Nad 21 milijard dolga
Dolg vlade Zed. držav je meseca aprila 1933 znašal $21,452,266,588.

IZ POROČILA PEOPLES GAS LIGHT AND COKE KOM-PANIJE.
Iz letnega poročila ¿ikaftke Peaples Gas Light and Coke kompanije, ki oskrbuje prebivalstvo s plinom za kuho in druge potrebe, je razvidno, (ta imajo te vrste družbe tudi v depresijah v primeri z drugimi ko napa ni jami za svoje obrate ugodne pogoje. Predsednik omeijene družbe James Simpson jamra v letnem poročilu nad naraščajočimi davki, katerih je imela v proilcm letu nad tri in pol milijona. Dalje on dokazuje, da je poshiiba kompanije prvovrstna, loar mnogo Stane, in ti in «lični vzroki onomogofcajo znižanje cem plinu, dasi imajo odjemalci po njegovem mnenju to posluibo v razmerju s prihranki v drugih stvareh zelo poceni.
O Insullovi penoiji pravi, da mu jo komtpanija plačuje kot vnakemu drugemu svojr<mu uslužbencu, ki je bil pri nji vposlen dovolj let in Je dopolnil predpisano utarost. Samuel I "muli Je bil pri kornjisniji 19 let in ko le prenehal biti v službi, je bil star 72 let. Jamf* Simpson dokazuje, da je s tega stališča do penzije upravičen kot vsak drug nameMenec to kompanije.
Zdaj je leto dni, od kar kompanija dostavlja odjemalcem umetni plin meftan z naturrrim plinom, ki prihaja v Oiicago po ceveh iz Texam. Simpson i«javlja, da se je ta kombinacija izkazala aa koristno odje malcem m komfraniji. ___Jit D.
Our Place is in the Socialist Party
In our society today we have two
of people, the capitalist claos
! cteHH ,f ^e class that gets their income by li*,e or no woric at 111 Th^ Uve by «fc means a. ^ rent, merest and profit. They oZ the knd on which we live with all the natural resources under the surface and above it, as coal, ore, oil gas and the forests; they, own mear*s of transportation and communication as railroads, steamships, telephone aid telegraph; they also own the mines, mills and factories and all other necessary means of production and distribution..
The working class on the other hand are the creators of wealth and possess only labor power in return for which they receive the lowest possible wages, sometimes hardly, enough to keep them alive. They" are compelled to work for low wages because they are unorganized and because of the machinery which is rapidly displacing them in factories so that the owneni and shareholders receive larger profits and dividends. When industries cannot be
run for profit, the capitalists close them and millions of men and women are deprived of jobs aid a livelihood. It is this profit system that Socialism wants to abolish and it can be done only by the workers themselves, through industrial and political organization.
The Socialist program' calls for a complete and radical reorganization of our whole industrial system. We demand that all basic industries be taken out of the private hands aid be socialized. They should be owned by the government, federal, state or local and operated for the benefit of the masses. Planned production by the government would eliminate waste, private profits and exploitation of the workers. We do not expect a sudden change, but we do hope for a gradual, though rapid transformation. That is the reason we are calling on all workers, skilled and unskilled, manual and mental, farmers and shop workers to join the Socialist party. We want an organisation that will be strong and effective not only in number btft aho in a consious purpose, determination and solidarity.
Youth, our place is with the elder*, in the Labor movement We are becoming of voting age andTehould know how to vote intelligently. We are old enough to know what is what snd soon it will be up to us to see that the movement goes on. Let's Join the ranks of the Socialist party, spread its propaganda, literature, solicit subscriptions for its public-stions and help in every way possible to hasten the dawn of a new social order. For those of you that do not understand the meaning of Socialism, the American Year Book, Cyclopedia and Atlas, to my knowledge gives, the best definition which is "No word has been more abused and misunderstood ttan the word Socialist The Socialist is not an anarchist; the two are opposed in tlfobry and practice. The Socialist does not propose to destroy the family, abolish the religion ,or divide up property, nor <foes he seek to carry out has ideas by riot and bloodsheds In a single phiw, So-cialiwn means public ownership of the means of production, and working class control of the government, a chance to woric for all Who will and to all workers the full value of «heir product. The typical Socialist is a rather quiet and thoughtful working man, serene In time of trouble, and self-contained in the (lay of victory. He realizes that the work! will move on very well after he is dead, but remember* while he lives that it is his businew to help the world move. He considers himself an ally of eternal laws of nature and is proud to do his little bit in the great cause."
More about Socialwm can be learned through books and at Socialist meetings. In Johnstown wo have two branches that Invite you to Join. The JSF branch meets every third Sunday of the month at the Franklin Hall at 2:S0 P. M. The English branch, _wtiich has been growing rapidly since the Thomas —Raneon debate, holds its meeting* ' at the Fr»her Building on the second floor every first and third Sunday at 7 P. M. Everybody is welcome to attend. At the latter branch meetings, some important question is always openly discusand.
PrtnoM Laagerholc, Johnstown, Pa.
A Jugoslav Weekly
Devoted to the latere* of the Worker*. OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P.
NO. 1337.
ROL
AR
EDUCATION,
ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH

J
WmIüj et
W. 2Uk U.
CHICAGO, ILL., APRIL 27, 1933.
TeU^âww! Reakwell 2S64
VOL. XXV11L
May Day Manifesto of
The Socialist Party
The Continental STATE CAPITALISM IN
THE UNITED STATES
May Day is the historic day of struggle of the workers against oppression And exploitation. This year it must be made into the greatest demonstration of solidarity ever seen. We must join with our brothers m all parts of the world in fighting the vicious attacks against the working class iteelf.
Capitalism is rapidly collapsing. In an effort to save a tottering system the greedy exploiters of labor are attempting to fasten a Fascist dictate orship on the toiling masses. They have succeeded in Italy, Hu/ngary, Jugoslavia and Germany. Other countries also groan under the lash. Our owin country is dangerously drifting in the same disastrous direction.
The President is being given nearly unlimited power. Wages are slashed, workers and farmers lose their homes, the meager unemployment relief is cut still lower. The forestry camps recently created are a direct attack on existing wage standards and set a precedent for forccd labor.
Workers are jailed because they fight for their rights. Tom Mooney is still in prison after seventeen years of proved innocence. The Scottsboro boys are denied justice.
War clouds loom on the horizon. The ruling classes of the nations struggle for the world's markets.
Workers and farmers are beginning to rebel against their conditions. The past year has seen great advances in the organizations of two groups hitherto not well organized, the unemployed and the farmers. Spontaneous strikes have broken out in protest against intolerable conditions in Detroit and in the textile districts of the south and of New England. Coal
miners are on strike in many parts of the country.
In the face of poverty, misery, exploitation, and the menace of dictatorship, all the workers and farmers, employed and unemployed musit perfect existing organizations, solidify ranks, and be ready to fight for freedom and Socialism !
We send greetings to the millions of workers in foreign lands who fight the common foe. We send our greetings to the class war prisoners in Germany and in other countries and pledge them our support. We send our greetings to Tom Mooney and call on all workers to fight for his freedom.
We call on all workers and farmers to baek the Continental Congress for Economic Reconstruction and make it a real step forward toward economic independence.
We call on the workers to join with us in May Day cele-
Challenge To Geneva
Because they aim to "limit not to eliminate warfare" and because "their course is determined not by the people's desire ior peace and disarmament but by the wrangling and barging of military and armament experts over the arms to be retained," international disarmament conferences have so far failed, according to a joint meesage sent to the president recently by the Pennsylvania Committee for Total Disarmament; the Women's International League for Peace and Freedom. United States section; The National Fellowship oi Reconciliation; the Women«' Peace Society, and the Women's Peace Union of New Tort
The message cited the ''cn^ng fear and economic misery thatare the inevitable result of rnodern arms" and called on the to instruct the American ^legates U, the Geneva conference y> propose a multilateral treaty /or
mediate, total disamvament	The
bridge", the groups ^e ^ ^ built, not half way, but aU the way across the abyss of war.
brations. Show your strength! Rally
Against dictatorship Against wage cuts Against foreclosures and evictions
Against imperialist war For adequate cash relief to unemployed with increased wages
For the thirty hour week For workers' control of industry and finance.
Fight for Life, Freedom and
Peace! *
FIGHT FOR SOCIALISM!
Forest City Comrades to Give Dance May 6
Forest Cky, Pa. — A dance will be held on May 6, in the Zvon Hall, by the English-Speaking Sub-branch of Local 10, JSF. All members are ' a«kcd to adverti* i the dance as much as possible and to be at the hall early, ready to lend a helping hand.
JoMpk Drasler.
The Mooney Changers Are Still in the Temple
It is amusing to see tfi« way in whidi liberals and^progressives are hedging away from their former warm Jieio-worshi|ping attitude toward Frariklin D. Roosevelt.
There's Paul Y. Andereon/for instance. He is one of the keener-minded of the Washington correspondents. He warmly supported Roosevelt He still praises the gentleman for some of his traits; and undoubtedly he has some good traits, such as his pleasant pereonality and his open way of meeting the
newspaper fraternity.	_.
But Anderson also uses some rather critical expressions regarding ¡Roosevelt's activities since the imaguration. We Quote!
"It is plain that some thousandc of banks have closed, never to open again, and that the immocent depositors must puffier with the guilty bankers. Official assurances to rfrhe
contrary are applesauce."
"A vast curtailment of the veterans' graft is in sight, but with it comes a threat (now carried out) to impose new hardships on an army of underpaid federal 'employes. Worse, hundreds of conscienceless scoundrels throughout the country have adready seized upon that threat as an excuse for inflicting additional cuts in the pay of their own miserable hirelings."
never took much fctock in the theory that economic dislocations can be cured by Dr. Coue's method. Hoover triei*
that."	.1 i	it i \ i •
"Two tremendous opportunities were open to him (Roosevelt) ... He could have provided himself with power to raise the limit on deposits in the postal savings banks, and to open them to checking accounts ... He could have obtained authority to declare; the federal reserve banks commercial banks, thus establishing the nucleus of a unified banking system under control of the Federal Reserve Board."
"There is danger that the strong surviving (bamks willteeize the opportunity to tgofofole up the country's 'business at about 10 cents on the dollar, and, as one of my colleagues phrased it, 'simply centralize the Stealing'."
He adds that there are too many conservatives around, and he asks, "Who told Secretary Woodin it was necessary to pay 4 per cent for short-term money, when the treasury recently was borrowing for as little 1-8 of <1 per cent? Why didn't we ask for bids in the first /place? Tt is good to hear about the money changers being driven from the temple: it wilH be-hetJter «till when they are actually out."
Naturally he did not mention the 304iour week bill, for it originated elsewhere than in the white house. It is a good measure and we hope the president wild allow it to be enacted into law.—The Milwaukee Leader.
The Scottsboro Case
Even the reports in the capitalist press show the unfairness of the verdict in the Haywood Patterson case, tried at Decatur, Alabama. One of the girb testified that the alleged attack never took place. Applause, offensive remarks about witnesses, aid flings at New Yorit Jews indicated the prejudice transmitted to the jurors.	(
Negroes were excluded from the jury. This in itself vitiate« the whole trial in the eyes of any fair-minded person. It is inconceivable that any court outside of the unspeakable south, the stronghold of the Democratic party and of race prejudice, would uphold the decision. It will be appealed. There still are strong hopes that a legal lynching may be prevented.
Child Labor Amendment
Ratification by Ohio on March 21 of the child labor amendment to the federal comtitution brought to 10 the number of states which have taken this action. The other states are Arizona, Arkansas, California, Colorado, Montana, North Dakota. Oregon, Washington and Wisconsin. Ratification resolutions are now pending in several other legislatures.
The vacuum is an empty spaas where the Pope lives.
By JOHN M. WORK.
As ltd chief aim, I hope the continental congress will demand that the government and the states and other subdivisions take over the great induetiiee and operate them.
There should be no compromise on thia point.
Nothing else will be sufficient.
If the government can improve conditions somewhat without taking the industries, or if the private owners can do so, it will only be a temporary improvement, followed in due time by another c4lum<p.
Hence there should be no ifs or and* about it The government and the etstee should ssidmaruiver the industries and operate them.
The Social ¡at delegates to the congress may be tempted to compromise with the other delegates snd be satisfied with a demand for a big appropriation for public worics—but they should not «top with that.
A great public works program is all right as far as it goes. I hope the government will have a housing program which will clear out the slums of cities and replace them with decent living quarters, and that it will furnish money with which the citiee can build filtration plants, electric plants, gas plants, telephone plants, and the like. These are excellent objects and worth pushing.
But they are not enough. They are only emergency measures to afford temporary employment. They do not eehre the larger problem in the least
Universal and permanent prosperity cannot be brought, about ki any such manner—and nothing leas than a demand for the establishment of universal and permanent prosperity should satisfy the continental congress. Any lesser demand would make its name—the second continental congress a farce. It would be unworthy of its famous predecessor. Unices the Socialist delegates will go the whole length, they had better stay at home and put the expense money into the enlargement of the circulation of the Socialist papers; it would do far more good in that way.
Universal and permanent prosperity can be brought about only by public ownership and operation of the greet industries, so that the people can be put to work to produce things for themselves, and not be thrown out again later.
The time for puttering about this main object is past Let us take all the minor helps we can get, but let us not be content with anything le*e than the right thing—Ihe commandeering of the industries. With the industries in the hands of the public, and no longer run for private profit, everyone can have a job. payrolls will begin to operate once more, and the workers will have the wherewithal to buy the things they sorely need, and to earn and pay their way in a self-reapecting manner. What
For good or ill state capitalism is emerging in the United States within a few months after Hoover put his absurd 'individualism" in his grip and returned to California. The extent to which state capitalism has developed is recognized by some of the financial journals. It is not a matter of choice but the consequence of tooth Hoover's and« Roosevelt's attempts to keep capitalism a going concern. The extension of government credits to banks, railroads and other big properties is bring-» ing the change.
As one confidential financial service puts it to its subscribers, "The old order of lak*.ez faire has broken down. It is obvious that «business men must shift their thinking into a new pattern. The old order wild not come badk. It is difficult to say precisely what the picture will be a year or two hence. Private business will continue, but the rules will be different. We are moving toward Socialism, not by a predetermined plain* but by necessity. No one can see the details clearly."
Details are presented of the intervention of the Federal Government in the economic structure that has always been considered the private plum of our ruling Babbitts. Through credits and loans the government becomes an increasing partner in capitalist enterprise and in all probability it may have to eventually take over wrecked enterprises of various kinds. This means state capitalism. It is a striking change in the whole industrial system and millions of people
m still more irrçportant, this will be a permanent condition, conrfantly becoming better and better until the apparently fantastic income figures of the technocrats shall become a reality. Other splendid results, too numerous to mention in a short article, would follow, as every Socialist knows.
Stick for the commandeering of the industries
SOME MORE DEFLATION
For Years these Financial Utility Magnates Were Tamped as Supermen, but

are unaware of what is happening.
An installment of this 4tate capitalism will take form in the Muscle shoals bill which is likely to jpass. It proposes the manufacture of fertilizer for farmers and surplus energy will then be sold to flftates and counties before serving private corporations. A Tennessee Valley Authority of three members would ibe vested with power to obtain lands by purchase, condemnation or rental; maintain laboratories and experimental fertilizer plants and produce nitrogen for military purposes The House bill would also permit the government to construct transmission lines to isolated communities and to contract with commercial producers for fertilizer or materials that may be needed in excess of what is produced by
Muscle Shoals. State*, counties and cities are also given the preference in services even to the extent of cancelling contracts with private corporations on two years notice if necessary.
Now, fellow, freemen, go back to the ruling party platforms. Democrats once held the fort against trusts and government interference in industry. Republicans fed the creed of "individualism" to the masses throughout their history snd fed tariffs and subsidies to the owrners of capital. Now the noble edi- " fice of capitalism is crumbling and it is the Democrats, the old jpafty purists of "individualism", that are dragged into a program of state capitalism. Well, it's a crazy world anyway and anything may happen.
It Is As Simple As This
Utk at Thea Now!
I sometimes get impatient with my neighbors because they fail to see the cheat of the capitalist system, yet they complain bitterly of the hardships they suffer under its operations. After all, the problem is very simple—so simple that when it is once recognized, one wonders why he didn't see it before. Then he wondem why his neighbors doesn't see it
The capitalist system, or the wage system, operates like this: A man is hired for $1; the period may be for one hour or several hours, or for a day. He is paid his wage at the end of his work period. The result of his labor in the form of grain, clothing, steel, copper, coal, oil, etc., becomes the property of his employer. The employer has the right, under our system of industry and government, to set the selling price on this article for which he has paid $1. He must, according to his philosophy and practice, get the labor cost, plus a profit. The dictionary defines profit as "That part of the amount received for goods which exceeds the sum originally paid for them." The capitalist, as we have seen, has paid labor $1 for producing a certain article. The capitalist must sell that article in order to realise enough money tq. pay labor, plus profit.	•
Taking industry as a whole, it is discovered that for each and every dollar paid to labor, $1 is paid in the form of dividends and interest, which becomes the profit in the transaction. It is thus seen that the article for which labor received $1 for making, is now on the market, priced $2. The article may have passed through several factories before being completed, but the ratio of profit to wages (remains exactly the same. Now here comes the rub: The market is the $1 paid to labor. There is no other
market Market therefore is able to buy but one-half the article labor produced. This leaves the other one-half in the hands of the capitalist. The capitalist cannot sell his half, because the market has disappeared when labor has spent its dollar.
Multiply this simple transaction by the millions of dollars paid in wages in any one year, and you begin to see how great is the surplus piled up in the form of rf&rchandise for which we can find no market This is the point at which we have arrived today. So far the old party politicians and their bankers and industrial advisers have been unable to find a way to dispose of this vast suiplus.
The Socialist plan is simply this: When a man creates a dollar in value, he should be paid in wages an amount sufficient to buy it back without paying a profit to the private owner of thje machine, or to the owner of the land, which labor must use. To do this, eliminates the capitalist, which is the plain purpose of Socialism. The Socialist does not advocate this change because it is right, or moral, or ethical. He merely contends that it is the only solution of this vexing problem. Get out your pencil and do a little figuring of your own. Get these simple facts and statements fixed firmly in your nfind. If you are a Republican or a De^ mocrat the possession of these facts will enable you to understand clearly the problem which is pressing for an answer. This is the problem which the wisest of the old party politicians admit they cannot solve. Nor would they solve it if they did see it To solve it right would deprive them of their soft jobs. With them would go the racketeer and the stock market manipulator And the gambler. Only the worthwhile members of society would survive. Think! It is your only hope!
May Day Demonstration In Milwaukee
Sunday, April 30, the Socialists, organised and unorganised labor of Milwaukee will hold a monster May Day parage. Starting from the County Court House, marching through the downtown district the parade will then wind up back fbo the Court House where speakers will address the gathering.
The May Day Committee urges all Slovenes to meet in front of the South Side Turn Hall, not later than 1 P. M. on Sunday, April 30. Prom here we wiM march to the Court House to join the main parade which .will began at 2 P. M. Do your share in serving notice to all concerned so that we have a large body of Slovenes who are progressive minded, marchiig shoulder to shoulder with the reet of the workers.
I especially urge the Young Slovenes to participate. Join us in this great worker's demonstration.
»Let's all wo* toward that great immortal slogan by Karl Marx "WoAem of the world unite. You have nothing to love but your chains and the world to gain."
A very appropriate way of winding up the May Day celebration if for all of you to attend the affair given jointly toy the Milwaukee and We* Allis Jugoslav Socialist clubs on dumfcy evening, at the 8. S. Turn Hall Two short plays, one in Sloven* and one In English will be pre-
sented on the stage. Comrade Baxter, Mayor of West Allis will be the speaker. Come and hear him. I'm certain that no one will be dk*u>-oointed The «„all addmiasion of 25c with the complimentary ticket and 30c without it is the amission
nu vUt' the hail to the limit. Oh, \«s, they will also have a good orchestra to sooth your dancing feet
r «5?» "i™ * attend .the FUN-O-LkW* dance on Saturday night, April 29. at .the S. S. Turn Hall. All the proceed are going to the Progressive Miners of Illinois. The member* worked very hard to make this affair a success. It is all toward a worthy cause of helping the Progressive Miners in their battle against thugs and mine barrons. The committee report» that donations were .received from nearly ewery lodge and the two Slovene Soc.Clube of Milwaukee. Let's all attend thfc affair with the same spirit so that their work will not be dbne in vain. Remember that every penny is going to the needy Progressive Miner*.
Teay Kasndhsr. Milwaukee, Wis.
More English Articles on Page 7